GOSPODARSTVO Kakšne so napovedi Največja letošnja robotska zaposlovanja za 2020? str. 12-13 celica Etre str. 4 TV SPORED ■o im ■m im lo -r-St- novi tednik Jezero v/i i* Prihaja najbolj pričakovana ■ , slovenska serija tega leta! ^^^^ Sebastian Rulli in Angelique Boygn Pozdravi iz paradiža! A Tednik za Savinjsko regijo / št. 51/ Leto 74 / 19. december 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Želimo vam lepe in doživete praznike! V dneh pred božičem in novim letom skoraj ni kraja, ki ne bi vsaj s kakšno lučko naznanjal bližajočih se prazničnih dni. Številne dobrodelne akcije pa nam v decembru tudi trkajo na vest. Osamljenih in takih, ki živijo v pomanjkanju, je med nami še vedno preveč. Morda bomo pa prav s tem, ko bomo komu pomagali, še sebi polepšali praznične dni. Želimo vam lepe in doživete bo-žično-novoletne praznike! INTERVJU ™ Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas Celje str. 26-27 Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje ф 03 42 44 005 ф info-ce@selmar.si 2 AKTUALNO novi tednik Št. 51, 19. december 2019 ZADETKI »Razvoj v svetu bo šel naprej, proizvodnja bo rasla, ker smo potrošniki postali zelo razvajeni in nenehno hočemo imeti nove aparate. Industrija, kjer bodo roboti zamenjali ljudi, ni več daleč.« Franc Preložnik, direktor in solastnik Etre »Pomoč iščejo tudi družine, v katerih sta zaposlena oba starša ali en sam, vendar zaradi minimalnih dohodkov ter finančnih obveznosti - kot so najeta posojila ali lizing - mesec težko preživijo.« Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas Celje »Ljudem bi rada položila na srce, da je najpomembnejša sestavina pri postavljanju jaslic srčnost. In seveda to, da jih postavljamo skupaj. Vse drugo ni tako zelo pomembno.« Klavdija Simler, ustvarjalka letošnjih slovenskih jaslic na razstavi v Vatikanu »Saj veste, kaj pravi čokoladni pregovor: Čokolada je cenejša od terapije, pa še naročiti se ni treba.<« Eva Cotič, ljubiteljska čokoladna mojstrica »Našega mesta ne moremo primerjati z Mursko Soboto. Tam je praznik, ko je na sporedu nogometna tekma. Celjska publika je malce razvajena.« Miloš Rovšnik, predsednik Nogometnega kluba Celje ČETRTEK 1 1 PETEK Цк > Vi/ 13 7 SOBOTA I I NEDELJA JI 11 * ^ 8 8 ^ 5 a. < ШШ* i - * • ■ Ш '. ; -„Лм S Številni so podpisali peticijo za popolno prepoved uporabe pirotehnike Je bistvo veselega decembra v pokanju? Nekaj minut naše zabave ob pirotehničnih izdelkih lahko prinese celo vrsto hudih posledic za ljudi, živali in okolje. Policisti sicer v zadnjih letih opažajo, da je manj poškodovanih zaradi uporabe teh izdelkov. Manj je tudi škode na premoženju in kršitev zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. A še vedno prihaja do nesreč in poškodb, ki trajno zaznamujejo ljudi, zaradi pokanja pirotehnike trpijo živali, ki ne le da so v stresu, ampak lahko poginejo. Ob vsem tem se pogosto pozablja tudi na veliko onesnaženje ozračja s težkimi kovinami, ki so nevarne za naše zdravje. Zato ne preseneča, da je peticijo za popolno prepoved uporabe pirotehnike v Sloveniji podpisalo že več kot 55 tisoč ljudi. TATJANA CVIRN Lani konec decembra je Tomaž Gorec iz okolice Trebnjega objavil peticijo na svojem blogu in že v nekaj dneh doživel široko podporo. V teh dneh je število podpisov preseglo 55 tisoč, pri čemer računa, da bo med prazniki zbral toliko podpisov, da bo dosegel številko sto tisoč. Tolikšne podpore je CELJE - Izvajalec naj bi rokave zavihal takoj po novem letu V obnovljeni stavbi štiri dejavnosti zdravstvenega doma Vodstva Zdravstvenega doma Celje, Mestne občine Celje in podjetja Remont so podpisala pogodbo o prenovi stavbe v Gregorčičevi ulici 6 v Celju, to je nasproti zdravstvenega doma. Izvajalec jo bo začel obnavljati takoj po novem letu, dela naj bi bila končana v 12 mesecih. V novih prostorih bodo prostori fizioterapije, center za krepitev zdravja, razvojne ambulante z nevrofizioterapijo in center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Naložba bo znašala 3,3 milijona evrov, dela bo izvajalo podjetje Remont. SIMONA ŠOLINIC »V celjskem zdravstvenem domu je zaposlenih 468 ljudi, kar pomeni, da je prostorska stiska ogromna,« pravi poslovna direktorica ZD Celje Alenka Obrul. Stavba ima štiri etaže in v vsaki bo ena zdravstvena dejavnost. Te bodo razporedili v stavbo tako, da se službe ne bodo prekrivale s službami v centralni stavbi zdravstvenega doma. »Z novimi prostori bomo pridobili kar 2.500 kvadratnih metrov dodatnih površin. Pritličje bo namenjeno fizioterapiji, prvo nadstropje centru za krepitev zdravja in razvojnim ambulantam z nevrofizioterapijo, drugo nadstropje centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, medtem ko bo na podstrehi nameščena tehnologija ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Večji del podstrešja bo obdelan do gradbene faze, ki jo bomo kasneje po potrebi dokončali,« dodaja Obrulova. Ker spada stavba v registrirano nepremično kulturno dediščino Celja, so bili ob zasnovi prenove upoštevani projektni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arhitekturno zasnovo stavbe je izdelal arhitekt Bojan Pregelj. Nadhod sicer predviden, ne bo pa nujen? Zdravstveni dom bo za naložbo priskrbel 2,1 milijona evrov, Mestna občina Celje pa 1,2 milijona. Občina je že pred tem med drugim odkupila prostore od Ministrstva RS za pravosodje, ki je imelo v tej stavbi Delovno sodišče, in nekaj drugih prostorov, med drugim tudi nekaj sta- AKTUALNO 3 po njegovem deležna maloka-tera pobuda, zato je prepričan, da bo z njo uspel in da bo prišlo do spremembe zakona ter s tem popolne prepovedi uporabe pirotehnike, čeprav ga prepričujejo, da je naš zakon dober in da bi bila prepoved v nasprotju z evropsko direktivo. Zato bo vztrajal, četudi bo treba več let. Moteče pokanje Zakaj se je odločil za peticijo? »Na živce mi gre to pokanje, doma skrbimo za veliko živali in videl sem, kako trpijo. Med prazniki jih umaknemo v notranje prostore, a vseh ne moremo in večkrat je kakšen muc v času praznikov izginil ali ga je avto povozil, ker je bil prestrašen. V pirotehniki ne vidim nič pametnega in koristnega,« meni Tomaž Gorec, ki je prepričan, da je že razprava o tej temi del osveščanja ljudi in da bo letos zaradi tega zagotovo počila kakšna petarda manj. Trgovska središča je pozval, naj letos ne prodajajo pirotehnike. Za zdaj so se odzvali le v Lidlu. Ljudje podpisujejo peticijo in mu tudi pogosto zaupajo, koliko težav so imeli zaradi pirotehnike, kako se je bojijo, da jim je v breme in da komaj čakajo, da prazniki minejo. Zato je odločen: »Vseeno mi je, katera stranka bo na tem področju kaj naredila, glavno je, da se uporaba pirotehnike prepove.« Zato želi, da se vsi poslanci in vse stranke opredelijo glede tega vprašanja. »Podpisniki peticije se lahko pri naslednjih volitvah spomnijo tudi na to, kako se je kdo opredelil.« Zakon naj bi bil dovolj strog S svojo pobudo je seznanil nekaj ustanov v državi in večinoma dobil vljudnostne odgovore, komisija državne- ga zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti pa je vse skupaj vzela malo bolj resno in sklicala sejo na to temo, ki je bila septembra letos. Poslancem je lahko sam predstavil argumente proti uporabi pirotehnike, pri čemer so ga podprli različni strokovnjaki, ki so vsak s svojega področja pojasnjevali številne škodljive posledice uporabe teh izdelkov. V predstavitvi problematike na seji omenjene komisije je Melita Šinkovec, državna sekretarka z ministrstva za notranje zadeve, povedala, da naša zakonodaja že doslej dobro omejuje prodajo in uporabo najbolj nevarnih izdelkov pirotehnike in da se na ministrstvu zavzemajo predvsem za osve- Zaznamovani za vse življenje »Zakaj ne bi bili prvi v Evropi v prepovedi pirotehnike in ne po porabi alkohola?« se je na seji vprašala zdravnica Ksenija Tušek Bunc. »Pirotehnika zastruplja okolje, kratkotrajen užitek lahko prinese grozljive posledice,« je povedala in navedla primere mladostnikov, ki so oglušeli zaradi poka, si poškodovali roko tako, da je bila njihova glasbena kariera za vselej končana, in zgubili vid. »Gre za umazane rane, ki se vnamejo, celjenje je dolgotrajno in dobro bi bilo izračunati, koliko družbo stane oskrba takšnega poškodovanca.« Ti ljudje se nato še vse življenje spopadajo s psihičnimi težava- trpljenje živali, saj jih poki in svetlobni učinki zelo motijo, je poudarila Ksenija Tušek Bunc in omenila primere, v katerih lahko zaradi tega nastopi celo smrt. »Če ljubljenčke še lahko nekako zaščitimo, pa je vprašanje, kako je z divjimi živalmi. Lovci poročajo o več mrtvih primerkih ravno v tem prazničnem obdobju. Nič bolje ni z domačimi živalmi na kmetijah,« je opozorila. Pri pticah lahko ta sredstva povzročijo preplah in večji pogin. Zadnja leta manj poškodb Podatki policije kažejo, da je zadnja leta vedno manj poškodb in da so te večinoma posledica uporabe prepovedanih petard ali doma narejenih Tomaž Gorec (Foto: FB) ščanje. »Sprememba zakonodaje v smislu popolne prepovedi ne bi prinesla želenih učinkov,« je bilo mogoče slišati na seji komisije. Podobno strogo politiko glede uporabe teh sredstev imajo tudi marsikje drugje v Evropi, nobena članica pa nima popolne prepovedi in uporabe teh izdelkov. Če bi jih prepovedali pri nas, bi jih ljudje še vedno lahko kupili na tujih trgih. V okviru EU rešitve iščejo bolj v smeri zmanjšanja onesnaženosti zraka in zmanjšanja hrupa. Tomaž Gorec: »Na obtožbe, da zbiram osebne podatke podpisnikov peticije, da jih bom lahko unovčil, odgovarjam z vprašanjem, zakaj se ljudje tega sami niso lotili, če je to tako dobičkonosno. S tem je ogromno dela in stroškov, poleg tega bi bila uporaba osebnih podatkov v marketinške namene kazniva.« mi. Včasih so žrtve objestne-žev, ki mečejo petarde. Da gre pri tem tudi za nepopisno izdelkov ali nepravilne uporabe pirotehnike. Do najhujših nesreč, v katerih so najpogo- Odbor DZ za notranjo politiko ni podprl predloga spremembe Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki so ga v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS. Prav tako ni sprejel nobenega od dopolnil, ki so jih poleg SDS vložili še v Levici, SNS in poslanka SD Meira Hot. steje poškodovane oči in prsti, prihaja z doma narejenimi izdelki. Te dni so na terenu tudi inšpektorji, ki nadzorujejo prodajo pri registriranih trgovcih na drobno in debelo, še vedno pa je problem prodaja na črnem trgu. Pri tem na veliko trgujejo tudi z izdelki, katerih proizvajalec je sporen in izdelki niso narejeni po standardih. V Sloveniji je prepovedano predelovati pirotehnične izdelke zaradi večjega učinka, kar pa je dokaj pogost prekršek. Prepovedano je tudi preprodajati in uporabljati te izdelke v drugih predmetih. Zelo pogosti so tudi primeri, ko storilci, da bi pirotehnični izdelek imel večji učinek, le-tega odvržejo kar v koše za smeti ali celo v večje komunalne zabojnike. Zato je tudi več požarov. Storilci se ne zavedajo, da so zaradi gorečega smetnjaka mnogokrat ogroženi bližnje stavbe ali vozila. Zdravju škodljivi izdelki Prevečkrat se pozablja, da so v ognjemetih in tudi drugih pi- Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov sta dovoljeni celo leto. Izjema so izdelki, katerih glavni učinek je pok. Od teh je dovoljena prodaja izdelkov kategorije F1, in sicer od 19. do 31. decembra. Njihova uporaba je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja, vendar ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prodaja, posest in uporaba izdelkov kategorij F2 in F3, med katere sodijo različne vrste petard, je prepovedana. Za nakup pirotehničnih izdelkov morajo biti fizične osebe stare najmanj 14 let za kategorijo F1, 16 let za kategorijo F2, 18 let za kategorije F3, P1 in T1. Izdelke kategorij F1 in F2 lahko mlajši od 14 oziroma 16 let uporabljajo pod nadzorom staršev ali skrbnikov. rotehničnih izdelkih različne kemikalije, ki se ob prižigu sproščajo v zrak in ga onesnažujejo z izredno majhnimi delci, ki lahko prodrejo v pljuča in telo. Pri nekaterih dihalnih obolenjih se lahko v času prazničnih ognjemetov stanje poslabša, lahko pride celo do srčnega zastoja, infarkta, kapi, menijo strokovnjaki. Znane so tudi nevrološke posledice. Zanemarljiv ni niti hrup. Pri petardah lahko doseže vrednosti 150 do 175 decibelov, pri pogostih pokih lahko pride do začasne naglušnosti, šumenja v ušesih ... Raziskovalka Maja Rem-škar z Inštituta Jožef Stefan se že več kot deset let ukvarja z meritvami onesnaženosti zraka, ki jo povzroča pirotehnika. S posebnimi detektorji spremljajo na inštitutu vsebnost nanodelcev ob ognjemetih. Gre za delce, manjše od desetinke mikrometra, ki niso vidni s prostim očesom. »Ob 5-minutnem ognjemetu z Ljubljanskega gradu smo ugotovili, da se je v ozračje sprostilo toliko delcev, da bi z njimi 2,5-krat lahko obdali zemeljsko oblo,« je povedala na seji komisije. »Po barvah se da sklepati, katere težke kovine so se sprostile, saj pri gorenju zažarijo v raznih barvah.« Dovoljena dnevna onesnaženost zraka s trdnimi delci je 50 mi-krogramov na kubični meter zraka in ob ognjemetu so bile te vsebnosti bistveno presežene, je povedala in dodala, da bi morala država voditi evidenco o prodanih pirotehničnih sredstvih, saj so nevarna za zdravje in prodane količine dosegajo več ton. Ob tem ne bi smeli pozabiti tudi na navidez neproblematične iskrice in vul-kančke, ki jih mnogi uporabljajo med praznovanji rojstnega dne, in to v zaprtih prostorih, kjer se ob gorenju sprostijo številni škodljivi nanodelci. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, poslovna direktorica ZD Celje Matjaž Pavčič novanj. »Zdravstveni dom Celje zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo na primarni ravni vsem prebivalcem iz občin Celje, Dobrna, Vojnik in Štore, kar predstavlja 64 tisoč občanov, pri čemer so njegove storitve namenjene tudi širši celjski regiji, ki šteje približno 260 tisoč ljudi,« pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. »Stavba nekdanje Šemalo-ve vojašnice, ki je bila zgrajena leta 1887 in je po prvi svetovni vojni postala invalidski dom, je bila med letoma 1929 in 1931 predelana v zdravstveni dom. Poleg tega z obnovo Gregorčičeve ulice 6 ohranjamo stavbno dediščino in vračamo življenje v prazne prostore sredi mesta, kar je nenazadnje tudi eden od ciljev strategije razvoja starega mestnega jedra Celja,« pojasnjuje Šrot. Stavba je kulturno zaščitena, zato se je kar nekaj časa govorilo o nadhodu, ki bi povezoval centralno stavbo zdravstvenega doma s stavbo v Gregorčičevi ulici 6. »Nad-hod je še vedno predviden, sicer v drugi fazi, če bo Zdravstveni dom Celje ocenil, da ga potrebuje. Ampak glede na strokovne službe, ki bodo Alenka Obrul in direktor Remonta v obnovljeni stavbi, mislim, da ne bo potreben,« še dodaja Šrot. Omenja še, da dodatna parkirišča ob zadnjem delu stavbe, ki jo bodo obnavljali, niso predvidena. »Parkirišč je toliko, kot jih je. Če bi želeli njihovo število povečati, bi morali zgraditi garažno hišo, a je vprašanje, kje bi jo lahko umestili. Nekaj parkirnih mest bo na dvoriščni strani, kjer smo odkupili in porušili garažne objekte, sicer pa želimo prvenstveno to stran urediti v parkovnem smislu in parkiranje omejiti na minimum,« še dodaja župan. Po številnih zapletih pred leti je zdravstveni dom celo tožil občino, ker je sprejela odlok, na podlagi katerega je presežek, ki ga je je celjski zdravstveni dom ustvaril na trgu, prenesla v občinski proračun. S tem denarjem je zdravstveni dom nameraval zgraditi prizidek, kar nato ni bilo mogoče, zato bo namesto v prizidek zdaj prostore selil v obnovljeno stavbo. Kadrovska situacija boljša V Zdravstvenem domu Celje trenutno obnavljajo nekaj ambulant družinske medicine. To ne spada v projekt obnove nove stavbe. Kot pravi strokovni direktor Marko Drešček, gre za zagotavljanje dobrih pogojev za delo zdravnikov in medicinskih sester. Letos so obnovili že dve ambulanti v pritličju, zdaj obnavljajo še dve. Sčasoma naj bi tako uredili vse ambulante v zdravstvenem domu. Drešček še omenja, da je bilo letošnje leto ne glede na vso kadrovsko stisko, s katero so se ubadali še v začetku leta, pozitivno. Kadrovska situacija se je namreč nekoliko popravila. ■h— Stavba naj bi bila čez natančno leto obnovljena. »Letos smo zaposlili tri nove specialistke družinske medicine in pridobili še dve specializantki. Poleg tega smo zaposlili še pediatrinjo, kar pomeni, da se je kadrovska slika popravila. Vsekakor smo še daleč od tistega, kar velevajo standardi in normativi glede obremenitve posameznega zdravnika. Treba se je zavedati, da ljudje odhajajo v pokoj ali bolniški sta-lež, tako da še naprej vabimo nove sodelavce,« dodaja Dre-šček. To pomeni, da bodo v naslednjem letu v Zdravstvenem domu Celje zagotovo še zaposlovali strokovni kader. