OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 72752 ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. _ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), JANUARY 2, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 1 Novi grobovi JOHN HORVAT Snoči ob 5.30 uri je nagloma preminil na 1379 E. 43 St.; kjer je stanoval, John Horvat, star okrog 74 let. Bil je samski ter poznan kot godec in slikar, ker je pred leti igral na harmonike na svatbah in priredbah in slikal. Doma je bil iz vasi Hotica v Prekmurju, odkoder je prišel v Ameriko leto 1911. V Chicagu, 111., zapušča bratranca Steve Ke-lenc, v Euclidu na Arbor Ave. pa zapušča sestrično Catherine Go-linar. Pogreb se vrši pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda; . * GLADYS CUNNINGHAM Včeraj zjutraj j§ preminila Gladys Cunningham, rojena ^eckley, stara 28 let. Stanovala je na 14203 Jenne Ave. Rojena je bila v Patton, Pa., odkoder je piišla v Cleveland pred petimi leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga George, tri hčerke, Do-^eta, Georgiana in Vonda ter sinčka George, brata Ralph, sestri Wilby in Loraine, v Patton, Pa., starše Philip in Dorothea,^ Igrata Wendel in sestro Mrs. Hazel Biezek, v Norwood , Pa., sestro Mrs. Phyllis Ketney, ter brata Leroy pri mornarici. Pogreb, ki ga oskrbuje Svetkov pogrebni zavod na 478 E. 152 St., se bo vršil v Patton, Pa. * STEVE MALAVASIC Snoči ob 10. uri je umrl na ovojem domu Steve Malavasic, Gt&r 50 let. Stanoval je na 19304 Cherokee Ave., kamor se je pre-selil pred par tedni iz 1266 ^j. ^"^3 St. Doma jo bil iz Horjula pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Bil je član društva Waterloo Camp, št. 281 Wow in St. Clair Rifle & Hunt-kluba. Delal je 25 let pri New York Central železnici. Tu-kaj zapušča soprogo Rose, roje-no Wolfe, in štiri brate: Antona, Johna, Felixa in Matta. Pogreb Se bo vršil v ponedeljek zjutraj IZ Bolton pogrebnega zavoda na 19309 Nottingham Rd. v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Calvary. za igro V ponedeljek večer 5. januarja se vršijo vaje za prihodnjo predstavo dramskega društva Ivan Cankar," in sicer na odru Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. Prosi se vse °5e, ki imajo vloge, da gotovo pridejo na vaje. Letna seja lovcev V nedeljo 4. januarja ob 10. ^ri zjutraj se bo vršila letna seja lovskega kluba St. Clair Rifle ®nd Huntiftg kluba v Slov. domu Holmes Ave. Članstvo je vabljeno, da se te važne seje gotovo Udeleži v polnem številu. Grški monarhisti trdijo, da so razbili obroč pri Konici Komunikej pravi, da je ena kolona vkorakala v mesto ATENE, 1. jan.—Grški monarhistični glavni stan je danes objavil komunikej, v katerem je rečeno, da so vladne sile težko porazile "komunistične sile" v borbi za Konico. Vojaški oddelki novoustanov-" Ijene države v severni Graji so g jgf g^ara dckUca oblegali mesto, ki se nahaja pri albanski meji, sedem dni, z očit-! najdena umorjena nim namenom, da tam ustano-1 vyosead pmti-moMLrh^j ndd nebkč *1 stične vkuie. "TTo je prvi sacl Id; mfojegra (loma je bilo siioči naj-smo gSL odtrigali kizni slovanslto-14^,0 (dkr/avljeno in orirasibano komunistični vladi," pravi urad- truplo 8 let stare Ann Tulev, no monarh istično poročilo. Komunikej dalje pravi, da je ena kolona vladnih čet vkorakala v Konico snoči, da pa so ge-rilci zadržali drugo kolono pri mostu Bourozani, 11 milj za-padno od Konice. Prvo priznanje, da je Konica bila obkoljena Na časnikarski konferenci je monarhistični vojni minister George Stratos izjavil, da je prva kolona vkorakala v Konico, ko se je vsula ploha dežja. Mestu so se približali po celi vrsti borb z bajoneti, ki so bile posebno I jute na cesti Joanina-Ko-nica. Prvič je bilo uradno ipazkrito, da je od prvega dneva napada na Konico vladna posadka bila popolnoma izolirana. Posadka, brojiča i,kiog £00 mož, se je branila proti neprestanim napadom 3,000 vojakov gen. Marko-sa. Vladni komunikej pravi tudi, da je 16 oficirjev bilo ranjenih v borbi za mesto. Hrvati imeli proslavo "Narodnega Glasnika" Včeraj popoldne se je v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vršila proslava 40-letnice hrvaškega dnevnika "Narodni Glasnik," ki izhaja v Pittsburghu, Pa. Glavni govornik je bil urednik "Narodnega Glasnika," Tony Majnarič, ki se je devet mesecev nahajal v Jugoslaviji. Majnarič je kazal zanimive premične slike v barvah, ki jih je sam posnel v Jugoslaviji. Slike so kazale prizore iz gradnje mladinske proge Šamac-Saraje-vo, ki je nedavno bila dogotov-Ijena, da se omogoči izkoriščanje rudnega bogastva Bosne. Pokazal je tudi in pojasnil slike, ki kažejo mladino iz Anglije, Amerike, Italije, Poljske, Afrike, Indije in ostalih držav, ki je prostovoljno prišla pomagat jugoslovanski mladini pri grad-. nji njih proge. dlesna veselica j Prireditva se je začela z ame- Društvo "Napredne Sloven- j riško himno, ki jo je igrala tam-ke" št. 137 SNPJ bo kot običaj-j buraška orkestra, končala pa z ^0 vsako leto imelo prvo veseli- jugoslovansko "Partizanko." <^0 v novem letu, jutri večer v Majnarič je pojasnil delo v Slovenskem narodnem domu na 1 novi Jugoslaviji in spremembe, St. Clair Ave. Članice so pripra- ki so se izvršile, ter med osta-^ile vse, da se bo posetnikom nu-; Um rekel, da je vlada podržavila <3ilo čim boljšo in prijetno za-1 težko in lahko industrijo, ustanovila .nekoliko kolektivnih katere starši živijo na 1333 E. 124 St. Če je bila deklica umorjena od kakega spolno perverznega moškega, ali pa je bila morda zadeta od kakega avtomobila, nato pa njeno truplo vrženo na verando, kjer je bilo najdeno, za enkrat oblasti še niso naf jasnem. Deklica je bila najdena mrtva tri ure od časa, ko so starši poročali, da je pogrešana. Njen oče Edward Tuley, star 34 let, jo je sam iskal po okolici, ko je opazil policijo na verandi doma na 1318 E. 124 Place. Ko je šel pogledat, kaj se je zgodilo, je odkiil, da je mrtva deklica njegova hčerka. Policijski poročnik Peter Ke-kič, ki je našel truplo, je izrazil mnenje, da je deklica postala žrtev spolnega zločinca. Končno ugotovitev bo podal danes mrliški oglednik dr. Gerber. C. James Endicott je povedal policiji, da ko se je ob 11:40 snoči vrnil z ženo in otroci z obiska pri svojih sorodnikih v Mentorju, kjer je ostal preko noči, je na verandi svojega doma našel truplo deklice. Endicott, ki je pomožni okrožni poslovodja pri Prudential Life Insurance Co., je rekel, da je v hiši pustil luč, ki je metala senco božičnega drevesca preko trupla, ki je ležalo na verandi z navzgor obrnjenim obrazom. VODITELJ KITAJSKIH KOMUNISTOV PRAVI, DA BO eiANG PORAŽEN SAN FRANCISCO, 1. jan.