Slovensko društvo za proucevanje in varstvo netopirjev Glej, netopir! Letnik 18 Številka 1 November 2021 ISSN 1581-9701 Projekta v Ljubljani in Mariboru Dvojcka belorobih netopirjev Stara poimenovanja za netopirje Dragi netopirci! Ko me je Simon vprašal, ce bi letos prevzela uredniško funkcijo, sem najprej oklevala. Tudi po sprejemu vloge sem se še nekaj casa spraševala, ce in kako mi bo uspelo zadevo uspešno izpeljati. Vse dokler niso zaceli kapljati prispevki. Že takoj so me pritegnile Primoževe jezikovne prigode, do te mere, da sem zacela še sama malo raziskovati. Z velikim zanimanjem sem se prebijala skozi prispevke o raziskovalnih taborih in ostalih društvenih aktivnostih, ki so me na vec mestih pošteno nasmejali. Vedno bolj sem bila zadovoljna z vsebinskim izplenom letošnje številke, ki jo poleg omenjenega bogatijo tudi raziskava mladega nadobudnega netopirca, prispevek o spremljanju rasti belorobih netopirskih mladicev dvojckov in pa prigode gozdne mracnice Giorgine v zacasni oskrbi. Seveda pa ne morem mimo omembe obeh društvenih projektov, mariborskega in ljubljanskega, ki sta letos “v brk pandemiji”, kot se je v naslovu prispevka o MNN na gradu Rihemberk izrazil avtor, postregla z res pestrimi in raznolikimi aktivnostmi. Iskrena hvala vsem avtorjem za sodelovanje, zelo prijetno se je bilo skozi vaše zgodbe družiti z vami. Prijetno branje vam želim, Nika Krivec, urednica Glej, netopir! - bilten Slovenskega društva za proucevanje in varstvo netopirjev letnik 18, Številka 1, november 2021 Vecna pot 111, SI-1000, Ljubljana, Slovenija www.netopirji.si e-pošta: netopirji@sdpvn-drustvo.si, Facebook: @SDPVN e-pošta uredništva: glej.netopir@gmail.com Urednica: Nika Krivec Tehnicni urednik in oblikovanje: Simon Zidar Fotografija na naslovnici: drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus) na zacasni oskrbi mljaska licinko mokarja, foto: Simon Zidar Jezikovni pregled: Nika Krivec Vsebina in oblika glasila Glej, netopir! letnik 18, številka 1 sta nastali s prostovoljnim delom clanov društva. Tisk te številke glasila je sofinanciran v sklopu projekta Netopirji - skrivnostni Ljubljancani 6, ki se izvaja s financno pomocjo Mestne obcine Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi vsem clanom in ljubiteljem netopirjev, ki so prispevali svoja dela, informacije in fotografije. Tisk: DEMAGO d.o.o. Naklada 200 izvodov ISSN 1581-9701 foto: Simon Zidar Kazalo Društveni projekti Projekt Netopirji - skrivnostni Ljubljancani 65 Netopirski projekt v Mariboru, 2021 – Netopirji v mestu! Sprejmimo jih! 15 Raziskave netopirjev Netopirji okolice Slovenske vasi pri Pivki oz. rezultati popisa akcije “BioJuriš” – Petelinjsko jezero 202119 Raziskava netopirjev v tunelu pod avtocesto (v vasi Sela)23 Iz zaprašenih arhivov Kam so šle vse pyrpogazhize, shkershabzi in mižkuti – sopomenke za netopirje v slovarjih od 16. do konca 19. stoletja25 Netopirji so v Bibliji omenjeni trikrat DODATEK – Biblija ni ena, Biblij je vec32 Mednarodna noc netopirjev Mednarodna noc netopirjev 202134 Z razstavo in videom obeležili MNN na Gorickem35 Mednarodna noc netopirjev v Gornjih Vremah36 Na gradu Rihemberk improvizirano v brk pandemiji37 Netopirji na Spodnjem Kamenšcaku38 Noc netopirjev na Planinskem polju39 Nocni letalci v parku Tivoli40 Kaj biva v ljubljanskih netopirnicah?40 Utrinki z raziskovalnih taborov Raziskovalni tabor študentov biologije – Otlica 202141 Dijaški biološki tabor Dragatuš 202146 Biocamp 010 ali vecerna smola z vremenom49 Terenski teden na Primožu na Pohorju51 Ekosistemi Balkana 2021 – Stolac, Hercegovina53 Zanimivosti iz terenske beležnice Dvojcka belorobega netopirja v oskrbi56 Srecanja z netopirji Netopircek Giovanni Giorgio oz. netopircica Giorgina60 Projekt Netopirji - skrivnostni Ljubljancani 6 Samo Grgurevic, Pia Golob, Liza Trebše, Nastja Kosor, Maja Zagmajster, Eva Pavlovic in Simon Zidar Glavni razlog za ogroženost netopirjev je še vedno delovanje ljudi. Cloveški odnos do teh zašcitenih živali lahko spremenimo le z osvešcanjem o tem, da so, tako kot vsa druga živa bitja, pomemben del narave in ravnovesja v okolju. V prestolnici morda ni veliko jam, zapušcenih stavb in zaprašenih podstrešij, pa vendar si netopirji svoja zatocišca in prehranjevališca najdejo tako v zelenih, podeželskih, kot tudi v urbanih delih mesta. Ravno z namenom ozavešcanja in tudi raziskovanja pestrosti netopirjev v Mestni obcini Ljubljana smo ob financni pomoci obcine v letu 2021 izvajali projekt Netopirji - skrivnostni Ljubljancani 6. VARSTVENI UKREPI - NOVE HIŠKE ZA NETOPIRJE V preteklih razlicicah istoimenskega projekta smo že vzpostavili prakso namešcanja nadomestnih zatocišc za netopirje. Letos smo za navdih vzeli kar logotip projekta in šest novih netopirnic netopirjem ponudili na Grajskem gricu. Duplaste netopirnice proizvajalca Schwegler smo v zacetku julija namestili na drevesa v drevoredu JV od Ljubljanskega gradu in v gozdicku JV od oddajnika na Šancah. Izbrali smo najboljše lokacije z razgledom na glavno mesto in z južnim soncem, da bo netopirjem v netopirnicah res toplo. Netopirnice smo preverili v septembru in bili nad ugotovitvami navdušeni. V kar dveh nas je razveselilo netopirsko gvano. Še bolj izjemna pa je bila najdba štirih drobnih netopirjev (Pipistrellus pygmaeus) v eni izmed netopirnic. In to le tri mesece po njeni namestitvi! To je zagotovo dober znak, da je bila izbira mest namestitve netopirnic ustrezna. No saj, kdo pa ne bi za domovanje izbral take visoke luksuzne rezidence z razgledom na prestolnico. NOVE RAZISKAVE PRINESLE NOVA SPOZNANJA O NETOPIRJIH V LJUBLJANI Kaj smo našli v ostalih drevesnih netopirnicah? Netopirnice predstavljajo nadomestna zatocišca za netopirje in tudi mesta, kjer netopirje lahko raziskujemo. V Mestni obcini Ljubljana poleg tistih na Ljubljanskem gradu visi še 18 lesobetonskih netopirnic na drevesih. Najdemo jih v parku Tivoli, okoli Koseškega bajerja in na Ljubljanskem barju (vzhodno od deponije Barje). Vsako leto jih veckrat pregledamo in se razveselimo vsake najdbe, tudi nekaj peletov gvana (netopirskih iztrebkov). To je namrec znak, da je netopirnico uporabljal netopir. Preglede izvajamo spomladi in jeseni, saj smo do sedaj netopirje našli le v tem casu. Za prezimovanje pa te netopirnice niso primerne. Letos spomladi na pregledu netopirnic v parku Tivoli in v Kosezah netopirjev nismo našli, le gvano. Uspešnejši so bili jesenski pregledi, saj so razkrili prisotnost skupno 14 netopirjev. Najbolj so bile obiskane netopirnice v parku Tivoli. Tam smo iz dnevnega spanca predramili predstavnike drobnih netopirjev in letos ponovno tudi navadnih mracnikov (Nyctalus noctula). Ob Koseškem bajerju in na Ljubljanskem barju pa tokrat nismo našli nobenega skrivnostnega Ljubljancana. V Kosezah nas je v eni izmed netopirnic pricakal le sršenji osat, zato smo se hitro spustili z lestve, da jih ne bi prevec vznemirili. Vse ostale netopirnice pa so bile poseljene z razlicnimi drugimi prebivalci gozda. Na Ljubljanskem barju nam je bila letos borba z zarastjo z invazivnimi tujerodnimi rastlinami prihranjena, saj so malo pred našim terenom obmocje do mlak (in netopirnic) zmulcili. Na Barju nas je poleg pticjega gnezda presenetila tudi miš iz rodu Apodemus. Ocitno si je tudi ona zaželela razglednega bivališca. Lov netopirjev v mreže Znotraj Mestne obcine Ljubljana smo izpeljali štiri love netopirjev v mreže (mreženja). Kot sedaj že skoraj tradicionalno smo dvakrat mrežili na že preverjenih lokacijah (okoli kala na vrhu skakalnice na Rožniku in na severozahodnem obrežju ribnika Tivoli), dvakrat pa smo mreže postavili na novih lokacijah, in sicer pod dvema avtocestnima mostovoma cez manjša potoka (potok Pržanec in potok Glinšcica). Mreže smo razpeli malo pred soncnim zahodom in že kmalu po njem vanje ujeli prve netopirje. Skupaj smo ujeli 10 razlicnih vrst - malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), resastega netopirja (Myotis nattereri s. l.), obvodnega netopirja (M. daubentonii), brkatega netopirja (M. mystacinus s. l.), malega netopirja (P. pipistrellus), drobnega netopirja (P. pygmaeus), belorobega netopirja (P. kuhlii), Savijevega netopirja (H. savii), navadnega mracnika (N. noctula) in gozdnega mracnika (N. leisleri). Ugotovili smo, da kar nekaj vrst za preckanje avtoceste uporablja podhode pod njo. To je bilo še posebej opazno pri malih podkovnjakih, saj smo na obeh lokacijah opazili vec netopirjev te vrste, ki so želeli most uporabiti kot podhod, da bi prešli obvoznico in odleteli ven iz Ljubljane. Takšni podhodi so verjetno še posebej pomembni za vrste, ki se izogibajo bolj osvetljenih obmocij (npr. avtoceste) in za vrste, ki letajo nizko, med katerimi so tudi mali podkovnjaki, saj je za nizko letajoce netopirje preckanje cest lahko usodno. Posneti klici netopirjev Netopirje smo raziskovali tudi z ultrazvocnimi detektorji in sicer s snemanjem klicev netopirjev na terenu in kasnejšo analizo posnetkov na racunalniku. Ta metoda nam omogoca pridobitev velikega števila podatkov v razmeroma kratkem casu. Analiza pridobljenih posnetkov pa vseeno ni tako lahka naloga, saj se ultrazvocni klici dolocenih vrst in rodov med seboj prekrivajo, zato dolocitev do vrste pogosto ni mogoca. Netopirje smo snemali v 12 razlicnih dneh in posneli najmanj osem razlicnih vrst netopirjev in tri širše taksonomske skupine. Posneli smo tudi poznega netopirja (Eptesicus serotinus), ki ga drugace letos na mreženju in pri pregledu drugih zatocišc nismo zaznali. Cerkve in mostovi - bivališca netopirjev Z namenom pridobivanja novih podatkov o netopirskih zatocišcih smo pregledali nekaj potencialnih zatocišc netopirjev v Mestni obcini Ljubljana. V prejšnjih letih je bilo pregledanih veliko mostov, od katerih smo se jih letos odlocili pregledati sedem, pod katerimi smo v letu 2018 našli netopirje ali pa dokaz njihove prisotnosti. Poleg teh smo pokukali tudi pod nekaj predhodno nepregledanih mostov in ugotovili, da se v dveh skrivajo obvodni netopirji (Myotis daubentonii). Most nad Malim Grabnom (Cesta v Mestni log) in most nad Glinšcico (zahodna Ljubljanska obvoznica) sta dve na novo zabeleženi zatocišci netopirjev v Ljubljani! V poletnem casu smo pregledali tudi netopirjem pomembne lokacije, in sicer cerkve, ki do sedaj še niso bile pregledane. Cerkvena podstrešja so namrec pogosta poletna zatocišca za nekaj vrst netopirjev. Na žalost tako v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi, kot tudi v Župnijski cerkvi Marije Pomocnice na Rakovniku nismo zabeležili prisotnosti netopirjev. Smo pa obisk izkoristili za ogled posebne arhitekture teh cerkva. Netopirnice na stavbah Nadomestna zatocišca netopirjem na razlicnih koncih Ljubljane predstavljajo tudi stavbne netopirnice, ki smo jih namestili v preteklih projektih. Ob jesenskem pregledu netopirnic na Akademskem kolegiju in v Štepanjskem naselju na žalost nismo zabeležili nobenega netopirja, so pa na vrhu netopirnic v Štepanjskem naselju svoj prostor za pocitek našli golobi. Za to bo potrebno poskrbeti naslednje leto, saj golobje gvano povzroca nekaj negodovanja pri upravljalcih. LJUBLJANCANE SMO NAVDUŠEVALI NAD NETOPIRJI Razbijanje mitov preko fotografij Fotografska razstava je to leto v poletnih mesecih razveseljevala obiskovalce knjižnice v Crnucah. V knjižnicah vedno naletimo na dober odziv obiskovalcev glede naše razstave. Ljudje imajo pogosto napacno predstavo o netopirjih, njihovem življenju, velikosti in izgledu. Pomembno je, da preko takih aktivnosti o netopirjih ozavešcamo širši krog ljudi, od najmlajših do starejših. Spoznavanje prebivalcev netopirnic od blizu Pregledi drevesnih netopirnic so postali priljubljen izobraževalni dogodek, kjer lahko obiskovalci spoznajo ljubljanske netopirje. Na vse preglede smo zato povabili tudi ostale clane društva ali javnost. Ob jesenskem pregledovanju netopirnic na drevesih je bilo zanimanje ostalih prebivalcev Ljubljane precej veliko. V Tivoliju in na Koseškem bajerju so se nam pridružili tako starejši kot mlajši, vsem pa smo z velikim veseljem razložili, kaj pocnemo v okviru projekta in jim še z vecjim veseljem pokazali skrivnostne prebivalce ljubljanskih netopirnic. Na pregledu novo namešcenih netopirnic na Ljubljanskem gradu so se nam pridružili ucenci Osnovne šole Valentina Vodnika, ki so s svojim navdušenjem hitro popestrili terensko popoldne. Štirih pregledov se je tako skupaj z nami vred udeležilo 51 oseb. Nocni letalci v Tivoliju Na prvi šolski dan smo organizirali dogodek z naslovom Nocni letalci v parku Tivoli, na katerem smo želeli širši javnosti predstaviti metodo lova netopirjev v mreže. In seveda tudi netopirje! Dogodek je potekal na severni strani ribnika v parku Tivoli, za Colnarno, prikljucili pa smo ga praznovanju Mednarodne noci netopirjev 2021. Vecer se je izkazal za uspešnega, saj smo ujeli 15 netopirjev štirih razlicnih vrst, kar je omogocilo, da so se lahko obiskovalci pobližje spoznali z dolocevalnimi znaki, ki locijo posamezne vrste. Hkrati pa spoznali, kako neškodljivi netopirji v resnici so. Skupaj z nami se je na dogodku zbralo najmanj 30 udeležencev, kar je najvec do sedaj. O netopirjih in projektu na spletnih in papirnih platformah Glas o letošnjem projektu smo poskušali razširiti na razlicne konce, pri cemer smo novice o našem delovanju objavljali na spletni strani Slovenskega društva za proucevanje in varstvo netopirjev. Projekt smo promovirali tudi preko Facebook strani “Netopirji - skrivnostni Ljubljancani”. Ta stran je bila postavljena že leta 2015 z namenom obvešcanja ljudi v okviru prvega projekta v Ljubljani. Objavljali smo vabila na organizirane dogodke, kratke fotoreportaže s terenskih dni ter obcasno zanimivosti iz netopirskega sveta. Letos se nam je na socialnih omrežjih pridružilo še nekaj novih sledilcev, tako da naše objave spremlja že preko 1000 ljudi, medtem ko so imele nekatere objave doseg celo do 2700 uporabnikov. V meddruštvenem glasilu Trdoživ - bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave smo prav tako predstavili naše aktivnosti in za namen ozavešcanja pripravili poljudni prispevek z nasveti, kaj storiti ob srecanju z netopirji v razlicnih situacijah. Bralcem smo tako ponudili prakticne informacije in opozorili na zakonsko zašcitenost netopirjev in njihovih zatocišc. Darilca za udeležence aktivnosti Netopirje ljudem najlažje približamo preko simpaticnega promocijskega materiala. Letos smo se odlocili za izdelavo barvnih bandan z motivi netopirjev in napisano povezavo na spletno stran društva. Bandane so prejeli udeleženci razlicnih dogodkov skupaj z zloženko o vsebini projekta, da so si lahko tudi doma prebrali še kakšno zanimivost o netopirjih. Glej, netopircek! Da bi nagovorili tudi najmlajše, smo se po nekaj letnem premoru odlocili izdati drugo številko otroškega glasila Glej, netopircek!. Pri tej številki je sodelovalo kar sedem nadarjenih