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Etra izdelala robotsko celico za ljubljanskega proizvajalca avtomobilskih luči Sedem robotov za štirideset sekund Strokovna skupina Helle Saturnus v Celju te dni opravlja tako imenovani predprevzem robotske celice, ki so jo izdelali v podjetju Etra. Gre za letos največji in tudi najbolj zahteven projekt Etre, ki se je v četrt stoletja v Sloveniji uveljavila kot eno najbolj uspešnih podjetij za avtomatizacijo industrijskih procesov in robotizacijo. Poleg robotske celice za Hello Saturnus, ki je že nekaj let pomemben partner celjskega podjetja, v Etri trenutno dokončujejo še dva večja projekta robotizacije, katerih naročnika sta Tiskarna Jesenek iz Celja in KLS Ljubno. JANJA INTIHAR Direktor in solastnik Etre Franc Preložnik ter Matjaž Preložnik, ki je v podjetju zadolžen za robotiko, pojasnjujeta, da je bila izdelava robotske celice, s katero bo Hella Satur-nus sestavljala žaromete za različne znamke avtomobilov, zelo zahtevna. »Pri projektu je pol leta sodelovalo približno dvajset naših strokovnjakov. V delovni celici je kar sedem industrijskih robotov, ki smo jih morali naučiti, da bodo vsakih štirideset sekund izdelali eno avtomobilsko luč,« pravi Matjaž Preložnik in pojasnjuje, da je poleg kakovosti v takšnih robotskih celicah najbolj pomemben čas. »Za to robotsko celico je najbolj pomembno, da vsakih 40 sekund iz nje pride izdelek. Ce takšen čas oziroma takt ni zagotovljen, pomeni, da je bila pri konstrukciji proizvodne linije in programiranju storjena kakšna napaka. Dokler napaka ni odpravljena, selitve celice in KLS Ljubno so po ceni in času, ki so ga porabili za njihovo izdelavo, največji letošnji projekti Etre. Podjetje pa sodeluje tudi pri več razvojnih projektih, kjer je samo eden od partnerjev. Franc Preložnik kot zelo pomembna omenja projekta Robotool in Osci-Gen, ki ju s po dvema milijonoma evrov finančno podpirata država in Evropska unija. Pri Robotoolu, kjer je Etra zaradi svojih znanj o robotiki vodilni partner, gre za tako imenovano pametno tovarno, v okviru projekta Osci-Gen pa v sodelovanju s še dvema podjetjema ter z mariborskima fakultetama za energetiko in za tehnologijo razvijajo generatorje, ki bodo energijo nihanja in vibracij v ladijskem, cestnem in tirnem prometu pretvarjali v električno energijo. Stalnica podjetja so tudi številni manjši razvojni projekti. Pohvali se lahko z mnogimi napravami, ki jih je razvilo samo, od dinamične tehtnice za vagone do mlekomata in točilnega mehanizma za fontano piva v Žalcu. Letos je Etra sodelovala tudi pri izdelavi fontane vina, ki je postavljena na posestvu Sončni raj v Vodolah pri Mariboru. To ni njena prva vinska fontana, eno že nekaj časa uporabljajo na enem od hrvaških otokov, in tudi ni zadnja. Franc Preložnik pravi, da naročila tako za pivske kot za vinske fontane prihajajo od povsod, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz tujine. k naročniku ni. Upam, da bo predprevzem uspešen in bo Hella Saturnus še letos novo proizvodno linijo preselila v svojo ljubljansko tovarno.« Veliki in majhni projekti Franc Preložnik pravi, da je za Etro veliko priznanje, ker ji je Hella Saturnus zaupala tako zahteven projekt. »V Sloveniji je še nekaj podjetij, a ne veliko, ki so sposobna narediti takšno robotsko celico, vendar jih običajno nekaj združi moči in delajo skupaj. Mi smo vse naredili sami.« Težava pri takšnih projektih pa je, nadaljuje Preložnik, da plačilo zanje dobijo šele takrat, ko so vse, tudi najmanjše napake odpravljene in je linija nameščena pri naročniku. »Izdelavo torej financiramo sami, pri tem pa, na žalost, nimamo potrebne podpore bank.« Robotske celice za Hello Sa-turnus ter za Tiskarno Jesenek Matjaž in Franc Preložnik sta zelo ponosna na robotsko celico s sedmimi industrijskimi roboti, ki so jo v Etri za Hello Saturnus sestavljali šest mesecev. Davek na robote? Etra na tujih trgih ne ustvari veliko prihodkov, vendar v Sloveniji dela predvsem za izvoznike. Večinoma gre za podjetja, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo. Preložnik pravi, da ohlajanja te dejavnosti ne čutijo, saj podjetja še vedno zelo veliko vlagajo v razvoj in prilagajajo svojo proizvodnjo novim potrebam. »Takšno podjetje, kot je naše, težav najbrž ne bo čutilo. Z izkušnjami, ki jih imamo ter svojim ugledom se bomo zagotovo našli in znašli tudi v spremenjenih razmerah. Ker je vedno manj ljudi, ki so za minimalno plačo pripravljeni delati v proizvodnji, bo robotov vse več in ravno v tem vidimo priložnost za naše podjetje. Razvoj v svetu bo šel naprej, proizvodnja bo rasla, ker smo potrošniki postali zelo razvajeni in nenehno hočemo imeti nove aparate. Industrija, kjer bodo roboti zamenjali ljudi, ni več daleč. Pri tem pa se ne bom čudil, če bodo prej ali slej obdavčili tudi robote,« napoveduje Franc Preložnik. Nov način nagrajevanja Po skokoviti rasti pred nekaj leti Etra zdaj prihodke povečuje bolj zmerno. Lani je ustvarila 5,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, letos naj bi jih povečala še za nekaj odstotkov. V podjetju veliko skrb namenjajo zaposlenim in stalno vlagajo v njihovo izobraževanje. Za prihodnje leto si je Franc Preložnik skupaj z ostalimi vodilnimi v podjetju postavil dva cilja. Prvi je finančna stabilizacija, drugi je nagrajevanje zaposlenih na osnovi rezultatov oziroma njihova udeležba pri dobičku od posameznih projektov. Nov način nagrajevanja, za katerega pripravljajo pravilnik že nekaj časa, bo predvidoma začel veljati maja prihodnje leto. Foto: SHERPA Na dražbi zmagalo hrvaško podjetje Novi lastnik Meje bo najverjetneje hrvaško podjetje Bio-Vet, ki se ukvarja s perutninarstvom, proizvodnjo jajc in z mešanjem krmil. Na dražbi je za nekaj manj kot 100-odstotni lastniški delež šentjurskega kmetijskega podjetja ponudilo 2,5 milijona evrov ter presenetilo vse - stečajnega upravitelja celjske družbe PSZ, ki je delnice prodajalo, ostale dražitelje in tudi direktorja Meje. Izklicna cena za delnice, ki jih je sicer ljubljanska družba P&S Capital zaradi velikih finančnih obveznosti ocenila na nič evrov, je bila namreč le nekaj več kot 50 tisoč evrov. Po pričakovanju je bila na dražbi precejšnja gneča, saj je delnice Meje nameravalo kupiti kar osem dražiteljev. Cena se je najbolj zvišala potem, ko sta se za nakup potegovala le še podjetje Global iz Velenja in Bio-Vet. Zmagalo je hrvaško podjetje, ki je ceno za delnice zvišalo na 2,5 milijona evrov. »Takšnega zneska niti slučajno nisem pričakoval. Pred dražbo sem razmišljal, da bi že pol milijona evrov bila odlična cena,« je povedal stečajni upravitelj Radovan Triplat, ki pričakuje, da bo kupoprodajno pogodbo s hrvaškim podjetjem podpisal še letos. S prodajo delnic se je oziroma se bo končalo nekajletno natezanje z vprašanjem, kdo bo novi lastnik Meje. Šentjursko podjetje, ki je v lasti propadlega celjskega poslovnega sistema, sicer posluje solidno, bremenijo pa ga velike finančne in poroštvene obveznosti iz časov, ko je bila družba PSZ še poslovno aktivna. Največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank, ki že nekaj časa prodaja za približno pet milijonov evrov terjatev, ki jih ima do PSZ in Meje. Ceprav je zbiranje zavezujočih ponudb zaključila že pred tremi meseci, prodajnega postopka, takšne so vsaj njene zadnje uradne informacije, še ni končala. Veliko dela za novega lastnika Direktor Meje Roman Gre-gorn je pri komentiranju izida dražbe še previden. »Šele takrat, ko bo podjetje Bio-Vet plačalo kupnino in bo denar na računu PSZ, bomo lahko rekli, da je Meja dobila novega lastnika. Ali bo to res podjetje, ki je zmagalo na dražbi, ali nekdo tretji, pa ne vem,« pravi Gregorn. Kot poudarja, novega lastnika čaka veliko dela, saj bo moral takoj rešiti vprašanje pogodbe o finančnem prestrukturiranju. »Meja je zaradi vseh poroštev in posojil prav poseben primer in potrebno bi vložiti veliko naporov, da se bodo rešila vsa odprta vprašanja. Nič se ne bo uredilo čez noč, upam le, da bo novi lastnik takšen, kot ga potrebuje podjetje.« Gregorn pri tem misli predvsem na nujne naložbe v širitev in prenovo piščančje farme. Ker se tudi Bio-Vet ukvarja s proizvodnjo jajc in je po količinski prodaji celo nekoliko večji od Meje, Roman Gregorn pričakuje, da bo novi lastnik, ki dobro pozna razmere v pe- Podjetje Bio-Vet ima sedež v kraju Dežanovac na Hrvaškem. Ustanovljeno je bilo leta 2005 in je v lasti dveh oseb. Po javno dostopnih podatkih je lani imelo 5,5 milijona kun (manj kot 800 tisoč evrov) prihodkov. Prihodki Meje so lani znašali 8,5 milijona evrov. rutninarski dejavnosti, imel veliko posluha za potrebe Meje. Kot je še dejal, hrvaškega podjetja sicer ne pozna dobro in z njim Meja nikoli ni poslovno sodelovala, se je pa z njegovimi predstavniki že videl na kakšnem od srečanj, ki so jih pripravili skupni dobavitelji ali kupci. JI VESEL BOZIC IN SREČNO ^HlETO! UNIFOREST. Sindi, d.o.o. Gledališka 2, 3000 Celje Delovni čas: od ponedeljka do petka: 6.00 do 17.00, sobota: 7.00 do 13.00 prodaja črne metalurgije in gradbenega materiala Prihaja novo leto, odprejo nove se poti, za upe, želje in načrte nove, naj novo leto poskrb Naj bo uspešno, iskrivo, in preprosto srečno! 5 GOSPODARSTVO Na Golteh upajo, da bodo njihovi smučarji v prihodnjih letih s pomočjo države dočakali sodobnejše žičniške naprave. Na Golteh z več optimizma v novo zimsko sezono Dokončani apartmaji za jubilej in boljše čase Na Golteh se je nova smučarska sezona začela v znamenju pomembne pridobitve, saj so po nekaj letih zastoja v gradnji namenu predali 32 novih apartmajev. Naložba je vredna 4 milijone evrov. Tako so na lep način zaznamovali letošnji jubilej, 50-letnico obstoja smučišča. Želijo si tudi obnove žičniške infrastrukture, a te brez pomoči države ne bo mogoče izvesti. V podjetju Golte, kjer je pred dvema letoma prišlo do lastniških sprememb, kljub naložbam in raznovrstnejši ponudbi s poslovanjem še vedno niso zadovoljni in bodo to poslovno leto verjetno končali z izgubo. ROBERT GORJANC V apartmajih lahko prebiva 210 smučarjev, kar pomeni skoraj podvojitev nočitvenih zmogljivosti. Skupaj s hotel- skimi namestitvami zdaj na Golteh razpolagajo s približno 400 posteljami. »S tem smo dolgoročno manj odvisni od Mag. Mitja Terče, direktor družbe Golte dnevnih gostov in vremena. Investicija je trajala kar nekaj let, ker so Golte v preteklosti imele finančne težave,« je ob začetku nove zimske sezone povedal mag. Mitja Terče, direktor družbe Golte. Sicer pa na Golteh, kjer smučišče v povprečju obratuje 120 dni, letos pričakujejo več smučarjev kot v lanski, zaradi neugodnega vremena neposrečeni zimski sezoni, ko so jih našteli 55 tisoč. V povprečju je v zadnjih sezonah na Golteh sicer smučalo 65 tisoč smučarjev. »Letos zaradi gostov, ki bodo v apartmajih lahko ostali več dni, računamo na obisk približno 70 tisoč smučarjev. Veliko pa bo odvisno od snega na Golteh in v dolini«. Zaradi pretoplega vremena, ki ni omogočalo umetnega zasneževanja, se je letos smučarska sezona začela nekoliko kasneje kot lani, ko so prve smučarje gostili že v drugi polovici novembra. Želijo si dveh novih sedežnic Potem ko so z novimi apartmaji na Golteh povečali namestitvene zmogljivosti, si želijo tudi nujno obnovo žičniške infrastrukture. A brez pomoči države tega ne bo mogoče, saj slovenska smučišča komaj zagotavljajo redno obratovanje, nekatera pa tudi ugašajo. Mitja Terče je o tem, kakšni časi so glede vlaganja v žičniško infrastrukturo, povedal: »Srbija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora so investirale vsaj 100, če ne 200 milijonov evrov v obnovo žičniške infrastrukture. Zdaj si lahko slovenski žičničarji v teh nekdanjih jugoslovanskih republikah ogledujemo, kakšne so sodobne žičniške naprave.« Kot je še poudaril, v razvitih evropskih smučarskih okoljih, kot na primer na Tirolskem, za vlaganja v žičniško infrastrukturo prispevajo tudi regije. V združenju žičničarjev si pozitivne spremembe in večjo skrb države na tem področju obetajo z novim zakonom, ki prihaja v vladno obravnavo. Spremembe so nujne, saj smo v Sloveniji zadnjo žičnico zgradili pred desetimi leti. Na Golteh želijo s sodobnima šti-risedežnicama nadomestiti zastarelo sedežnico Smrekovec in vlečnico na Starih stanih. »Idejne projekte že imamo, ponudbe za sedežnice tudi, naročili bomo še študijo presoje vplivov na okolje, ker gre za večje naprave in ker se nahajamo v krajinskem parku.« Naložba je ocenjena na štiri milijone evrov, na Golteh pa od države pričakujejo približno 40-odsto-tno sofinanciranje. Prihodnje leto končno brez izgube? V podjetju Golte, kjer je pred dvema letoma prišlo do lastniških sprememb, kljub naložbam in raznovrstnejši ponudbi s poslovanjem še vedno niso zadovoljni. »Poslovanje pri nas je še vedno slabo, predvsem zaradi neugodne lanske zime. Preveč smo bili odvisni od dnevnih gostov in od snega, zato bomo tudi to poslovno leto najverjetneje končali negativno.« Kolikšna bo izguba, Terče še ni želel govoriti, saj poslovno leto še ni končano. Ocenil je, da bodo ustvarili za približno 2,5 milijona evrov prihodkov, kar je za milijon več kot v minulih letih. »Navdih za boljše čase nam daje podatek, da se je poleti povečalo število prevozov za 88 odstotkov, kar pomeni, da smo skoraj podvojili število letnih obiskovalcev. Za polovico smo povečali tudi število nastanitvenih gostov, prihajajo gostje z Nizozemske, iz Bene-luksa, Izraela itn. Še bolj se posvečamo poletnemu turizmu, saj ne moremo živeti zgolj od zimskega.