— Voditelj kitajskih komunistov Mao Tsetung je danes v radio izjavi rekel, da se kitajska ljudska armada (pod vodstvom komunistov) nahaja v splošni ofenzivi, in da bo porazila Čiang Kajšeka kljub ameriški pomoči. Dolga izjava Tse-tunga bo oddajana tri dni zaporedoma. V prvem delu izjave, ki se jo je slišalo v San Franciscu, je voditelj kitajskih komunistov izjavil, da je Čiang Kajsek "orodje ameriških imperialistov, ki vodijo proti-revolucionarno vojno, da preprečijo neodvisnost Kine in osvoboditev kitajskega ljudstva." ALI AMERIKA POŠLJE VOJAŠTVO V GRČIJO? WASHINGTON, I. jan. — Državni departmerii in visoki armadni častniki držijo odprta vraia glede možnosti, da se bo kongres, ki se bo sestal v ponedeljek k rednemu zasedanju, vprašalo, da dovoli pošiljatev ameriških čet v Grčijo, "ako se vojaški položaj v omenjeni deželi ne izpremeni." Pomožni državni tajnik Lowett je časnikarjem rekel, da se bo ameriška akcija v tem pogledu ravnala po okolščinah. Zanikal je, da se v tem času vodijo razgovori z Anglijo glede tega, da bi ameriški vojaki nadomestili angleške, priznal pa je, da so se taki razgovori vršili v preteklosti. Wallace predlaga načrt za pomoč vsem narodom sveta Truman pravi, da bo delal za mir WASHINGTON, 31. dec. — Predsednik Truman je v svoji današnji novoletni poslanici deželi izjavil, da bo še naprej deloval za dosego trajnega miru v letu 1948 in da kar se tega tiče, da ima še vedno zaupanje. Truman je rekel, da je leto 1947 bilo v mnogih ozirih dobro leto. Priznal pa je, da mogoče ni bilo tako dobro, kot bi lahko bilo. Na časnikarski konferenci je Truman izrazil upanje, da bodo vse države sodelovale in ustvarile iz organizacije Združenih narodov orodje za trajni mir. Kar se njega tiče, je dal vedeti, da bo posvetil vse svoje energije za ustanovitev skupne osnove, na kateri bi se reševali mednarodni problemi brez trpkosti. Glede Walloceove kandidature na tiketu tretje stranke Truman ni hotel podati nobenih komentarjev. V zvezi z nedavno razkrito afero žitnih špekulantov pa je Truman izjavil, da je prepričan, da njegov osebni zdravnik Wallace H. Graham ni storil ali pa nameraval storiti ničesar, kar bi se mu lahko očitalo in pristavil, da on ne ve ea nobene druge osebe v Beli hiši, ki so se ukvarjale s špekulacijami. Velika železniška nesreča v Missouriju OTTERVILLE, Mo., 1. jan. — V koliziji dveh osebnih vlakov Missouri Pacific železnice je bilo danes ubitih najmanj 14 oseb. Nesreča seje pripetila v gosti megli. Eden izmed ubitih je bivši ameriški ambasador v Španiji Aleksander W. Wendell. Wendellovo truplo sta nocoj identificirala njegova prijatelja Richard Baldwin in njegova žena iz St. Louisa. Med nirvimi je bil tudi najden neki moški, o katerem se sodi, da je 40-Ietni filmski- direktor Frank M. Ryan, ki "&e je vračal z obiska pri prijateljih v Richmondu, Ind. V koliziji sta bili "dve sekciji brzovlaka Missouri Pacific železnice, ki sta obe imeli veliko zamudu na svoji nočni vožnji iz St. Louisa v Kansas City. Ot-terville se nahaja okrog 150 milj zapadno od St. Louisa in 95 milj vzhodno od Kansas City. Taft pravi, da so nekateri voditelji imperijalisti SENATOR VANDENBERG NI KANDIDAT WASHINGTON, 1. jan.—Republikanski senator Arthur H. Vandenberg je izjavil, da ne mara, da bi ga delegacija iz Michigana podpirala za predsednika, toda obenem ni iziazil nobene prednosti med razr.lmi aspiranti za republik ansko predsedniško nominacijo. Vandenberg je 63 let star in je bil ponovno omenjen kot možen republikanski kandidat. Se-natorjeva izjava brez dvoma pomeni, da bodo pristaši gov. Deweya iz New Yorka, ki je bil rojen v Michiganu, pričeli delati z polno paro, da bi michigansko delegacijo pridobili za new-yorskega governerja. v ITALIJI PROSLAVILI ROJSTVO REPUBLIKE Načrt, katerega naj bi upravljali Združeni narodi, bi bil naperjen proti lakoti in bedi vsepovsod MILWAUKEE, 31. decembra—Neodvisni predsedniški kandidat Henry Wallace je imel snoči tukaj govor, v katerem je podal svoj lastni program za pomoč narodom Evrope in sveta v obče, katerega naj bi financirali tisti fiarodi, ki imajo sredstva, upravljala pa naj bi ga organizacija Združenih narodov. Wallace je poudaril, da bo*-——-:—--- njegov načrt jamčil, da ne bo nai^erjen proti nobeni državi ali doktrini, temveč edino le proti lakoti, bedi in kaosu. Program za pomoč narodom sveta vsebuje sedem točk "Mi predlagamo načrt mednarodne akcije potom Združenih narodov, ne pa potom enostranske akcije Zedinjenih držav." je izjavil Wallace. "Naš načrt bo zvezal samopomoč z ekonomsko podporo, vse to pa bo imelo za svoj skupen cilj, obnoviti o d vojne opustošene dežele, ojačiti svetovno sodelovanje in pospešiti stvar miru." "Wallace-ov program" vsebuje vsega skupaj sedem točk, in sicer: Zedinjpne države naj bi predlagale Združenim narodom, da ustanovijo sklad za obnovo v okviru Združenih narodov. Ta sklad naj bi upravljala posebna agencija, kj naj bi bi?& ustanovljena v ta namen od strani organizacije Združenih narodov. Sklad naj bi sestoj al iz prispevkov, katere bi določil v ta namen naš lastni kongres in drugi narodi, ki posedajo sredstva, in sicer v tolikšni vsoti, da bi pokrivala vsa sredstva, katera bi se potrebovala za dobo petih let. Pomoč naj bi se delila na temelju doprinešenih žrtev Pri razdeljevanju pomoči naj bi se dajala prednost onim na- RIM, 1. jan.