avtoric in en avtor, med prvimi tudi profesionalne ilustratorke in nad netopirji navdušena šestletnica. Revijo sestavlja pet pobarvank, trije labirinti, enkrat najdi pot, enkrat poišci razlike, uganka s povezovanjem pik in ilustrirana navodila za izdelavo svojega netopircka. Vsaka uganka ima zraven tudi kratek tekst, kjer lahko najmlajši izvedo tudi vec o posebnostih netopirjev. Revija je na voljo tudi na spletni strani društva. Kako netopirji eholocirajo in kako uporabni so ti podatki Organizirali smo javno predavanje z naslovom Osnove bioakustike - Kako netopirji eholocirajo?, na katerem nam je dr. Klemen Koselj povedal nekaj o znacilnosti vokalizacij netopirjev, njihovega prenosa vokalizacij po zraku, snemalno tehniko, s katero lahko snemamo netopirske ultrazvocne klice in osnove analize posnetega zvoka. Clani društva pa so se lahko udeležili tudi izobraževalne delavnice analize netopirskih ultrazvocnih klicev, kjer so se podrobneje spoznali s tem, kako se posname in analizira netopirske ultrazvocne klice na racunalniku. Znanje so in bodo lahko uporabili pri raziskovanju razširjenosti netopirjev. Halo, je to Netopirofon? Tudi letos je bila v okviru projekta na voljo SOS linija za pomoc netopirjem. Na telefonsko linijo Netopirofon so se lahko obrnili prebivalci Ljubljane za kakršnekoli informacije o netopirjih ali pa za pomoc onemoglim netopirjem. V okviru letošnjega projekta smo ljudem poskušali pomagati preko telefona, elektronskega naslova in preko Facebook-a. Na telefonsko linijo Netopirofon smo v casu projekta prejeli 146 klicev, od tega je 28 klicev prišlo iz Mestne obcine Ljubljana. Pri polovici vseh klicev (14) iz Ljubljane je nekdo iz društva priskocil na pomoc in posredoval pri oskrbi netopirja. Ta posredovanja so ponudila tudi nekaj novih lokacij zatocišc netopirjev. Predvsem poleti smo letos prejeli tudi kar nekaj klicev, kjer so bile lokacije najdbe netopirja precej nenavadne - na primer v bazenu, v koritu za rože, v sencniku, ipd. Prejeli smo tudi slike uspešnega posredovanja, ko je samica zvecer prišla po izgubljenega mladica, ki je padel iz kotišca. Zanimiva je bila tudi najdba breje samice belorobega netopirja iz okolice Kampela, ki jo je lastnici prinesla macka. Poškodovano netopirko smo dobili v zacasno oskrbo, kjer je skotila dvojcke - samca in samico. ZA KONEC Ponovno je za nami pestro in uspešno projektno leto. Veseli nas, da so naše aktivnosti obiskane v tako lepem številu, tako s strani radovednih Ljubljancanov, kot tudi tistih skrivnostnih, ki jih v okviru projekta raziskujemo. S tem ko pocasi narašca znanje in zavedanje ljudi o netopirjih, vemo, da gremo po pravi poti. Vendar je pomembno, da naše aktivnosti nadaljujemo in na razlicne nacine predstavljamo te živali še naprej, tako v živo, preko slik ali celo preko vedno zanimivega promocijskega materiala. Upamo, da boste z nami tudi prihodnje leto! a b Slika 1. a) Razlicni tipi duplastih lesobetonskih netopirnic, ki smo jih namestili na drevesa na Grajskem gricu - netopirnice imajo razlicno oblikovane vhodne odprtine, notranjost nekaterih je dodatno pregrajena, b) Samo je srecen ob namestitvi prve netopirnice (foto: Simon Zidar). b a c d c Slika 2. a), c) Poletno namešcanje in c) jesenski pregled netopirnic na Grajskem gricu sta omogocila in razkrila, da b) drobni netopirji (Pipistrellus pygmaeus) uživajo v d) nocnem razgledu nad prestolnico (foto: Simon Zidar). c a b a d c Slika 3. Jesenski pregled netopirnic v parku Tivoli in na Šišenskem hribu: a) en od 4 navadnih mracnikov (Nyctalus noctula), b) Pia je našla netopirje, c) duplasta netopirnica, c) Samo in Pia merita netopirje, d) prikupni drobni netopirji (Pipistrellus pygmaeus) na novi projektni rutici (bandani) (foto: Liza Trebše). a c b Slika 4. a) Pester terenski dan na Ljubljanskem barju ni razkril netopirjev (foto: Liza Trebše), smo pa našli b) opušceno pticje gnezdo (foto: Simon Zidar) in c) mišje gnezdo (Apodemus sp.) (foto: Pia Golob). a b c c Slika 5. a) Avtocestni most cez potok Pržanec in b) avtocestni most cez potok Glinšcica, kjer smo izvedli raziskovanje z lovom v mreže (foto: Primož Presetnik), c) merjenje netopirjev pod avtocestnim mostom cez Glinšcico (foto: Primož Presetnik), c) ujeti mladic malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros) (foto: Eva Pavlovic). a b a c Slika 6. a) Oprema, uporabljena za snemanje ultrazvocnih klicev netopirjev (foto: Eva Pavlovic), b) izobraževalna delavnica analize netopirskih ultrazvocnih klicev (foto: Maja Zagmajster), c) primer dolocanja posnetka belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii), kjer so na posnetku vidni eholokacijski klici (modre pušcice) in socialni klic (rdec krog), brez katerega vrste ne bi bilo mogoce dolociti. a b c c Slika 7. a) Pregled stavbnih netopirnic v Štepanjskem naselju (foto: Simon Zidar), b) obvodni netopirji (Myotis daubentonii) v cevi pod mostom na Cesti Dolomitskega odreda (foto: Pia Golob), c) navadni/ostrouhi netopir (M. myotis/oxygnathus) v cevi pod c) savskim mostom na Šmartinski cesti (foto: Pia Golob). a b c c Slika 8. a) Pregledi netopirnic, namenjeni spoznavanju javnosti z netopirji, a) spomladanski pregled v parku Tivoli (foto: Simon Zidar), b) obcudovanje netopirja na jesenskem pregledu na Šišenskem hribu (foto: Liza Trebše), c) ucenci spremljajo jesenski pregled netopirnic na Grajskem gricu (foto: Liza Trebše), c) drobni netopir, najden jeseni v netopirnici v parku Tivoli - netopirja smo oznacili tudi z obrockom (foto: Liza Trebše). Slika 9. Mreženje v parku Tivoli je bilo namenjenu predstavitvi metode raziskovanja netopirjev (foto: Simon Zidar). Slika 10. Netopirska rutica - bandana. a Slika 11. Naslovnica in delcek vsebine revije Glej, netopircek!, ki ponuja razlicne aktivnosti za otroke na temo netopirjev. a b Slika 12. a) Ponovno snidenje samice in mladica ob naši intervenciji preko Netopirofona (foto: klicatelj), b) na Ljubljanskem gradu najden poškodovan dvobarvni netopir (Vespertilio murinus) v oskrbi (foto: Simon Zidar). Projekt Netopirji - skrivnostni Ljubljancani 6 je sofinancirala Mestna obcina Ljubljana. Netopirski projekt v Mariboru, 2021 – Netopirji v mestu! Sprejmimo jih! Jasmina Kotnik in Monika Podgorelec “Hmm, raziskovanje ali izobraževanje?”, sva se avtorici prispevka spraševali ob prijavi projekta na razpis Mestne obcine Maribor v letu 2021. Obe sva si seveda zelo želeli raziskovanja, a sva kmalu zakljucili, da bi nas zato moralo biti v Mariboru nekaj vec. Tako sva in bova, tudi za okrepitev “štajerske sekcije”, z veseljem še nekaj casa delali na izobraževanju in ozavešcanju. V letošnjem letu sva si zadali, da bo to cim bolj kreativno, sodelovalno in povezovalno. Nenazadnje je to v teh “korona” casih še kako pomembno! Sodelovali in povezovali smo se z Društvom za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije (DOPPS), Društvom študentov naravoslovja (DŠN), Slovenskim odonatološkim društvom (SOD), Iniciativo Mestni zbor (IMZ) iz Maribora, z Vrtcem Tezno, OŠ Janka Padežnika, Srednjo lesarsko šolo Maribor, Zvezo prijateljev mladine Maribor (ZPM Mb), s turisticno-rekreativnim centrom Drava center, Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Mestno obcino Maribor (MOM). V sklopu projekta smo med februarjem in novembrom nanizali devet izobraževalnih dni, v katerih se je zvrstilo dvajset izobraževalnih in/ali ustvarjalnih delavnic, dva vodena vecerna sprehoda z ultrazvocnimi detektorji, eno mreženje in eno izdelovanje netopirnic za javnost. Dogodke je spremljala fotografska razstava, ki je bila razstavljena na šestih razlicnih lokacijah znotraj mariborske obcine in je s strokovnimi zapisi pod fotografijami omogocala samoizobraževanje. Skupno število udeležencev je preseglo število 500. Naj zacneva s “hitom” lanskega leta, ki smo ga zato priredili tudi letos. To je dogodek Vse živo v Stražunu, s katerim smo v zacetku oktobra obeležili Svetovni dan habitatov in Svetovni dan varstva živali. Delovna ekipa je bila tudi letos v polni sestavi - SDPVN, DOPPS, DŠN, SOD, vzgojiteljice iz Vrtca Tezno, ZRSVN in MOM. Izobraževalni sprehodi po gozdni poti netopirja Boromirja (na temo divjih prebivalcev mestnega gozda) so iz blokov in hiš kljub nepredvidljivim razmeram (ali pa ravno zaradi njih) privabili vsaj 120 otrok, staršev, mladih in starejših. Za prepoznavnost voditeljev sprehodov – prostovoljnih clanov društev in drugih organizacij, in teh nas ni bilo malo, smo letos poskrbeli z majico s prikupno ilustracijo Sama Jencica “Vse živo v Stražunu”. Z razlicnimi izobraževalnimi aktivnostmi in fotografskimi razstavami smo ob interpretacijskih tablah gozdne ucne poti netopirja Boromirja v zavarovanem mestnem gozdu Stražun izobraževali o naravi in vsem živem v njej, o kompleksnosti gozdnega ekosistema in o vpetosti cloveka v naravo. “Pisarna v gozdu”, ki jo je pripravil MOM, pa je bila letos dodana nota tega dogodka. Preverite rezultate gozdne pisarne, preberite zapis o Stražunu in si oglejte “Razstavo na plakatih” na naslednji povezavi (p.s.: tam nekje se skriva tudi netopir - preveri, kateri!): http://okolje.maribor.si/delovna-podrocja/narava/mestni-gozdovi/straun/razstava-o-strazunu/. Za javnost zelo zanimiv dogodek je bil naravoslovni sprehod konec avgusta ob Mednarodni noci netopirjev z naslovom Dnevni in nocni letalci ob Radvanjskem potoku. V enem zadnjih košckov mozaicne kulturne krajine v obcini pod Pohorjem smo s clani IMZ-ja, DOPPS-a in z okrepljeno netopirsko ekipo (Tea, Jan, Ana, Anja, Matevž) obiskovalcem predstavili dnevne in nocne letalce, pomembnost mejic in razgibane kulturne krajine za biodiverziteto, metode raziskovanja netopirjev in ptic z mreženjem, ob tem pa smo tudi sami mrežili in se povezali s projektom Revitalizacija nabrežja Radvanjskega potoka, ki ga Organizacija za participatorno družbo izvaja v sodelovanju z IMZ-jem. Vec o omenjenem projektu si preberite na http://www.imz-maribor.org. Na septembrski izobraževalni delavnici Netopirji, hiške za netopirje, tujerodne drevesne vrste in uporabnost njihovega lesa smo ustvarjali netopirnice iz lesa tujerodne drevesne vrste - robinije. In to na prav posebno privlacni lokaciji v obcini – ob reki pri Drava centru na Limbuškem nabrežju. Pri tej aktivnosti smo nadaljevali lanskoletno sodelovanje s Srednjo lesarsko šolo Maribor. Delavnica pa je združila svet netopirjev, netopirnic in tujerodnih drevesnih vrst ter njihovo uporabnost, in naš projekt povezala s projektom ALPTREES (https://www.alpine-space.org/projects/alptrees/en/home), ki sta ga predstavila ucitelja s Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, ga. Mateja Kišek in g. Renato Vovk. Ob mraku smo izvedli še krajši sprehod ob reki in uspešno prestrezali eholokacijske klice netopirjev. “Pozdravili” so nas navadni mracniki (Nyctalus noctula), pripadniki rodu malih netopirjev (Pipistrellus sp.) in obvodni netopirji (M. daubentonii). Licne in trajne netopirnice so si udeleženci odnesli s sabo domov, nekaj so jih razstavili in namestili na lesarski šoli, eno pa smo namestili v Miyawaki gozdicku. Z ZPM Maribor smo v letošnjem letu izvedli štiri netopirske izobraževalne dni. Junija in oktobra smo na njihovo pobudo aktivno prisostvovali pri izvedbi Naravoslovnega dneva v mestnem parku, kjer so osnovnošolci razlicnih mariborskih osnovnih šol in nadobudna vrtcevska skupina na svežem zraku spoznavali življenje netopirjev. Konec junija smo s fotografsko razstavo in ustvarjalnimi delavnicami promovirali netopirje na Festivalu Lent v sklopu Art kampa. Sodelovanje našega društva z OŠ Janka Padežnika traja že nekaj let. Letos smo bili sodelovanja še posebej veseli, saj smo v Mariboru vsebinsko uspeli povezati in mrežiti dva projekta na temo netopirjev – našega in projekt ERASMUS+ Netopir na vulkanu, ki ga je izvajala OŠ Janka Padežnika (vodja: ga. Stanka Emeršic). Tako smo v mesecu juniju razstavljali fotografije, ki so ucence in ucitelje na šoli poucile o zanimivostih in znacilnostih iz življenja netopirjev ter o raznolikosti vrst netopirjev v Sloveniji. Ob zakljucku fotografske razstave in zakljucevanju šolskega Erasmus+ projekta pa je ravnateljica osnovne šole, mag. Sonja Filipic, našemu društvu slavnostno podarila sedem lesenih netopirnic, ki so jih v okviru projekta po nacrtu društva izdelali njihovi ucenci. Kot poslednja poznojesenska aktivnost nam je na seznamu nacrtovanih ciljev ostal mini gozdicek ali Miyawaki. Ob morebitnem sprehodu po Mariboru vam ne bo žal, ce se boste sprehodili po Ljubljanski ulici in si ga ogledali. Kaj je to, kdaj in kako je nastal, pa si lahko preberete na spletni strani IMZ: http://www.imz-maribor.org/Mini-gozdicek-Miyawaki.html. Po tem, ko smo oktobra clani SDPVN, DOPPS in IMZ poprijeli za motike, suhi beton in železovje ter zabetonirali nosilca za lesene drogove, smo na sam god Sv. Martina postavili drogove, namestili gnezdilnice in netopirnice ter ga z namestitvijo interpretacijske table z naslovom “Kaj vse leta v in ob mini gozdicku?” vsebinsko obogatili. Avtorici ugotavljava, da se je v letošnjem letu po obcini Maribor razpršilo nemalo lesenih in lesobetonskih netopirnic, ki bodo potrebovale redno pregledovanje. S tem pa sva že tudi korak bližje k raziskovanju netopirjev :). Zahvala Zahvaljujeva se clanom društva, ki so z razlicnimi “akcijami” prispevali k izvedbi projekta (Janu Gojznikarju in ekipi: Anji, Ani, Matevžu, Tei Knapic, Živi Bombek, Nastji Kosor, Evi Pavlovic, Primožu Presetniku, Samu Grgurevicu), zaposlenim na MOM, ki so z nami aktivno sodelovali (ga. Bricman Rantuša, ga. Drevenšek), posameznikom, ki z nami delijo cut do narave (Poloni Brezovšek, Sandri Zvonar, Maši Herzog), vsem sodelujocim društvom in organizacijam na dogodku Vse živo v Stražunu, na naravoslovnem sprehodu ob Radvanjskem potoku, na aktivnosti ob Miyawaki gozdicku (clanom IMZ - Urški, Maticu, Klemnu, Kaji, Ani, Maji, …), Ani Skledar in študentski ekipi iz DŠN, Nini Erbida iz SOD, Tilnu Basletu in Matjažu Premzlu iz DOPPS, vzgojiteljici Petri Ferlic, ravnateljici Mojci Cvirn in vsem ostalim prisotnim vzgojiteljicam iz vrtca Tezno, Andreji Senegacnik, Juriju Tamšetu in Simoni Kaligaric z ZRSVN, Samu Jencicu za ilustracijo, Maji Marincek Kanop z ZPM Mb in vsem uciteljicam in uciteljem, ki so svojim ucencem dali možnost spoznati nekaj novega (ge. Stanki Emeršic, ge. Mateji Kišek, g. Renatu Vovku). Ge. Emeršic se zahvaljujeva tudi za izposojo netopirskega kamišibaja. Slika 13. Ilustracija “Vse živo v Stražunu” (Ilustracija: Samo Jencic). a b c Slika 14. Organizatorji smo poskrbeli za razgibano poucno dopoldne; a) naša postojanka je navduševala s fotografsko razstavo med drevesi (foto: Jasmina Kotnik), b) “netopirsko” telovadbo in c) s kamišibajem “Mali netopir se boji leteti” (foto: Polona Brezovšek). b a c Slika 15. Mreže ob mejici na travniku sprva niso obetale veliko, a se je kmalu po kratki predstavitvi skrivnostnega