« Z vremensko ugodno zimo, s povečanim prometom v po- letni sezoni, z razvojem kongresnega turizma ter zapolnjenimi apartmaji na Golteh verjamejo, da bi lahko prihodnje leto zabeležili 3 milijone evrov prihodkov ter prvič po desetletjih poslovali brez izgube. Foto: GrupA Večina dnevnih smučarjev prihaja na Golte iz Savinjske regije in Zasavja. Vedno več pa je tudi smučarjev iz Ljubljane in Maribora. Med večdnevnimi prevladujejo gostje iz Slovenije, s Hrvaške in z Madžarske, nekaj pa jih prihaja tudi s Češke, Poljske in iz Avstrije. Golte se povezujejo tudi s sosednjimi smučišči. Novost v letošnji zimi je skupna sezonska vozovnica s Celjsko kočo in možnost 5-kratnega koriščenja sezonske vozovnice v Cerknem in na Kopah. Prihodnje leto manj dobička Cinkarna Celje je objavila prvo oceno poslovanja v letošnjem letu in načrt poslovanja v letu 2020. Največje celjsko podjetje bo po oceni uprave letos ustvarili 169 milijonov evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot lani. Čisti dobiček naj bi znašal 19 milijonov evrov, kar je le polovica lanskega dobička, a vseeno bolje kot je vodstvo podjetja načrtovalo. Za prihodnje leto v cinkarni načrtujejo 3-odstotno rast prihodkov, znašali naj bi 174 milijonov evrov. Čisti dobiček naj bi znašal 14 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot letos. Nižji dobiček bo predvsem posledica padanja prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida na svetovnem trgu. Za naložbe naj bi cinkarna v prihodnjem letu porabila blizu 20 milijonov evrov, letos je zanje porabila 11 milijonov evrov. JI Naj svetloba prazničnih luči ostane v vas vse dni, za vse ljudi. I. gimnazija v Celju Ф Ф o—oP prečno ^ 2020/ J avto tehnika celje www.avtotehnika-celje.si OD A -Ž, TV, VIDEO, HI-FI CENTER V PLANETU TUŠ CELJE VAM ŽELI OSTRO SLIKO, DOBER ZVOK IN BREZHIBNO POVEZAVO TUDI V LETU 2020. VESELE PRAZNIKE IN VSE DOBRO! OD A-Ž, TV, VIDEO, HI-FI CENTER PLANET TUŠ CELJE cx) až TV VIDEO HI FI CENTRI od 1993 Kontakti OD A-Ž, d. o. o., PLANET TUŠ CELJE, Mariborska cesta 128, Celje Telefon 03 4904350 odaz@siol.net, www.odaz.si S tem oglasom pridobite do 31.12.2019 takojšen 10 % popust pri nakupu nad 100 EUR! Popusti se ne seštevajo. Ne velja za izdelke v akciji. radio celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 51, 19. december 2019 CELJE - V dobrodelni akciji rekordna vsota zbranega denarja Z darilnimi boni lepši prazniki za ljudi v stiski nih lokalih v mestu. Vsi darilni »Zavod Celeia Celje že od boni so računalniško evidenti- začetka sodeluje v akciji zbi- rani, kar omogoča preglednost ranja donatorskih sredstev, in spremljanje porabe. namenjenih pomoči sočlo- veku v stiski. Zavedamo se namreč, da je v naši družbi veliko družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč,« je ob zaključku letošnje akcije povedala Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje. Foto: GREGOR KATIČ V letošnji dobrodelni akciji Zavoda Celeia Celja, Škofijske karitas Celje in Agencije RTA je bilo zbranih rekordnih 28.480 evrov. Zbran denar, ki so ga doninirali številni posamezniki in podjetja iz Celja in okoliških krajev, so organizatorji namenili za darilne bone Dobimo se v mestu v vrednosti 40 evrov, s katerimi so obdarili 712 otrok, starejših in drugih posameznikov v stiski. ROBERT GORJANC Generalnemu tajniku celjske karitas Mateju Pirnatu so darilne bone predale direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Milena Čeko Pungartnik, vodja mestnega marketinga Tadeja Falnoga in direktorica Agencije RTA Katarina Karlo-všek. »Sodelavci Karitas smo veseli in hvaležni, da bomo lahko s pomočjo družbeno odgovornih podjetij in podjetnikov mnogim ljudem, ki se težko prebijejo skozi mesec, polepšali praznične dni. Hvala vsem, ki nam pomagate vračati upanje,« je po prejemu bonov povedal Matej Pirnat. V zadnjih petih letih so organizatorji s to humanitarno akcijo zbrali več kot 92 tisoč evrov. Leta 2017 so z vzporedno dobrodelno akcijo pomagali še Društvu paraplegikov JZ Štajerske, ki so mu namenili 6.700 evrov za nakup invalidom prilagojenega vozila. »Zelo me veseli, da smo letos uspeli zbrati največ dona-cij doslej in da bomo s temi sredstvi polepšali praznike več kot 700 posameznikom. Hkrati s to humanitarno akcijo pomagamo ustvarjati živahnost v mestnem jedru Celja. Vsi, ki sodelujemo pri pripravi dobrodelne akcije, sodelujemo prostovoljno, hkrati donacij ne bremenimo z nikakršnimi materialnimi stroški. Vesela sem, da nam podjetja in posamezniki iz Celja in okolice zaupajo, saj vsako leto zberemo več donacij,« je dejala Katarina Karlovšek, pobudnica humanitarne akcije. Donacije, ki so v celoti namenjene pomoči potrebnim, se zbirajo na računu Zavoda Celeia Celje, ki z vsakim dona-torjem sklene pogodbo in skrbi za spremljanje prejetih donacij. Vsa z donacijami zbrana sredstva ob koncu akcije pretvorijo v darilne bone za nakupovanje v starem mestnem jedru Celja. Posamezni obdarjenec prejme darilne bone v vrednosti 40 evrov in jih lahko porabi v skoraj 50 trgovinah in poslov- Darilne bone Dobimo se v mestu za nakupovanje v mestnem jedru Celja sta generalnemu tajniku Škofijske karitas Celje Mateju Pirnatu izročili Tadeja Falnoga, vodja mestnega marketinga v Zavoda Celeia Celje in Katarina Karlovšek, direktorica Agencije RTA. Pomoč za brezdomce in starejše osamljene Kljub temu da jim jo je zagodlo so bili predstavniki Rotary kluba Celje na stojnici dobro razpoloženi. CELJE - Rotary klub Celje je minulo soboto v celjskem mestnem središču pripravil dobrodelno stojnico, na kateri je zbiral pomoč za brezdomce in starejše osamljene. To je bil prvi tovrsten projekt te dobrodelne organizacije, ki sicer čez leto pripravi več humanitarnih projektov. »Petkovo obilno nočno sneženje je najbrž marsikoga odvrnilo od tega, da bi se v soboto odpravil v mesto, a kljub temu je kar nekaj ljudi prišlo in mnogi med njimi so obiskali tudi našo stojnico,« je povedala Marijana Kolenko, predstavnica za odnose z javnostmi v Rotary klubu Celje. Na stojnici so obiskovalcem za prostovoljne denarne prispevke ponujali predvsem kulinarične izdelke, pecivo, vaflje, palačinke, čaj, kuhano vino, domače marmelade in med ter številne druge drobne izdelke in okraske. Denar so zbirali za brezdomce in starejše osamljene, ki prav v tem zimskem in prazničnem času najbolj potrebujejo pomoč. Razlog za to, da so zbirali pomoč tudi za starejše osamljene, je ta, da v teh prazničnih decembrskih dneh, kar zadeva obdarovanje številne organizacije in društva poskrbijo za otroke, manj pozornosti pa je namenjene starejšim. Na stojnici so zbrali 260 evrov, k temu znesku pa bodo dodali še lastna sredstva in tako za center za brezdomce in tri starejše občane skupno namenili 650 evrov. V Rotary klubu Celje so v tem mesecu tudi končali humanitarno akcijo zbiranja denarja za aparaturo za novorojenčke za porodniško-ginekološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, za kar so zbrali sedem tisoč evrov. V okviru združene dobrodelne stojnice, ki se je udeležujejo z drugimi humanitarnimi organizacijami, so z Lionsi prispevali denar za obnovitev poti za slepe in slabovidne. Sredstva so darovali tudi društvu Sonček za cerebralno paralizo, s katerim sodelujejo že 22 let, ter dvema udeležencema kampa za hendikepirane otroke v Ankaranu. RG Foto: GrupA #D јоедб ^еДте % Spet prihaja novo leto! Priložnost za nove odločitve, nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo. Naj bodo vaše odločitve modre, ideje ustvarjalne in sreča brezmejna! Želimo vam prijetne božične praznike in vse lepo v prihajajočem letu! ~ 'Livarna pM Vesel föcffle! V turnem tefaipa %оЉт$№, gdkam in пгџ тапг (ase mm %dum! FRIZERSKI SALON PRI MINKI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1 TAMPEXtisk T: 03 541 60 61, GSM: 041 235 375 e-mail: info@plantrade.si www.plantrade.si upravljan« __ Z^ÄSTOMTVI >Д] P/S MONTAi* ^еАшапаМњФткат,, da ab псцтј, &/шр/Џ dobno &khbimx> vaL dom. POTREBUJETE UPRAVNIKA? Upravljamo stanovanjske stavbe in poslovne objekte. Smo družinsko podjetje, ki je z vami v Celju in okolici že več kot 20 let. IZ NAŠIH KRAJEV 7 VELENJE, ŠOŠTANJ - Nestrokovna rez poškodovala drevored Zgroženi nad pohabljanjem dreves Obrezovanje z motorno žago in le po eni strani krošnje je v drugi polovici novembra doletelo drevored gabrov v Prelogah pri Šoštanju in posamezna drevesa na cesti med Velenjem in Šoštanjem. Da je to nesprejemljivo, je v začetku decembra opozoril Klub arhitektov Saša regije (KASR). Opozorilom sta se pridružili tudi velenjska in šoštanjska občina in skupaj so Direkcijo RS za infrastrukturo pozvali k sanaciji škode in k odgovornejši izbiri vzdrževalca javnih cest. TINA STRMCNIK Predsednica KASR Mateja Kumer razume, da je treba drevesa obrezati zaradi zagotavljanja prometne varnosti. Vendar je treba delo opraviti strokovno. »Obrezovanje je bilo tako >divje<, da so se številne veje prelomile. To pomeni nepopravljivo škodo za drevesa. Zaradi poškodb je načeta njihova statika, iz nastalih ran bodo odgnali divji poganjki, ki bodo bolj lomljivi. Hkrati so ranjena drevesa bolj izpostavljena boleznim. Vse to pomeni, da je njihova življenjska doba bistveno skrajšana, povečana je možnost njihove samopo-rušitve.« Opozorila je še, da škoda ni povzročena le drevju in živim organizmom, ampak tudi bivalnemu okolju ljudi. Drevesa ob cestah namreč poleti senčijo cestišče, v vseh letnih časih mehčajo strog cestni prostor in so pomembna značilnost slovenske krajine, hkrati slabijo vplive pregrevanja ozračja. KASR je neposredno odgovornost za nastalo škodo pripisal DRSI in vzdrževalcu cest VOC Celje, posredno odgovornost pa županoma občin Velenje in Šoštanj. V svojem pismu je naslovnike pozval, da pristopijo k sanaciji, katere podlaga naj bo strokovna ocena škode. Podajanje odgovornosti DRSI se strinja, da je bilo obsekavanje dreves izvedeno v prevelikem obsegu. Konce-sionarja, VOC Celje, je zato pozvala, da pridobi strokovno mnenje o možnih sanacijskih ukrepih. Dodala je, da pravilnik o rednem vzdrževanju cest sicer določa, da je treba drevesa ob cestah obrezovati v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost. Prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave morajo biti vidne in dostopne. V podjetju VOC Celje so pojasnili, da je bila zaradi nekete- АУШИИЕИГ^ ^Нр^ m: 041411 342 ^^ 1:03 7000440 e: robert.vasle1@siol.net rih dreves, ki so zelo blizu roba ceste, ovirana preglednost, oteženo je bilo izvajanje zimske službe. »Ker gre za drevored, smo Mestno občino Velenje pozvali, da izvede strokovno obrezovanje, a nam je odgovorila, da za to nima denarja. Naše podjetje drevesa obrezuje s stroji, rez pa je intenzivnejša, da zadošča za nekaj let, ker se vegetacija zelo hitro obrašča,« so zapisali. Z velenjske občine so sporočili, da niso zadolženi za obrezovanje zelenja ob državnih cestah, prav tako za ta namen nimajo denarja, saj je to obveza države. »Storitev je VOC izvedel po lastni presoji na stroške DRSI. Vzdrževalec si v nobenem primeru ne bi smel dovoliti tako nestrokovnega obrezovanja, nad katerim smo zgroženi.« Se bo drevored obnovil sam? Velenjska in šoštanjska občina sta pozvali k novemu zasaditvenemu načrtu in k odškodnini, namenjeni za zasaditev. Da naj bi bil drevored v Prelogah z lastnimi mehanizmi obnove ter s pravilnimi arborističnimi ukrepi sposoben v nekaj letih nadomestiti pretirano izgubo krošenj ter doseči njihovo primerno simetrijo, meni stalni sodni izvedenec in cenilec gozdarske stroke Vladislav Kranjc. Ta je v oceni obžagovanja, ki jo je naročil VOC, ugotovil, da strojnik pri obrezovanju ni imel nobenih arboristčnih navodil. Rezultat je pretirano in nestrokovno obrezano drevje, z množico zarezanih, zacepljenih in zalomlje-nih rezov. Simetrija krošenj in celotnega drevoreda, ki v Grob poseg v zeleni prostor razburja domačine (Foto: Bojan Pavšek) preteklosti po oceni izvedenca najbrž ni bil sistematično obrezan in vzdrževan, je na-rušena. Pogled na pohabljena drevesa je moteč. Poleg tega je vzdrževalec rez opravil v neprimernem času, ko so bila drevesa že v mirovanju in pripravljena na zimo. Kranjc je ocenil, da je vzdrževalec drevesom povprečno odstranil eno tretjino volumna krošenj. Dve tretjini bosta spomladi ozeleneli in naprej opravljali svojo vlogo. Odstranjena masa krošenj stabilnost dreves nekoliko zmanjša, vendar ne toliko, da bi grozila porušitev dreves. Svetoval je, da naj izvajalec drevesa do pomladi prihodnjega leta pusti pri miru, nato naj večje reze premaže s sredstvom, ki pospešuje zaraščanje ran ter zniža višino drevoreda. In dodal, da je do največje možne mere treba izrabiti sposobnost obrašča-nja, ki jo imajo drevesa. Kmalu bo razkopano MOZIRJE - Občina je začela s postopki projekta obnove infrastrukture na območju Praprotnikove in v delu Aškerčeve ulice. Izvedba projekta bo v celoti izvedljiva le ob ustreznem sofinanciranju iz kohezijskih sredstev, sicer bodo v občini izvedli le del projekta. Načrtujejo zamenjavo mešanega kanalizacijskega sistema z ločenim sistemom. Obstoječ kanal ni ustrezen ne po velikosti ne po prevodnosti in tudi po sistemu ne. Poseg je načrtovan pretežno po zemljiščih v lasti občine, pridobljena so tudi vsa potrebna soglasja. Predvideni so tudi vodni zadrževalniki v skladu z zahtevami direkcije za vode. Nujna bosta tudi zamenjava vodovoda in ponovno asfaltiranje ulic. »Zaradi vedno več osebnih vozil v naselju in zaradi pomanjkanja parkirnih mest je cilj naložbe tudi povečanje števila parkirnih mest, ki bodo zagotovila parkiranje za vse stanovalce in obiskovalce,« pravijo v Občini Mozirje. Zato bodo obnovili tudi parkirišča Praprotnikove ulice in zgradili še tri nova parkirišča. V Mozirju tudi nadaljujejo gradnjo sekundarnega fekalnega kanalizacijskega omrežja v delu naselja Nove Loke in jugozahodnem delu Mozirja, kjer še ni urejeno odvajanje odpadnih vod, ki bi se zaključili v čistilni napravi. Zato namerava investitor na omenjenem območju zgraditi sekundarno fekalno kanalizacijo, ki bo priključena na čistilno napravo Mozirje. Po gradnji in pri dobljenem uporabnem dovoljenju projektirane kanal izacije bodo greznice ukinili. SŠol V štirih letih kolesarska povezava MOZIRJE - Vodstvo občine in predstavniki Direkcije RS za ceste so predstavili načrt državne kolesarske povezave skozi Mozirje. Predstavitev je bila za občane, predvsem za krajane Lok in Ljubije, pomembna, saj bo del povezave šel tudi po zasebnih zemljiščih, večinoma pa ob Savinji in lokalnih cestah. Gre za državni projekt. Občina zagotavlja finančna sredstva za projektno dokumentacijo, medtem ko bo izvedbo kolesarske povezave financirala država. Povezava je projekt Direkcije RS za ceste. »Kolesarska steza bo pomenila povezavo s Spodnjo Savinjsko dolino in tudi s Šaleško dolino,« dodaja župan Mozirja Ivan Suhoveršnik. Na predstavitvi povezave je bilo kar nekaj zanimanja, a tudi nekaj slabe volje, predvsem zaradi umestitve steze po zasebnih zemljiščih in zaradi tega, da ni bilo predstavitve že prej. »Opravičilo je, da je projekt zaživel poleti, ko smo dobili zeleno luč, da bi bila steza v okolje umeščena nekje med letoma 2022 in 2024,« pojasnjuje župan. Ta obljublja, da bodo po potrebi opravljeni tudi razgovori s tistimi lastniki zasebnih zemljišč, kjer naj bi bila kolesarska povezava umeščena. SŠol TMDJI C ION AL N MMMkMHOUnn PIHALNI ORKESTER ŠTORSKIH ŽELEZARJEV Dirigent: AljošaJurkošek Balkan Boys Ш KULTURNI DOM STORE Nedelja, 29. 12. 