—Vojaška godba rodom, "ki so najbolj trpeli širom cele Italije je danes sode-' vsled agresivnosti od strani osi-lovala pri proslavi rojstva itali- šča," in vse delitve "naj bi ba-janske republike, ki je začela zirale izključno na podlagi za-legalno obstojati opolnoči. služenja in potrebe in brez ozi- St, Clair Savings and Loan Company izplačala stotisoč v obrestih ra na značaj in politiko ter socialne institucije prejemnih narodov." Vse delitve fondov bi morale biti izvršene tako, da bi ne bila niti najmanj prizadeta suverenost nobenega naroda, ki bi prejel pomoč iz skupnega fonda, in vsa darila in posojila bi morala biti dana brez kakršnih koli političnih ali ekonomskih pogojev. Celotni industrijski kompleks biti izključno za mirovne potrebe in nobenega denarja bi se ne smelo dati za financiranje ali nabavo vojaških potrebščin, orožja ali vojnih priprav. Porurje bi moralo priti pod mednarodno upravo Celotni industrijski komples v Porurju, ki je hrbtenica nem-ške industrije, bi moral priti pod mednarodno upravo in kontrolo štirih velesil, tako da bo-dd iijr.govi viri na razpolago za obnovo Evrope in da bo podano jamstvo, "da ne bo Nemčija nikoli več sposobna ogrožati varnost sveta." "To so bistveni pogoji svetovnega miru," je izjavil Wallace. "Rečem vam tudi, da ako za našimi investicijami za obnovo tujih dežel ne bo stal domači program za kontrolo inflacije, bomo priča novemu izolaci-onizmu najskrajnejše vrste." " "Sleherna progresivna ideja ožigosana kot komunistična" bavo. Za ples bo igral poznanj orkester Pete Sokach, v kuhinji bodo pa tudi pripravljena okusna okrepčila. "Napredne farm ,da pa je trgovina na drobno v privatnih rokah. Proslavo je organizirala sku- Slovenke" se priporočajo za čim prijateljev "Narodnega ^ečji poset. Glasnika," katere predsednik je Petar Margetič. Kralj pokopan z Vojaškimi častmi ALEKSANDRU A, Kairo, 31.' Zadušnica dec. — Bivši italijanski kralji. V nedeljo zjutraj ob 8:30 uri Viktor Enanuel je bil danes po- se bo brala zadušnica v cerkvi kopan v Aleksandriji z vsemi sv. Vida v spomin 15. obletnice Vojaškimi častmi. smrti Thomasa Kluna. NE MARA AMERIŠKIH VOJAŠKIH VEŠČAKOV TEHERAN;, Iran, 1. jan.— Iranski poslanec Gholam Hosein Rahimian je danes urgiral pre-mierja Ibrahim Hakimi, naj zavrže sporazum med Iranom in Zedinjenimi državami glede ameriških vojaških svetovalcev. Rahimian je izjavil, da bi bilo potrebno razčistiti "sedanja nesoglasja med Rusijo in Iranom" in da vsled tega predlaga, naj sa črta vojaški sporazum med Iranom in Zedinjenimi državami. KANSAS CITY, Mo., 30. dec. — Republikanski predsedniški kandidat senator Robert A. Taft je danes urgiral "vse miroljubne elemente Zedin j enih držav, naj odgovorijo tistim, ki smatrajo, da je vojna eno od mnogih orožij državne politike v diplomatičnih manevrih." Ohijski senator je v klubu missourskih republikancev sno či izjavil, da so nekateri voditelji dežele "postali imperijalisti." "Oni želijo, da bi Amerika prevzela odgovornost, baze in ozemlja po celem svetu. Seveda, pravijo, da bi to bilo dobro za svet. Toda imperijalizem v katerikoli obliki sloni na misli, da se uporabi vojno kot eno orožje politike. V takšnih teorijah ni nobene želje za mirom," je rekel , Taft. 1 Ohijski senator je tudi ostro ! napadel vladno politiko v Nem-' čiji, katero je označil za "neumno". Rekel je, da ameriški dolarji ne morejo sami rešiti sveta, ako v vladi ni več sposobnosti in zdravega razuma. Iz poročila tajnika slovenske posojilnice St. Clair Savings and Loan Co. na 6235 St. Clair Ave., Mr. Paul J. Schnellerja, je razvidno, da je v minulem letu posojilnica izplačala svojim Wallace je dejal, da se odločil kandidirati na neodvisnem tiketu, ker drugače bi Amerikanci, ki so štirikrat volili za Roose-velta, prihodnjo jesen ne imeli nobene izbere. "Danes je na milijone Ameri-kancsv, ki se boje javno povedati, da se ne strinjajo z smernicami in programi, o katerih vedo, da so nevarni. "Boje se, vknjižbe, ki plačujejo 4 odstot- bodo izgubili delo, ako bi od- ke obresti in so jamčeni po Veteranski administraciji, je razvidna iz likvidnosti bančne in- krito povedali kaj mislijo. Bili so ustrahovani tekom obstoječe kampanje, v kateri se sleherno 5,000 vložnikom okrog $100,000 $1,500,000. Poleg tega se je v obrestih. | sklad preostanka povečal za Tekom minulega leta je poso-j $75,000. Premoženje posojilnice jilnica pridobila 589 novih vlož-; se stalno veča in s 31. decem-nikov, kar znači, da posojilnica; brom 1947 je znašalo $6,538,-uživa zaupanje naroda ter da je 998.04. v ponos naselbini. Skupna vsota: Posojilnica St. Clair Savings hranilnih vlog se je povečala za' and Loan Co. je v minulem letu $750,000 in je ob koncu leta do-' obhajala svojo 30. obletnico. Ta segla vsoto $5,455,471.40. dogodek se je praznovalo na ta Posojilnica je pomagala tudi; način, da se je bančne prostore 315 družinam, da so prišle do i moderniziralo in povečalo, kot svojih lastnih domov. Med temi, i tudi zvišalo število osobja, kar ki se jim je omogočilo investi- j je bilo treba storiti vsled pove-rati svoj denar v domove, se na- j čanega prometa v bančnih pohaja mnogo bivših vojakov, i slih. Vsota, katera se je posodila tem | Ob zaključku svojega poroči-novim lastnikom domov, pred-1 la Mr. Schneller vabi javnost, stavlja povišek za $1,000,000 j da se posluži posojilnice v vseh nad prejšnjim letom. Od skup-! poslih, ki spadajo v njen delo-ne vsote $4,632,660.95, ki je na-, krog. Hranilne vloge so zavaro- štitucije, katero predstavlja in-1 progresivno idejo ožigosa kot vesticija v vladne bonde v vsoti komunistično." Wallace je dejal, da se je pr- votno strinjal z Marshallovim načrtom, da pa v svoji sedanji obliki vsebuje "usodne razlike", in da celotni program za obnovo Evrope v luči Trumanove doktrine dejansko predstavlja "vmešavanje v socijalne, ekonomske in politične razmere dežel, ki prejemajo i^omoč." i 13. obletnica društva Društva "Cerkinško jezero," št. 59 SDZ bo v nedeljo večer obhajalo svojo 13-letnico z veliko plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za to priliko se je najelo Vadnalov orkester, ki bo skrbel, da se; bo vse staro in mlado ve-ložena na varne vknjižbe, je | vane po vladii do vsote $5,000. i selo vrtelo. Pripravljalni odbor okrog $1,200,000 posojenih na vknjižbe bivših vojakov (GI Loans). Varnost posojil na G. I. Poleg tega bo posojilnica plača-j je tudi pripravil vsakovrstna la obresti od 1. januarja 19481 okrepčila, s katerimi se bo po-ua vse prihranke, ki bodo vlo- streglo, in obeta se vsem prvo- ženi do 12. januarja 1948. I vrstna zabava. STRAN 2 AKOPRAVNOST / 2. januarja 1948 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One" Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 0 KRALJU, KI JE SPREVIDEL Od vseh kraljev, kar jih je po vojni v raznih evropskih državah šlo v večni pokoj, je menda