življenja netopirjev ob fotografski razstavi izkazalo, da je bila postavitev na mestu, saj je bil “lov” uspešen in so udeleženci lahko od blizu spoznali tri belorobe (Pipistrellus kuhlii) in enega brkatega netopirja (Myotis mystacinus) (foto: Monika Podgorelec). a b c Slika 16. a) Les robinije za netopirnice so nam pripravili na žagi, dijaki lesarske šole pa so pripravili komplete sestavnih delov za netopirnice ter se preizkusili v njihovem sestavljanju, b) predstavitev tujerodnih vrst in uporabnosti njihovega lesa (foto: Monika Podgorelec), c) obiskovalci pri sestavljanju in vijacenju netopirnic iz res trdega lesa (foto: Jasmina Kotnik). a b c c e d Slika 17. a) Otvoritev netopirske razstave na OŠ Janka Padežnika in b), c) slavnostna predaja netopirnic v juniju 2021 (foto: arhiv OŠ Janka Padežnika, Monika Podgorelec). c) Po delovnih akcijah smo ob gozdicku Miyawaki namestili d) novo tablo, ki dopolnjuje že obstojeco tablo o grmovnih in drevesnih vrstah gozdicka. Na njej smo predstavili vrste netopirjev, ki jih lahko srecamo v urbanem mini gozdicku in njegovi okolici, e) poleg nje pa na drog namestili še netopirnice (foto: Jasmina Kotnik, Monika Podgorelec). Netopirji okolice Slovenske vasi pri Pivki oz. rezultati popisa akcije “BioJuriš” – Petelinjsko jezero 2021 Primož Presetnik, Eva Pavlovic, Samo Grgurevic Kolikor vemo, sta bila na obmocju popisa, predvidenem za akcijo BioJuriš 2021 (slika 19), pred našo raziskavo znani le dve najdišci netopirjev. V cerkvi v Slovenski vasi smo na Raziskovalnem taboru študentov biologije 2012 našli enega malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), v Trnski jami pa od leta 2003 bolj ali manj redno spremljamo prezimujoce velike (R. ferrumequinum) in male podkovnjake. Tam smo pozimi enkrat videli tudi navadnega/ostrouhega netopirja (Myotis myotis/oxygnathus), drugic pa usnjebradega uhatega netopirja (Plecotus macrobullaris). Pred to jamo so med dijaškim taborom Trnje 2013 vmrežili ostrouhega netopirja (Zidar 2013) in rjavega uhatega netopirja (P. auritus). Napovedali smo, da ko bomo malo pomahali z detektorjem, bi morali število znanih vrst s tega obmocja vsaj podvojiti. Vendar smo ga kar potrojili (tabela 1)! Bilo pa je tako. Najprej smo v okolici Slovenske vasi pri Pivki preverili dva mosta cez Pivko kot možni zatocišci netopirjev. Vendar je bila voda pri enem previsoka, da bi ga lahko pregledali brez plavanja, pri drugem pa ni bilo primernih razpok za netopirje. Nato smo si ogledali kale na obmocju in se odlocali, kje si upamo mrežiti, da nas ne bi preganjali razni biki in podobna goveda. Izbrali smo en obetaven kal, kjer smo si v brezvetrju obetali najboljši ulov, pa še živine ni bilo okoli njega. Potem smo preverili še Trnsko jamo, kjer smo videli štiri male podkovnjake in dva ostrouha netopirja. Letos smo navdušeno sodelovali pri Facebook promociji dogodka, zato smo posneli tudi osladno sliko vhoda jame (slika 18a), s katero smo pri’’srcno’’ vabili ostale biologe na teren (ja, vemo, neslana šala, pa boste še kakšno tako našli v prispevku). Nato smo na treh mestih namestili še avtomaticne ultrazvocne detektorje (AUD) (slika 19). Zvecer smo se odpravili k izbranemu kalu in tam preseneceno videli paseco se credo telickov, ki so bili še zgodaj popoldne na sosednjem pašniku. Po kratkem premišljevanju in pod casovnim pritiskom smo se odlocili, da ‘’primemo bika za roge’’ in vseeno poizkusimo mrežiti. Najprej smo preverili razpoloženje telet, ki pa se za nas niso prevec zanimala, potem smo govorili z nekaj prisotnimi domacini in zaceli postavljati mreže. Nakar se pri nas sunkovito ustavi avto, iz katerega prideta huda lastnika pašnika, ki ju vesti o dogodku ocitno niso dosegle. V bistvu sta ravno zaradi neobvešcenosti prepovedala nadaljnje zadrževanje na pašniku. Vsekakor smo se na debelo posuli s pepelom in odstranili na pol postavljene mreže. V še vecji casovni stiski, malo pa tudi zaradi trme prvega avtorja tega prispevka, smo par mrež postavili na najbližjem javnem kolovozu. Kar se nam je obrestovalo, saj smo v precejšnjem mrtvilu, kar se tice netopirskih mimoletov, ujeli samca rjavega uhatega netopirja (P. auritus) (slika 18b). Posnetki AUD in rocnih detektorjev so nam potrdili, da je bila aktivnost netopirjev v prepletu pašnikov, skupin dreves in gozdov res precej manjša kot je bila ob bregu Pivke ali v sami Slovenski vasi (tabela 2). Posnetki z AUD so sicer razkrili veliko vrstno pestrost, saj smo z njihovo pomocjo med akcijo skupaj zabeležili kar 15 vrst netopirjev, kar je polovica v Sloveniji živecih vrst. Nekaj dni zatem je sreco poizkušala še druga skupina netopircev, ki pa niso imeli srece z ulovom, so pa posneli nekaj eholokacijskih klicev, med katerimi pa se, kolikor vemo, ni skrivala še kakšna dodatna vrsta. Sedaj je iz okolice Slovenske vasi skupno znanih 16 vrst letajocih sesalcev. Skupne rezultate za vse raziskovane skupine si lahko ogledate na spletnih straneh Herpetološkega društva Slovenije (SHS), seznam vrst in karto najdišc pa na straneh Centra za kartografijo favne in flore (CKFF). a b Slika 18. a) Pogled iz Trnske jame spominja na srcek ali pa na netopirja (foto: Primož Presetnik), b) vmreženi rjavi uhati netopir (Plecotus auritus) (foto: Eva Pavlovic). Slika 19. Mesta raziskav netopirjev med akcijo BioJuriš – Petelinjsko jezero 2021. Tabela 1. Seznam vseh vrst netopirjev najdenih na obmocju “BioJuriša 2021” pri Slovenski vasi. Vrsta Monitoring Dijaški BioJuriš 1 mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) + - + 2 veliki podkovnjak (R. ferrumequinum) + - - 3 ostrouhi netopir (Myotis oxygnathus) - + + 4 resasti netopir (M. nattereri) - - + 5 veliki mracnik (Nyctalus lasiopterus) - - + 6 navadni mracnik (N. noctula) - - + 7 gozdni mracnik (N. leisleri) - - + 8 mali netopir (Pipistrellus pipistrellus) - - + 9 drobni netopir (P. pygmaeus) - - + 10 belorobi netopir (P. kuhlii) - - + 11 Savijev netopir (Hypsugo savii) - - + 12 pozni netopir (Eptesicus serotinus) - - + 13 rjavi uhati netopir (Plecotus auritus) - + + 14 usnjebradi uhati netopir (Pl. macrobullaris) + - + 15 širokouhi netopir (Barbastella barbastellus) - - + 16 dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) - - + SKUPAJ 3 2 15 Tabela 2. Primerjava vrstne sestave in števila mimoletov (posnetkov) netopirjev z avtomaticnimi ultrazvocnimi detektorji na treh mestih ponoci 4. junija 2021, s pricetkom ob soncnem zahodu (20:47), hkratno snemanje pa se je koncalo ob 23:21. Vrsta oz. takson netopirjev Breg Pivke Okolica Gozdni rob J od Minimalno št. vrst netopirjev 12 11 7 Število posnetih mimoletov 277 337 35 mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) - - 1 južni/mali podkovnjak (R. euryale/hipposideros) - 1 - resasti netopir (Myotis nattereri) 2 - - navadni/ostrouhi netopir (M. myotis/oxygnathus) - - 7 mala vrsta roda navadnih netopirjev (Myotis sp. - mali) 125 1 2 vrsta rodu navadnih netopirjev (Myotis sp.) - 14 7 veliki mracnik (Nyctalus lasiopterus) 4 7 5 navadni mracnik (N. noctula) 3 1 - gozdni mracnik (N. leisleri) - - 2 vrsta iz rodov Nyctalus/Vespertilio/Eptesicus 6 2 1 mali netopir (Pipistrellus pipistrellus) 14 3 1 drobni netopir (P. pygmaeus) 1 - - belorobi netopir (P. kuhlii) 1 62 - belorobi/Nathusijev netopir (P. kuhlii/nathusii) 101 232 5 Savijev netopir (Hypsugo savii) 15 10 - pozni netopir (Eptesicus serotinus) 1 1 - rjavi uhati netopir (Plecotus auritus) - - 1 usnjebradi uhati netopir (Pl. macrobullaris) 1 1 - širokouhi netopir (Barbastella barbastellus) 3 - - dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) 1 2 - vrsta iz družine Vespertilionidae 1 - 2 Viri CKFF: http://www.bioportal.si/projekti_podatki.php SHS: http://bioblitzslovenija.weebly.com/bioblitz-slovenija.html Zidar, S., 2013. Dijaški biološki tabor Trnje 2013. Glej, netopir! Ljubljana 10(1): 44-45. Raziskava netopirjev v tunelu pod avtocesto (v vasi Sela) Svit Zagmajster Lovrek Po nakljucju sem novembra 2019 v tunelu v vasi Sela na tleh sredi dneva našel netopirko, ki sem ji dal ime Orla. Zacel sem se spraševati, od kod je prišla. Nato sem ugotovil, da je padla iz ene od špranj, ki so na stropu tunela. Zavil sem jo v jopico in jo odnesel domov. Poklical sem svojo teto Majo in ji rekel, da sem našel netopirja in da naj ga pride pogledat. Prišla je in mi povedala, da je to netopir, imenovan navadni mracnik. Maja je netopirko vzela k sebi in zanjo skrbela do februarja 2020, nakar sva jo izpustila nazaj v tunel, kjer sem jo tudi našel. Ko sva jo izpustila, sva videla, v katero špranjo je odletela. Pogledala sva v to špranjo in ugotovila, da je v njej zelo veliko navadnih mracnikov. To je bil razlog, da mi je teta Maja predlagala, da bi skupaj spremljala številcnost netopirjev v tunelu. Tunel sva redno pregledovala jeseni, celo zimo in pomlad, od sredine septembra 2020 do sredine maja 2021. Novembra je bila sredi dneva spet na tleh ena netopirka, ki smo jo tudi pobrali. Bila je tudi vrste navadni mracnik. Ime sem ji dal Nela. Nelo sva po petih dneh srecno izpustila nazaj v tunel. Vsega skupaj je bilo 29 špranj, ki sva jih pregledovala - netopirji so se nahajali le v nekaj od njih. Najvec je bilo navadnih mracnikov, njihovo število je bilo najvišje sredi zime. Poleg navadnih mracnikov so bile tu tudi druge vrste gladkonosih netopirjev, navadni/ostrouhi netopir, en manjši navadni netopir in en mali netopir. Pri tem projektu mi je bilo zelo zanimivo spremljati, koliko je netopirjev, v katerih špranjah so in katere vrste so. Rad bi se zahvalil Klemnu Koselju, ki je nekajkrat pomagal pri štetju. Vcasih sta nama družbo delali tudi sestra Luna in sestricna Danaja. Maja je pripravila nekaj slik s preucevanja in graf, koliko netopirjev je bilo kdaj v tunelu. Slika 20. Izpust samice navadnega mracnika (Nyctalus noctula), poimenovane Nela (foto: Maja Zagmajster). a c b c d Slika 21. a) Spreminjanje števila navadnih mracnikov (Nyctalus noctula) od septembra 2020 do maja 2021 v tunelu pri vasi Sela pri Lavrici (Škofljica), b) ob zacetku opazovanj je bilo treba narediti skico tunela, c) pozoren pregled špranj z boreoskopom, c) skupinica navadnih mracnikov, d) nekajkrat so bili v špranjah tudi posamicni navadni/ostrouhi netopirji (Myotis myotis/oxygnathus) (foto: Maja Zagmajster). Kam so šle vse pyrpogazhize, shkershabzi in mižkuti – sopomenke za netopirje v slovarjih od 16. do konca 19. stoletja Primož Presetnik Priznam, da me zanese, ko se lotim prebirat knjigo, kar bral bi in bral, pa preveril še to in ono trditev. Nisem pa si predstavljal, da bom v prostem casu bral slovarje, in to kar nekaj vikendov. Ampak tako se zgodi, ce ima clovek premalo samonadzora. Vendar, pazite! To stanje je ocitno nalezljivo, kar je izkusila urednica Glej, netopirja!, ki je »tudi notri padla« in me opozorila na nekatere dodatne podrobnosti. Kakorkoli, da upravicim to porabo casa in tega komu drugemu celo prihranim, sem v naslednjem prispevku strnil nekaj ugotovitev. A) Prvi tiskan zapis o netopirjih Seveda je avtor kdo drug kot Primož (Ahacic in sod. 2011). No, Primož Trubar seveda, ki je po dolenjsko zapisal kar pyrpogazhice (slika 1). Trubar je v knjigi En regišter, ena kratka postila leta 1558 zbral pridige za razlicne nedelje in praznike (Trubar 1557/1558a). To knjigo vsi poznamo, saj so nas o njej ucili v srednji šoli, ko so nam razlagali, da je Primož T. grmel tudi Proti zidavi cerkva. V pridigi na binkoštni ponedeljek govori med drugim o frdamanih grešnikih in na koncu pravi: Taciga praviga Božyga vuka ta vegši deil tih ludi, kir ne veido inu ne zastopio prov, kai so ty noterni porodni grehi, nehote slišati ne terpeti, so nemu souvraž inu beže pred nim koker te sove inu pyrpogacice tei svitlobi. Taka nih slipota, huduba inu nevera nee ferdamna inu zgubi inu nekar Bug ne nega Syn ž nega evangeliom. (transkribiral, prevedel in spremno besedo napisal Jonathan Vinkler, Trubar 1557/1558b). B) Slovarji 16.–19. stoletja o netopirjih Neslutec obsežnost tematike sem v dLib vtipkal geslo “slovar” in dobil 32 strani zadetkov s po 25 zapiski na stran. Seveda sem sproti naletel še na omembe drugih slovarjev, ki sem jih tudi vecinoma našel digitalizirane na spletu. Na sreco sem hitro ugotovil, da je slovarjev do konca 19. stoletja vseeno obvladljivo število, pa vendar sem se moral prebiti preko 60 besedil, izmed katerih sem v 28 virih našel gesla nanašajoca se na netopirje. Od tega je 25 pravih slovarjev, za popolnost pa sem dodal še tri protestantske knjige (TP 1558, DJ 1578, 1584), iz katerih so vsaj v zacetku crpali tudi slovaropisci. Pri tem sem se hitro privadil bohoricici, ki je do sedanje gajice, s kratkima regionalnima poizkusoma z metelcico in danjcico, ostala v veljavi do približno 40. let 19. stoletja. Crke so zelo podobne sedanjim, še najvecja razlika je v zapisovanju sicnikov in šumnikov. Tu jih navajam, da bo šlo branje spodnjih gesel lažje: Z, z -> c; ZH, zh -> c; S/S, . -> s; SH/SH, .h -> š; S, s -> z; SH, sh -> ž (ja, vem, veliki crki za S in Z sta enaki, ampak tako je bilo). Gotico sem prepisal v sedanje crke, kar je bilo lahko, saj sem napol z grozo, napol pa z veseljem ugotovil, da sem v srednji šoli uporabljal 100 let star slovar s konca 19. stoletja (JA 1889), kjer so bila nemška gesla zapisana s to nacickano pisavo in sem se je moral že takrat privaditi. V tabeli 3 so izrazi za netopirje napisani po zaporedju letnic izdaje posameznih knjig oz. slovarjev, ki jih bolj popolno navajam v tabeli 4. Gesel nisem združeval, cetudi je jasno, da se npr. mrazhnik in mracnik nanašata na isto besedo. Prvo slovarsko delo, ki vsebuje obe sopomenki (pirpogacica in nadopir) za netopirja iz protestantskih del, je napravil Hieronim Megiser (HM 1592, 1603). Potem pa skoraj stoletje in pol ni bilo natisnjenega novega slovarja, ceprav so obstajali nekateri rokopisni nastavki, kjer sta zapisani tudi sopomenki poltic in perutnicasta miš (VG 1685, NH 1712). Ko je bil koncno natisnjen nov slovar, je bila to le mocno dopolnjena izdaja Megiserjevega slovarja, ki uvaja še na Koroškem domac izraz – mracnik (HM 1744). Marko Pohlin je od nekod potegnil tudi besedo šestopirnica, hkrati pa po mojih trenutnih dognanjih tudi besedo topir. Slednja je skoraj zmagala za splošno poimenovanje netopirjev, saj jo navaja cela množica ostalih slovaropiscev. Na Štajerskem domujoc Janez Šmigoc (ŠJ 1812) je svoje delo oplemenitil tudi s škeržabcem. Cisto presenecenje je bilo zame spoznanje, da je bil Valentin Vodnik izredno delaven slovaropisec, in se pridružujem ostalim tožbam, kakšna škoda je, da njegovo delo ni doživelo tiska (VV 1817). Je pa njegov rokopis gotovo služil ostalim slovaropiscem 19. stoletja, ki jih ni bilo malo (Metelko, Jarnik). Njegovega je tudi vsaj pol besednega zaklada v Cigaletovem slovarju (CM 1860; Modic 1909). Vodnik jim je postregel s kar sedmimi sopomenkami, ki jih je tudi lepo naglasil in verjetno zapisal, kdo