2019, ob 18. uri Cena vstopnice: 12 € VLJUDNO VABLJENI! Prodaja vstopnic: Občina Štore, Pizzerija CAFE DEL MORO (Mercator Lipa), Bar Opoka, Bar Cenc - Kuglica Štore in uro pred koncertom Kulturni dom Štore Informacije so na voljo na tel. št. 03/780 38 40 in 031 367 889 ali na e-mail: kultura@store.si ► SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA 4 OSEBNIH TER DOSTAVNIH VOZIL ► DELPHI DIESEL IN KLIMA SERVIS 4 ► DIAGNOSTIKA VOZIL IN AVTOELEKTRIKA 4 ► POPRAVILO PODVOZJA 4 ► OBNOVA ZADNJIH PREM PSA 4 ŽeMmfr vam pSijetm pSazmke iti/ View& teh vama v letu/ 2020 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 51, 19. december 2019 200 let paviljona Tempel za spodbudo mladim talentom Od vrelca zdravilne vode do vrelca glasbenih talentov ROGAŠKA SLATINA - Ovalni paviljon na dvanajstih jonski stebrih so pred dvema stoletjema postavili nad tako imenovanim glavnim vrelcem. Ta prvotni izvir termalne vode v Rogaški Slatini je bil znan žel leta 1680. Potem ko je Tempelj enako kot bližnji izvir Styira sredi prejšnjega stoletja presahnil, je postal paviljon eno najbolj slikovitih prizorišč kulturno--glasbenih prireditev. SASKA T. OCVIRK Jubilejno leto so v Rogaški Slatini obeležili na različne načine. Še posebej ob Aninem festivalu, ki v zavetju paviljona vsako poletje pripravi številne koncerte klasične glasbe. Klasicistična zgradba, sicer delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha, predstavlja eno najbolj prepoznavnih slatinskih vedut. Poletni večeri, ko pod njo zazveni glasba ali poezija, že od nekdaj veljajo za eno najlepših doživetij obiska tega zdraviliškega kraja. Anin festival je tako na primer tudi letos vabil na več deset koncertov klasične glasbe tradicionalnega zdraviliškega orkestra Musica Camerata in še na celo vrsto kakovostnih koncertov drugih glasbenih zvrsti. Orkester Musica Camerata je sicer edini tovrsten orkester v Sloveniji, v paviljonu pa igra že štiri desetletja. In zagotovo je pod njegovim obokom postal tudi Franz Liszt, ki je bil pravi zvezdnik svojega časa. Grand hotel Sava superior in Lions klub Rogaška Slatina sta pred dnevi jubileju na čast pripravila dobrodelno prijateljsko druženje ob gastro-nomsko-enoloških užitkih. Z zbranimi sredstvi sta podprla nadarjene glasbenike Glasbene šole Rogaška Slatina. Kot so zapisali v vabilu, si gostje v pravljični pokrajini Rogaške Slatine na osnovi znane legende prav z lahkoto domišljajo krilatega konja Pegaza, ki udari s kopitom ob tla. Iz njegove stopinje priteče zdravilna mineralna voda. Z nekaj zunanje spodbude je mogoče podobno spodbuditi tudi ustvarjalni vrelec pri nadarjenih mladih glasbenikih. Na tokratnem dobrodelnem druženju so organizatorji ob glasbenih vložkih predstavili izseke iz knjige Monografija Rogaške Slatine avtorja Antona So- vinca. V nadaljevanju so se v restavraciji Kaiser predstavili otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Rogaška Slatina pod vodstvom zbo-rovodkinje Andreje Došler, harmonikarski orkester iste glasbene šole pod vodstvom dirigenta Romana Drofenika ter mlada violinistka Monika Šolman. Zbranih 900 evrov so organizatorji prireditve izročili ravnateljici Tatjani Šolman, namenjeni pa bodo otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru za udeležbo na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi. Esova odstopila NAZARJE - Direktorica Zdravstvenega doma Nazarje Darja Es je ta teden podala odstop s tega delovnega mesta. Za takšno potezo naj bi se nepreklicno odločila, ker so člani sveta zavoda ZD Nazarje na pobudo zgornjesavinjskih županov zahtevali njeno razrešitev. Takšna pobuda je zanjo pomenila nezaupnico. Če se bo svet zavoda strinjal, je sicer pripravljena to delo opravljati še do konca leta. Gre za korak k razpletu vsega dogajanja v tem zdravstvenem domu, zaradi katerega je bilo tudi med občani kar nekaj slabe volje. Naj spomnimo, da so pred časom podali svoje odpovedi trije zdravniki, kadrovskega primanjkljaja pa zdravstveni dom kar nekaj časa ni zmogel rešiti. Delno je sicer situacijo reševal z upokojenimi zdravniki in z dvema zdravnicama, ki sta v Nazarje prišli iz BiH, a težave, v katerih se je dom znašel, se s tem niso končale. Ukinjanje zdravstvenih programov in zapiranje ambulantsta biiatudirazlogza ustanovitev iniciative Civilna pobuda za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov in tudi za protest, ki je bil pred meseci v Nazarjah. Nazarski zdravstveni dom pesti tudi prostorska stiska, saj si že vrsto let prizadevajo za prizidek, vendar dlje od pridobivanja gradbenega dovoljenja zaenkrat še ni prišlo. Kdo bo prevzel vajeti za Esovo, še ni znano. SŠol Odslej po asfaltu ŠOŠTANJ - Krajani Lokovice se veselijo asfaltiranega odseka ceste Boršič-Časl. Gre za izjemno strmo cesto, ki je bila doslej makadamska, kar je zahtevalo veliko vzdrževanja ob deževju. Posodobitev ceste je stala 35 tisoč evrov, naložbo je plačala Krajevna skupnost Lokovica, za izvedbo del je poskrbel samostojni podjetnik Jože Goršek. TS Obnovili (del kanaNzacije VELENJE - Komunalno podjetje Velenje je končalo obnovo kanalizacije na Prešernovi in Cankarjevi cesti. Naložbi sta bili skupaj vredni malo manj kot 49 tisoč evrov. Na Prešernovi cesti so delavci omenjenega komunalnega podjetja obnovili dva kanala, dolga 30 in 38 metrov. Na Cankarjevi cesti 2 so obnovili kanal, dolg 42 metrov. Na željo stanovalcev in upravnika bloka tam površin še niso asfaltirali. To bodo storili prihodnjo pomlad, ko bo upravnik bloka saniral kanalizacijske priključke, ki vodijo do stavbe. TS C'.... . ..;.Л V - v . .- *■ ■■ ч l&Naj leto '2020 zažari ' v sreči, uspehu in zdravju! -ДВ ■g--'1' • ■ ■ i . „ L VELTRAG d.o.o. Latkova vas 223, 3312 Prebold Tel: 03 703 12 60 Faks: 03 703 12 66 E-mail: info@veltrag.si Splet: www.veltrag.si - i Marko Pavčnik Miran Ojsteršek Peter Zaveršek Marko Magajne - Restavracija Pavus - Gostilna Oštirka - Gostilna Franci - Galerija okusov V SPOMIN / IZ NAŠIH KRAJEV 9 V spomin Ivan Seničar (1935-2019) Celjan, Slovenec, svetovljan. S pokončno držo. Tako je mislil in živel. To je bil Ivan Seničar. Njegov celjski otroški ži-vžav je določala usoda delavske družine, ki jo je skromno hranila nekdaj velika emajlirka. Toda otrok lahko razpre drugačna krila, kot mu želi določiti mere obleka socialnih razmer. To je Ivan še najbolj dokazal v letih, ko je na celjski gimnaziji že izbral prvo in največjo ljubezen življenja - književnost, knjigo, poezijo. Dijak je v areno življenja že stopil angažirano kot pisec člankov, kot talentiran pesnik pa tedaj v znan gimnazijski srednješolski list Brstiči. Kot nemiren ustvarjalni duh se je že takrat začel preizkušati v rimah z ikonami slovenskega parnasa. Po celjski gimnaziji je na ljubljanski filozofski fakulteti končal študij primerjalne književnosti in slovenskega jezika. Poklicna biografija Ivana Seničarja je kronika raznovrstnih odgovornih delovnih mest. Povsod, v Celju, Ljubljani, Beogradu, tudi ko je svojo intelektualno iskrivost in izjemno profesionalnost dokazoval v politiki, je svoj žar in izvirnost prenesel predvsem v kulturo, znanost, izobraževanje in mednarodno sodelovanje. Prvo službo je dobil kot učitelj na Polzeli, nato je vodil okrajno delavsko univerzo, tudi osrednjo celjsko knjižnico, delal je v politiki in na zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Med drugimi je bil član Vlade RS in predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. V socialističnih časih tedanje Jugoslavije je vodil medrepubliška telesa za prosvetno, kulturno, znanstveno in tehnično sodelovanje s tujino. Z znanjem in s sistematičnim pristopom, ki ga je črpal iz globokega vodnjaka želja videti, spoznati in razumeti svet, so se mu odprla vrata diplomacije. Od vodje konzulata v Clevenadu v ZDA, nato mesta veleposlanika v Etiopiji, kjer je bil hkrati opa- zovalec pri Organizaciji afriške enotnosti, in petletnega veleposlaniškega mandata v Pekingu. Bil je prvi ambasador samostojne Slovenije na Kitajskem. V tistem času je izšel v Celju njegov prevod knjige Skrite zgodbe iz Prepovedanega mesta. Diplomacija je v Ivanu Seničarju utrdila držo državljana sveta. A tako, da je še bolj s srcem pripadal Celju in Sloveniji, čeprav to ni bila ljubezen brez kritične distance. Do ničesar in nikogar, to je bila dragocenost njegove osebnosti visokih človeških vrednot. Kot diplomat se je srečal s tremi civilizacijami - ameriško, afriško, azijsko. Živel je v evropski. Vsaka drugače razume življenje, svet in človeka na njegovih razpotjih v sodobnem svetu. Ivan Seničar se je pogosto odgovorno spraševal, kaj je naloga diplomacije, kako naj Slovenija pokaže svojo moralno pokončnost v mednarodnih odnosih, kako mora ravnati človek kot človek. Ko se je spet vrnil v Celje, pred dvajsetimi leti, takrat za stalno, je pritrdil, da je Celje res majhno mesto, a »zame je velemesto«. In je povedal, zakaj. Zato, ker je takšno, kot je. Novo, a hkrati z neiz-trohnjeno zgodovino. Toda, je dodal Ivan: »Opazil sem, da ljudi bolj skrbi zunanjost, videz, kot pa srčnost in socialna pravičnost.« Bolela ga je brezbrižnost do sočloveka. Ne le pri nas. V njegovi knjižnici doma čaka na pregled literarna za- puščina: zapiski diplomata, znanstvenofantastična proza, morda prva stran romana. Zaradi svoje premočne samokritičnosti in želje po popolnosti tekstov je svoj literarni talent in razkošne poljane ustvarjalnega duha prepustil dvomu - da ali ne objaviti. A kljub temu je nekajkrat odmevno posegel v medijski prostor -vselej z besedo, ki je hotela pokončno držo Slovenije in oblasti. Velikemu Niču je Ivan gledal v obraz s filozofsko distanco. Ni kopal le vase, z mislijo je segal v vesolje. Tam je iskal filozofski odgovor na čudež in skrivnost življenja, na njegovo pot od začetka do konca. Kaj je smisel in kaj poslanstvo življenja? Ne, čemu živeti, ampak kako živeti kot človek. V svojem epitatu je zapisal: Vse življenje jemljem Celje si za tarčo svoje želje, ko ni želje več nobene -moje mesto vzame mene. Nekoč boste tudi vi tako, kot zdaj sem jaz. Naj se vam ne mudi, a čakam vas. Celje in Slovenija sta izgubila izjemno osebnost nemirnega, ustvarjalnega duha in viteza slovenske diplomacije. Jože Volfand Šentjurčankama plaketi državnega sveta ŠENTJUR - Albina Karmuzel in Mojca Stopar sta med prejemniki plaket, ki jih je Državni svet RS ob dnevu prostovolj-stva podelil 14 najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2019. Plaketi jima je 5. decembra podelil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Ta je med drugim na podelitvi poudaril, da je prostovolj-stvo dar, ki ljudi mojstri v dobroti. Albina Karmuzel, ki se prostovolj-stvu posveča že 25 let, je plaketo prejela na predlog Zveze prijateljev mladine Slovenije. Karmuzlova, ki je bila zaposlena v Vrtcu Šentjur, je začela kot prostovoljka delati v tamkajšnji občinski zvezi prijateljev mladine, ki jo od leta 2003 vodi kot predsednica. Je članica Komisije za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Bila je tudi članica upravnega odbora zveze. V lokalnem okolju skrbi za koordinacijo in izvedbo programov za otroke in mladostnike, kot so bralna značka, otroški parlament, veseli december in letovanje otrok. V zadnjem desetletju je organizirala številne humanitarne akcije za izboljšanje bivalnih in življenjskih pogojev družin in otrok. Mojco Stopar, ki se prosto-voljstvu posveča deset let, je za plaketo predlagalo Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje. Stoparjeva je od junija 1984 zaposlena v neonatalni enoti Gine-kološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Nekaj časa za tem, ko je njena mama zbolela zaradi alzheimer-jeve bolezni, se je vključila v Združenje zahodno štajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur. Od leta 2013 je predsednica omenjenega združenja. Doslej je pridobila veliko novih znanj, kot predsednica se trudi, da obolelim z demenco in njihovim skrbnikom nudi pomoč v obliki predavanj, delavnic, izobraževanj in druženja z izmenjavo izkušenj. TS Jabolko kakovosti za GCC CELJE - Med letošnjimi prejemniki nagrade jabolko kakovosti je tudi Gimnazija Celje - Center kot edina iz regije. Nacionalna priznanja podeljuje CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Na ta način tudi širša javnost spozna primere dobrih praks mednarodnega sodelovanja in izobraževanja. Nagrade sta pred dnevi podelili direktorica CMEPIUS dr. Alenka Flander in državna sekretarka Martina Vuk z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za področje srednjega šolstva je nagrado v imenu GCC prejela Marjana Turnšek, profesorica, članica šolske Erasmus+ ekipe in koordinatorica Unesco dejavnosti v šoli. Med mnogimi projekti mobilnosti učiteljev in dijakov ter strateških partnerstev v okviru programa Eramus+ je strokovno komisijo navdušil projekt GCC izobraževalno središče. Šola letno pripravi več kot 40 izobraževalnih dogodkov, ki so namenjeni tako dijakom kot tudi vzgojiteljem in učiteljem iz širše regije. TC Tudi Prebold po meri invalidov PREBOLD - Zveza delovnih invalidov Slovenije je Preboldu podelila listino Občina po meri invalidov. Kot so zapisali v zvezi, je v občini projekt pridobivanja tega naziva spodbudil odgovornost in povezanost dejavnosti vseh odgovornih nosilcev v lokalni skupnosti na področju invalidnosti. Okrepili sta se vloga in odgovornost župana, občinskega sveta in občinske uprave, tako da so uspeli akcijsko učinkovito povezati vse dejavnike na lokalni ravni, še dodajajo v zvezi: »Hkrati so ustvarili sodelovanje celotne lokalne skupnosti, ki podpira dejavnosti za uresničevanje izenačenih možnosti invalidov kot enakopravnih občanov.« »V občini dosledno izvajamo projekte brez arhitektonskih ovir za invalide. Cas je, da uredimo vse možnosti za vključevanje invalidov v družbo tudi na ostalih področjih, ne samo na gradbenem,« pravi župan Prebolda Vinko Debelak. Znano je, da so pred časom v Preboldu med drugim v tamkajšnji zdravstveni postaji uredili dvigala, v knjižnici pa slušno zanko za gluhe in naglušne. Tudi za prihodnje leto imajo zanimive načrte in ideje, pravi Debelak. »Želeli bi, da bi invalide vključili tudi v našo kmečko tržnico.« Nameravajo namreč urediti trgovino, kjer bi poleg vseh lokalnih pridelkov bili tudi izdelki, ki bi nastali pod rokami invalidov. »Ta prostor bi bil lahko tudi stičišče vseh ljudi, ki se soočajo z invalidnostjo,« dodaja Debelak. SŠol V spomin Aleš Stopar (1960-2019) Čeprav smo vedeli za njegovo težko zdravstveno stanje, nas je 11. decembra 2019 pretresla vest, da je telo dokončno omagalo. Umrl je naš sodelavec Aleš Stopar, rojen 18. aprila 1960, ki je bil kot kustos za umetnostno zgodovino zaposlen v Pokrajinskem muzeju Celje vse od leta 1994. V mladih letih je nihal med ljubeznijo do narave (študij biologije) in ljubeznijo do umetnostne zgodovine. Odločil se je za slednjo in tako na svoj način nadaljeval družinsko izročilo. Iz umetnostne zgodovine je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se najprej zaposlil v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Celje, po letu pripravništva pa v Pokrajinskem muzeju Celje. Postal je avtor ali sodelavec pri številnih odmevnih razstavah, ki jih je muzej postavil v zadnjih letih (Grofje Celjski, Od škofije do škofije, Srednjeveški tla-kovci na Slovenskem ...), strokovnih člankih in knjigah (Kiparstvo in kiparski okras celjskih ulic in trgov, Stari grad Celje, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem...). Muzejska služba seveda ni omejena samo na delo med pisarniškimi zidovi, ampak je v veliki meri vezana tudi na teren. Zlasti pri tej plati muzejskega dela se je lahko v polni meri uveljavila Aleševa komunikativna narava. Imel je velik talent za neposredne stike z ljudmi, zato je pomembno vplival na njihov odnos do kulturne dediščine. Bil je namreč zelo predan varovanju kulturne dediščine in vedno mu je bilo v veliko zadovoljstvo, če je lahko rešil kakšen vreden predmet pred propadom in mu našel mesto v depojih Pokrajinskega muzeja Celje. Svoje vedenje in informacije, ki jih je pridobil na terenu, je vedno delil s sodelavci. Imel je tudi izjemen občutek za podajanje zgodovinskih vsebin obiskovalcem muzeja. Še posebej rad je vodil skupine po Starem gradu, kjer je vedno znal zbuditi njihovo pozornost z zanimivostmi, ki so poslušalca pritegnile in se jih je še dolgo spominjal. Kot zavzet Celjan je bil član Turističnega društva Celje, dejaven je bil zlasti v srednjeveški skupini, nekaj časa je opravljal tudi delo predsednika društva. Kot temeljito izobraženemu umetnostnemu zgodovinarju mu je bila blizu likovna umetnost, zato je poskrbel za strokovno izbrušene uvodne misli v kar nekaj katalogih, ki so pospremili različne likovne razstave na Celjskem. Gore so bile njegova velika ljubezen. Že v gimnaziji se je zaljubil v alpinizem, kjer je kot član Alpinističnega odseka Celje - Matica z Jožetom Zupanom preplezal severno steno Ei-gerja, ki je takrat in danes predstavljala za alpiniste izjemen izziv. Bil je tudi član prve celjske odprave v Himalajo, ki je leta 1983 po prvenstveni smeri osvojila Gaurišankar. Nesreča, ki jo je doživel pri zbiranju sredstev za odprave, ga je kasneje oddaljila od plezanja, toda tako celjskemu kot slovenskemu alpinizmu je ostal zvest vse življenje. Po srcu je bil boem, ki je bil s svojo značilno vedrino priljubljen med sodelavci in pri številnih prijateljih in znancih. Novica o tragični nesreči, ki se mu je pripetila aprila 2018, je zato neprijetno odmevala med nami. Čeprav smo upali, da se mu bo stanje izboljšalo, ga je usoda prikovala na bolniško posteljo. Na njej je nepremičen ostal vse do smrti, ki je na žalosten način pomenila tudi njegovo odrešenje. Počivaj v miru, Aleš! Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje Jubilejni blagoslov konj CELJE - Konjerejsko društvo Celje prireja na štefanovo, 26. decembra, jubilejni, že 25. blagoslov konj. Blagoslov bo po 10. maši pri cerkvi svetega Duha v Celju. V društvu vabijo vse konjerejke, konjerejce in ljubitelje konj, da se tega dogodka udeležijo. NT novi tednik radio celje 10 KULTURA St. 51, 19. december 2019 Do Lune in nazaj z literati Ta veseli dan kulture v Šentjurju Na poseben dan, ko ima kultura osrednjo vlogo, so se v šentjurskem domu kulture predstavili tisti, ki slavijo lepo besedo. Šentjurski literati so proslavili smelih 20 let delovanja, predstavili so svoj 19. literarni zbornik, Zveza kulturnih društev je podelila priznanja. BARBARA GRADIČ OSET Nagrajenci ZKD Šentjur: (od leve stojijo) Franc Špan, Tanja Gobec in Rado Palir Konec prejšnjega stoletja je dozorela ideja, da bi se v Šentjurju povezale literarno misleče osebe. Pet nadebudnih posameznikov je ustanovilo Literarno društvo Šentjur. V prvem letu se jim je pridružilo več deset piscev, kasneje še precej več. V dvajsetih letih je društvo organiziralo veliko kulturnih dogodkov, izdalo nekaj knjig, brošur, publikacij. Prepoznavna knjižna izdaja je bila že od prvega leta delovanja literarni zbornik, ki predstavlja pregledno letno literarno produkcijo šentjurskih ljubiteljskih piscev. Luna, zvesta spremljevalka Vsebina zbornika se letno spreminja glede na temo. Ker letos mineva pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je prva vesoljska odprava s človeško posadko uspešno pristala na Luni, so literati Luno postavili tudi v središče svojega razmišljanja. Občinstvu so nekaj pesmi avtorji prebrali kar sami, nekatere vrstice ostalih avtorjev pa so prebirali Anita Koleša, Kvirina Martina Zupanc in Vid Palč-nik. Prvič v zgodovini literarnega društva so na prireditvi podelili priznanja območne izpostave kulturnega sklada avtorjem zbornika. Priznanja so prejeli vsi tisti, ki so v zborniku sodelovali vsaj desetkrat ali celo več kot petnajstkrat. Priznanja presežnim kulturnikom Zveza kulturnih društev Šentjur je kot že nekaj let zapovrstjo podelila priznanja tistim posameznikom, zaradi katerih društva obstanejo in bolje delujejo. Rado Palir je priznanje dobil zaradi izjemne vloge pri vsakoletni izdaji zbornika, za svoje mentorsko in uredniško delo ter 20-letno ustvarjanje znotraj literarnega društva. Tanja Gobec je dobila priznanje zaradi svoje dejavnosti in pri delu z mladimi za ohranjanje ljudskega plesnega in glasbenega izročila v občini Šentjur. Franc Špan, član Moškega pevskega zbora Planina pri Sevnici, je priznanje prejel zaradi svoje srčne predanosti in za zgledno arhiviranje društvenega gradiva. V avli Ipavčevega kulturnega centra je bila na ogled raz- stava Rožnato vesolje članov likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur, obiskovalci so lahko tudi pre- izkusili VR - Potovanje med planeti, ki ga je pripravil No-ordung center Vitanje. Foto: GrupA Fotografije, ustvarjene z droni V vitanjskem Centru Noordung je na ogled 32 izbranih fotografij. V Centru Noordung v Vitanju je na ogled prva mednarodna razstava fotografije Drone 2019. Pripravila sta jo Fotografska zveza Slovenije in Digitalna kamera - revija za sodobnega fotografa, ki ima sedež v Celju. Razstavljena so izbrana dela z natečaja. »Za mednarodni salon Drone 2019 smo se odločili zaradi novega pogleda, ki nam ga nudi dron fotografija,« je povedal glavni urednik revije Igor Rosina iz Celja. »V zadnjih letih se je ta zvrst fotografije močno razvila in to navkljub zakonskim omejitvam, ki jih določajo posamezne države,« je še povedal Rosina. Fotografi so se usmerili predvsem v motive iz narave, kjer je fotografiranje dovoljeno. Na natečaju so sodelovali fotografi iz različnih delov sveta in to na dve temi: na abstraktno ter prosto temo. Revija Digitalna kamera je pridobila pokroviteljstvo ve- likih fotografskih združenj, to so Mednarodna zveza za fotografsko umetnost (FIAP) iz Pariza, Fotografska skupnosti Amerike (PSA) iz Oklahome ter Mednarodna zveza fotografov (IUP) s Kitajske. Kljub vsemu temu je bil organizator zaradi zelo velikega števila fotografij, poslanih na natečaj, presenečen. »Pohvalno je, da se je odzvalo tudi veliko Slovencev,« je zadovoljen urednik Rosina. Organizator je prejel več kot sto fotografij, med njimi je izbral 32 najboljših. Modro značko salona je osvojil Tuan Nguyen Tan iz Vietnama, med prejemniki zlatih medalj je tudi Jure Kravanja iz Celja. Odprtja razstave v Vitanju so se udeležili fotografi iz različnih delov Slovenije ter s Hrvaške in Češke. Razstava nagrajenih del bo na ogled do konca leta. Razstava je med drugim zanimiva zaradi različnih mnenj o dronih, ki jih ima javnost. »Dron je pripomoček za fotografiranje. Tudi fotoaparat je lahko sporen glede nadzorovanja. Za negativen namen je mogoče uporabiti vsako tehnično sredstvo,« je prepričan Rosina. V dronih ne vidi grožnje v primeru, če jih uporabljajo običajni fotografi. »Drone uporabljajo, da delijo naravo z drugimi ljudmi na malce drugačen način. Na razstavi je mogoče videti, da je pogled od zgoraj nekaj čisto posebnega,« je navdušen glavni urednik Digitalne kamere. Ta ni prvič gostja vitanjskega Centra Noordung, saj je pripravila tam lani marca podelitev priznanj natečaja Fotograf leta 2017. Takrat so fotografi ustvarjali na temo štirih letnih časov. Digitalno kamero privlačita posebnost vitanjske zgradbe ter povezava vesoljskega centra in fotografije iz zraka. BJ Foto: Jan Gregorc Želimo vam doživete božične praznike in uspešno leto 2020 www. simbio.si. St. 51, 19. december 2019 KULTURA 11 Nova stalna razstava v Muzeju Velenje ki so mu rekli čudež« »Mesto, »20. septembra bomo velenjski rudarji naši socialistični skupnosti pokazali obračun svojega dosedanjega dela. Pridite in si oglejte idealno mesto idealnega družbenega reda!« Tako so se glasila povabila k odprtju mestnega središča Velenja pred 60 leti. Slovesnost so pripravili 20. septembra 1959 in jo med drugim posvetili 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Kako je nastajalo mesto, prikazuje nova stalna razstava, ki jo je Muzej Velenje postavil na tamkajšnjem gradu. Bi si raje zavrteli Orion, Poletno noč ali Mandolino? TINA STRMČNIK Razstavo z naslovom Mesto, ki so mu rekli čudež, so pripravili kustosa Muzeja Velenje Vinko Mihelak in Damijan Kljajič, arhitekt Rok Poles ter direktorica omenjenega muzeja Mojca Ževart. Slednja je pojasnila, da je Velenje leta 1948 štelo 1.121 prebivalcev, do začetka devetdesetih let dvajsetega stoletja se je število izdatno povečalo. Hitri povojni rasti mesta so botrovale bogate zaloge lignita in velike potrebe po električni energiji v industrijsko razvijajoči se državi. Delovna mesta v premogovniku so v Velenje privabila najprej slovenske rudarje, ki so pred drugo svetovno vojno odšli s trebuhom za kruhom v zahodno Evropo, nato prebivalce slovenskega podeželja, ki so se nadejali boljšega življenja v mestu, in kasneje tudi priseljence iz dru- gih republik takratne države, Socialistične federativne republike Jugoslavije. Mesto po meri človeka Velenje je bilo najprej načrtovano kot delavska kolonija za rudarske in druge delavske družine. A snovalci »Novega Velenja« so imeli veliko bolj ambiciozne načrte, je pojasnila Ževartova. Med letoma 1957 in 1959 so pod geslom »Čim več zraka, čim več sonca!« začeli graditi mesto, ki bi bilo po meri človeka. V tem času so zrasle nekatere najbolj prepoznavne velenjske zgradbe, predstavnice tako imenovane arhitekture moderne oziroma mednarodnega sloga. Graditelji mesta so se zavzeli, da so rudarji, ki so svoj delovni čas preživeli globoko pod zemljo, živeli v velikih in svetlih stanovanjih. In da je bilo v mestu veliko zelenih površin, kjer so ljudje lahko kakovostno preživljali svoj prosti čas. Takoj po drugi svetovni vojni so v Velenju začeli udarniško delo, ko so popravljali med vojno bombardirane premogovniške naprave, kopali premog za upokojence in popravljali porušene domačije. Leta 1946 so popravili cesto, v naslednjih dveh letih zgradili kulturni in zadružni dom, med letoma 1952 in 1953 so urejali okolico jezera, zgradili letni kino, naselje počitniških hišic, Restavracijo Jezero in otroški vrtec. Da so pridobili prostor za gradnjo, so regulirali Pako, ki je prej kot reka hudourniškega značaja pogosto poplavljala dolinsko ravnico. Regulacija Pake je bila največja velenjska udarniška akcija. Trajala je od leta 1956 do leta 1961. Kasneje so udarniki pomagali pri gradnji stadiona, osnovnih šol, smučarskih skakalnic, otroškega igrišča, športnih igrišč in poti ob jezerih. Med letoma 1947 in 1964 so Velenjčani opravili več kot milijon udarniških ur. Zadnje večje udarniške akcije so v Velenju organizirali leta 1969, ko so zgradili cesto proti Šentilju. Čeprav je večina občanov prostovoljno zavihala rokave, je bila udeležba v udarniških akcijah vendarle tudi obvezna. Določeno število udarniških ur je bilo namreč pogoj za pridobitev stanovanjske pravice. Od samokolnice do »juke boxa« Direktorica Muzeja Velenje je pojasnila, da so bili v tej ustanovit pri snovanju razstave omejeni s prostorom, a tudi z denarjem. Kljub temu so uspeli pripraviti postavitev, ki obiskovalcem pripoveduje zgodbo o nastanku mesta. »Želeli smo povedati, da je Velenje zraslo na premogu. To je bil bistven razlog za gradnjo mesta,« je pojasnila sogovornica. Obiskovalci več izvejo tudi o udarništvu. Med drugim lahko poprimejo za udarniško samokolnico ter si ogledajo izkaznico in značke, ki so jih prejeli udarniki. O šestdesetih letih prejšnjega stoletja priča tudi stanovanjski ambient, ki so ga velenjski muzealci uredili v enem od razstavnih prostorov. Za kanček nostalgije poskrbi »juke box«, s pomočjo katerega si lahko obiskovalci zavrtijo katero od takratnih uspešnic. Predstavljene so tudi igre, ki so jih igrali v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Med zanimivimi predmeti je zvonec izvažalnega stroja Dominion, ki so ga uporabljali v Premogovniku Velenje. Stroj je omogočil bistveno večje izkope premoga. »Prispeval je k rekordnim letom proizvodnje in posledično k rasti našega mesta,« je dejala Mojca Ževart. Razstava prikazuje tudi izjemno redke ohranjene kose urbane opreme, kot je na primer ena od uličnih svetilk, izdelanih za mestno središče. Na razstavi ne spoznamo zgolj novejše zgodovine mesta, ampak tudi utrip tedanjega časa. V Muzeju Velenje so prepričani, da bodo številni z nostalgijo prepoznavali obraze in podobe iz preteklih desetletij ter obujali spomine na čas, ko so po tamkajšnjih ulicah igrali ristanc in gumitvist ter pili »pijačo vaše in naše mladosti«. Foto: GrupA Plesalci Harlekina pokazali plesno znanje Harlekin, društvo za umetnost plesa se je tudi letos odločil, da bo ob polletju zimsko produkcijo predstavil v tehnično dovršenem prostoru, v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Tudi letos se je zaradi velikega števila nastopajoči dogodek razdelil v dva dela -dopoldanski, kjer so se predstavili najmlajši, in popoldanski, kjer so se predstavile starejše plesalke. Harlekin se je razvil iz AKTa, ki je bila že leta 1975 srednješolska skupina za sodobni ples. Prihodnje leto bo torej AKT praznoval 45. obletnico neprekinjenega delovanja, kar pomeni tudi 45. obletnico plesnopedagoške-ga in koreografskega dela Ane Vovk Pezdir. Slednja je po koncu drugega dela predstavila kratko zgodovino delovanja društva. Ustanoviteljica Harlekina je še vedno mentorica najmlajših. Vovk Pezdirjeva je ustvarila poseben način plesnega izobraževanja, imenovan plesna piramida: prva stopnja so plesne skupine predšolskih otrok in učencev nižjih razredov, na srednji stopnji so učenci višjih razredov (drugo in tretje triletje), na vrhu piramide je AKT. Učenci se po koncu prvega triletja odločijo, ali bodo svoje plesno znanje nadaljevali pri pouku sodobnega plesa ali pri pouku baleta. V današnjem Harlekinu obstajajo smeri: predšolska plesna vzgoja, plesne pripravnice, klasični balet, sodobni ples in tehnika modern. Nova predsednica Jeseni je vodenje društva prevzela Sandra Jazbec, ki je bila Harlekinova plesalka v osnovni šoli, nato je končala gimnazijo z modulom sodobni ples v Ljubljani, se potem plesno izpopolnjevala doma in v tujini ter končala študij francoščine in umetnostne zgodovine. Zdaj v društvu poučuje sodobni ples. Nasledila je Natašo Kovačić, ki je bila predsednica deset let in je s svojo energijo, vseobsegajočim znanjem in lastno plesno izkušnjo uspešno vodila Harlekin. Zgodba Harlekina je bogata, saj je bilo na državne baletne in sodobno plesne šole doma in v tujini sprejetih 21 plesalcev Harlekina. Pred petimi leti je tudi v Braslovčah začel delovati ločeni oddelek Harlekina. Nekaj te bogate zgodovine je bilo mogoče začutiti v polni dvorani šentjurskega kulturnega doma. BGO, foto: SHERPA Mlade balerine so zaplesale na glasbo iz baleta Hrestač. 12 NASA TEMA novi tednik St. 51, 19. december 2019 Kadrovske vrzeli tudi v letu 2020 gHSSfeS*-^-___ svetovahjc, VODEHJE. Slovenija leto končuje z optimističnimi številkami na trgu dela. Novembra je bilo uradno brez dela 72.395 brezposelnih, kar je skoraj pet odstotkov manj kot novembra lani. Letošnje leto je bilo tako bolj ugodno za iskalce zaposlitve, a veliko manj za delodajalce, ki so velikokrat neuspešno iskali ustrezen kader. Slika na Celjskem je zelo podobna vseslovenski. Imamo pa v regiji še vedno nekoliko višjo stopnjo registrirane brezposelnosti. LEA KOMERIČKI KOTNIK Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja ostajajo optimistične tudi za prvo polovico prihodnjega leta. Kot je razvidno iz nedavno objavljenih rezultatov ankete Zavoda RS za zaposlovanje, načrtujejo dvoodstotno rast števila zaposlenih. Potrebovali bodo 31.600 oseb, pri čemer naj bi ustvarili 13.500 novih delovnih mest, pri ostalih zaposlitvah naj bi šlo za nadomeščanja. Konec novembra 2019 je bilo pri celjski območni službi registriranih 8.027 brezposelnih oseb, kar je za 2,1 odstotka manj kot novembra 2018 (v Sloveniji 4,9 odstotka manj). Ob koncu novembra 2019 je bil povprečen čas brezposelnosti oseb 31,7 meseca (v Sloveniji 29,8 meseca). Spodbudni so predvsem podatki o brezposelnosti med mladimi, nekoliko manj razveseljivi so podatki o zaposlji-vosti starejših od 50 let. Tudi v prihodnje bo največji izziv na področju zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih, torej oseb, ki so na zavodu prijavljene leto ali več. »Stanje na trgu dela in demografske spremembe kličejo k razmisleku o zaposlovanju skupin prebivalstva, ki so bile do zdaj prepogosto zapostavljene,« so prepričani na zavodu, kjer opozarjajo, da se bo rast povpraševanja po delavcih v drugi polovici leta najverjetneje umirila. Pomanjkanje ustreznega kadra Podjetja imajo največ težav pri iskanju voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, kuharjev, natakarjev, zidarjev, vojakov, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, elektroinšta-laterjev in orodjarjev. Ti poklici se že dlje pojavljajo v skupini deficitarnih poklicev. Zavod tistim, ki imajo težave s kadri, med drugim poskuša pomagati s pomočjo pisarn za delodajalce, s skupinskimi predstavitvami, hitrim zmenki, z zaposlitvenimi razgovori, mini zaposlitvenimi sejmi in drugimi dogodki, namenjenimi povezovanju delodajalcev I 4Wir.no»»» kil Миш 1 J "TuiHSfitlLoH I IKII ЦМШЈ t MII4[ VIA 11Ш1ИИ - Г 'I — z iskalci zaposlitve. Delodajalcem, ki iščejo delovno silo v tujini, kar je zaradi pomanjkanja ustreznega kadra že stalnica, v zavodu pomagajo z organizacijo zaposlitvenih sejmov in sodelovanjem s tujimi partnerji na trgu dela. Več dolgotrajno brezposelnih Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje, pravi, da so v Celju razmere podobne kot drugod po Sloveniji. »Imamo pa pri nas nekoliko višjo stopnjo registrirane brezposelnosti, manj priložnosti za zaposlitev in manj zaposlitev.