še najbolj pametno rešil svoj problem romunski kralj Miha jI, ki se je prostovoljno odpovedal prestolu. Po njegovi proklamaciji ljudstvu izgleda, da je Mihajl, akoravno precej mlad (star je 26 let), spoznal, da monarhija ne odgovarja velikim soci-jalnim, ekonomskim in političnim sprejnembam, ki so ^ izvršile v mnogih državah, kot nujna posledica druge svetovne vojne. Prestoli so se zamajali in kralji so telebnili na trda tla, po katerih hodijo navadni zemljani, ne samo v Jugoslaviji in Bolgariji, ampak tudi v Italiji. Število odslovi j enih kraljev bi bilo še večje, da jih v nekaterih deželah, kot je to slučaj v Grčiji, ne vsiljujejo ljudstvu z bajonetami. V nekaterih evropskih državah so kralje morali odpraviti na ne preveč vljuden način, v drugih pa je šlo bolj enostavno. Slučaj Mihajla pa je prvi takšen slučaj, da se je neki kralj prostovoljno odpovedal prestolu in javno priznal, da monarhija samo ovira ljudstva na njihovi poti v progres. Takšne ogromne spremembe so se izvršile v teku par decenij v Evropi, da danes smatramo še preostale kraljevine za zaostale dežele, kralje pa za neke poslednje simbole srednjeveških odnosov v družbi. Vzelo bo sicer še nekaj časa, dokler se vsa ta "veličanstva" skupaj z vso prazno in plitvo legendo o "milosti božji" ne spravi v muzeje, kamor vsekakor že spadajo. Nobenega dvoma pa ni, da bodočim generacijam ne bodo več kraljevali karakterji, l-i (t'jO, da jih je ljudstvom poslala "božja milost." A ko gledamo na vlogo kraljev v tisti dobi, ko ideje ve-likiii i/iislilcev in reformatorjeV še niso bile tako globoko vKorenjene v širokih plasteh ljudstev, bomo cesto našli takšen položaj, ko so osli vodili leve, bebci pa pametne. Da, cela vrsta tragičnih, brutalnih, duševno in mentalno bolnih tipov je vodila cele narode v nesrečo, bedo in tragedijo vojne, samo zato, ker jih je poslala "božja milost," kot se to še danes trdi. Seveda moramo biti objektivni in priznati, d aso bili kralji, ki so pod tedanjimi razmerami izvršili v zgodovini svojih narodov veliko in pomembno progresivno vlogo, ali pa bili resnični prvoborci v borbah, ki so jih njih narodi vodili proti sovražniku, ki je ogrožal njihovo nacionalno neodvisnost. Moderna zgodovina pa pozna celo vrsto kraljev, ki so bili pravi nepridipravi, pokvarjeni tipi, kolaboratorji in celo zločinci. Posebno pa je to res glede vloge, ki so jo ti kralji vršili v teku zadnje vojne. Zato ta slučaj romunskega kralja zasluži več pozornosti, ker na podlagi uradne proklamacije, s katero se je odpovedal prestolu, izgleda, da res ne želi ustvarjati svojemu ljudstvu ovire, ampak da iskreno prizna dejstva takšna, kot so. Mi seveda nimamo nobenih simpatij za kakršne koli kralje, naša dežela je brez njih kaj dobro shajala, ker pa je že tak slučaj, moramo priznati, da je ta 26 let star mladenič pokazal dovolj zdravega razuma, da bo kot navadni Zemljan živel bolj pošteno, kot pa njegov "brat" Peter, bivši kralj Jugoslavije. Pravijo, da se je Mihajl zaljubil v dansko princeso Anno. Zaljubil pa zaljubil, v tem seveda ni nič hudega in tragičnega, ampak je to naravno in plemenito človeško čuvstvo. Potrjuje samo to, da "božja milost" ni očuvala te svoje posebne izvoljence pred čuvstvi, ki so tako običajna med navadnimi zemljani. Smešno pa je, da se v ameriškem tisku to privatno zadevo dvoje zaljubljenih spravlja v zvezo z "komunistično agresijo" v Romuniji. Sodimo, da se Mihajl ni odpovedal prestolu vsled svojih srčnih ran, ampak vsled dejstev, ki jih je omenil. In če ta dejstva ne bo v bodočnosti zavrgel, bo njegovo ime še vedno ostalo v zgodovini romunskega ljudstva na bolj častnem mestu kot pa bo stalo v zgodovini italijanskega ljudstva ime nedavno preminulega Viktorja Emanuela tretjega. Delo na očuvanju kul+urno-zgodovinskih spomenikov v Sloveniji Okupator ni prizanesel niti kulturno-zgodovinskim spomenikom v Sloveniji. Škoda, ki je bila povzročena z uničevanjem, ro})anjem in plenitvijo kulturnozgodovinskih spomenikov, je ocenjena na pol milijarde dinar-! jev, verjetno pa znaša še več.' Posebno občutno škodo so pretrpeli objekti na ozemlju traj-: nejših borb, kot je bilo to na Dolenjskem, Notranjskem, Beli in Suhi Krajini, kjer so najvcč-jo škodo pretrpeli Sfwdovi in cerkve. Bombardiranja so prav tako uničila številne dragocene kulturno-zgodovinske spomenike, med njimi tudi znamenito arhitekturo minoritske cerkve v Ptuju. Skrb za ohranitev materijal-nih kulturnih spomenikov ima pri nas staro tradicijo. Spomeniški urad v Ljubljani je v zadnjih desetletjih izredno plodo-vito deloval, kljub nedostatku pomoči s strani bivših vlad. Ljudska oblast je s svojimi ukrepi, ki jih je izdala še v času narodno-osvobodilne borbe, pokazala pravilno razumevanje za zaščito te vrste kulturnih vrednot, saj one pridobivajo šele v ljudski državi svoj pravi pomen ker omogočajo pristop do kulture najširšim ljudskim množicam. " Spomeniška zakonodaja, ki je bila v bivši Jugoslaviji zelo pomanjkljiva, je dobila svoje osnove v novi Jugoslaviji takoj po osvoboditvi. "Spomeniškim zakonom", ki ga je izdala vlada FLRS že v juliju 1945. Že pred tem je bila ustanovljena federalna komisija z a ugotovitev škode na kulturno-zgodovinskih spomenikih, ministrstvo za pro-sveto LRS pa je na podlagi spomeniškega zakona ustanovilo "Zavod za zaščito kulturno-zgodovinskih spomenikov, katerega delo v kratki povojni dobi je izredno plodovito. Stanje mnogih kulturno-zgodovinskih spomenikov je bilo ogroženo, zato je zavod za zaščito kulturno-zgodovinskih spomenikov opravil na terenu najnujnejša dela. Nudil je prvo pomoč najbolj ogroženim spomenikom ter zavaroval porušene in poškodovane spomenike. Nujno si ie bilo potrebno ustanoviti sliko celotnega stanja spomenikov v naši republiki, proučiti obseg škode, možnosti restavri-ranja in adaptiranja ter uporabe ohranjenih objektov. Zavod je to izvršil in k sodelovanju pritegnil tudi gradbene oblasti, dajal navodila tehničnim bazenu ter obnovitvenim zadrugam, skratka mobiliziral najširše množice k sodelovanju na očuvanju spomenikov ter jih vzgajal v zavesti njihovega pravilnega ocenjevanja ter važnosti. Že leta 1^46 je bilo izvršenih okrog 50 popravil na spomeniških stavbah, med njimi v 19 cerkvah. Posebno važna so bila dela v cerkvi sv. Andraža v Halozah, kjer so očistili in restav-rirali baročne freske, prav tako pa tudi v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru, v cerkvi na Turjaku, Leskovcu v (Halozah), Dravogradu, sv.