mu jih je posredoval ter na prvo mesto postavil besedo natopir (slika 23). Poleg teh sedmih izrazov je starejšega datuma še pripis s svincnikom shkershabiz, ker je zapisan z bohoricico (morda je to besedo pridal Metelko, ki je imel v lasti rokopis), ostali dopisi pa so skoraj gotovo mlajši in so verjetno nastali po letu 1850 (Stabej 1966). Sodobno besedo netopir v slovar prvic zapiše Urban Jarnik (JU 1822), ki je trdil, da je med ljudstvom na splošno takrat živelo še mnogo izvornih staroslovanskih besed. Potem je netopir postal poleg topirja najpogosteje navajana beseda za te živali. Anton Murko je iz govora vzhodnih Slovencev dodal še besedo pirošlek (MA 1832) in zapisal zelo posiljeno razlago, da netopir ne živi v drevesih, temvec v zidovih, medtem ko topir živi v duplih (MA 1833). Potem sledi vrsta slovarjev, ki samo navajajo predhodne izraze in šele Matej Cigale (CM 1860) postreže z novimi sopomenkami. Skupaj jih je navedel kar 12, med katerimi so tudi matofir in pol tic pol miš. V znanstveni terminologiji Cigale (CM 1880) netopirje opiše kot prhutarje. Slovenska imena naših vrst netopirjev so seveda zanimiva tema, vendar bo morala pocakati na pregled v drugem prispevku. Potem pa se pojavi naša slavisticna velicina France Miklošic (MF 1886), ki je v svojem etimološkem slovarju netopirje obravnaval kar pod 14 imeni ter je med drugim omenil tudi pomracnika in speco miš. Veliko slovarsko delo je konec 19. stoletja opravil Maks Pleteršnik (PM 1895). V svojem delu je upošteval mnogo nacrtno zbranega besedja in mnogo rokopisnih osnutkov, tudi Miklošicevega in rokopis Oroslava Cafa, prav tako znamenitega jezikoslovca, ki pa ju žal ni dostopnih na svetovnem spletu (Cafovi listki z besedami pa se sploh niso ohranili; PM 1895). V Pleteršnikovem slovarju so pri mnogih geslih navedeni tudi izvori, tako da lahko vsaj posredno nekaj izvemo o morebitnih virih, ki jih je uporabil. V Pleteršnikovem slovarju sem tako našel 43 izrazov za netopirje: dopir, dupir, frfolic, ladoper, latopir, letopir, lilek, matofir, matopir, mižkut, ni ptic ni miš, mracnik, mrakulj, nadopé.r, natopir, netopir, pé.rn-pogáca, pilpogacica, pirac, pirezelj, pirhpogacica, pirpogacica, pirnpogacica, pirožaba, pirožan, piroželj, pirožljek, pirpogaca, pirpogacica, podkovnjak, podlopir, pomracnik, prhutar, topir, topircek, topirec, topirka, skržabec, šestop..rnica, šišmiš, škržabec, vadopir, vdopír. Pa sem res odkril vse sopomenke? Od navedenih so posebno zanimive pomanjševalna, moška in ženska oblika - topircek, topirec in topirka. Imenitna pa je tudi beseda za netopirsko gvano – netopiršcak. Ob sopomenkah je veckrat naveden krajevni izvor zapisa, vendar tudi o tem vec ob drugi priliki, kakor tudi o tem, kaj sem se naucil o izvoru besede netopir oz. njenih sopomenkah. Kam so torej šle pirhpogacice, škeržabci in mižkuti ter podobni izrazi? Vsi gotovo v slovarje, nekateri v razlicno leposlovno ali znanstveno literaturo, koliko jih še živi med ljudstvom, pa ne vem. Zato se priporocam za kakršnekoli podatke o še živih lokalnih izrazih za netopirje. Slika 22. a) Slika dela pridige Primoža Trubarja za binkoštni ponedeljek (Avstrijska narodna knjižnica, signatura: BE.9.Q.33*, http://data.onb.ac.at/rec/AC10387771). Slika 23. Vodnikov rokopisni slovar (1806/1817) z geslom Fledermaus in slovenskimi sopomenkami (s svincnikom dopisane besede verjetno niso Vodnikove). Slika 24. V Jarnikovem slovarju (JA 1822) se po mojem vedenju prvic najde sodobna oblika besede netopir. Tabela 3. Sopomenke za besedo netopir, navedene po zaporedju letnic tiska vira. ([ ] – sopomenko avtor pripisal drugemu kot slovenskemu oz. kranjskemu jeziku; “é. – dolgi ozki e s kljucico se tako izgovarja, da je pred ozkim e slišati nekak slab i; v nenaglašenih ali kratko naglašenih zlogih tega e ni” (PM 1895)) Izraz Vir pyrpogazhiza TP 1558, VG 1685 nadopir DJ 1578, DJ 1584, HM 1592, HM 1603, IAA 1760[HR], PJ >1750, MF 1886 nadopyr DJ 1584 pirisah DJ 1584 [Slovenski oli Besjazhki = vzh. slov. /kajkavski] perizh DJ 1584 [Hervatski, Dalmatinsk, Istrianski, ali Crashki] pirhpogazhiza HM 1592, HM 1603, HM 1744 pultyzha VG 1685 perihpogazhica NH 1712 peretnizasta mish NH 1712 mrazhnik HM 1744, PM 1781, GO 1789, MA 1833 piropogazheza PM 1781 shestopirneza PM 1781 topir PM 1781, GO 1789, ŠJ 1812, VV 1817, MA 1832, MA 1833, KJ 1834, JA 1850, JA 1851, KJ 1854, DJ 1858, CM 1860, MF 1886, PM 1895, PA 1898 tropir PM 1781, GO 1789 shismish GO 1789 shkershabez ŠJ 1812 natopir VV 1817, PM 1895 matopir VV 1817, CM 1860, MF 1886, PM 1895 pirpogazhiza VV 1817 pirnepogazhiza VV 1817 podlopir VV 1817, CM 1860, PM 1895 vdopír VV 1817, PM 1895 netopir JU 1822, MA 1832, MA 1833, KJ 1834, JA 1850, JA 1851, KJ 1854, DJ 1858, CM 1860, MF 1886, JA 1889, PM 1895, PA 1898 shkershabiz MA 1832, MA 1833 piroshlek MA 1832, MA 1833 nedopir MA 1833 Izraz Vir dupir MA 1833, JA 1850, CM 1860, MF 1886, PM 1895 mracnik JA 1850, JA 1851, KJ 1854, DJ 1858, CM 1860, JA 1889, PM 1895 pirožlek JA 1850, CM 1860, MF 1886 škeržabec JA 1850, CM 1860 šestopirenca JA 1851 šišmiš JA 1851, DJ 1858, MF 1886, PM 1895 matofir CM 1860, PM 1895 vdupir CM 1860 pirhpogacica CM 1860, JA 1889, PM 1895 pol tic pol miš CM 1860 prhutar CM 1880, JA 1889, PM 1895 letopir MF 1886, PM 1895 mižkut MF 1886, JA 1889, PM 1895 mrakulj MF 1886, PM 1895 ni ptic ni miš PM 1895 pomracnik MF 1886, JA 1889, PM 1895 pirpogaca MF 1886, PM 1895 pirpogacica MF 1886, JA 1889, PM 1895 speci miš MF 1886 polmiš JA 1889 podkovnjak JA 1889, PM 1895 dopir PM 1895 frfolic PM 1895 ladoper PM 1895 latopir PM 1895 lilek PM 1895 nadopé.r PM 1895 pé.rn-pogáca PM 1895 pilpogacica PM 1895 pirnpogacica PM 1895 pirac PM 1895 pirezelj PM 1895 pirožaba PM 1895 Izraz Vir pirožan PM 1895 piroželj PM 1895 pirožljek PM 1895 topircek PM 1895 topirec PM 1895 topirka PM 1895 skržabec PM 1895 šestop..rnica PM 1895 škržabec PM 1895 vadopir PM 1895 Tabela 4. Seznam protestantskih virov iz 16. stoletja in slovarskih virov do konca 19. stoletja ter število v njih zabeleženih sopomenk za besedo netopir. (R – rokopis) Okrajšava vira – / število sopomenk / – vir TP 1558 – / 1 / – Trubar, Primož (1558). En regišter, ena kratka postila DJ 1578 – / 1 / – Dalmatin, Jurij (1578). Biblie, tu ie, vsiga Svetiga pisma pervi deil, v katerim so te pet Mosessove buqve. DJ 1584 – / 3 / – Dalmatin, Jurij (1584). Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta. MH 1592 – / 2 / – Megiser, Hieronim (1592). Dictionarium quatuor linguarum. HM 1603 – / 2 / – Megiser, Hieronymus (1603). The.aurus Polyglottus. vel, Dictionarium Multilingue: Ex qvadringentis circiter tam veteris, qvam novi Orbis Nationum Linguis, Dialectis, Idiomatibus et Idiotismis, constans. VG 1685 – / 2 / – Vorenc, Gregor, Kastelec, Matija (1680/1685; R). Dictionarium Latino-Carniolicum. NH 1712 – / 2 / – Hipolit Novomeški (1711-1712; R). Dictionarium trilingue ex tribus nobilissimis Europae linguis compositium in anteriori parte latino-germanico-sclavonicum in posteriori parte germanico-sclavonico-latinum. MH 1744 – / 3 / – Megiser, Hieronymus, Miklauz, Anton (1744). Dictionarium quatuor linguarum. IAA 1760 – / min. 1 / – Apostel, Ivan Anton (1760; R). Dictionarium Germanico-Slavonicum, vocabula tam antiqua quam nova ussu recepta iuxta etymon purioris Slavonismi authorum methodice demonstrans, (hrani Univerzitetna knjižnica Maribor). Citirano po Casopis za zgodovino in narodopisje (1939), letnik 34, številka 1/2. PJ >1750 – / 1 / – Popovic, Janez Sigismund Valentin (druga polovica 18. stol.; R). Glossarium vindicum. [uredil Richard Reutner v sodelovanju s Petrom Weissom, 2007] PM 1781 – / 5 / – Pohlin, Marko (1781). Tu malu besedishe treh jesikov. GO 1789 – / 4 / – Gutsman, Ožbalt (1789). Deutsch-windisches Wörterbuch. ŠJ 1812 – / 2 / – Šmigoc, Janez Krstnik Leopold (1812). Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre. VV 1817 – / 7 / – Vodnik, Valentin (1806/1817; R). Slovensek Besednjak / Slowenisches Wörterbuch. JU 1822 – / 1 / – Jarnik, Urban (1822). Kleine Sammlung solcher altslavischen Wörter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kräftig fortleben. Okrajšava vira – / število sopomenk / – vir MA 1832 – / 4 / – Murko, Anton (1832). Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Distrikten. MA 1833 – / 7 / – Murko, Anton (1833). Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch. KJ 1834 – / 2 / – Kek, Jožef, Metelko, Franc Serafin, Šlaker, Janez Nepomuk (1834). Kleines Wörterbuch der slowenis­chen und deutschen Sprache. JA 1850 – / 5 / – Janežic, Anton (1850). Vollständiges Taschen-Wörterbuch der slovenischen und deutschen Sprache JA 1851 – / 5 / – Janežic, Anton (1851). Popólni rocni slovár slovénskega in nemškega jezika. KJ 1854 – / 3 / – Kek, Jožef, Šlaker, Janez Nepomuk, Metelko, Franc Serafin (1854). Kleines Wörterbuch der slovenischen und deutschen Sprache. 3 pomnoženi natis DJ 1858 – / 3 / – Drobnic, Josip (1858). Slovensko-nemško-talianski in Taliansko-nemško-slovenski besednjak. CM 1860 – / 12 / – Cigale, Matej, Wolf, Anton Alojzij, Blaznik, Jožef (1860). Deutsch-slovenisches Wörterbuch. CM 1880 – / 1 / – Cigale, Matej (1880). Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja ucilišca. MF 1886 – / 14 / – Miklošic, Franc (1886). Etymologisches Worterbuch der slavischen Sprachen. JA 1889 – / 10 / – Janežic, Anton, Bartel, Anton, Kaspret, Anton (1889). Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. PM 1895 – / 43 / – Pleteršnik, Maks, Wolf, Anton Alojzij (1893-1895). Slovensko-nemški slovar. PA 1898 – / 2 / – Praprotnik, Andrej (1898). Praprotnikov mali šolski besednjak slovenskega in nemškega jezika. 6. nat. Obširno pomnožil in popravil Jakob Dimnik. Praprotniks kleines Schulwörterbuch der slow. u. deutsch. Sprache. 6. Aufl. Bedrutend verm. u. verb. von Jakob Dimnik. Ostali viri Ahacic K., A. Legan Ravnikar, M. Merše, J. Narat, F. Novak, 2011. Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 641 str. Modic I., 1909. Vodnik kot jezikoslovec. Dom in svet: 414–21, 446–53, 495–500. Stabej J., 1966. Nekaj ugotovitev ob popolnem izpisu Vodnikovega rokopisnega nemško-slovenskega slovarja. Jezik in slovstvo 11 (1/2): 42–44. Trubar P., 1557/1558a. Ta Pervi Deil Tiga Noviga Testamenta, Vtim So Vsi Shtyri Evangelisti Inv Tv Diane tih Iogrou, sdai peruizh vta Slouenski Iesik, Skusi Primosha Truberia sueistu preobernen ... Der erst halber Teil des newen Testaments, ... in die gemeine Windische sprach jetzund zum ersten mal fleissig verdolmetscht. Vnd was mehr dabey, vnd warumb nur diser halber teil jetzund gedruckt worden, daruon würdt dir die erste Teütsche Vorred dises Büchs sagen. Ulrich Morhart d.Ä. Dostopno na: https://onb.digital/result/109D8853. Trubar P., 1557/1558b. Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor 1557; En regišter, ena kratka postila: 1558. [Elektronski vir: transkribiral, prevedel in spremno besedo napisal Jonathan Vinkler. Pedagoški inštitut, Ljubljana: 2012. Zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja 8. Dostopno na: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=125]. Netopirji so v Bibliji omenjeni trikrat DODATEK – Biblija ni ena, Biblij je vec Primož Presetnik Samo nekaj tednov po tisku Glej, netopirja!, kjer sem opisal tri mesta, kjer so v Bibliji omenjeni netopirji, mi je dr. Peter Skoberne namignil, da so pravzaprav omenjeni štirikrat. Šok, kako sem to lahko izpustil. Po nadaljnji preiskavi pa sem se pomiril. Ugotovil sem, da Biblija ni ena, ampak jih je vec. Dele, ki sem jih navedel (3Mz 11, 5 Mz 14, Iz 2), priznavajo bolj ali manj vse kristjanske verske locine, vendar obstajajo še t.i. devterokanonicne knjige, to so tiste knjige Svetega pisma Stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete (Wikipedija). Protestanti jim pravijo apokrifi in jim ne priznavajo Božjega navdiha. Zato je razumljivo, da jih npr. nisem našel v Dalmatinovi bibliji. Med devterokanonicne knjige Stare zaveze katolicani v svojem kanonu od Boga navdihnjenih knjig uvršcajo sedem knjig (ena od njih ima še dodatno poglavje) in dva dodatka k protokanonicnima knjigama (Wikipedija). Eden takih dodatkov je tudi Jeremijevo pismo 1,21 (JeP 1,21, znano tudi kot Baruh 6 – V. Jeremijevo pismo), kjer so netopirji omenjeni v sledecem in še vedno sodobnem odstavku: Kakor postane neuporabna clovekova posoda, ki se razbije, so takšni tudi njihovi bogovi, ki stojijo v njihovih svetišcih. 16 Njihove oci so polne prahu, ki ga dvigajo noge vstopajocih. 17 In kakor so vrata vsenaokrog zaprta za tistega, ki se je pregrešil proti kralju, saj ga bodo odvedli v smrt, tako duhovniki zavarujejo svetišca bogov z vrati, kljucavnicami in zapahi, da jih ne oropajo razbojniki. 18 Prižigajo jim luci, in sicer vec kot sebi, vendar bogovi ne morejo videti nobene od njih. 19 Dogaja se jim kot tramovju v svetišcu. Pravijo, da se njihova srca razkrojijo: golazen, ki prileze iz zemlje, namrec pogloda njih in njihova oblacila – in oni je ne opazijo. 20 Njihovi obrazi so pocrneli od dima v svetišcu. 21 Na njihova telesa in glave sedajo netopirji, lastovke, druge ptice in celo macke. 22 Iz tega spoznajte, da to niso bogovi, torej se jih ne bojte! (SSP3, Biblija.net) Da pa se vendarle malo spokorim za pomanjkanje splošne izobrazbe, sem na portalu Biblija.net preveril vse verzije prevodov Biblije v slovenšcino. V preglednici 1 so tako navedeni deli Biblije, kjer so omenjeni netopirji in viri prevodov. V koncnem seznamu virov pa po istem viru navajam zanimive podrobnosti o posameznem prevodu. Kar se mi zdi posebno imenitno, je, da se iz prevodov vidi, kako so se sopomenke “netopirja” vezno spreminjale preko 400-letnega obdobja. Dalmatin (1578, 1584) jim enotno pravi nadopir, Japelj (1784-1802) je uporabil kar tri sopomenke, od katerih je le ena enaka Dalmatinovi. Wolfova izdaja (1856-59) uporabi le eno Japljevo sopomenko ter prvic zapiše besedo netopir, ki jo kasnejši prevodi dosledno uporabljajo. Tabela 5. Odseki z omembo netopirjev v razlicnih prevodih Biblije (vir: Biblija.net). Vir/odlomek 3 Mz 11,19 5 Mz 14,18 I 2,20 Bar 6 / JeP 1,21 Dalmatin 1578 nadopir nadopir / / Dalmatin 1584 nadopir nadopir nadopir / Japelj 1784–1802 natopir nadopir topir (netopir ni omenjen) Wolf 1856–59 natopir natopir netopir (netopir ni omenjen) Chrask 1914 netopir netopir netopir / Ekumenska izdaja 1974 netopir netopir netopir netopir SSP3 1996 netopir netopir netopir netopir Viri z dodatnim komentarjem (vecino povzeto po Biblija.net): Dalmatin J., 1578. Biblie, tu ie, vsiga Svetiga pisma pervi deil, v katerim so te pet Mosessove buqve. – prvi prevod Stare zaveze v slovenšcino. Dalmatin J., 1584. Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta. – 12. prevod celotne Biblije v nacionalne jezike. Pri prevajanju Stare zaveze se je opiral na Lutrov nemški prevod, pri Novi zavezi pa na Trubarja. Japelj J., 1784–1802. T.i. Japljeva biblija. – prvi katoliški prevod celotne Biblije. Pod vodstvom Jurija Japlja je pri prevajanju sodelovalo vec prevajalcev: B. Kumerdej, A. Traven, J. Škrinar, J. Rihar, M. Šraj in J. Debevec. Pri prevajanju so se opirali na Dalmatinovo Biblijo. Wolf A., 1856–59. T.i. Wolfova biblija. – tretji prevod celotne Biblije v slovenšcino. Nastal je na pobudo ljubljanskega škofa Antona Wolfa. Prevajanje je vodil Jurij Volc s pomocjo vec kot desetih drugih prevajalcev. Prevajali so po latinski Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji. Chrask, A. 1914. T.i. Chraskov prevod. – ceški misijonar je za slovenske protestante prevedel celotno Sveto pismo. Prevod sta jezikovno pregledala F. Govekar in A. Mikuš. Po Dalmatinu je bila to prva biblija v eni knjigi. Ekumenska izdaja, 1974. – v letih 1959-1961 je škofijski ordinariat v Mariboru izdal celotno Sveto pismo v štirih knjigah. Gre za delo Franciška Jereta, Gregorija Pecjaka, Andreja Snoja, Matija Slavica, Jakoba Aleksica in sodelavcev. Leta 1974 so t.i. Mariborsko Biblijo ponovno jezikovno pregledali in izdali v eni knjigi. Devterokanonicne/apokrifne knjige so združili v poseben sklop in ga v skladu s prakso ekumenskih izdaj uvrstili na konec Stare zaveze. Gre za ekumensko izdajo, ki je namenjena tako katolicanom kot protestantom. Slovenski standardni prevod (SSP), 1996. Slovenski Standardni prevod osnovna izdaja, peti, pregledani natis, 2006. – gre za dosledni prevod izvirnika. Prevod je rezultat petnajstletnega interdisciplinarnega skupinskega dela vec kot petdesetih biblicistov - prevajalcev, slavistov, racunalnicarjev in drugih strokovnjakov pod vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Krašovca. Mednarodna noc netopirjev 2021 Jasmina Kotnik Mednarodno noc netopirjev (MNN) vsak zadnji vikend avgusta obeležuje že vec kot 30 držav po svetu. Dogodek na mednarodni ravni od leta 1997 koordinira organizacija Eurobats, v Sloveniji pa smo letos MNN praznovali že 23. leto zapored. Preko avgusta in septembra 2021 je bilo izvedenih 10 atraktivnih izobraževalnih netopirskih dogodkov v devetih krajih po Sloveniji. Na predavanjih, otroških izobraževalnih delavnicah, fotografskih razstavah in terenskih izzivih se nam je pridružilo preko 360 udeležencev. Posamicni dogodki so bili sestavljeni iz vec aktivnosti, izkupicek MNN 2021 pa je naslednji: osem predstavitvenih aktivnosti oz. predavanj, šest sprehodov in/ali opazovanj izletavanja netopirjev s pomocjo ultrazvocnih detektorjev, dve fotografski razstavi, dva uspešna prikaza lova netopirjev v mreže za javnost, dve izobraževalno-ustvarjalni otroški delavnici, en pregled netopirnic in nepozaben “netopirski kino na prostem”. Pri organizaciji ali soorganizaciji dogodkov smo sodelovali: Iniciativa Mestni Zbor, Inštitut za ohranjanje naravne dedišcine Lutra, Javni zavod Krajinski park Goricko, KS Vreme, Mestna obcina Maribor, Mestna obcina Nova Gorica, Mestna obcina Ljubljana, Odbor za varstvo narave Biosfernega obmocja Kras in porecje Reke, Park Škocjanske jame, Slovensko društvo za proucevanje in varstvo netopirjev, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod Svitar, Zavod Znanje Postojna - OE Notranjski muzej Postojna, Župnija Vreme, Županova jama - turisticno in okoljsko društvo Grosuplje.Prhutajoci soprebivalci planeta se nam zahvaljujejo. “Krivci” za uspešno izvedene dogodke v okviru MNN 2021 smo naslednji clani društva: Gojznikar Jan, Golob Pia, Grgurevic Samo, Koselj Klemen, Kregar Jaka, Kosor Nastja, Likozar Lea, Pavlovic Eva, Podgorelec Monika, Presetnik Primož, Trebše Liza, Zidar Simon in moja malenkost. Hvala! Slika 25. Kraji, kjer smo v letu 2021 izvedli aktivnosti Mednarodne noci netopirjev (pripravil: Primož Presetnik, CKFF). Z razstavo in videom obeležili MNN na Gorickem Gregor Domanjko, Javni zavod Krajinski park Goricko Spreminjajoci se in veckrat nejasni pogoji za organizacijo javnih prireditev v casu korone so nam vzeli zacetni zagon in motivacijo za vsebinsko bolj bogato Mednarodno noc netopirjev. Takšno, kot smo jo na obmocju Krajinskega parka Goricko že veckrat organizirali v preteklih letih. S predavanji o netopirjih in vplivih svetlobnega onesnaženja na živali in ljudi ter seveda z vecernim sprehodom. Zato smo se v Javnem zavodu Krajinski park Goricko odlocili, da bomo letošnjo Mednarodno noc netopirjev obeležili malo drugace. Z dvema locenima dogodkoma. S premierno predstavitvijo dokumentarnega video klipa o netopirjih na Gorickem in z vodenji po razstavi “PreŽiveti z netopirji” v nekdanji šoli v Kancevcih. V kratkem videu so predstavljeni portreti navadnega in dolgokrilega netopirja ter malega podkovnjaka. Predstavljena so njihova najpomembnejša zatocišca na Gorickem in ukrepi za njihovo varstvo v okviru projekta Goricka krajina. Video, ki si ga lahko ogledate na spletni strani YouTube, smo javnosti prvic predstavili v kinu pod zvezdami na gradu Grad pred pomursko premiero dokumentarnega filma Divja Slovenija. Oba filma si je ogledalo vec kot 60 oseb. Tudi obisk prve stalne razstave o netopirjih v Kancevcih nas ni razocaral. 28 obiskovalcev iz razlicnih delov Slovenije je prvo soboto v septembru z velikim zanimanjem prisluhnilo vodenjem po razstavi. Obiskovalce je še posebej zanimalo, ali se netopirji res zapletajo v lase, kje živijo in s cim se prehranjujejo. Navdušeni so bili nad dejstvom, da lahko preko kamere in zaslona v živo spremljajo porodniško skupino malih podkovnjakov, ki živi v isti stavbi, kot je razstava. Da je razstava o netopirjih lahko magnet za splošno javnost na obrobju države, prica tudi podatek, da jo je v dveh letih obstoja obiskalo že vec kot 1.000 obiskovalcev. a b Slika 26. a) Kino pod zvezdami na gradu Grad (foto: Tomaž Koltai), b) vodenja otrok po razstavi PreŽiveti z netopirji (foto: Gregor Domanjko). Mednarodna noc netopirjev v Gornjih Vremah Sitka Tepeh, predsednica Odbora za varstvo narave V soboto, 4. septembra, smo v organizaciji Odbora za varstvo narave UNESCO biosfernega obmocja Kras in porecje Reke ter v sodelovanju s Slovenskim društvom za proucevanje in varstvo netopirjev, Inštitutom za ohranjanje naravne dedišcine Lutra, KS Vreme in župnijo Vreme pred cerkvijo sv. Jošta v Gornjih Vremah priredili netopirski dogodek. To pa ni bil samo dogodek, na katerem smo spoznavali netopirje z vsemi njihovimi lastnostmi, ampak se je na koncu izkazalo, da smo odkrili novo porodniško kolonijo malih podkovnjakov. Cerkev sv. Jošta leži ob gozdnatem robu vznožja Vremšcice, kjer domacini že nekaj casa opažajo povecano število netopirjev, ki obletavajo ulicne svetilke in njihove domove. Ker smo se v Odboru za varstvo narave Parka Škocjanske jame odlocili, da bomo vsako leto priredili spoznavanje netopirjev v drugem kraju znotraj Biosfernega obmocja Kras in porecje Reke, nismo imeli težav pri izbiri kraja. Topel septembrski vecer je privabil številne vašcane Gornjih Vrem in ljubitelje netopirjev, tako da nam je skoraj zmanjkalo sedežev. Clani odbora pa smo bili zaradi odpadlih monitoringov v casu korone zadovoljni, da se bomo spet družili z netopirji, pa cetudi samo na ekranu. Vedeli smo, da so netopirji na podstrehi, a število izletelih netopirjev je bilo vseeno presenecenje za vse navzoce. Tokrat je bilo krepko vec netopirjev kot udeležencev, našteli smo jih vec kot sedemdeset. Najmlajši otroci so jih videli prvic v živo, ko so preletavali njihove glave v ladji cerkve in ko so se kot vrtavke vrteli na podbojih oken. V detektivskem vzdušju so se nekateri podali z detektorji in s predavateljico po vasi ter zaznavali v živo razlicno ultrazvocno oglašanje netopirjev. Lahko bi rekli, da so nam netopirji privzdignili prhuti, ce bi jih seveda imeli. Hvala vsem, ki ste pomagali organizirati ta dogodek, še posebej vašcanom Gornjih Vrem za pogostitev, delavcem Parka Škocjanske jame za pomoc pri prevozu klopi, clanom odbora za sodelovanje in predavateljici Lei Likozar za izcrpno in zanimivo predavanje. Navdušeni in ponosni, da sobivamo skupaj, smo se odpravili nazaj v svoja zavetišca. b a Slika 27. Mednarodna noc netopirjev v Gornjih Vremah (foto: Sitka Tepeh). Na gradu Rihemberk improvizirano v brk pandemiji Klemen Koselj “Korona, korona, korona! Kaj pa ce Mednarodne noci netopirjev letos sploh ne bomo mogli izvesti?” “Zato pa je toliko bolje, da se za datum zmeniva že zdaj,” me je spomladi prepricevala Bojana Cibej z Zavoda Svitar, ki poleg Mestne obcine Nova Gorica organizira prireditve na gradu Rihemberk. In tako sva se dogovorila za zadnji vikend v avgustu (28. avgust 2021), ko je MNN potekala že prejšnja leta in si še nisva obetala jesenskega zaprtja javnega življenja. Kot ponavadi so minevali meseci, na MNN pa smo do zadnjega pozabili. Izjema je bila predstavitev netopirjev in gradu z vabilom na MNN v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija (https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174796340; od 56:25 dalje). Nepredvidljivo leto vseeno ni zatajilo. Dan pred MNN me poklice Bojana: “Zacel je veljati nov odlok. Prireditve ne moremo izvesti v dvorani palacija, ne glede na število udeležencev, ce ne bomo preverjali, da izpolnjujejo pogoje PCT” (so preboleli Covid-19, so cepljeni proti SARS-CoV-2 ali so se negativno testirali nanj). Teh zahtev seveda v napovedi dogodka nismo navedli, ker jih takrat še ni bilo. Po dolgem premlevanju in negotovosti, ali vse skupaj odpovedati, sem predlagal, da prireditev v celoti izvedemo zunaj in tako zmanjšamo nevarnost okužbe. Toda s tem je bilo povezano nezanemarljivo tveganje, da racunalniške projekcije, ki je spremljala predavanje, pri dnevni svetlobi ne bo moc videti. Ko smo prišli na grad, so se potrdila moja predvidevanja, da so vsi koticki grajskega dvorišca za to presvetli. Tako nam je ostala samo še ena možnost. Projekcijsko platno smo postavili globoko pod obok vhodne stavbe, stole in klopi za obcinstvo pa na prosto, med grajsko obzidje in osrednjo stavbo. Gasilske klopi in stole smo nosili po strmih ozkih stopnicah iz vhodne stavbe. Izdatno pomoc pri nošenju so mi nudili moj brat Jernej in necakinji Eva Luna in Zarja, saj je bil Luka z Zavoda Svitar še zaseden s prodajo vstopnic za obisk gradu in razvedrilom obiskovalcev, ki jih je strašil s svojo helebardo. Pri tem smo mu pomagali mi, vsakic ko je skozi vrata za prodajnim pultom zacela lesti klop in si utirati pot skozi gneco. Tudi pri postavljanju avditorija na glavni poti do gradu smo si z mimoidocimi obiskovalci hodili po prstih ali se spotikali ob kable, klop s projektorjem in racunalnikom pa se je veckrat nevarno zamajala. Nisem mogel verjeti, da je bilo v dobri uri že vse nared za predstavitev, vkljucno s panojem SDPVN, ki je doprinesel k profesionalni noti prireditve. Po pozdravnemu nagovoru Nataše Kolenc z MO Nova Gorica slabim štiridesetim obiskovalcem smo si v predavanju ogledali nenavadni svet netopirjev, ki je žarel na platnu izpod grajskega oboka (slika 28) in se poleg splošnih znacilnosti, ogroženosti in posebnosti te skupine spoznali z razlikami v nacinu življenja med desetimi vrstami, ki smo jih našli na gradu, in ekosistemskimi storitvami, ki jih nudijo okoliškim prebivalcem. Medtem ko je Luka pospravljal improvizirani avditorij, smo se ostali odpravili na opazovanje netopirjev med mimoletom iz grajskih zatocišc proti prehranjevališcem. S pomocjo ultrazvocnih detektorjev smo v živo doživeli, kako netopirji uporabljajo eholokacijo za orientacijo in lov. Vprašanja zvedavih udeležencev kar niso nehala deževati tudi po tem, ko bi nekateri od njih že pocasi lahko sledili zgledu prvih netopirjev, ki so se vracali z lova na zaslužen pocitek. Kljub strahovom se je torej letošnja MNN na gradu Rihemberk uspešno in brez težav iztekla. To zagotovo ne bi uspelo brez izdatne pomoci vseh omenjenih, ki se jim na tem mestu še enkrat toplo zahvaljujem. O dogodku in netopirjih so med drugim porocali na Radiu Koper (https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/zgodbe/slikoviti-grad-rihemberk-je-tudi-zatocisce-netopirjev/592754) in v brezplacniku Goriška, ki ga vecina gospodinjstev na tem obmocju prejme na dom. Slika 28. Pod milim nebom na gradu Rihemberk (foto: Nataša Kolenc). Netopirji na Spodnjem Kamenšcaku Nina Stegmüller, Jasmina Kotnik V Mladinskem centru Prlekije, na Spodnjem Kamenšcaku, je med poletjem potekal projekt Erasmus+ Mednarodno sožitje. Gostili smo mlade iz Italije, Jordanije, Grcije, Romunije in Slovenije. Vsebina projekta je poudarjala samooskrbo, zeleno politiko in medgeneracijsko sožitje. Med drugim smo ob vecernih urah spoznali netopirje in njihovo akrobacijsko predstavo nad travniškim sadovnjakom. Pa poglejmo, kaj so udeleženci zapisali: To whom it may concern, the lecture that was given to us by Ms. Jasmina was well-presented. It explained the kinds of bats in detail with the explanations that they live for a long time although they can carry a lot of diseases. Today we had the chance to actually listen to the sounds of bats thanks to Ms. Jasmina, which was the first time in my life. It was an amazing experience. Rania Haddad from Jordan, 15. 8. 2021 During our Erasmus project in Slovenia we had the opportunity to discover the bats’ world. This was quite interesting since we would never heard about these animals in detail. Ms Jasmine explained that there are different species of bats, about their weight and height, their sexual reproduction and so on. The most exciting moment was when she showed us a female bat that is in recovery care and we were able to touch it and feed it. We will think about this lecture every time we see a bat flying in our Italian nature. Roberta Nucifoza, Albert Salvaggio, Simone Dentelle, Francesco Adziani, Mauricio Pappalando from Italy, 15. 8. 