« Število delovno aktivnih je najvišje v zadnjih 14 letih, število brezposelnih je najnižje po letu 2008. »V evidenci nam ostajajo dolgotrajno brezposelni, ki se soočajo z več omejitvami - ustrezne kompetence, zdravstvene razmere, motiviranost,« še pojasnjuje Rumbakova, ki za prihodnje leto napoveduje vrsto dejavnosti. Te zavod pripravlja v sodelovanju s partnerji v lokalnem in regionalnem okolju z namenom, da bi tudi dolgotrajno brezposelne osebe pripravili za vrnitev na trg dela. »A dejstvo je, da zaradi demografije (manjši priliv mladih iskalcev zaposlitve) in zaradi strukture povpraševanja (večina delodajalcev išče enak deficitaren kader) ne pokrivamo več vseh potreb delodajalcev iz vrst domače delovne sile, zato tudi raste število delovnih dovoljenj,« dodaja sogovornica in poudarja, da je na zavodu kljub vsemu prijavljenih tudi precej dobrih in sposobnih kandidatov. Zato delodajalce poziva, naj pri iskanju ustreznih kadrov poiščejo tudi njihovo pomoč. Razkorak med ponudbo in povpraševanjem Zavod je v raziskavi zajel 177 poklicev in zanje objavil predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Rezultati kažejo, da bodo v letu 2020 pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, kar pomeni, da bo kadra primanjkovalo. Največje pomanjkanje je predvideno v območnih službah Velenje (116) in Celje (113). Na ravni države bo v letu 2020 primanjkovalo kadra 110 ocenjevanih poklicev, ponudba 53 ocenjevanih poklicev bo v ravnovesju s potrebami delodajalcev, le ponudba 14 ocenjevanih poklicev bo presegala potrebe delodajalcev na trgu dela. V Celjski regiji bo v prihodnje leto primanjkovalo kadra 113 ocenjevanih poklicev, za kadre 43 v raziskavi obravnavanih poklicev bo na trgu vladalo ravnovesje med ponudbo kadrov in potrebami delodajalcev, število kadrov 21 ocenjevanih poklicev bo presegalo potrebe delodajalcev. »Kadri so vedno in na vseh področjih ključni,« je prepričan Drago Polak, direktor regionalne gospodarske zbornice Celje. Ob tem opozarja, da se gospodarstvo tako v Sloveniji kot tudi v tujini že nekaj let sooča s kadrovsko vrzeljo med ponudbo in povpraševanjem. »Prizadevati si moramo za dolgoročno napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah ter pravočasno učinkovito razvijanje izobraževalnih programov. Mlade moramo prej vključiti in starejše dlje ohraniti delovno aktivne,« pravi in poudarja, da je treba pospešiti razvoj vajeni-štva in dualnega izobraževanja. Kriza bo, če si jo bomo želeli Polak pravi, da sta tako slovensko kot regijsko gospodarstvo v odlični kondiciji. »Povprečna dodana vrednost na zaposlenega se je v zadnjih desetih letih s 35 tisoč evrov dvignila na 44 tisoč evrov. Pri tem še vedno precej zaostajamo za najrazvitejšimi evropskimi državami, vendar smo na dobri poti,« je prepričan. Kot poudarja, mora biti cilj v naslednjih petih letih zvišati povprečno dodano vrednost vsaj na 60 tisoč evrov, kar bi vodilo k dvigu povprečne plače na dva tisoč evrov. »Kljub vsem negativnim makroekonomskim dejavnikom je vse odvisno od nas. Prizadevati si moramo za učinkovitejše poslovno okolje, zmanjšanje kadrovske vrzeli na trgu dela, še večjo internacionalizacijo, inovativnost in digitalizacijo,« meni direktor celjske regionalne gospodarske zbornice. Čeprav so v posameznih družbah zaradi ohlajanja evropskega, predvsem nemškega gospodarstva že nekoliko previdnejši pri novih investicijah, zaposlovanju in napovedih, je Polak prepričan, da podobne krize kot pred desetletjem ne bo. »Ker jo tako napovedujemo in si je na nek način želimo, pač bo,« pravi. A sta slovensko in celjsko gospodarstvo danes na morebitno krizo precej bolje pripravljena. Podjetja bodo posledice zagotovo čutila, ena bolj, druga manj. Je pa med njimi tokrat več tistih, ki se jih morebitna kriza naj ne bi dotaknila. Priprave na krizo ključne Nekoliko manj optimističen je v svojih napovedih celjski podjetnik in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje Miran Gracer. Letos je kot predsednik komi- sije za izbor naj podjetnika in naj obrtnika leta obiskal veliko uspešnih podjetnikov in obrtnikov po vsej Sloveniji. Kot pravi, se tudi pri najuspešnejših kriza že pozna. Predvsem pri tistih, ki so vezani na avtomobilsko industrijo. »Mislim, da je >krizica< že na pohodu. Mogoče ne bo tako huda, kot je bila pred desetimi leti, vendar tistim, ki se ne bodo pravočasno preusmerili, zagotovo ne bo lahko. Enako je na področju zaposlovanja. Še vedno primanjkuje delavcev za enostavna dela, ki so najmanj plačana. Teh bo verjetno vedno premalo.« Čeprav naj bi od novega leta država z zakonom posegla na področje minimalne plače, sogovornika menita, da bo s tem naredila več škode kot koristi. »Najboljši regulator za višje plače je trg,« je prepričan Polak. Gracer ob tem dodaja, da je standard Slovencev glede na trenutni čas dokaj visok. »Glede na to, da cene gotovih izdelkov že nekaj let padajo, menim, da bomo plače težko zviševali.« Ob tem Gracer napoveduje, da se bo trend zaposlovanja delavcev iz držav nekdanje skupne države nadaljeval: »Ne bom rekel, da so manj plačani, so pa manj zahtevni.« Upad kupne moči Čeprav statistične napovedi kažejo drugače, Gracer meni, da se bo gospodarska rast še nekoliko upočasnila, manj bo tudi zaposlovanja. Kot je povedal, je moral tudi sam zaradi zmanjšanja poslovanja in negotovih obetov z dvema sodelavcema, ki sta bila zaposlena za določen čas, prekiniti sodelovanje. »Menim, da v obrtništvu in podjetništvu v prihodnjem letu prav veliko zaposlitev ne bo. Smo namreč regija, ki je precej odvisna od avtomobilske industrije, tudi gradbeništva.« Slednje sicer še beleži ugodne rezultate, a je tudi na tem področju pričakovati upad, je prepričan Gracer: »Razen v primeru, da bi država res začela graditi tretjo razvojno os. Vendar bodo pri tem projektu verjetno sodelovali večji gradbeni sistemi in gradbenih podjetij s Celjskega ne bo zraven.« Urad za makroekonomske analize in razvoj za prihodnje leto še vedno napoveduje tri odstotno gospodarsko rast in hkrati opozarja na veliko možnosti, da bi ta lahko bila tudi nižja. Gracer se na golo statistiko ne zanaša. Prepričan je, da posamezna podjetja nekoliko slabših razmer ne bodo občutila. A takšnih ni prav veliko, pravi. Pričakuje, da se bodo v povprečju prihodki zmanjšali za do pet odstotkov, posledično se bo zmanjšala tudi kupna moč. In vse skupaj bo nekoliko upočasnilo gospodarsko rast. LKK NASA TEMA 13 Med poklici, kjer bo mogoče čutiti primanjkljaj, so tudi: logopedi, psihologi bolničarji, negovalci, čistilci, strežniki socialni in zdravstveni poklici delavci za preprosta dela v proizvodnji in kmetijstvu skladiščniki elektroinštalaterji in elektromehaniki zdravniki, zobozdravniki, farmacevti fizioterapevti frizerji krojači in šiviljci mesarji mizarji, obdelovalci lesa, tesarji kuharji vseh stopenj, hotelski receptorji natakarji, peki, slaščičarji gozdarji steklarji tiskarji pravniki zavarovalničarji gradbinci, betonerji, zidarji, izolaterji, krovci, pleskarji kleparji, ličarji, loščilci livarji, orodjarji, strugarji, varilci inženirji različnih tehničnih strok mehaniki in serviserji različnih strojev in naprav monterji in serviserji različnih inštalacij ter IKT-omrežij upravljavci različnih proizvodnih in gradbenih strojev vzdrževalci in upravljavci stavb programerji in IKT-strokovnjaki komercialisti, tržniki in prodajalci vozniki (od taksistov do voznikov vlačilcev) policisti, varnostniki, vojaki Področja, kjer se lahko obeta karierni razcvet, so na splošno še tehnično-tehnološka stroka, logistika in tehnologija prometa, prodaja, oglaševanje in trženje, računovodstvo in revizija, socialno delo in svetovanje, vzgoja in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zdravstvena nega, elektronika in elektrotehnika, gradbeništvo in geodezija, kemijska in živilska tehnologija, računalništvo ter informatika. LEA KOMERICKI KOTNIK OB ROBU Za pošteno plačilo se delavca vedno najde Ko v zadnjih letih govorimo o trgu dela, je ponavadi v ospredju prav omenjeni razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Premalo pa se, vsaj po mojem mnenju, pogovarjamo o plačilu. Življenjski stroški rastejo, plače temu že nekaj časa ne sledijo. Vsakodnevno lahko v medijih sledimo žalostnim zgodbam družin in posameznikov, ki so se ujeli v nepopustljiv objem revščine. In ne, niso vsi brezposelni in leni, ki životarijo na račun države in sodržavljanov. Veliko ljudi, ki se iz meseca v mesec vedno težje prebija, je zaposlenih. Vsak dan vestno hodijo v službo, plačujejo davke. In vsak mesec trepetajo, ali bodo uspeli plačati najbolj zaostale položnice. Že res, da se morajo vodstva podjetij truditi za čim boljši poslovni rezultat. Da je treba zmanjšati stroške. Ampak ali je delavec res samo strošek? Posamezna podjetja - predvsem v tujini, v Sloveniji jih je za zdaj zgolj za vzorec - so že prepoznala tudi poslovne prednosti zadovoljnih zaposlenih. Že res, da na zadovoljstvo še zdaleč ne vpliva zgolj višina plačila, a k temu veliko pripomore. A na seznamih razpisanih delovnih mest, kjer kronično primanjkuje kadra, so večinoma poklici, ki še zdaleč niso preprosti, plačilo zanj pa je prej miloščina kot poštena plača. Veliko je besednega dvoboja tudi o tem, da imamo v Sloveniji bistveno previsoka socialna nadomestila. S tem denarjem se sicer ne da dobro živeti, se da pa preživeti. In če se da preživeti s »socialko«, zakaj bi človek garal za »minimalca«? Gre pravzaprav za retorično vprašanje. Bolj kot skušam vse skupaj razumeti, manj razumem. Nikakor pa se ne morem znebiti občutka, da bi za pošteno plačilo ljudje v vrsti čakali tudi za mesta večno deficitarnih poklicev. Ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem: Težje zaposljivi: bibliotekarji, dokumentalisti biologi, botaniki, zoologi delavci za ročno pakiranje filozofi, zgodovinarji, politologi fotografi glasbeniki, pevci, skladatelji novinarji poslovnimi sekretarji prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci prodajalci referenti v turističnih in potovalnih agencijah sociologi, antropologi tajniki telefonisti trgovskimi poslovodji uradniki na bankah, poštah za denarno poslovanje uradniki v statistiki, financah in zavarovalništvu arhitekti blagajniki, cariniki, davkarji, upravni referenti knjigovodje komunalni delavci ekonomisti, finančni analitiki gasilci grafični multimedijski oblikovalci kozmetiki nabavni referenti poljedelci in zelenjavarji učitelji razrednega in predmetnega pouka učitelji v srednjih šolah in dijaških domovih vzgojitelji in pomočniki v vrtcih visokošolski učitelji veterinarji živinorejci novi tednik Vedno? г (мжс?ј / KRONIKA novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Nesreča se je zgodila leta 2015 Na zatožni klopi zaradi nesreče v Bosni in Hercegovini Na zatožno klop Okrožnega sodišča v Celju je moral sesti Tim Korpnik, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje nevarne vožnje v prometu. Grozi mu zaporna kazen, saj je v nesreči umrlo 20-letno dekle, poleg Korpnika pa je bil hudo telesno poškodovan še en sopotnik. Nesreča se je zgodila avgusta 2015 v Bosni in Hercegovini. SIMONA SOLINIC Do tragedije je prišlo na cesti Prnjavor-Klašnice. Prijatelji so se vračali v nočnih urah v Slovenijo. Za volanom je sedel Korpnik, ki je zapeljal s ceste v blagem desnem ovink, zaradi česar je trčil v betonski prepust ob cesti. V silovitem trčenju je avto obrnilo na streho, nato je zagorel. 20-letnica je umrla na kraju nesreče. Vzrok za nesrečo naj bi bila tudi prevelika hitrost. Do zdaj so na sodišču zaslišali tudi izvedenca cestno-prometne stroke, ki je pojasnjeval predvsem okoliščine nesreče, ki izhajajo iz opisa kraja dogajanja in prizorišča nesreče. Potrdil je, da naj bi avtomobil s ceste zapeljal zaradi prevelike hitrosti. Glede na prizorišče nesreče se najprej ni vedelo, kdo je sedel za volanom, nato je preiskava policistov v Bosni in Hercegovini razkrila, da je vozil Korpnik. Preverjanje njegovega psihofizičnega stanja je pokazalo, da je imel kar 1,6 promila alkohola v krvi. Tudi pri obeh sopotnikih naj bi preiskava pokazala, da sta imela v krvi določen del alkohola. Na sodišču se je zapletlo pri tem, ker so dokazi v vozilu pokazali, da je bilo na zračnih blazinah nad voznikovim sedežem več sledov pokojne 20-letnice, ki sploh ni imela vozniškega dovoljenja. Zato je sodišče sprejelo sklep, da bo od sodnomedicinskega izvedenca zahtevalo, naj glede na okoliščine nesreče in zbrane dokaze izdela izvedensko mnenje o tem, kje so udeleženi v nesreči tik pred trčenjem sedeli. Sojenje naj bi se nadaljevalo 21. februarja. Sojenje Rotniku januarja V Celju se je nadaljevalo sojenje nekdanjemu direktorju Teša Urošu Rotniku zaradi obtožb o tatvini dokumenta pri prijavi premoženja. Zaslišati bi morali finančnega izvedenca, ki je pripravil izvedensko mnenje o trgovanju z delnicami v BiH, s čimer naj bi se Rotnik ukvarjal. Vendar do zaslišanja ni prišlo, saj je soobtoženi, hrvaški poslovnež Alexander Hrkač mnenje prejel samo v slovenščini, ki pa je ne razume. Hrkačev zagovornik Jurij Preložnik je zaradi zagotovitve učinkovite obrambe od sodišča zahteval, naj poskrbi za prevod izvedenskega mnenja v hrvaščino, čemur je sodišče tudi sledilo. Sojenje se bo tako nadaljevalo v začetku januarja. V tej zadevi sodijo tudi Rotnikovi nekdanji odvetnici Varji Holec, med drugim obtoženi krive ovadbe, vsi obtoženi pa očitana kazniva dejanja zanikajo. Evakuirali stanovalce V ponedeljek okoli 16. ure so izvajalci del pri izkopu zemlje za pripravo optičnega omrežja poškodovali cev plinovoda v Aškerčevi ulici v Rogaški Slatini. Zaradi nevarnosti uhajanja plina so bili evakuirani stanovalci petih okoliških hiš. Kraj dogodka so zavarovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Rogaška Slatina, nato so s pristojnimi izmerili koncentracije plina. Vseh dvanajst evakuiranih stanovalcev se je po sanaciji nastale situacije na terenu vrnilo v svoje domove. Kriminalisti zbirajo obvestila zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve nevarnosti pri gradbeni dejavnosti. Odnesejo tudi po 700 litrov goriva Umrl v bolnišnici Na avtocestnih počivališčih in ostalih parkiriščih na Celjskem se je v zadnjem času ponovno povečalo število tatvin nafte. Na Tepanjah je storilec odnesel kar 700 litrov goriva iz rezervoarja hrvaškega tovornega vozila. Na istem počivališču se je pred tem zgodilo popolnoma enako tudi vozniku poljskega tovornjaka. Tatvina se je zgodila tudi na počivališču na Lopati. V zadnjih dveh tednih je bilo takšnih primerov največ na počivališču na Tepanjah. Tam je v noči na nedeljo brez goriva ostal še en voznik s Poljske. Dve enaki tatvini sta se zgodili še v Velenju, kjer je neznanec iz delovnih strojev ukradel 300 litrov nafte, enako se je zgodilo v Šmarju pri Jelšah. Tovrstne tatvine so najpogostejše med Italijo in Madžarsko ter Avstrijo in Hrvaško in to v nočnem času, ko storilci izkoristijo odsotnost voznikov ali to, da ti v vozilu počivajo oziroma spijo. Več kot očitno gre za organizirane združbe, v kateri ima vsak član točno določeno nalogo. Pogosto gre za tuje državljane različnih narodnosti. Kot žrtve kaznivih dejanj se pojavljajo tako državljani Slovenije kot tudi tujci, ki potujejo skozi Slovenijo. Že nekaj časa obstaja tudi sum, vendar seveda ne v vseh primerih, da lastniki tovornjakov lažno prijavijo tatvino goriva. Tega izčrpajo sami, nato pa ga prodajo na črnem trgu. Vendar so takšni primeri težko dokazljivi. SŠol PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Zagorel avtobus V torek zjutraj se je na Cesti na Roglo zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovala ena oseba. Policisti bodo zoper povzročitelja nesreče tudi ukrepali. 