*Trojici (v Halozah), Sv. Katarini nad Vranskim in še mnogih drugih. Ostala popravljena poslopja so graščino ali pa zgodovinska poslopja (Krško: Valvazorjeva hiša) in! razni spomeniki (renesančn 11 znamenje v B -ežicah). Znameni-| te freske v porušenih gradovih;' Mokronogu, Zalogu pri Mora v-1 čah in na Križu pri Komendi s j , bile v celosti popravljene ter znaša površina na ta način re šenih fresk 55 kvadratnih metrov. Napredovala so istočasno dela na restavrjranju Turjakr. restavriranju in adaptiran ji; stare grofije v Celju, ter ureditve in popravila gradov v rlr. riboru in Ptuju. Dela na preii reditvi ljubljanskega gradu £ ■ višijo v velikem obsegu in f"' niso dovršena. Nujna popraviM; in obnovitvena dela so bila nii-dalje izvršena tudi v cerkvah v Bruniku pri Radečah, v Kapelah .na Sv. Gorah ob Sotli, iva Tolstem vrhu, sv. Petra nad Begunjami ter v cerkvi sv. Prim j-ža nad Kamnikom. Dela na očuvanju kulturn >-zgodovinskih spomenikov zavzemajo vedno večji obseg. V času obnove in izvajanja petletnega plana, si naše ljudstvo n;!j-de tudi toliko sredstev in moji, da ne zanemari obnove in oču-vanja svojih kulturno zgodovinskih objektov. Zavest, da je to delo potrebno se veča, vsak daa bolj, sa; mreža terenskih zaupiiiki'V fii-fviLi poroča o izpre- ki je bila določena v te namene za leto 1947,. se bo v letu 1948 membah stanja kuiturno-zgodo-! še povečala s finančnim sodelo-vinskih spomenikov, ki so po- j van jem odborov, ki vsak dan stali sedaj last ljudstva. Tudi j bolj razumevajo važnost teh sredstva za ta dela so vedno: akcij. večja, vsota 1,463,000 dinarjev, | SANS. NOVICE IN SLIKE IZ JUGOSLAVIJE KULTURNI FESTIVAL V BITOLJU (Ob šesti obletnici vstaje makedonskega ljudstva) Prilepsko kolo ob spremljavi "gajde' Makedonske narodne igre v Skopi ju že nekaj dni vlada v Bitolju, v starem kulturnem in trgovskem središču še izza grških in tuških časov, velika živahnost. Ulice so okrašene z zelenjem, zastavami, transparenti in slikami maršala Tita in Lazarja Koliševskega. Makedonska kultura je šele v novi državi dobila možnost razvoja. Toda kljub suženjstvu, kljub vsemu zatiranju skozi stoletja je makedonski narod ohranil svoje narodne običaje, narodne igre, pesmi in noše. V sprevodu so se vrstile narodne noše iz Prilepa, Gostivar-ja, Tetova, Gjevgjelije, Ohrida, Kičeva in Struge. Starim mest- nim nošam so sledile vaške, makedonske, turške, albanske in ciganske. Kot je bil Prilep prvi v borbi, tako je tudi prvi na festivalu, i Žene iz Prilepa v starih mestnih nošah so plesale, burno pozdravljene, znano "Poljsko oro." Tudi v inozemstvu poznana I igralska skupina iz Lazaropolja, ki je lansko leto po vrnitvi iz Francije nastopila tudi v Ljubljani, je simbolično prikazala borbo makedonskega ljudstva za svobodo. Vse to, kar je makedonsko ljudstvo pretrpelo v preteklosti, upori, borbe in končno svobodo, vse to so izražali gibi plesalcev. MAKEDONSKI NARODNI HEROJ GOCE DELCEV VERA V JUGOSLAVIJI Poročilo o razgovorih s katoliškimi, pravoslavnimi, muslimanskimi, judovskimi in protestantskimi voditelji in o preiskavah s pomočjo verskih zavodov ter dokumentov To poročilo je sestavilo sedem ameriških protestantskih duhovnikov in urednikov verskih listov, ki so obiskali Jugoslavijo poleti 1947. Satkofag makedonskega heroja Goce Delčeva 1 v Skopi ju ob cerkvi sv. Spasa ■ Zgodovina makedonskega na- na tem koščku zemlje živi make-roda beleži številne vstaje proti donski narod. Leta 1903 so se n a jrazličnejšim okupatorjem: Velikobolgari vrinili v štab Goce Bizantincem, Turkom, Grkom, Delčeva in izsilili predčasno obo-Velikobolgarom in Velikosrbom. roženo vstajo. Goce Delcev je ' Med največje upore psoti tu- ^ vedel, da ljudstvo še ni dovolj jim zavojevalcem pa sodi Iljin- oboroženo. Potoval je v Pirin danska vstaja 1903 leta. Vodil planino k vojvodi Jane Sandan-jo -'e narodni heroj Goce Delčev. skemu, ki je bil prav tako proti Njega opeva narodna pesem kot pričetku vstaje. Med potjo pa največjega makedonskega hero- so ga Velikobolgari izdali Tur-ja. Njegova slika visi v sedanji kom. Turki so Goce Delčeva ob-makedonski republiki ob sliki kolili v vasi Banica. Vnela se je maršala Tita in Lazara Kolišev- ostra borba. V tej borbi je pa-skega, predsednika vlade LR del Goce Delčev z vgo svojo četo. Makedonije. | Od tega leta pa ni nikoli več I Goce Delčev je klical Make- prenehala dnevna borba make-donce in tudi druge narodne donskega naroda proti sosednim j manjšine v Makedoniji v boj nacionalnim šovinistom. proti Turškim agam, begom in Z narodno-osvobodilno borbo spahijam. Središče vstaje je bi- si je makedonski narod dokonč-lo v zgodovinskih središčih ma- no priboril nacionalno svobodo kedonskega naroda: V Prilepu,' v velikem delu Makedonije in Eitoli, Kruševu, v Pirinski Ma- lastno državo v bratski skupno-kedoniji in drugod. Svoj štab pa sti jugoslovanskih narodov. Maje imel Goce Delčev v Smilje-, kedonsko ljudstvo pa danes do-vem. Velikobolgarom, kakor tu- prinaša prav tako kot slovensko di drugim nacionalnim sovini- ogromne, napore za izvedbo pet-stom, ni nikoli šlo v račun, da letnega plana. SANS II. del « (Nadaljevanja in konec) S prihodom partizanskega gibanja so pričeli srbski četniki čedalje bolj in bolj kolaborirati s sovražnikom in se boriti proti lastnemu narodu. Višja srbska duhovščina, ki je bila pod vplivom in je dobivala pomoč (od elementov) izven svoje domovine, je stopila na stran konservativnih politikov in gojila monarhistične težnje. Nova ljudska fronta se jim ni dopadala. Ko smo obiskali veličastno poslopje patriarhata v Beogradu in njegovo ljubko bizantinsko kapelo, njegovo krasno obednico in pre-stolno dvorano, ki je primerna za kralje, smo zaslutili, zakaj bi bila za take cerkvenjake iz starinske šole nova ljudska oblast težko sprejemljiva. Nižja duhovščina in precej škofov, ki so gledali na politični razvoj s širokega narodnega vidika in so pokazali svojo osebno lojalnost napram skupinam, ki so se aktivno borile z narodnimi sovražniki — Italijani in Nemci — se zde trdno za vlado in ne malo izmed njih ima sedaj vladno službo. V pravoslavnem