2021 a b Slika 29. a) MNN na Spodnjem Kamenšcaku (foto: Nina Stegmüller), b) MNN na Planini (foto: Slavko Polak). Noc netopirjev na Planinskem polju Primož Presetnik V okviru projekta KRAS.RE.VITA smo se tudi v letošnjem letu poducili o netopirjih. Predavanje “O netopirjih Planinskega polja in okolice” v prostorih Podružnicne šole v Planini je bilo namenjeno tako osnovni predstavitvi netopirjev kot izpostavitvi posameznih vrst in njihovih habitatov na Planinskem polju z okolico. Od tam poznamo 19 vrst netopirjev, od katerih smo jih 14 našli v sami Planinski jami, med drugim tudi navadnega mracnika in dolgonogega netopirja. Seveda nismo mogli mimo omembe izredno pomembnih stavbnih zatocišc v cerkvah v Planini, Grcarevcu in Jakovici, kjer kotijo navadni netopirji in mali podkovnjaki. Vsekakor pa tudi okoliški gozdovi omogocajo preživetje pestri združbi netopirjev. Po predavanju in vzporedno potekajoci ustvarjalni delavnici za otroke smo se odpravili do reke Unice pod Ravbarjevim stolpom. Tam nas je že pricakala skupina vsaj 15 najverjetneje dolgonogih netopirjev, ki so zavzeto lovili tik nad gladino mirnega dela reke. Ko smo se jih dovolj nagledali in naposlušali, smo se odpravili domov. Nocni letalci v parku Tivoli Samo Grgurevic Na prvi šolski dan smo se zbrali na nam že dobro poznani lokaciji za colnarno v parku Tivoli, ki je del krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljancani 6, ki ga sofinancira Mestna obcina Ljubljana, smo javnosti približali eno od metod preucevanja netopirjev – lov v mreže. Na ta nacin smo udeležencem predstavili te nocne letalce, mlajšim pa smo na zanimiv nacin popestrili prvi šolski dan. Obiskovalci so imeli možnost, da se od blizu spoznajo z razlicnimi vrstami netopirjev, saj smo ujeli 15 netopirjev štirih razlicnih vrst: mali netopir, drobni netopir, belorobi netopir in Savijev netopir. Predvsem mlajši obiskovalci so pokazali veliko mero zanimanja za edine letece sesalce. Slika 30. Predstavitev raziskovanja in netopirjev na MNN v Ljubljani (foto: Simon Zidar). Kaj biva v ljubljanskih netopirnicah? Pia Golob in Simon Zidar V Ljubljani smo tudi letos izvedli jesenski pregled netopirnic za širšo javnost v sklopu projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljancani 6. V parku Tivoli in ob Koseškem bajerju smo našli kar 10 netopirjev in s tem razveselili tudi vse udeležence terena, ki jih je na naše veselje iz leta v leto vec. Skupno smo tako 20. septembra 2021 o netopirjih poucili in nad njimi navdušili 23 obiskovalcev. Našli smo dve vrsti, drobne netopirje in navadne mracnike, in zato lahko pokazali tudi pestrost netopirskih vrst v Ljubljani. Mracniki so nam svoje nezadovoljstvo nad našo budnico zelo nazorno izkazali z vztrajnim glasnim oglašanjem, ki je veliko zanimanja vzbudilo tudi pri mimoidocih. Ogled in predstavitev našega dela smo 30. septembra 2021 ponudili tudi 14 ucencem in uciteljicama z OŠ Valentina Vodnika. Skupaj smo pregledali šest netopirnic na Ljubljanskem gradu, v njih našli štiri drobne netopirje in odgovorili na val radovednih vprašanj o netopirjih. Raziskovalni tabor študentov biologije – Otlica 2021 Ariana Godicelj a b Slika 31. a) Skupinska slika “letecih netopircev” (foto: Ester Premate), b) nimfni netopir (Myotis alcathoe) (foto: Primož Presetnik). “Primož, si v redu?” sem ga vprašala, ko so prispeli z mreženja. Bila sem med dežurnimi na taboru, tako da tisti vecer nisem uspela iti zraven na teren. “Ja, spet imamo novo lokacijo,” mi je navelicano odvrnil. Ni mi bilo cisto jasno, zakaj je to slabo, ampak sem zaznala, da je bil v bistvu zadovoljen, zgolj sarkasticen. To je bilo ob odkritju druge lokacije nimfnega netopirja (Myotis alcathoe) v sklopu tabora. Ampak pojdimo na zacetek. Tabor že vrsto let tradicionalno organizira Društvo študentov biologije. Letošnji taborski štab je bil v Osnovni šoli Otlica. Ta se nahaja severno od Ajdovšcine ob Trnovskem gozdu. Potekal je od 17. 7. do 25. 7. 2021, kar je pomenilo sedem terenskih dni in en prost dan. Na tabor sem prišla precej utrujena zaradi izpitnega obdobja in vseh ostalih obštudijskih odgovornosti. Ampak sem se ravno zato veselila terenov, cetudi nocnih. Veselila sem se odklopa in prihajajocega študiranja in preucevanja meni ene izmed najljubših živalskih vrst – netopirjev. Veselje je podkrepilo vedenje, da bom v skupini z Evo Pavlovic in Samom Grgurevicem pod mentorstvom Primoža Presetnika, saj je to pomenilo, da bom lahko odnesla precej znanja, ce se bom le zavzela. Novi udeleženki netopirske skupine, in tudi samega tabora, sta bili Lucija Kunavar in Klara Žos. Super smo se ujeli in skoraj vsak dan ter noc poskušali izkoristiti za raziskovanje. Zakaj ne vsak dan in noc? Tisti, ki ste se kdaj udeležili tabora, že veste – en dan se šivajo mreže, vreme ni vedno naklonjeno, en dan pa je prost, da si malce napolnimo baterije. Seveda so se pojavljali izzivi in dileme. Na primer, prvi vecer je potekal spoznavni vecer in razne dejavnosti za celoten tabor, ampak mi smo šli raje mrežit, saj je kazalo, da bo lepo vreme – za ostale noci, ko bi šli lahko mrežit, je bilo pa vprašljivo. Samo je kasneje prišel na tabor. Klaro so zaradi modrostnih zob pestile migrene. Meni je zaradi rokovanja s šentjanževko in kasneje mencanja oci oteklo oko (hvaležna sem soudeleženki tabora, ki mi je dala protialergijske kapljice). Lucija je bolj akcijske narave in ji je bil izziv vecurno nocno cakanje netopirjev. Nekatere potencialno obetajoce lokacije skozi Trnovski gozd nam niso dale rezultatov. Prve pregledane cerkve so bile brez netopirjev. Primož ni dobil sira za zajtrk. In še marsikaj bi se našlo, ampak vendarle nas to ni ustavilo, tako da smo zbrali cudovite rezultate. Ugotovili smo prisotnost skoraj dveh tretjin vseh vrst netopirjev v Sloveniji, kar je znašalo 19 vrst netopirjev. Videli ali ujeli smo jih v obicajnih zatocišcih: stavbe, tunel, jame in mostova. Vecino vrst smo ujeli z mrežami in veliko smo jih zabeležili z ultrazvocnim detektorjem. V uvodu omenjeni vecer, ko sem bila dežurna, so tudi uspešno povzorcili osebke za ugotavljanje prisotnosti lyssa virusov pri netopirjih. Ne samo to, ponovno so ujeli za Slovenijo redko netopirsko vrsto, kar je postala deseta lokacija pojavljanja v Sloveniji. Pri prvi lokaciji sem bila zraven in bil je cudovit obcutek, ko sem se po dolocevalnem kljucu sprehodila do necesa novega. No, sprva me je bilo strah, da sem se zmotila, ampak po pogledu na nasmehljano Evo sem vedela, da držim v roki nekaj posebnega. Bila je nova vrsta, ki smo jo našli med taborom, in deveta lokacija najdbe tega netopirja v Sloveniji. Bil je nimfni netopir. Deseta (za tabor druga) lokacija, kjer so ga našli, je bil Primožev kal. Ne, nismo ga mi poimenovali zaradi znamenite najdbe po našem mentorju, ki nas je zagnano in neutrudno vozil po terenih. Tako se kal imenuje. Ob njem so ujeli še omembe vrednega gozdnega mracnika (Nyctalus leisleri) in brkatega netopirja (M. mystacinus s. l.). Ampak zakaj je bil naš mentor v uvodu prispevka “slabe” volje? Razlog je bil v tem, da je imel že spisan clanek za nimfnega netopirja in je bilo potem treba dopolnjevati lokacije. Ob kalu, ki se nahaja 500 m zahodno od zaselka Kitajska, smo ujeli navadnega netopirja (M. myotis), belorobega netopirja (Pipistrellus kuhli), poznega netopirja (Eptesicus serotinus) in ponovno gozdnega mracnika. Na poti do kala smo srecali nekega moškega, ki je že zgolj po našem videzu in delovanju vedel, kaj pocnemo. Obrazložil je, da je bil pred leti vec let sam udeleženec Dijaških bioloških taborov. Takoj smo se spoprijateljili in v naslednjih dneh nas je odpeljal do jame, ki ji domacini pravijo Pod školicmi. Jama se nahaja na odrocni lokaciji po strmem bregu navzdol. Težak dostop nam je dal misliti, da verjetno še ni registrirana. V internetnem katastru jam res nismo našli jame s tem imenom. Seveda je imel Primož s seboj opremo za merjenje jam, tako da smo poleg opažanja malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros) in v razpoki najdenega resastega netopirja (M. nattereri s. l.) na koncu še izmerili jamo – ampak ne z modernimi laserskimi pripomocki. S seboj je imel v kolutu zvit meter, kompas in naklonomer. Res je bila nepozabna izkušnja. Navdušenje, da smo “odkrili” jamo, je bilo za nas udeleženke nekaj novega in vznemirljivega. Z moje strani je bilo navdušenje še toliko vecje, saj sem malo pred taborom opravila jamarsko šolo za jamarja pripravnika. Vendar smo ob prihodu na šolo kasneje ugotovili, da je jama že registrirana, vendar pod drugim imenom – Jama pod Rebrom. Ker nam je za ime jame povedal starejši lovec, pravi “Kitajec”, smo sklepali, da je to prvotno ime. Zatorej je Primož rekel, da bo dodal ta podatek v zapisnik jame. Še ena zanimiva najdba je bila kolonija štirinajstih malih podkovnjakov. Niso imeli mladicev, tako da nismo mogli reci, da je porodniška kolonija. Te možnosti sicer nismo mogli izkljuciti, saj je možno, da zaradi hladne pomladi in višje nadmorske višine (cca. 890 m), samice do takrat še niso skotile mladicev. Ce bi se izkazalo, da je porodniška kolonija, bi bila ena izmed najvišjih v Sloveniji. Casovni okviri tabora niso dovoljevali, da bi prišli do tega spoznanja. V celoti gledano smo na taboru dosegli lepe rezultate, zaradi cesar smo bili zelo zadovoljni in ponosno pripravili predstavitev skupine na koncu tabora. Delovanje skupine je zelo lepo predstavila Klara Žos. Prišli so tudi domacini, ki so nam med taborom pomagali z informacijami, kje bi še lahko našli netopirje. Lepo jih je bilo videti in jim predstaviti naše rezultate. Pripetilo se je tudi veliko zabavnih trenutkov. V nekem trenutku smo zagledali kaco in ker je bila relativno pocasna, se je Primož “žrtvoval” in jo je za kratek cas pridržal. Premagal je svoj odpor do dotikanja kac za nas študente, da bi imeli mi in udeleženci herpetoloških skupin kaj preucevati. Na pomoc mu je priskocila Eva, da ne bi kaca ušla. Primož je med tem posegel po metuljnici, v katero smo jo spravili do prihoda skupine za dvoživke in skupine za plazilce. Potrdili so naša sklepanja – ujela sta navadnega goža (Zamenis longissimus). Pri lovcu, pravem “Kitajcu”, smo se naucili, zakaj se zaselku pravi Kitajska in posledicno prebivalcem Kitajci. Po narodnosti so seveda Slovenci – da ne bo pomote. Do takega poimenovanja je prišlo, ker je bilo pred nekaj desetletji tam zgolj enajst hiš in v teh enajstih hišah 100 ljudi. “Bilo nas je kot Kitajcev!” nam je povedal. In za lažje komuniciranje ob pogostih najdbah enega iztrebka gvana, smo izumili edninski izraz za gvano – “gvanjek”. Hvala mentorju in mojim soudeležencem skupine! Cudovito je bilo, veliko sem odnesla s tabora – tako zabavnih kot poucnih momentov. a b Slika 32. a) Pripravljeni na ulov netopirja z metuljnico, b) seznanitev z dolocevalnim kljucem (foto: Primož Presetnik). a b Slika 33. a) Dolocevanje netopirjev v jamskem vhodu, b) Primožev kal (foto: Primož Presetnik). a b Slika 34. a) Merjenje jame na “star“ nacin, b) nahajališce kolonije malih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros) (foto: Primož Presetnik). a b Slika 35. a) Zmagoslavni ulov mimobežnega goža (foto: Ariana Godicelj), b) ostrouhi netopir (Myotis oxygnathus) (foto: Primož Presetnik). a b Slika 36. a) Obcudovanje in dolocevanje netopirja, b) tehnicne in mentalne priprave na rokovanje z netopirjem (foto: Primož Presetnik). Dijaški biološki tabor Dragatuš 2021 Ana Majcen in Lana Klemencic Letos je Dijaški biološki tabor potekal v Beli krajini, in sicer v Dragatušu od 8. do 15. avgusta. Po manjši zamudi vec kot polovice udeležencev smo se skupaj nastanili v Osnovni šoli Komandanta Staneta. Zaradi velikega zanimanja za netopirje na lanskem taboru je bila oblikovana dvakrat vecja skupina “netopircev”, ki je poskrbela za pravšnjo mero kravžljanja živcev letošnjima mentorjema Janu in Matiji. Kot se za prave netopirce spodobi, smo se že prvi vecer odpravili na teren. Naša prva lokacija je bila izvir Okno pri Nerajcu, kjer smo okoli izvira z vseh strani postavili mreže. Ni nam bilo treba dolgo cakati in že smo netopirje opazili letati ob robu gozda in nato vedno bližje našim “pastem”. Kmalu so z veje bližnjega drevesa že visele vrecke z netopirji. Medtem ko smo cakali, da se malcki umirijo, smo si cas krajšali s prebiranjem knjige o netopirjih in z listanjem po dolocevalnem kljucu. In prav kmalu smo se lahko lotili meritev. Skupno nas je v mrežah obiskalo 5 netopirjev, vsak svoje vrste, med njimi tudi belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii), ki ga do konca tabora nismo vec ujeli. Poleg “letecih podgan” nas je obiskala še prava crna podgana (Rattus rattus), ki nas je navdušila s svojimi plezalnimi sposobnostmi, ko je za slovo splezala na drevo. Po uspešnem prvem lovu v mreže (mreženju) smo naslednji dan doživeli še vecji uspeh. V treh od štirih cerkva, ki smo jih obiskali, smo našli dve manjši in eno veliko skupino navadnih netopirjev (Myotis myotis), ponovno pa smo se srecali z vejicatim netopirjem (M. emarginatus), ki se je v naše mreže ujel že dan prej. Iskanje skupin netopirjev pa seveda nikoli ne poteka brez presenecenj. Še posebej si bomo zapomnili dogodek v Gornji Lokvici, kjer smo se povzpeli na cerkveni zvonik. V pricakovanju glasnega bitja zvonov smo s svojim delom poskušali cim bolj pohiteti, vendar je bilo vse odvisno od Matije, ki se je moral povzpeti skozi loputo v stropu in pri tem plezati bolje kot crna podgana vecer prej. Ob odprtju lopute bi lahko pricakovali zmagoslavne fanfare, saj je Matiji uspel nepredstavljiv podvig …, vendar seveda ni bilo tako. Jan, ki je skrbno varoval svojega somentorja pod loputo, je ob njenem odprtju prejel neprijetno presenecenje - tuš netopirskih iztrebkov. Še dobro, da je bil na koncu njun trud poplacan, saj je podstrešje zvonika nudilo zavetje netopirjem. Vecerni teren smo ta dan izvedli pri jami Grdanji skedenj. Postavljanje mrež se je izkazalo za precejšen mentalni izziv, saj je bil vhod jame visok in so morale biti mreže postavljene v dveh nadstropjih. Ker je postopek zahteval kar nekaj truda, smo upali, da bo le-ta tudi poplacan. Na netopirje smo morali spet malo pocakati, zato smo si možgancke razgibavali z reševanjem križank. In ceprav smo dvomili v sposobnosti reševanja križank mentorja Jana, nam je prepricljivo dokazal, da obvlada, ko je celo križanko pravilno rešil v manj kot dveh minutah. Pravi profesionalec! Kmalu smo netopirje že pobirali iz mrež in kljub temu, da nas je mentor Matija na poti do Grdanjega skednja opozoril na (po njegovem mnenju) potencialno manjše število osebkov, nismo bili razocarani. Poleg malih podkovnjakov (Rhinolophus hipposideros) in širokouhih netopirjev (Barbastella barbastellus) smo zabeležili še tri vrste, in sicer velikouhega netopirja (M. bechsteinii), Brandtovega netopirja (M. brandtii) in rjavega uhatega netopirja (Plecotus auritus). Nismo pa se veselili le novih vrst, še bolj navdušeni smo bili nad priložnostjo, da sami izvedemo meritve in v rokah “pocrkljamo” tiste bolj mirne netopircke. Tiste, ki so le cakali, da nas ugriznejo v prst, pa smo z najvecjim veseljem prepustili mentorjema. Naša naslednja destinacija, Jelovicka jama, je predstavljala najbolj zahodno popisno tocko, ki smo jo na taboru obiskali. Na terenu smo gostili skupino za naravoslovno fotografijo, zato smo bili precej ponosni, da smo jim lahko postregli z izredno fotogenicno mešano skupino južnih podkovnjakov (R. euryale), dolgonogih netopirjev (M. capaccinii) in dolgokrilih netopirjev (Miniopterus schreibersii). Tako so bile spominske kartice fotografov dopolnjene s fotografijami netopirjev, naš seznam vrst pa se je še podaljšal. V nadaljevanju smo raziskali še Kobilno jamo, kjer nas je pricakala samica obvodnega netopirja (M. daubentonii). Njena masa je bila v primerjavi z drugimi netopirji te vrste bistveno vecja, zaradi cesar smo že mislili, da smo jo narobe stehtali. Vendar je nismo, bila je le malo debelušna. Ker so se ta dan že poznali vplivi vrocinskega vala, smo se po hlajenju v obeh jamah okopali