centru smo govorili z "nekaterimi duhovniki in s škofom. Ko smo pred obiskom te palače iskali dovoljenje za istočasni sestanek s patriarhom, nam je bilo povedano, da se ne počuti dobro in počiva v nekem gorskem letovišču. Med okupacijo se je med muslimani v Bosni pojavil Veliki mufti E1 Hussein iz Jeruzalema, prebil med njimi v Sarajevu teden dni in blagoslovil formacijo Handžuk divizije SS-čet mo-hamedanske veroizpovedi. Ko pa je partizanska moč naraščala, so te enote ena za drugo prešle na partizansko stran. Nekaj mesecev nazaj je muslimanski kongres odglasoval svojo polno podporo novi vladi. Pričetek tolerance Dr. Nussbaum, ki je bil večkrat v Jugoslaviji med prvo in drugo svetovno vojno, se je odkrito čudil sedanji kooperaciji med raznimi verskimi skupinami v Jugoslaviji ter med njimi in vlado. Zopet in zopet nas je spomnil na tradicionalne spore med temi starimi skup- Ali ste že videli človeka, ki nostimi. Njegovo začudenje smo je deval zlato na steklo, ko je zemsko direktivo, odločila pomagati graditi zedinjen povojni narod brez zunanjega vmeševa-nja, političnega ali klerikalnega, in s polno notranjo svobodo na podlagi zakonite enakopravnosti. Protestantski pastorji, s katerimi smo govorili, so naravnost povedali, da imajo sedaj zaščito, ki je poprej nikoli niso mogli uživati kot majhna manjšina v katoliški Hrvaški in pravoslavni Srbiji. Očigled stare razdeljenosti, ki je razdirala Balkan, ni težko pojmovati grenkobo žolča, ki jo občutijo nova jugoslovanska pokoljenja napram vsem cerk-venjakom, ki hočejo vzpostaviti stari hrvaški ali srbski šovinizem ali pa cerkvene konflikte. Taka pot pomeni zanje — SMRT; v "edinstvu in bratstvu" — njihovem narodnem geslu — pa vidijo — ŽIVLJENJE. Naše priče Člani naše deputacije so vsi ljudje, ki so posvetili svoje življenje krščanskemu duhovniš-tvu in širjenju krščanske cerkve. Kjer koli je nevera, kjerkoli je verska svoboda ogrožana ali zanikana, se bomo kakor drugi duhovniki odzvali in uprli. Naša protestantska dedščina je dedščina svobode in to svobodo čislamo nad vse drugo. Ker smo našli to osnovno svobodo — svobodo bogačastja — obstoječo v Jugoslaviji, zamo-rehio prinesti nazaj tako navduši jivo poročilo. Samo s simpatičnim razumevanjem in podpiranjem gradilnih prispevkov k življenju narodov vzhodne Evrope se more premostiti zaliv med našim življenjem in njihovim ter preprečiti zadnjo vojno na svetu. Emory Stevens Bučke George Walker Burkner, Jr. Phillips Parkeh Elliot William Howard Melish Guy Emery Shipler Samuel Trexler Clande Williams Edmund Devol, M. D. Jean Nussbaum, M. D. KAKO DELAJO ZLATO PENO si prisvajali vsi, ki smo v nekaterih mestih večerjali skupaj s katoliškimi, pravoslavnimi, judovskimi, muslimanskimi in pro- sestavljal kak napis? Slednji človek se ustavi in gleda, kako se dela to delo. Najprej napravi s posebno kredo obris črk. testantskimi predstavniki pri potem vzame bukvice, ki imajo eni mizi. Tu v Ameriki bi nekaj. rdečkaste liste in med listi zla-takega bila žs velika pridobi- to peno. Prenaša jo na steklo z tev. Na Balkanu pa je to nekaj,'dolgim čopičem, ki ima na kon-ki se dogodi enkrat v tisoč le-. cu kamelno dlako. Tako je lah-tih. V Jugoslaviji je danes reš- ko, da se na vse strani vije in vendar je to prava kovina. Zla- nična enakopravnost vere v, to peno poznamo vsi. Kjerkoli očeh postave in predstavlja za- vidimo po oknih zlat napis, je četek prave tolerance. | povsod napravljen iz zlate pene. Seveda le dve leti in pol po | Ampak malo je ljudi, ki bi ve-strašni vojni se še vedno dobe, deli, kako izdeluje to zlato. To napetosti, ki imajo biti razreše-'je umetnost, ki je menda naj-ne, in tu in tam obstoja mož-j starejša na svetu. Poznali so jo nost %a izbruh sile, kakor se je ^ stari Egipčani — v znanem gro-dogajalo v mladih Združenih bu Tutenkamena j e vsepolno državah napram torijski duhov-j zlate pene. In primeroma tako, ščini in pripadnikom anglikan- ^ kot so jo delili tedaj, jo delajo ske c6rkve po ameriški revolu- še danes. ciji. Toda osnovni vzorci se zde zdravi in gleda, da so vrata od- Če človek gleda, kako devlje-jo zlato peno na kako steklo, mu prta takemu verskemu miru, j takoj pride na misel, če je to kakršnega v preteklosti Balkan res zlato. Kot vemo, je zlato jase nikoli poznal ni. ko drago in človek si ne misli, Zgleda, da se je večina po- da bi ga rabili v take namene-svetnih ljudi in duhovščine ra- j Res, to kar devljejo, je pravo zen starih nespravljivcev in ti- zlato. Ampak to zlato ni tako stih, ki so naravnost pod ino-' (Dalje na 4. strani) 2. januarja 1948 Ne poslušajte tistih, ki vam branijo vrnitev v domovino Znana in razumljiva stvar je, je pred zmagujoče jugoslovansko armado pobegnilo mnogo vojnih zločincev okrvavljenih rok, ki se sedaj skrivajo v inozemstvu. Skupno z njimi je pobegnilo pod vplivom fanatične propagande tudi mnogo zapeljanih in zaslepljenih pripadnikov kvizlinških vojaških edi-nic, pa tudi civilnih oseb, k niso ničesar zagrešili proti narodno osvobodilnem gibanju. Pobegli vojni zločinci skušajo opravičiti svoj beg, svoje bivanje v inozemstvu, svojo proti jugoslovansko delavnost, kleveta-nje, obrekovanje, izzivanje in vojno hujskanje—s tem, da se na vse kriplje trudijo, da bi tudi Vse tiste begunce, ki bi se sicer brez strahu pred kaznijo lahko vrnili domov—odvrnili od po-vratka in jih pridržali v tujini. Pri tem pa pred vsem svetom svetohlinsko in demagoško kri-•^ijo. "Glejte, če se preprosto ljudstvo ne upa domov, potem pač morajo biti resnične vse krvave vesti o novi Jugoslaviji." Hearstovi in drugi časopisni reporterji prelivajo potoke sla-b%a črnila v bolestnem prizadevanju, da bi se s svojimi sen-zaeijalnimi časopisnimi zmazki o "rdeči nevarnosti" prikupili svojim gospodarjem. Vsem pa prednjači slaboumno blebetanje Vatikanskega časopisa "Osser-vatore Romano," ki farizejsko pretaka krokodilske solze nad žrtvami rdečega terorja v bolj-seviški Jugoslaviji," navajajoč pri tem večje število, kot znaša pri nas število prebivalstva. Pameten človek bi se tem iz-niisljotinam smejal, če bi se še Vedno ne našli ljudje, ki jih v ®^oji nerazsodnosti resno jem-Jejo. Nič manj kakor to nein-J-^ligentno lajanje, ki pametnim judem izvablja toliko sm#ha, kolikor ga pač more vzbuditi bedast dovtip pri ljudeh, ki so slu-''^jno dobre volje—je vsej napredni svetovni javnosti znano l^udi to, da četniški kolovodje z batino in nožem vtepajo lekcije ^ glavo tistim jugoslovanskim beguncem, ki so se naveličali večnega potikanja po taboriščih 'n so se prijavili za povratek v domovino. Zato se ne smemo čuditi, Če vračajoči begunci pripoveduje-s kakšnimi težavami so se morali boriti in kakšnim grožnjam in nevarnostim od strani lastnih rojakov so morali kljubovati, preden se jim je posrečilo priti domov. Vse tiste, ki se zanimajo za tenkočutno in človekoljubno skrb, s katero reakcionarni tisk vprašuje po usodi repatriiranih beguncev, bodo gotovo zanimale nekatere podrobnosti iz knjige "Pritožbe repatriirancev/' v katero vračajoči se begunci zapisujejo svoje misli, vtise in za-pažanja. Ker je ta knjiga vsakomur na vpogled v bazi za repa-triacijo v Divači, ne more nihčt dvomiti v verodostojnost navedenih izjav: "Napočil je težko pričakovani dan," ki se vračamo v našo lepo domovino Jugoslavijo. Na poti nismo imeli nobenih neprilik, toliko bolj smo se razveselili tukaj, kjer so nas sprejeli z največjo vljudnostjo, kljub temu, da moramo odkrito priznati, da si niti te prijaznosti nismo zaslužili. "Danes smo šele uvideli, kako nespametno je bilo, da smo si pustili trobiti v ušesa nesramno propagando onih, ki skrivajo svoje okrvavljene roke za onimi, ki morda niso prav ničesar zakrivili. Vsak dobi svoje plačilo in tudi oni ne bodo ostali brez njega. Odgovarjali bodo za vse zločine, ki jih imajo nad seboj, odgovarjali pa bodo tudi za to, ker so nam požrli lepa leta, ravno v dobi, ko bi nas domovina najbolj rabila. "Pripravljeni smo nadomestiti vse, kar smo zamudili, nudili bomo domovini na razpolago vse naše moči, da popravimo to, kar so nam skuhali nesramni zločinci." Tako pišejo Stanko Holežek, Milan Štruc, Danica Stiblič, Vinko Ban, Anton Napotnik in Alojz Spiljak, ki so se skupno vrnili v domovino dne 8. julija 1947. "Podpisani se vračam iz begunstva v Italiji v domovino .. . Zelo prijazno so mi naredili do-: kumente na jugoslovanskem po-! slaništvu v Rimu, ki mi je že I prej dalo točna navodila za vrni-jtev . . . Baza za repatriacijo me je izredno ljubeznivo sprejela, postregla in mi v vsakem oziru pomagala . . . "Na mojem potovanju v domovino mi je naredila baza za repatriacijo v Divači najboljši vtis, za kar se ji najlepše in naj-iskrenejše zahvaljujem," tako piše Dr. Matija Slavic, bivši rektor ljubljanske univerze, ki se je vrnil 28. junija 1947 v domovino. Sedaj v miru živi kot bogoslovni profesor v Ljubljani. Spodaj podpisani Pavle Frlič iz Žirov nad Škof jo Loko sem srečno prišel iz Italije na Jugoslovansko ozemlje. Tu sem bil prisrčno sprejet in se mi ni zgodila nikakšna krivica. Sedaj sem bil šele uvidel, da so same laži, kar po lagerjih govorijo!" "Dve leti sem poslmal propagando v Italiji, kako je, če se vrneš domov, da te takoj za eno glavo zmanjšajo. Jaz sem se vrnil in nisem.mogel verjeti, kako prijazno so me sprejeli in me poslali domov," tako piše Mihale Karaš. ""Po dolgih štirih letih se zopet vračamo v domovino . . . \Res mnogo sem zagrešil, pa sedaj za to bolj priden. Dolgo sem poslušal fašistično propagando, in hvala bogu, me je le zadosti izučilo in sem se odcepil od te nevarne poti vstran." tako piše Gabrijel Varina, ki se je vrnil 11. julija 1947. "Že prvega dne sem se po počutil kot ' prerojeni, ko sem se rešil domačih izdajalcev, ki neumorno širijo propagando proti nam in s tem našim poštenim ljudem ovirajo povratek v domovino. Jaz bi bil najsrečnejši, če bi se vrnili vsi, da zgradimo vse, kar so nam fašisti uničili." tako piše Ljubomir Linič, ki se je vrnil v domovino 17. julija 1947. "Zelo mi je žal, da nas je tako malo prišlo in ker ni tistih, ki so zaslepljeni zaradi propagande. Mndgi pošteni ljudje bi se radi vrnili, toda fašisti jih strašijo pred tem . . .!" tako piše Radmilo Stojanovič, ki se je vrnil v domovino 21. julija 1947. "Z nekakšnim strahom smo prestopili mejo železne zavese pred deželo, ki jo slikajo v najslabši luči . . . toda takoj smo uvideli, da so vse te govorice le podle laži . . ." pišejo Anton Ro- ENAKOPRAVNOST jškar, Jože šoštarič, Lado Pon-jgračič, Leopold Jezernik in Jože j Farkaš. I "Spodaj podpisana Slavka iSertič in Jožica Matutinovič ne \ moreva popisati gostoljubnost 'naših tovarišev, ko sva prišli j sem? V Trstu je bilo mnogo pro-' padlih tipov, ki so naju odvra-\čali od vrnitve, pa na to nisva Ipolagali važnosti. Za vsakega čuti za svojo domovino, je j boljše, da se vrne domov ... ne i bo se kesal." STRAN 3 i Skupina 28 vračajočih se Slo-I vencev, na svoje domove s pes-imijo, ljubeznijo in hvaležnostjo i pozdravlja svojo osvobojeno do-jmovino, želeč ji služiti v miru, ; borbi, trpljenju, obnovi in pred-I vsem v pravi domovinski Ijubez-I ni. "Iskreno se zahvaljujemo upravi baze ža repatriacijo za vso gostoljubnost. Očetu kuharju se zahvaljujemo za okusno in dobro pripravljeno hrano, želeč naj bi kmalu okusili njegovo kuharsko sposobnost še zadnji re-I patriiranci," tako pišejo Vidirh, Avšič, Aloj Hrvat, Žutnik, Ku-kovec, Ivan Kruleč, Domenik Kruleč, Anton Ferk, Brumec, Franc Kovačič, Andrej Bracun, Marko Mežnarič, Bolfenk Po-krivač, Anton Kamenšek, Ladislav Vidmar, Alojz Cehtl, Gabriel Rakošek, Muršenc, Peter Fe-wonja, Ivan Žagar, Albin Pos, Kari Kajtna, Ignac Osip, Franc Rebernic, ki so se vrnili 23. junija 1947. Antonija Premrov je poslala gbirni bazi v Divači sledeče pismo: "Podpisana Antonija Premrov iz Martinjaka pri Cerknici se Vam iskreno zahvaljujem za topel sprejem, ki sem ga bila deležna oh povratku v domovino. Nahajam se začasno pri svoji sestri v Ljubljani ... Tu v Ljubljani vidim, kako se vse '^trudi in pomaga pri obnovi do- tresses j pined the Partisans and sit up the Slovene National Theatre which me' d with the Slovene \ National Theatre in Ljubljana. At .iw i,aine lina Ihs theatre at Maribor was renewed and the Slovene National Theatre for the Slovene Littoral and Trieste set up, which later still' had great difficulty because it | the Fascists' Miss Josephine Prelc On Christmas Day Miss Josephine Prelc, daughter of Mr. and Mrs. Matt Prelc, 18620 Chickasaw Avenue became engaged to Mr. Joseph William Klein, son of Mr. and Mrs. Joseph Klein, 19407 Muskoka