še v Kolpi. Pri mostu cez Lahinjo smo se še isti vecer lahko nagledali (bolj obicajno dimenzioniranih) obvodnih netopirjev, ulovili pa smo tudi drobnega netopirja (P. pygmaeus), ki smo ga do tedaj slišali le z detektorjem. Ponovno smo se lahko udeleženci preizkusili v svojih sposobnostih rokovanja z netopirji in medtem ko je posameznik meril, so se drugi mastili z odlicnim bananinim kruhom, ki ga je kar prehitro zmanjkalo. Še dobro, da smo bili založeni tudi s proteinskimi plošcicami. Kot zelo zagnana skupina smo želeli zbrati cim vecje število ne le netopirskih, ampak tudi drugih vrst. Zato smo po mreženju preizkusili svojo sreco še z izzivanjem pegaste sove (Tyto alba), ki pa žal ni bilo uspešno (je bilo pa smešno, saj klic pegaste sove spominja na piskajoce vrešcanje Matije, katerega varno vožnjo ogroža osa v avtu). Sreda je predstavljala nekakšno pavzo v našem dotedanjem tempu, videli nismo namrec nobenega netopirja, niti na skupinskem ogledu krajinskega parka Lahinja niti na mreženju. Je pa vse to nadoknadil naslednji dan, ki ga je popestrilo pregledovanje možnih zatocišc za netopirje. V enem dnevu smo pregledali 4 mostove, 2 jami, 4 cerkve in 5 koc, poleg tega pa smo izvedli mreženje in snemali netopirje s snemalnikom s pomocjo detektorja. Dan je naši skupini prinesel trojcek novih vrst: resastega netopirja (M. nattereri), gozdnega mracnika (Nyctalus leisleri) in usnjebradega uhatega netopirja (P. macrobullaris). Za namecek je polovica skupine, ki se je tisti dan udeležila popisa volkov (Canis lupus), na tuljenje dobila nepricakovan odziv odraslega volka, ki smo ga bili vsi nadvse veseli. Petek smo zaceli s pregledom zapušcene hiše, ki se nam je zdela primerno skrivališce za naše letece “prijateljcke”. Na naše razocaranje pa je bila lokacija presvetla. Pot nas je nato vodila proti Crnomlju, kjer nas je na podstrešju cerkve pridno cakala kolonija velikih podkovnjakov (R. ferrumequinum) in vejicatih netopirjev. Puhasto mlado samicko smo pokazali gospe Tatjani, ki nas je prijazno sprejela in nam odklenila cerkev. Njeno navdušenje je bilo naravnost nalezljivo, njena želja ozavešcati širšo javnost o prisotnosti teh “pravih mešcanov”, ki na cerkvenem podstrešju bivajo že od nekdaj, pa jo je tako prevzela, da je novico nemudoma delila s svojimi sledilci na Facebooku. Kolonija velikih podkovnjakov pa ni bila edina ta dan. Na podstrešju gasilskega doma ene izmed okoliških vasic nas je namrec presenetila še kolonija usnjebradih uhatih netopirjev. Zadnji terenski dan je prišel hitreje kot bi si želeli, je pa prinesel še eno vrsto za tabor, in sicer poznega netopirja (Eptesicus serotinus). Ceprav samcek ni izgledal najbolj navdušen, da nas vidi, smo bili mi nadvse zadovoljni, saj smo z njim zabeležili 20. vrsto od 30-ih slovenskih vrst netopirjev. Po tako uspešnem tednu zadnji dan sploh nismo pricakovali še ene nove vrste, pa nas je poleg poznega netopirja s svojo prisotnostjo pocastil še mali netopir (P. pipistrellus). Žal nam ga ni uspelo ujeti v naše mreže, smo pa njegove klice slišali s pomocjo detektorja. S tem smo uspešno zakljucili netopirski terenski del Dijaškega biološkega tabora in se še zadnjic utrujeni, a srecni, napotili proti Dragatušu. Teden je skupini za netopirje prinesel obsežen nabor vrst. Mentorja Jan in Matija sta nam podala odlicno podlago za nadaljnje proucevanje netopirjev. Seznanili smo se z metodami dela in z vsakim terenom spoznavali nova dejstva o naših edinih letecih sesalcih. Poleg strokovno podanega znanja o netopirjih pa ni manjkalo smeha, zabavnih nezgod in še bolj zabavnih prigod. V spominu nam bo vedno ostalo petje partizanskih pesmi, odganjanje os iz avta in štetje utrinkov, prav posebno mesto v našem srcu pa bodo imele vse kepice, ki smo jih lahko pobožali, izmerili in preucevali. a b Slika 37. a) Skupinska ohladitev pri Kolpi, b) na poti do Jelovicke jame (foto: Maks Sešlar). Slika 38. Izsek mešane porodniške gruce velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum) in vejicatih netopirjev (Myotis emarginatus) na podstrešju cerkve sv. Duha v Crnomlju (foto: Jan Gojznikar). Biocamp 010 ali vecerna smola z vremenom Liza Trebše Biocamp, ki ga organizira društvo Biodiva – društvo varstvenih biologov, je letos potekal že deseto leto. Odvijal se je med 11. in 17. julijem 2021, štabni center tabora pa je predstavljala Osnovna šola Ivana Babica – Jagra v Marezigah. Tudi letos je skupino za netopirje pod svoje okrilje vzel mentor Jan Gojznikar, ki je med svojimi udeleženci imel same nadobudne študentke, skupino smo namrec dopolnile Pia Golob, Patricija Kostanjšek, Tinka Tercon in moja malenkost. Ob objavi lokacije tabora smo navdušeno upali, da bomo lahko cel teden “terenili” v toplem vremenu, kar pa se je izkazalo za prevec optimisticno. Tekom tedna smo se kljub vremenskim pogojem osredotocali na popis cim vecih netopirskih vrst. Muhasto vreme nam cez dan niti ni povzrocalo vecjih težav (saj nismo “’z cukra”), cesar pa ne moremo trditi za vecerne love netopirjev v mreže. Med dopoldanskim in popoldanskim pregledovanjem dnevnih zatocišc smo obiskovali opušcene stavbe, jame in cerkve, kjer smo se s plezanjem na cerkvene zvonike in podstrešja preizkusili v delu na višini. Cez dan smo pregledovali tudi mostove in kukali v vsako manjšo špranjo, kamor bi se lahko skril netopir. Velik izziv je predstavljalo iskanje nekaterih jam, saj bi po vseh indikacijah jama morala biti na doloceni lokaciji, pa vendar so se nam nekatere izmuznile. S skupino za raziskovanje kacjih pastirjev smo obiskali tudi Škocjanski zatok, kjer smo pregledali posamezne stavbe v upanju, da najdemo netopirje. Pri terenskem delu smo si pomagali z ultrazvocnimi detektorji in metuljnico, preizkusili smo se tudi v snemanju netopirskih klicev z upocasnitvijo casa. Vecere smo izkoristili za lov netopirjev v mreže nad vodnimi površinami (reke in kali). Najbolj uspešni smo bili v jami Ladrica, saj smo tam zabeležili vec kot 500 netopirjev. Tam so se poleg velike kolonije velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum) stiskali tudi južni podkovnjaki (R. euryale) in vejicati netopirji (Myotis emarginatus). Na vhodu smo pomagali tudi mladicki vejicatega netopirja, ki se je prav nesrecno zapletla v pajkovo mrežo. Zanimivo vecerno mreženje je potekalo na Rakitovcu, kjer smo v upanju na obilen ulov okoli tamkajšnjega kala napeljali kar 85 metrov mrež. V mrazu smo z detektorji poslušali netopirje med njihovim sporadicnim frcanjem naokoli, vendar smo bili pri ulovu precej neuspešni, saj smo tisti vecer ujeli enega samcatega netopirja (in še to že ujeto vrsto – resastega netopirja (M. nattereri)). Pa vendar je kozarec napol poln – sebi in ostalim smo dokazali, da lahko uspešno zamrežimo kal takšne velikosti. Poleg že omenjenega netopirja nam je tisti vecer popestrila tudi posebna gostja, in sicer podhujka (Caprimulgus europaeus), s katero smo uspešno razveselili kolege ornitologe. Skupno smo v celem tednu popisali 13 netopirskih vrst, med katerimi je bil številcno najpogostejši veliki podkovnjak, pri pregledovanju zatocišc pa smo zelo pogosto naleteli na resastega netopirja, za katerega smo se odlocili, da bo postal kar “vrsta tabora”. Na obmocju smo zabeležili še malega podkovnjaka (R. hipposideros), južnega podkovnjaka (R. euryale), ostrouhega netopirja (M. blythii), vejicatega netopirja (M. emarginatus), brkatega netopirja (M. mystacinus), dolgonogega netopirja (M. capaccinii), belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii), drobnega netopirja (P. pygmaeus), Savijevega netopirja (Hypsugo savii), navadnega mracnika (Nyctalus noctula) in usnjebradega uhatega netopirja (Plecotus macrobullaris). Ce potegnem crto pod zapisanim, lahko zakljucim, da je bil biološki tabor kar uspešen, saj smo se lahko veliko naucili, obenem pa smo se tudi zabavali. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujem Janu za odlicno mentorstvo in ostalim soudeleženkam za dobro družbo. Slika 39. Ostrouhi netopir (Myotis oxygnathus) najden med pregledi jam (foto: Jan Gojznikar). a b Slika 40. a) Muhasto vreme na obali, ki nam je povzrocalo težave pri lovu netopirjev v mreže (foto: Liza Trebše), b) snemanje netopirskih klicev (foto: Pia Golob). a b c Slika 41. a) Pripadniki “vrste tabora” (Myotis nattereri) v špranji enega izmed pregledanih mostov (foto: Jan Gojznikar) b) brkati netopir (M. mystacinus) na Rižani (foto: Pia Golob), c) postavljanje 85 metrov mrež na Rakitovcu (foto: Liza Trebše). Terenski teden na Primožu na Pohorju Pia Golob Prvi teden avgusta smo se v okviru Društva študentov naravoslovja iz Maribora zbrali na Biološko-ekološkem raziskovalnem taboru (BERT) v Svetem Primožu na Pohorju. Na taboru so delovale razlicne skupine, med njimi tudi netopirska pod mentorstvom Jana Gojznikarja. Udeleženke skupine smo bile Eva Gros, Ines Sarah Rakuš, Neja Slokar in jaz. Že pred zacetkom tabora smo upali na cim bolj ugodno vreme, ampak se nam ni nasmehnila sreca. Kljub muhastemu vremenu smo lahko na taboru pregledali kar nekaj cerkva na Pohorju in v okolici. Poleg nekaterih manjših, ki netopirjev niso gostile v vecjem številu, smo se odpravili v Dravograd v cerkev Sv. Vida, kjer smo si ogledali tamkajšnjo kolonijo navadnega netopirja (Myotis myotis). Pot nas je tudi zanesla v med netopirci znamenito Pušcavo. Tam smo si ogledali ogromno kolonijo, kjer so navadnim netopirjem delali družbo tudi dolgokrili (Miniopterus schreibersii). Kolonija nas je s svojim obsegom izredno navdušila. Poleg cerkva smo cez dan pregledovali tudi opušcene stavbe in vikende. Najbolj nas je pod Kopami presenetila najdba treh brkatih netopirjev (M. mystacinus), ki so se skrivali kar za cvetlicnim koritom pod okensko polico. Predstavnika iste vrste pa smo na turisticni kmetiji našli celo v luknji v stenski luci. Veceri so bili hladni in velikokrat deževni, kar nam je oteževalo vecerni lov v mreže. Na mreženje smo se odpravili trikrat, vendar smo bili enkrat neuspešni, dvakrat pa smo ujeli po enega netopirja. V mreže sta se nam ujela mali podkovnjak (Rhinolopus hipposideros) in resasti netopir (M. nattereri). Skupno smo na taboru našteli malo vec kot 10 vrst netopirjev. Med njimi so bile najbolj zanimive najdbe dvobarvni netopir (Vespertilio murinus), sivi uhati netopir (Plecotus austriacus) ter resasti netopir (M. nattereri). Slabo vreme seveda ni unicilo dobre volje na taboru. Poleg dobre družbe smo bili deležni tudi velike gostoljubnosti s strani kljucarjev, ki so nam povedali kar nekaj zanimivih zgodb o njihovih cerkvah in okolišu. Hvala Janu za odlicno mentorstvo in tudi ostalim udeleženkam za družbo, ki je naredila ta tabor še bolj pester. a b Slika 42. a) Del kolonije navadnega netopirja (Myotis myotis) na cerkvi v Pušcavi (foto: Jan Gojznikar), b) dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) (foto: Sarah Ines Rakuš). Ekosistemi Balkana 2021 – Stolac, Hercegovina Samo Grgurevic Pa smo ga le docakali! Tabor namrec. No, naj pojasnim. Ekosistemi Balkana je tradicionalni biološki tabor, ki ga organizira Društvo Študentov Biologije. Njegovi zacetki segajo v leto 1998, od takrat pa je potekal vsako leto, vse do leta 2019. Ceprav se je ime tabora skozi zgodovino nekajkrat spremenilo, pa je njegova vsebina ostala bolj ali manj enaka. Kot na marsikatero drugo podrocje naših življenj je tudi v organizacijo Ekosistemov Balkana posegla nam že predobro znana pandemija. Posledicno se je naslednja izvedba tabora zamaknila za leto in pol. Tradicionalno se tabor odvija konec aprila in sega v prvomajske praznike, tokrat pa je po srditem boju z mlini na veter, kot bi lahko imenovali nenehno prilagajanje nacrtov zaradi spreminjajocih se “korona ukrepov”, organizatorjema uspelo izvesti tabor v terminu med 11. in 19. 9. Kdo smo “netopirili” V soboto smo se torej zbrali v kampu »Heaven in nature«, ki leži nekaj kilometrov severovzhodno od mesta Stolac. Tokrat je bilo število udeležencev na taboru nekoliko manjše, saj je sodelovalo “le” 7 skupin, med katerimi pa ni manjkala skupina za raziskovanje netopirjev. Pod mentorstvom Primoža Presetnika in Eve Pavlovic smo se zbrali štirje udeleženci, in sicer: Vojo Milanovic, Ariana Godicelj, Ivan Napotnik in Samo Grgurevic. Tako smo bili letos udeleženci še posebej pocašceni, saj sta pod okrilje enega mentorja “padli” le dve glavi udeležencev, kar je mentorjema omogocalo, da se zares globoko posvetita vsakemu vprašanju. Obcasni gosti netopirske skupine so bili Jasminko Mulahusejnovic, Miralem Husanovic, Belma Sestovic in Marina Djurovic. Kje smo “netopirili” Tekom dneva smo vecino casa posvetili pregledovanju potencialnih zatocišc netopirjev, predvsem v bližini mest Stolac in Mostar. Pregledali smo devet stavb, tri umetne tunele, pet jam, zelo pa smo bili tudi pozorni na prisotnost netopirjev pod mostovi, saj smo jih pregledali kar 28. Pregledali smo tudi zapušcen letalski hangar. Zvecer smo se odpravili na mreženja, ki se jih je skupaj nabralo osem. Enega od vecerov smo izjemoma namenili tudi spremljanju izletavanja netopirjev iz starih platan (Platanus orientalis) v središcu mesta Stolac. Kar dva dni smo posvetili preucevanju mosta Franja Tudmana v Capljini, kjer smo našli koloniji Nathusijevih netopirjev (Pipistrellus nathusii) in navadnih mracnikov (Nyctalus noctula), v odtocnih ceveh pa smo našli tudi nekaj posameznih osebkov vrste navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/oxygnathus). Ujete netopirje smo obrockali, saj je Nathusijev netopir selivska vrsta, enako pa velja za navadne mracnike. Tako jih bomo lahko ob morebitnem ponovnem ulovu oziroma ob posredovanem podatku najditeljev povezali z zatocišcem v Capljini. Pa še ta podatek: na taboru smo uporabili prvi obrocek za obrockanje netopirjev z oznako BIH. Kot zanimivo najdbo lahko omenimo najdbo velikouhega netopirja (M. bechsteinii) v dolini reke Bregave, nekaj 100 m stran od kampa “Heaven in nature”. Flora na tem obmocju je namrec tipicna mediteranska, t. i. makija, kar je habitat, v katerem velikouhega netopirja ne bi pricakovali. Velja namrec za vrsto, ki je bolj vezana na bukove gozdove. Prav posebna izkušnja je bila ogled zapušcenega hangarja pri naselju Gorica v bližini Mostarja, ki je bil v casu bivše republike Jugoslavije zavoljo zašcite v primeru vojnega stanja izklesan globoko v pobocje hriba. V njem smo našli najmanj 10 velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum). Lahko pa se pohvalimo tudi, da nas je naš mentor Primož prvic peljal v nocni klub. Da je bila stvar še toliko bolj zanimiva, je bil nocni klub zapušcen, v njem pa so bile le še bežne sledi nocnega življenja (ljudi). Kljub temu, da nismo bili deležni ucne ure Primoževih plesnih korakov, pa smo od lastnika zapušcenega kluba za tolažbo dobili vsaj podatek, da nocni klub sedaj obcasno služi kot zatocišce porodniški koloniji malih podkovnjakov (R. hipposideros). Tako