Avenue. Congratulations! NEW OWNERSHIP The Toni Centa Beauty Salon will open Tuesday, January 6th, 1S48 at 6120 St. Clair Avenue, the former location of Buchars Beauty Salon. IN FLORIDA Bernard Hočevar, son of Mr. and Mrs. Frank Hočevar of 1644 Lorain Avenue, left for Florida recently with his friend Sam Rivclla of Olmsted Falls, Ohio. They are employed in cement works. Another son of the Hočevar family is stationed in Panama with the army. MARCH OF DIMES JANUARY 15.30 //r ,1; ' DoVingg will always be important to the man who wants to look Into the future with a feeling of security and personal independence I" Savers always welcome is an eyesore for and reactionaries. JOONO*2 -SANS Fodcral Deposit Insurance Corporation Member CONVALESCING Mrs. Johanna Perko of East 160th Street wishes to thank ail friends who visited her during her recent illness, and all who stnt cards, flowers, gifts, etc. Mr. Louis Virant has returned to his home at 727 East 157 Street after being confined to the hospital. Friends may now visit him at the above address. Mr. Frank Wess of 16420 Arcade Avenue is in Lakeside hospital, under observation. Mrs. Laznik of 16409 Trafalger Avenue is home frqm the hospital. Friends may visit her. In Glenville hospital, where she underwent an operation, is Mrs. Theresa Pengle of 7609 Myron Avenue. Visitors are not as yet permitted. Mr. Paul Delost of 12612 Lancelot Avenue is confined to Huron Road Hospital, where friends may visit him. "GOLDEN BLUETTE3" INVITE An invitation is extended to all, to be with the St. Joseph Cadets at their annual "Golden Bluettes Dance" to be held on Saturday, January 31st, 1948 in Ihe Slovene Workmen's Horn: 3n Waterloo Road. Music will be furnished by Johnny Vadna! and his orchestra. MEETING OF P.S.W. NO. 1 The regular meeting of the Progressive Slovene Women of America, Circle No. 1 will be held Thursday, January 8, 1948 in the Slovene Workmen's Home on Waterloo Road. All members are requested to attend. LODGE NO. 137 SNPJ TO MEET Due to the holiday this week, the members of Lodge No. 137 SNPJ (Napredne Slovenke) are hereby informed that the regular monthly meeting of the lodge has been postponed until Tuesday, January 6th. The meeting will be held in the usual place at the Slovene National Home. All members are urged to attend. A reminder to those who have volunteered their services for tomorrow night's dance—your presence is requested at 7:30 p. m. to prepare the hall. NEWLY ELECTED OFFICERS At the annual meeting of the Progressive Slovene Women, Circle No. 2, the following were elected to office for the new year: President, Cecelia Sub el; Vice President, Frances Legat; Sec'y-Treas., Mary Zakrajšek, 1038 Addison Road; Recording Sec'y., Frances Gorshe. VACATIONING Best wishes from Long Island, N. Y., are sent by the Serak family, who are viisting their son Jack Serak and family. The well known Mrs. Grlica of North Perry, O., is relatives in Arizona. visiting TAKE TIME TO LIVE T'ake time to work—it is the price of success. Take time to think—it is the source of power'. Take time to play—it is the secret of perennial youth. Take time to read—it is the lountain of wisdom. Take time to be friendly—it is the road to happiness. Take time to dream—it is the hitching of your wagon to a star. Take time to love and be loved —it is the privilege of the gods. Take time to look around—it is too short a day to be selfish. Take time to laugh—it is the music of the soul. Take time to play with chil- JAMI) AD Y 6+h 1948 dren-it is a joy of joys. Vci^ qt rr atb avp Take time to be courteous—it ® 6120 ST. CLAIR AVE, is the work of a gentleman. Call —Anon. EX 8953 for Appointment VISIT NEW TINO MODIC'S CAFE 6030 St. Clair Ave. EN. 9691 You Are Always Welcome TONI CENTA BEAUTY SALON Will Open TUESDAY, BEROS STUDIO FOR FINE PHOTOGRAPHS 6116 St. Clair Ave. EN 0670 Beautiful Wedding Gowns a specialty at Boulevard Dress Shoppe 15120 Lake Shore Blvd. 6W LADIES'HANDICAP LEAGUE Superior Nite Club found the range and took over the Barto Recreation for three. Mae Novak sparked the Barto's but not enough. The up and coming Teany's treated the Terrace Beauty Salon Beauticians rather roughly giving them three massages. Capt. Jeanette Koss of Teany's made it certain with 199-501, while Mary Modic's 189-482 did very well for the Beauticians. Grdina Recreation made it two over the Paulich Bar with Ann Koblek's 470 sparking the Grdinas. In a simon-pure battle of Cafes, the Len-Bars took three from the Mihcics. The three barmaids, Mary Jerman, Frances Vrcan and Josephine Chapas served well for the Len-Bar. In an avalanche of pins the Tanko Markets swept three from Old Homestead Tavern. Ann Burdelik's 223-570, Anton-ette Tanko's .199-510, Frances Yurkovich's 176-503, and Sophie Kenny's 498 were the main attraction. Smrekar Hardwares continuing their league-leading pace made it three straight over the Flaisman Cafe with Elsie Curry's 191-521, Florence Mohar's 178-495 and Jean Lipscomb's 178-480 leading all the way. Eileen Senn's 191-507 was high for the Flaismans. —Helen M. Flaisman, Sec'y B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 Si. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Expert Repairing on all Makes of Radios Tubes, Radios, Rec. Players All Work Guaranteed BUKOVNIK'S Photographic Studio a 762 E. 185th ST. IVanhoe 1166 Charles & Olga Slapnik FLORISTS Beautiful Bouquets, Corsages, Wreaths, Potted Plants anJ Flowers for all Occasions 6026 ST. CLAIR AVE. EX. 2134 AAA ALL VETS MOVING AND STORAGE Refrigerators our specialty 17516 Waterloo Rd. KE 5600, if no answer, call PO 3990 SEDMAK Moving and Storage also Light Expressing 1024 EAST 174th ST. KE 6580 POST HOLIDAY DANCE sponsored by NAPREDNE SLOVENKE, Lodge No. 137 SNPJ SATURDAY, JANUARY 3rd, 1948 at Slov. Nat l Home, St. Clair Ave. MUSIC BY PETE SOKACH AND HIS ORCHESTRA Admission 75c Holiday Jamboree Sponsored By Eastside Junior Saxons Saturday, January 3, 1948 JOHNNYVADNAL SACHSENHEIM HALL 1400 East 55th Street 9:00 p. m. 'til 1 a. m. 13th Anniversary Celebration and Dance Music by VADNAL'S ORCHESTRA Admission 75c sponsored by Cerkniško Jezero Lodge No. 59 SDZ § SUNDAY, JANUARY 4th — 8:00 p. m. | at Slovene Workmen's Home, Waterloo Rd.