je sedaj prizorišce nocnega življenja druge sorte. Za konec Skupno smo zabeležili vsaj 21 vrst netopirjev, vendar številka v casu pisanja prispevka še ni dokoncna, saj moramo pregledati še ultrazvocne posnetke, ki se jih je tekom tabora nabralo veliko število. Poleg omenjenih zanimivosti smo bili deležni še posebne priložnosti, da smo si od blizu ogledali Blasijevega podkovnjaka (R. blasii) in primorskega uhateža (Plecotus kolombatovici), ki se v Sloveniji ne pojavljata. Omenjene izkušnje so lepo potešile naša nestrpna pricakovanja ponovne izvedbe tabora Ekosistemi Balkana po enem letu in pol premora. a b Slika 43. a) Vecina udeležencev skupine za netopirje s preletnimi gosti (foto: Samo Grgurevic), b) vhod v zapušceni hangar pri naselju Gorica (foto: Primož Presetnik). a b Slika 44. a) Gruca velikih podkovnjakov (Rhinolophus ferrumequinum) b) brskanje za netopirji (foto: Primož Presetnik). a b Slika 45. a) Intenzivno merjenje netopirjev pod mostom Franja Tudmana v Caplini (foto: Primož Presetnik), b) polet netopirja v svobodo (foto: Eva Pavlovic) Dvojcka belorobega netopirja v oskrbi Eva Pavlovic Pogosto slišimo, da imajo netopirke letno samo enega mladica, kar drži za vecino vrst pri nas, a je vseeno znano, da se pri dolocenih vrstah obcasno ali pa celo pogosto pojavljajo tudi dvojcki (Dietz in Kiefer 2016). Ena izmed takšnih vrst je tudi belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii), pri katerem je iz tujine znano, da imajo samice lahko dva mladica (npr. Sharifi in sod. 2012). Ker pa si ta vrsta svoja zatocišca navadno izbira v ozkih špranjah in je njihove porodniške skupine zato zelo težko opazovati, smo pri nas o pogostosti in prisotnosti dvojckov v naravi le predvidevali (Pavlovic 2021). V društvu preko Netopirofona ali drugih kontaktov velikokrat prejmemo klice o poškodovanih netopirjih, ki potrebujejo oskrbo. Maja 2021 nas je tako kontaktirala gospa iz Kampela, ki ji je macka prinesla poškodovanega netopirja. Netopir po opisu ni imel vecjih vidnih poškodb, a tudi po nekaj tednih oskrbe ni odletel, zato sem ga sredi junija prevzela v oskrbo. Po pregledu prevzetega netopirja sem ugotovila, da gre za samico belorobega netopirja, ki je bila že visoko breja. Netopirka je imela na levi prhuti cisto pri zapestju zlomljeno dlancnico cetrtega prsta in leve prhuti zaradi te ali katere druge nevidne poškodbe ni raztegovala do konca. Vzela sem jo v oskrbo in upala, da bo netopirka mogoce z nekaj treninga in spodbujanja k letenju ponovno vzletela. Breja netopirka je že nekaj dni po sprejemu na moje presenecenje skotila dvojcka – samca in samico (slika 46). Mladica sta bila rojena 23. 6. 2021 in sta bila ob rojstvu slepa in brez dlake ter sta bila prvih nekaj dni stalno prisesana na mamina seska. Peti dan sta imela mladica po hrbtu že kratko dlako, samec pa je imel malo dlake že po trebuhu, medtem ko je bil trebuh samice še gol. Samec je spregledal peti dan, ko sem tudi prvic opazila, da je bil locen od mame, medtem ko se samica še ni spustila s seska. Mlado samico sem prvic našla loceno od mame šele naslednji (šesti) dan, ko je tudi spregledala. Sedmi dan sta oba mladica že imela kratko dlako po celem trebuhu. Mladica sta se približno prve štiri tedne hranila z materinim mlekom, zatem pa sta pocasi prešla na mokarje. Odraslo samico sem ves cas v oskrbi hranila z mokarji, vsakih nekaj dni pa sem mokarjem dodala tudi kupljen prašek z vitamini in minerali. Mladicema sem vsakih nekaj dni merila dolžino desne podlakti, obcasno pa tudi maso (tabela 6, slika 48). Prvih dvajset dni sta mladica rasla zelo hitro, zatem pa se je rast upocasnila. V casu hitre rasti sta mladica rasla hitreje kot dvanajst mladicev belorobih netopirjev, katerih razvoj so spremljali Sharifi in sod. (2012) v Iranu. Med 30. in 40. dnevom starosti pa so njihovi mladici prehiteli naše in nadaljevali z rastjo, našima pa se je takrat rast upocasnila in po 40. dnevu pocasi ustavila (tabela 6). V tem obdobju sem opazila, da so se sklepi oskrbovanih mladicev na prhutih zaceli narobe razvijati. Oba mladica sta verjetno, kljub dodajanju mineralov in vitaminov hrani, obolela z metabolno boleznijo kosti (ang. metabolic bone disease - MBD). Ta se lahko pogosto razvije pri netopirskih mladicih v ujetništvu zaradi pomanjkanja ali neravnovesja razlicnih mineralov in vitaminov v hrani (pomanjkanje beljakovin, vitamina D, kalcija ali prevec fosforja) oz. pri shujšanih mladicih, ki so bili dlje casa brez hrane (Lollar 2018, Roswag in sod. 2011). MBD je pri obeh mladicih povzrocil ukrivljenost dolgih prstnih kosti prhuti v okolici sklepov, kjer se je nahajal rastni hrustanec, manj izrazito ukrivljenost pa sem opazila tudi na podlakti v bližini zapestja (slika 49). Predvidevam, da je bolezen vplivala na razvoj in rast mladicev in je povzrocila upocasnitev rasti in to, da mladica nista dosegla normalne koncne velikosti. Koncna dolžina njune podlakti je bila namrec za nekaj milimetrov krajša (tabela 1) od dolžine podlakti njune mame (34,0 mm) in od dolžine, ki je navadno znacilna za to vrsto (Presetnik in Hudoklin 2009, Dietz in Kiefer 2016). Zaradi bolezni mladica nikoli nista mogla normalno razpreti prhuti in posledicno leteti ter sta cez cas tudi poginila. Kljub žalostnemu koncu zgodbe je bila vzreja in spremljanje mladicev vseeno zanimiva izkušnja. Možnost razvoja MBD pri mladicih v oskrbi pa nam še dodatno kaže, da je poleti ob najdbi onemoglega mladica nujno treba poskusiti mladica vrniti mami v oskrbo, saj je oskrba mladicev zahtevna naloga in imajo ti še najvecjo verjetnost, da preživijo in se pravilno razvijejo v naravi z mamo. Ob najdbi onemoglega mladica poleti je zato najboljše, da se mladica vrne v zatocišce, iz katerega je prišel (ce tega poznamo) oz. zvecer mladica v odprti škatli nastaviti nazaj v bližino mesta najdbe v upanju, da ga bo mama prišla zvecer iskat in odnesla nazaj v zatocišce. b c a Slika 46. Na sliki so prikazani oskrbovani mladici belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) pri razlicni starosti: a) samica z 1 dan starima mladicema, b) 5 dni star mladic, c) 13 dni star mladic (foto: Eva Pavlovic). Tabela 6. Dolžina podlakti, hitrost povprecne rasti podlakti in masa mladicev dvojckov belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) v oskrbi. Oznake: * - hitrost povprecne rasti podlakti na dan je izracunano povprecje rasti na dan glede na to, za koliko milimetrov je podlaket zrasla med zadnjim prikazanim merjenjem in merjenjem tistega dne, / - ni podatka. Samica Samec Starost Dolžina Hitrost Masa Dolžina Hitrost Masa 0 11,5 / / 11,7 / / 5 15,3 0,76 2,5 15,5 0,76 2,5 10 19,6 0,86 3 19,5 0,80 3 15 23,9 0,86 4 23,7 0,84 4 20 27,6 0,74 4,25 27,3 0,72 4 23 28,7 0,37 4,5 28,5 0,40 4,5 32 30,2 0,17 4 29,9 0,16 4 35 30,7 0,17 4 30,2 0,10 4 40 31,2 0,10 4 30,8 0,12 4 45 31,3 0,02 4,5 30,9 0,02 4 52 31,0 -0,04 / 30,9 0,00 / 80 30,0 -0,04 / 30,4 -0,02 / a b Slika 47. Oskrbovani belorobi netopirji (Pipistrellus kuhlii), a) samica s 15 dni starima mladicema in b) samica s 40 dni starima mladicema (foto: Eva Pavlovic). Slika 48. Graf dolžine podlakti mladicev dvojckov belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) v oskrbi. a Slika 49. a) Normalno razvita prhut belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) in b) prhut mladica samca, ki je zbolel z metabolno boleznijo kosti (MBD), ki je povzrocila zavite kosti na prhuti v okolici sklepov in ukrivljenost podlakti v bližini zapestja (foto: Dan Pavlovic). b Viri Dietz C., Kiefer A. (2016): Bats of Britain and Europe. London, Bloomsbury Publishing: 398 str. Lollar A. (2018): The Rehabilitation and Captive Care of Insectivorous Bats. Texas, Bat World Sanctuary Publication, 213 str. Pavlovic E. (2021): Prehranjevalni vzorci, dinamika in ekološke znacilnosti porodniške kolonije belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) v Krašnji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 96 str. Presetnik P., Hudoklin A. (2009): Belorobi netopir - Pipistrellus kuhlii (Kuhl, 1817). V: Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Presetnik, P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore, str. 84–85. Roswag A., Becker N. & Mühlbach E., Encarnaçăo J. (2011): Mangelerscheinungen bei Fledermaus-Pfleglingen und vorsorgliche Gegenmaßnahmen. Nyctalus (N.F.) 16: 239–245. Sharifi M., Vaissi S., Javanbakht H., Akmali V. (2012): Postnatal growth and wing development in Kuhl’s pipistrelle Pipistrellus kuhlii (Chiroptera: Vespertilionidae) in captivity. Zoological Studies 51(8): 1235–1247. Netopircek Giovanni Giorgio oz. netopircica Giorgina Mateja Jelaska Slika 50. Gozdna mracnica (Nyctalus leisleri) na zacasni oskrbi (vrstno dolocitev je na podlagi slike potrdil Primož Presetnik) (foto: Mateja Jelaska). Ce sem iskrena, se z netopirji nisem nikoli posebno ukvarjala, ne zato, ker me ne bi zanimali, temvec zato, ker nisem nikoli razmišljala o njih. Moj prvi osebni stik z netopirji je bil na poletnem mreženju netopirjev v Tivoliju lani septembra v okviru društvenega projekta Netopirji – skrivnostni Ljubljancani. Ko sem na mreženju prvic držala netopircka v rokah, me je s svojo puhasto dlako in drobcenim telesom pozitivno presenetil. S svojim kriljenjem s prhutmi in glasnim pritoževanjem se mi je zdel cisto simpaticen. Takrat sem clane društva prosila, da me dodajo na društveni elektronski poštni seznam, saj sem želela biti obvešcena o netopirskih dogodkih. V zacetku marca je nato priletelo obvestilo, da je bil na stopnišcu bloka v Novi Gorici najden netopir. Ker sem iz Nove Gorice, sem poklicala prijatelja biologa Samota, ki se ukvarja z netopirji in je clan društva ter ga vprašala, ce sem sploh primerna oseba za oskrbo netopirja. Po njegovi pritrditvi sem se odzvala na sporocilo. Posredovane so mi bile dodatne informacije in izvedela sem, da so netopircka našli v kotu stopnišca v bloku prav v centru mesta. Netopir je bil nepoškodovan, vendar izcrpan, zato ni mogel (vec) leteti. Prijazna družina ga je pobrala, poklicala na Netopirofon in netopirja po navodilih strokovnjakov iz društva dala v škatlo za cevlje. Glede na to, da je bil netopir najden zvecer, je prvo noc prebil v zavetju varne škatle za cevlje na kraju najdišca, nato pa sem ga naslednjega dne, po nekaj logisticnih problemih, prinesla domov. Preden sem netopirja prevzela, sem se podrobneje pozanimala o skrbi zanje in vestno prebrala vsa navodila, ki mi jih je poslal prijatelj Samo. Kupila sem tudi licinke hrošcev mokarjev, za netopirje primerno hrano. Ko sem doma pokukala v škatlo, se je z nogicami držal za zgornji rob škatle in z glavo visel navzdol, kar sem ugotovila šele cez nekaj trenutkov, ko sem iskala njegov gobcek, da bi preverila, ce je z njegovo glavico vse v redu. Netopircek je v škatli vecino casa preživel narobe obešen na rob škatle, kar se je meni zdelo blazno zabavno. Po pogovoru s clanico društva Jasmino Kotnik sem, oborožena z dodatnimi informacijami, netopircka plašno prijela v roko, ta pa je jezno zasikal vame. Ce sem iskrena, sem bila prepricana, da ljudje netopirjev ne slišimo zaradi njihovih previsokih frekvenc, vendar sem kmalu ugotovila, da tudi oni spušcajo nam slišne zvoke, ki jih imenujemo socialni klici. Ker je bil netopircek najden na meji z Italijo, sva ga s partnerjem poimenovala Giovanni Giorgio, nato pa sem ugotovila, da je pravzaprav puncka in je tako postala Giorgina, ceprav jo vecina mojih prijateljev še vedno klice Giorgio. Giorgino sem s pomocjo svojega partnerja vsak dan hranila, mala žverca pa je vsak dan pridobivala vedno vec moci. Postopoma je zacela tudi razpirati svoje prhuti, kar je bil znak, da želi leteti. Najprej sva jo izpustila v dolgem hodniku, da se ne bi Giorgina slucajno skrila za omaro ali pa kam padla oz. kje obticala. Tretji dan pa sem pustila, da je poletela v dnevni sobi, mislec, da bo vse v redu. Giorgina je veselo poletela do klime in se nanjo usedla. Jaz sem vsa panicna primaknila stol, vendar je na klimi nisem videla. Partner, ki je višji, je prav tako stopil na stol, vendar je tudi on ni videl, nato pa sva ugotovila, da je zlezla v notranjost klime (zgornja stranica klime ima rešetke, cesar do tistega trenutka nisem vedela). Šla sem v klet po lestev, medtem ko so se mi v glavi odvijali razlicni scenariji o tem, kako bomo morali sedaj razdreti celo klimo. Postavila sem lestev in previdno odprla pokrov klime. Na mreži, ki je prekrivala notranjost klime, se je držala mala žverca s svojimi krempeljcki in me nagajivo gledala. Po nekaj poskusih sem njene krempeljcke nežno iztaknila z mreže, Giorgino pa povsem nepoškodovano, ceprav nekoliko prašno, spravila nazaj v škatlo. Naslednji dan je minil brez dogodivšcin in glede na to, da je moja Giorgina v škatli postajala vse bolj živahna, kar pomeni, da je pridobila dovolj moci za letenje, sva jo lahko že isti vecer izpustila. Ob mraku sva se odpeljala do obrobja gozda nedalec od mesta, kjer je bila najdena. Najprej sva jo segrela – to je bil moj najljubši trenutek med hranjenjem, ko sem jo lahko obesila na majcko in jo potem prekrila z jopico, da ji je bilo toplo. Pred izpustom sem jo prav tako ogrela, jo napila in nahranila, da se je veselo pokakala, potem pa sem stopila na travo, da je bila podlaga dovolj mehka, ce bi slucajno padla, in razprla dlani. Netopircica je s prhutmi nekajkrat zaprhutala, potem pa odletela in se med kroženjem nad najinima glavama dvigala vse višje in višje. Midva sva ji sledila s snopom baterijske svetilke, dokler ni bila že tako visoko, da nama je izginila izpred oci. To je bila zame cudovita in prva tako osebna izkušnja z netopircico. Sedaj vsakic, ko se peljem mimo tiste jase ob gozdu, pogledam v nebo in pomislim nanjo. Tudi vi bodite pozorni na dogajanje okoli sebe, mogoce pa naletite na poškodovanega ali onemoglega netopirja. Da boste na dogodek pripravljeni in da boste vedeli, kako v takem primeru postopati, vam svetujem, da preberete zapis na spletni strani Slovenskega društva za proucevanje in varstvo netopirjev: http://www.sdpvn-drustvo.si/nasveti/nasel-sem-netopirja/ ali poklicete na Netopirofon: 068 650 090. a b Slika 51. a) Gozdna mracnica Giorgina v svojem domovanju, b) prvi stik z nekoliko prestrašeno netopircico (foto: Mateja Jelaska). O ilustraciji “Sem Nataša Pegan, umetnica z likovno izobrazbo, ki se ukvarja predvsem z ilustracijo. Ker živim v okolici Branika, se seveda navdušujem nad gradom Rihemberk. Tako je nastala simpaticna ilustracija na kateri je grad, skupaj z zašciteno vrsto veliki podkovnjak. Vse pohvale vašemu društvu.” avtor: Nataša Pegan, Atelje Kuna motiv: Grof Uhec tehnika: olje na vodni osnovi, platno mere: 30 x 40 cm Slovensko društvo za proucevanje in varstvo netopirjev Vecna pot 111, SI-1000, Ljubljana, Slovenija www.netopirji.si, e-pošta: netopirji@sdpvn-drustvo.si e-pošta uredništva: glej.netopir@gmail.com Facebook: @SDPVN