59-letni voznik osebnega vozila je vozil proti Rogli in na označenem prehodu za pešce trčil v 36-letnega moškega. Ta je vozišče prečkal z voznikove leve strani. V trčenju se je pešec hudo telesno poškodoval, zaradi česar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Dan kasneje se je nesreča zgodila še v Strmci pri Laškem, kjer sta trčili dve osebni vozili. Na kraju so pri reševanju pomagali tudi celjski poklicni in laški prostovoljni gasilci. Ena oseba se je v nesreči lažje poškodovala. V torek pa je v kraju Leskovec pri Celju zagorel avtobus. Pred prihodom gasilcev je voznik avtobusa delno požar pogasil, nato so mu pomagali še gasilci iz Celja in z Ljubečne. 90,6 95,1 95,9 100,3 www.reporter.si «85 AFERA - Kdo pripravlja teren za rop desetletja pri drugem tiru iNTERVJU - Sebastijan Valentan o kristjanofobnem in protikrščanskem delovanju pri nas POZABLJENi - Hubert Požarnik: globoka država je resna nevarnost za demokracijo DOSJE - Miloš Kovačič: nekdanji direktor Krke sodeloval z Udbo radio celie Vedm г (ллжсзј / Zaradi posledic hude nesreče, ki se je zgodila sredi minulega tedna v Celju, je v bolnišnici umrl 83-letni moški. Nesreča se je zgodila v križišču Dečkove in Mariborske ceste. 83-letnik je s kolesom vozil po kolesarski stezi v smeri Kidričeve ulice. Ko je v križišču zavijal desno z Mariborske na Dečkovo cesto, je vanj trčil 48-le-tni voznik osebnega avtomobila. Hudo poškodovanega kolesarja so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. To je letošnja 27. smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Vlomili v trgovsko središče Celjski kriminalisti iščejo neznance, ki so pretekli teden okradli več trgovin v velenjskem trgovskem središču. Storilci so vlomili v štiri trgovine, v peto niso uspeli. Ukradli so več telefonov, nekaj tabličnih računalnikov, več športnih ročnih ur in športne opreme. V vseh trgovinah so ukradli tudi menjalni denar. Škoda je visoka. Kriminalisti preiskujejo sum kaznivega dejanja velike tatvine. Poškodovani voznik in biki V ponedeljek se je na Mariborski cesti v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 48-letni voznik tovornega vozila z območja Celja. Moški je vozil po Mariborski cesti v Celju iz smeri avtoceste proti središču mesta. Ker vozila ni vozil po sredini prometnega pasu, je na Mariborski cesti trčil v drog semaforja. Pri tem se je huje telesno poškodoval in je ostal na zdravljenju v celjski bolnišnici. Pri nesreči je bilo poškodovanih tudi pet bikov, ki jih je voznik vozil v tovornem vozilu. Skriti v tovornem vozilu Na območju Hotunj so policisti v nedeljo prijeli pet državljanov Afganistana. Preiskava je pokazala, da so tujci v Slovenijo prišli skriti med tovorom v tovornem vozilu. To je v našo državo pripeljalo skozi mejni prehod Obrežje. Med postopkom so vsi državljani Afganistana zaprosili za mednarodno zaščito, zato so bili odpeljani v azilni dom. ZA ZDRAVJE 15 Nepogrešljiv vir zdravja Vitamin D, skriti adut imunskega sistema V zadnjih letih se o vitaminu D govori vedno bolj kot o ključnem elementu za dober imunski sistem. Najpogostejši spremljevalec tistih, ki skrbijo za dober imunski sistem med zimo, je vitamin C. Malo manj je znano, da bi moral visoko na lestvici med vitamini in snovmi za krepitev imunskega sistema biti tudi vitamin D. Ta ima vrsto vlog pri normalnemu delovanju človeškega telesa, med drugim je pomemben za zdravje kosti in normalno delovanje imunskega sistema. SIMONA SOLINIC Medtem ko je med poletjem potrebe telesa po tem vitaminu možno pokriti že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Na Inštitutu za nutricioni-stiko so uporabo tega vitamina v Sloveniji temeljito raziskali in ugotovili precejšnja sezonska nihanja pri preskr-bljenosti odraslih z vitaminom D. Med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni bilo zadostno preskrbljenih z vitaminom D, medtem ko je bila med majem in oktobrom situacija precej boljša. Vitamin D povečuje zmožnost tankega črevesa, da lahko učinkovito absorbi- ra kalcij iz prehrane, in je ključen steber imunskemu sistemu. Lahko nastaja v človeški koži, če je dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. To pomeni, da med poletjem oskrba s tem vitaminom ni problematična, težave se lahko pojavijo od jeseni do spomladi, ko je sončnih dni manj. »Rezultati analize, v kateri je sodelovalo 280 ljudi, kažejo, da med novembrom in aprilom približno štiri petine odraslih prebivalcev ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, približno 40 odstotkov jih je imelo celo tako nizko koncentracijo, da bi že lahko predstavljalo tveganje za pomanjkanje vitamina D. Še Premalo ali preveč Pomanjkanje vitamina D se klinično pokaže z motnjami uravnavanja vsebnosti kalcija in fosfatov ali s splošno de-mineralizacijo kosti, z bolečinami v kosteh, s spontanimi frakturami in z oslabelostjo mišic. Pri odraslih se te spremembe imenujejo osteomalacia. Nizka preskrba z vitaminom D prispeva k nastanku osteoporoze v starosti. Za optimalen učinek vitamina D je potreben ustrezen vnos kalcija in velja tudi obratno. Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis. Zato dojenčki dobivajo kapljice z D-vitaminom, saj vsebnost vitamina D v materinem mleku ne zadošča za pokrivanje Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora, na primer ribje ■ • • I •• a v • • I II* • v • *| olje, ribe, jajca, mlečni izdelki, in živila, obogatena z D vitaminom. bolj zaskrbljujoči so rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih,« navajajo na osrednjem nacionalnem portalu za zdravje prehrana.si. Kje ga najdete? Najboljši prehranski vir vitamina D so predvsem različna živila živalskega izvora, na primer ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki. Rastlinska živila ga vsebujejo, predvsem kadar gre za obogatene izdelke. Zato lahko posameznik do neke mere že z rednim uživanjem teh živil v priporočeni količini prispeva k boljši preskrbljenosti z vitaminom D. »Proizvajalci dodajajo ta vitamin tudi v nekatera živila, najpogosteje v žita za zajtrk, različne namaze in napitke, pri katerih je to na označbi tudi jasno navedeno. Podobno tudi za prehranska dopolnila velja, da mora biti dodana količina vitamina D označena. Ven- dar so dosedanji rezultati pokazali tudi na izzive na tem področju, ki jih bo tre- ba reševati na širši evropski ravni,« navajajo na portalu prehrana.si. Mnogi seveda primanjkljaj tega vitamina nadomeščajo s prehranski-mi dodatki. potreb. Pomanjkanje vitamina D pri nosečnicah je povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka in s pojavom beljakovin v urinu v nosečnosti ter no-sečniške sladkorne bolezni. V starosti je sposobnost za tvorjenje vitamina D v koži v primerjavi z mladimi odraslimi občutno zmanjšana. Če se temu pridruži še omejeno zadrževanje na prostem, kar se pogosto dogaja, potem je smiselno uživanje prehran-skih dopolnil z vitaminom D v zmernih odmerkih. Znaki prekomernega vnosa vitamina D so zmanjšan tek, slabost, bruhanje, žeja, pogosto uriniranje, občutek utrujenosti, zmedenosti in visok krvni tlak. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Iščete dober nakuo alLod lično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Božična pravljica na kmetiji Flis Kmetija leži v S pod njih Grušovljah, kilometer severno od Šempetra v Savinjski dolini. Usmerjena je predvsem v pridelavo mleka,člani družine obdeluje tudi60 ha kmetijskih zemljišč. M hlevu imajo 170glav živine, od tega je 80 krav molznic črno-bele pasme, ostaloje mlada živina. Letno pridelajo približno 700 tisoč litrov mleka, ki ga prodajo v mlekarno. Zgodovina kmetije sega tve Slovenijeglavnadejavnost daleč nvzaj, ime a (Jo Igoletno tradicijo, ki se ferenaša iz roda v rod. Lein 1938 je kmetijo od strica, ki ni imel svojih otrok, podedoval stari oče. Kasneje je kmetijo vodil oče sedanjega lastnika. Ker leži kmetija na tradicionalno hmeljarskem območju, je bila do osamosvoji- Mlečni izdelki kmetije Flis: domače mleko mladi sir (navadni ali z dodatki: koprivo, zelišči, papriko, česnom, čebulo...) sirotka z okusom ali brez sir za žar domače maslo kajmak domača kisla smetana tekoči navadni ali sadni jogurti v plastenki ali lončku navadna skuta (tudi lahka) navadni in sadni jogurti brez laktoze navadni in sadni jogurti na grški način hmeljarstvo. V devetdesetih letih so se na kmetiji odločMi za preusmeritev v govedorejo in proizvodnjo mleka. Sedanji lastnik kmetije in nosilec dopolnilne dejavnosti je Damijan Če-tina, ing. agronomije. Vodenje kmetije je leta 2006 prevzel od svojega očeta. Konec leta 2007 so kmetijo posodobili tudi z robotom za molžo krav. Ker izzivov/ na kmetiji ne zmznjka, seje rodila ideja o predelavi mleZa. Mleko, ki gz pride-lajo,je izredne kakovosti, zato so polnega in bogatega okusa tudi njihovi domači mlečni izdelki. Prepričajte se sami! Najavljenim skupinam na kmetiji nudijo tudi vodene oglede. Prava paša za oči sta prikaz in predstavitev sodobnega načina računalniško vodene molže z robotom. Izdelke lahko kupite v njihovi trgovini neposredno na kmetiji vsakdan med 10. in 18. uro ali pa vam jih dostavijo v bližino vašega doma po predhodnem naročilu. Kontakt za naročila: 040 366 349 ali darja.cetina@gmail.com . -r (rü_s7 '« m m m ■rrfÄ'i Kakovostna drva • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. HttMBd Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE 03 70 33 12 40 E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI TjQXI ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Strateški nabavnik (m/ž) (Prebold) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne, ekonomske ali druge ustrezne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave, po možnosti v podjetju s proizvodno dejavnostjo, sposobnost učinkovitega odločanja in konstruktivnega komuniciranja, močne komunikacijske in pogajalske spretnosti ter organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost ter osredotočenost na rezultate, pripravljenost na službena potovanja (tujina), znanje angleškega jezika, znanje drugega tujega jezika je prednost, dobro poznavanje računalniških orodij (MS Windows, MS Office, Excell), vozniški izpit B-kate-gorije. Prijave zbiramo do 14. 1. 2019. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Zaželeno je poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B-kategorije, višja raven znanja uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pričakujemo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Pomočnik področnega menedžerja za regijo (m/ž) (Junior Area Manager R4 South) (Celje) Glavni namen vašega delovnega mesta: s svojim delom boste podpora področnemu menedžerju za južno regijo (s hčerinskimi podjetji Madžarske, Srbije, Slovenije in s trgovci Hrvaške, Albanije, Bosne, Makedonije) pri operativnih in strateških nalogah ter rutinskih procesih v zvezi s podporo, z usmerjanjem in s spodbujanjem poslovanja držav, naloge boste prevzeli po korakih in jih opravljali samostojno. Linde viličar, d. o. o., Bukovžlak 65c, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Blagajnik - prodajalec (m/ž) (Celje) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe, zaželene izkušnje na podobnih delovnih mestih, veselje do dela z ljudmi, komunikativnost. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Viličarist (m/ž) (Celje) Delovne naloge: delo v skladišču pri manipulaciji blaga, prevoz blaga z viličarjem, paletna priprava komi-sionov, naklada in razklada kamionov, skladiščenje blaga ter druga dela in opravila po nalogu nadrejenega. Inpos, d. o. o., Opekarniška Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Računovodja (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnoprav-ne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision), dobre komunikacijske spodobnosti, sposobnost sprejemanja odločitev, natančnost, zagnanost in samoiniciativnost, odločnost, samostojnost in odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Preoblikovalec kovin I (Paka pri Velenju) Pričakujemo organiziranje delovnega procesa v proizvodnji, razporejanje delovnih nalog in nadzor izvrševanja dela, skrb za kontrolo kakovosti izdelkov v skladu z vsemi standardi v podjetju, pripravljanje, nadzor in kontrolo izvajanja ter-minskih planov - skrb za pravočasnost proizvodnje, kontrolo dobave, skladiščenja in porabe surovin in orodij, predlaganje ukrepov in dejavnosti za optimizacijo proizvodnje, dostavo naših produktov po državi, zagotavljanje urejenosti in cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 28. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Fizioterapevt - pripravnik (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: opravljanje del in nalog po programu fizioterapije in v skladu z navodili mentorja. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 9. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. PHP-razvijalci (m/ž) (Celje) Pri nas boste dobili mentorja, delali v nestresnem okolju s super sodelavci in popoldneve preživljali z družino in s prijatelji, ne da bi mislili na službo. Vaše naloge bodo vključevale izdelavo modulov in razširitev funkcionalnosti Drupala ter drugih odprtokodnih sistemov oz. ogrodij. Agiledrop, d. o. o., Stegne 11a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni inženir (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo končano I. oz II. bolonjsko stopnjo strojništva - smer konstrukterstvo, znanje 3D-modeliranja (Unigraphics NX), poznavanje procesov preoblikovanja pločevine ter področja po-limernih materialov, aktivno znanje angleščine, računalniško znanje (MS Office, SAP, UGNX). Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta 12, 3503 Vele- čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 14. 1. 2019. LKK, d. o. o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Daplast, plastične mase in orodjarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba instalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, nje. Prijave zbiramo do 11. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja IT-projektov (m/ž) (Žalec) Pričakujemo končano VI./2 ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, poznavanje poslovnih procesov in informacijskih sistemov bank, poznavanje življenjskega cikla razvoja IT-sistemov, odlično poznavanje uporabniškega orodja MS Office, samoiniciativnost, natančnost in predanost svojemu delu. HRC Informacijski inženiring, d. o. o., Savinjska cesta 19, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 11. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik taksi vozila (m/ž) (Celje in okolica) Od vas pričakujemo srednješolsko izobrazbo, vozniški izpit B-ka-tegorije, izrazito komunikacijsko sposobnost ... CFLEET, d. o. o., Vojkova cesta 51, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožni delavec v gostinstvu (m/ž) (Rogla) Pričakujemo delovne izkušnje na področju pomožnih del v gostinstvu, ustvarjalnost, urejen in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strateški nabavnik (m/ž) (Stranice) Pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nabave, po možnosti v podjetju s proizvodno dejavnostjo, poznavanje avtomobilskega mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 18. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC- strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji II (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo srednje poklicno izobraževanje tehnične smeri (mehatronika, obdelava kovin), vsaj IV. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti, možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev, priložnost za izpolnitev kreativnih potencialov, stimulativno standarda IATF. Delovne izkušnje v podjetju, ki je dobavitelj avtomobilski industriji, je prednost ... Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 11. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Animator (m/ž) (Topolšica) Opis delovnega mesta: planiranje in izvajanje športnih in kulturnih prireditev v hotelu in izven njega, sprejem gostov in predstavitev zdravilišča ter programov, vodenje, spremljanje gostov na izletih in kulturno-zabavnih prireditvah, informiranje gostov o kulturno, rekreacijskih in drugih prireditvah, organizacija prireditev, sprehodov in izletov ter spremljanje gostov. Naravno zdravilišče Topolšica, d. d., Topolšica 77, 3326 Topolšica. Prijave zbiramo do 11. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer namenskih strojev in opreme (m/ž) (Zreče) Pričakujemo VI. stopnjo izobrazbe smeri mehatronika, elektro ali strojništvo, izkušnje na področju programiranja namenskih strojev, osnovno znanje z orodji MS Office, Step 7 in Autocada, dobro znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina). Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 9. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sestavljavec PVC- in ALU-stavbnega pohištva v Vojniku (m/ž) Zadolženi boste za opravljanje del na manj zahtevnih strojih za delovne operacije razreza ojačitev, vrtanje ter ovijačenje ojačitev, okovanje profilov, izdelavo ter vstavljanje prečk, se- nagrajevanje, vezano na doseganje ciljev podjetja in individualne cilje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Odpremnik (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju odpreme imajo prednost, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter odpreme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 18. 1. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, delo boste opravljali 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. stavljanje PVC- in ALU-stavbnega pohištva in razna pomožna dela. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Voj-nik. Prijave zbiramo do 5. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje) V Deželni banki Slovenije, d. d., iščemo novega sodelavca oz. novo sodelavko, zato vam ponujamo možnost, da z nami uresničite svoje poslovne ambicije, in k sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto: svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje). Deželna banka Slovenije, d. d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Planer (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: planiranje proizvodnje, lansiranje delovnih nalogov za izdelke in polizdelke na osnovi predhodno določene tehnologije s strani vodje proizvodnje ... Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 5. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 9. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. @ MojeDelo.com 1Q CDODT novi tednik IO urUnl Št. 51, 19. december 2019 Pogovor s predsednikom Nogometnega kluba Celje Milošem Rovšnikom zadovoljni, a »S celotnim letom želimo si še višje« V prejšnji številki Novega tednika je svojo oceno o jesenskem delu tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi podal trener Nogometnega kluba Celje Dušan Kosič, o celotnem letu pa je zdaj spregovoril predsednik kluba Miloš Rovšnik. Člansko moštvo je na četrtem mestu s 34 točkami, po štiri več sta ju zbrala Aluminij in Maribor, Olimpija jih ima 42. Peta Mura ima 33 točk, šeste Domžale 25. Predsednik NK Celje Miloš Rovšnik ne skriva navdušenja nad svojimi varovanci. DEAN ŠUSTER Aprila 2017 je Miloš Rovšnik postal vodilni mož celjskega nogometnega kluba. Nasledil je razmere, ki so bile posledica »ukrajinske zgodbe« in uspel društvo stabilizirati. Klub je preudarno usmerjal, izognil se je čerem, dvigoval je letvico želja, do tekmovalnega uspeha se mu še ni uspelo dokopati, toda zdaj se mu nasmiha. Nastop v evropskem tekmovanju je pred nosom. Je tudi po vaši oceni točkovna bera odlična? Pred sezono sem poudaril, da mora celjski klub, ki že več kot četrt stoletja nepretrgoma igra v prvi slovenski ligi, iz katere ob Mariboru edini ni izpadel, nadaljevati tradicijo. Obenem se mora truditi, da kroji vrh lestvice. Če se boriš za prvo mesto, si še vedno lahko četrti. Imeli smo nihanja v igri. Ko pogledamo nazaj, nam je žal za nekaj porazov in remijev, ko bi lahko osvojili več točk in bi bili višje na lestvici. Objektivno gledano pa smo lahko z jesenskim delom zelo zadovoljni. S te točke lahko optimistično gledamo naprej. Vaš in proračun Maribora sta težko primerljiva, na lestvici pa tega ni videti. Ste na to lahko ponosni? Proračuni so lahko relativna zadeva. Ne bom komentiral proračunov Maribora in Olimpije. Vsekakor sta ta kluba precej premožnejša od našega, vprašanje pa je, če sta proračuna v »Na povratni tekmi v Radomljah se je na zahtevnem igrišču in proti strnjeni domači obrambi izkazalo, da niso bili sposobni doseči zadetka, ki so ga nujno potrebovali.« »Našli smo nekaj sponzorjev v Ljubljani in drugih slovenskih mestih in ne vidim razloga, da jih ne bi imeli iz Avstrije in Nemčije.« korelaciji s kakovostjo igralske zasedbe. Mi živimo od pomoči sponzorjev in poslovanja na nogometnem tržišču. To pomeni, da moramo vzgajati svoje igralce in jih uveljavljati tudi skozi nastope v evropskih tekmovanjih. Članska ekipa je izložba kluba, pomembno je, da je lepa. V mlajših selekcijah trenerji zelo dobro delajo. Letos je ekipa U15 postala državni prvak. Ko se je precej presenetljivo v klub vrnil nekdanji reprezentant Robert Koren, so mnogi napovedovali, da bo prej ali slej zamenjal Dušana Kosiča. Toda vi ste slednjemu pogodbo predčasno podaljšali. Očitno mu zelo zaupate, mar ne? Ljudje preveč nihajo v svojem razpoloženju. Ko nekdo izgublja, je za njih najslabši, ko zmaguje, ga hvalijo bolj, kot si zasluži. Nujna je dolgoročna usmerjenost, ne smemo se zatekati k hitrim spremembam. Dušan Kosič se je izkazal v strokovnem smislu, obenem pa je pokazal svoje človeške vrline, kar je nam zelo pomembno. Robi Koren je dodana vrednost v našem klubu. Veseli smo, da je Celje prepoznal kot možnost vstopa v nogometni svet. Ne vem še, ali bo trener ali funkcionar. S strokovnimi nasveti je pripomogel k napredku moštva. Spomladi ste za las ostali brez »Evrope«, v novem prvenstvu vam gre dobro, znova pa ste predčasno »Našega mesta ne moremo primerjati z Mursko Soboto. Tam je praznik, ko je na sporedu nogometna tekma. Celjska publika je malce razvajena.« izpadli v pokalu NZS. Vas je poraz s Kalcerjem pretresel? Drugoligaške ekipe ne zaostajajo veliko. Na prvi tekmi v Celju so naši igralci zelo zgodaj začeli razmišljati o napredovanju. V trenutku slabosti so prejeli gol. Na povratni tekmi v Radomljah se je na zahtevnem igrišču in proti strnjeni domači obrambi izkazalo, da niso bili sposobni doseči zadetka, ki so ga nujno potrebovali. Takoj smo se dogovorili, da po analizi gledamo le v prihodnost. Pokalno tekmovanje je sicer super, a le, če zmagaš v finalu. Letos sta prvič v zgodovini v polfinalu dva drugoligaša. Morda bo kdo izmed njiju v finalu. Ali pa bo celo zmagal v njem. Letos se je zgodilo tudi, da je bilo v vaši prvi postavi več kot polovica domačih igralcev, z Metodom Jurharjem, Juretom Travnerjem, Tadejem Vidmajerjem, Amadejem Breclom, Janezom Piškom in Ni-nom Pungarškom. To si je celjsko nogometno okolje vedno želelo. Toda odziv gledalcev je bil slab. Kako to pojasnjujete? To je podobna zgodba kot z mestnim jedrom. Nikoli ne bo več tako polno, kot je bilo včasih, ko so bile v njem velike trgovine. Celje je najbolj športno mesto v Sloveniji. Imamo pet prvoligaških klubov in še atletiko, judo ... Našega mesta ne moremo primerjati z Mursko Soboto. Tam je praznik, ko je na sporedu nogometna tekma. Celjska publika je malce »Dušan Kosič se je izkazal v strokovnem smislu, obenem pa je pokazal svoje človeške vrline, kar je nam zelo pomembno.« razvajena. To je očitno tudi v dvorani Zlatorog na rokometnih tekmah državnega prvenstva, kjer je obisk slab. Zato se mora tudi nogometno Celje boriti za vrh. Če se bo, bodo ljudje prišli na štadion. Ljubiteljev nogometa je dosti. Včasih se ne odločijo za odhod od doma zaradi slabega vremena. Že tako ali tako nam ne gre na roko, da prav vse tekme neposredno prenašajo po televiziji. Začetki tekem so čudni. Vse to vpliva na obisk. Če pa se poteguješ za nekaj, potem je to privlačno in gledalcev je takoj več. Ne smemo mimo dejstva, da pridejo sobote, ko v Celju igrajo še košarkarice, rokometa-ši, hokejisti in rokometašice. V našem športnem mestu so zahteve glede uvrstitev klubov najvišje, želje so le gor, gor, gor ... Tega smo vajeni in s tem moramo živeti. To je naše Celje. Prodali ste nekaj igralcev, tudi stebrov moštva, Rudija Požega Van-caša, Janeza Piška. Se je to občutno poznalo v klubski blagajni? Seveda. Zadeve smo izpeljali po željah. Pozitivno je bilo tudi, da so mesti izredno kakovostnih igralcev takoj zapolnili drugi igralci, ki so čakali na priložnost in so se nemudoma pokazali iz sence. Naša bojazen je bila odveč. Prodaja igralcev je glavni vir zaslužka kluba. Toda vseskozi tehtamo, koliko igralcev bomo prodali in koliko jih bomo kupili. Skrbi nas seveda za kakovost nove ekipe. S prodajo vstopnic pa se ne da preživeti. Obenem moramo vedeti, da imamo odstotkovno veliko boljši obisk, kot ga imajo v Ljubljani, če primerjamo števili prebivalcev. Imate kaj prodajnih adutov, za koga od vaših igralcev vlada največje zanimanje drugih klubov? Vsak klub ima svoje bisere, tudi Celje, ki jih podrobno opazujejo skavti in menedžerji. Če je klub na vrhu lestvice ali tik pod njim, na tretjem ali četrtem mestu, je zanimanje za igralce še večje. Od prvega do desetega mesta so med najboljšimi strelci 1. slovenske lige trije naši igralci. Podobno je tudi na lestvici podajalcev. Po predzadnji seji upravnega odbora NK Celje so nekateri izbrskali, objavila pa Ekipa, da je polovica članov napovedala odstope. Predstavnik za odnose z javnostmi je vse zanikal, zato se nismo obrnili »Pri večjih sponzorjih je nujno, da so prav vse zadeve jasno definirane. Odgovori na vprašanja kaj, kdaj in koliko, morajo biti znani.« na vas. Kasneje se je izkazalo, da so nekateri člani upravnega odbora dejansko nezadovoljni. Govorilo se je tudi o novih tujih vlagateljih. Lahko pojasnite vse skupaj? Imamo dober upravni odbor, ki deluje kot kolektivni organ. Povsem normalno je, da imamo različna mnenja, ko debatiramo. Nikoli nihče ni ničesar pogojeval in grozil z odhodom. Vselej smo našli kompromis. Možno je seveda, da se kdo na določeni točki ne vidi več v zgodbi in enostavno odide. To ni nič narobe. Če bi se zgodilo ali ko se bo zgodilo, bo to na primeren način objavljeno. O napovedih odstopov ne vem nič. Mislim, da ni razloga, da Celje ne bi imelo enega najboljših nogometnih klubov v Sloveniji. Za to pa manjka še kakšen sponzor. Morda iz tujine? Pri iskanju sponzorjev nikakor ne smemo biti omejeni na Celje. Premalo jih je, da bi zadovoljili potrebam številnih klubov. Našli smo nekaj sponzorjev v Ljubljani in drugih slovenskih mestih in ne vidim razloga, da jih ne bi imeli iz Avstrije in Nemčije. Zdaj so v nogometu sponzorji tudi vlagatelji in denar dajo zato, ker vidijo poslovne koristi. Lahko so tudi družbeno odgovorni, a teh ni več veliko. Sprašujem tudi zato, ker ima klub za seboj zelo slabo izkušnjo. Tujci so se omastili, klub je ostal še brez težko prigaranega denarja s prodajo igralcev. Prav vi ste prišli na pogorišče. Zadeva je bila slabo pripravljena, ni bilo zadosti varovalk. Stvar se je zapeljala v povsem napačno smer. Nikomur ničesar ne očitam, vsak je imel dober namen. Pri večjih sponzorjih je nujno, da so prav vse zadeve jasno definirane. Odgovori na vprašanja kaj, kdaj in koliko, morajo biti znani. V slovenski ligi je kar nekaj takšnih modelov. Nekateri so uspešni. Poglejte, kaj se je zgodilo košarkarskemu klubu v Ljubljani, Cedeviti Olimpiji. Ni ga prevzel sponzor, ampak celo drug klub. Tradicija se je prekinila. Pri našem, celjskem klubu pa se ne sme. Bistveni odločevalci morajo biti vedno Celjani. Takšna bo moja usmeritev. Skoraj vsi klubi imajo finančne težave. So vas tudi doletele ali vas lahko doletijo v kratkem? Po dobrih predstavah zasedamo četrto mesto, imamo zelo dobro izhodišče za spomladanski del in igralci so dobro ocenjeni, kar pomeni, da imamo velik finančni potencial. Tuhtamo še med dvema možnostma. Morda se bomo okrepili in bomo še boljši ali pa bomo trgovali. Nobene bojazni ni, da bi nas pestile finance. Foto: SHERPA, GrupA Dario Vizinger je drugi najboljši strelec 1. SNL. Mitja Lotrič si deli osmo mesto, Ivan Božić pa deseto. Vizinger si s sedmimi asistencami deli prvo mesto, Lotrič četrto, Luka Kerin pa enajsto. Miloš Rovšnik med otvoritvijo razstave obstoti obletnici ustanovitve slovenskega nogometnega kluba v Celju. Levo je župan Bojan Šrot, desno sta direktor kluba Zoran Podkoritnik in trener Dušan Kosič. novi tednik QDHRT 1Q Št. 51, 19. december 2019 ОГОП1 19 Košarkarice Cinkarne Celje so prvo polovico Jadranske lige odigrale zelo dobro Prvi del lige V vrhu lestvice Po devetih krogih rednega dela Jadranske lige za košarkarice je bila Cinkarna Celje sama na vrhu lestvice z enim porazom. S po dvema porazoma so ji sledile kar tri ekipe, Beroe, Montana in Budučnost. Peto Kraljevo je imelo tri poraze. Zadnja tekma 9. kroga lige Waba je bila v Podgorici, kjer je Budučnost ugnala Montano z 82:67. /aba končale na Košarkarice Cinkarne Celje so v prvi polovici lige Waba doživele zgolj en poraz (čeprav so proti Montani vodile za 16 točk), na domačih parketih pa le zmagujejo. DEAN ŠUSTER Celjanke so navdušile v derbiju kroga. Gostile so bolgarski Beroe in ga premagale z 80:64. Obramba kot preverjen recept To je bila osma zmaga Celjank ob enem porazu. Trener Damir Grgić je čestital svojim igralkam za prikazano v drugem polčasu, nakar je dodal: »Na začetku tekme so bile naše igralke premalo zbrane. Bolgarke so na lahek način polnile naš koš. V nadaljevanju smo s kombinirano obrambo prišli do želene zmage, kar me zelo veseli. V tem trenutku sem lahko le srečen.« Grgić je zelo dobro pripravil ekipo in s consko obrambo tudi taktično prelisičil trenerko Tatjano Gatevo: »Vedeli smo, da imajo nasprotnice težave s tovrstno obrambo. To smo ugotovili že v prejšnjih letih. Naša dobra obramba je bila ključ do zmage, kajti v napadu nismo bili tako razpoloženi kot na katerih drugih tekmah.« S Trešnjevko v ponedeljek Osem zmag v devetih tekmah je izvrsten izkupiček za Cinkarno Celje: »Zelo sem zadovoljen. Mislim, da je to odličen rezultat. V Podgori-co smo odpotovali neobremenjeni,« je še povedal Damir Grgić. Najboljša strelka Cinkarne proti Bolgarkam, aktualnim prvakinjam lige Waba, je bila Snežana Bogičević z dvajsetimi točkami. Sledile so ji preostale tujke, Maria Kostourkova z 18, Andreona Keys s 16 in Taeler Deer s 15 točkami. Manjkali sta poškodovana Aleksandra Krošelj in bolna Larisa Ocvirk. Celjanke so sinoči gostovale v Črni gori, tako kot Krošljeva in Ocvirkova je doma zaradi viroze ostala tudi Marta Ostojić. V soboto bodo v dvorani Gimnazije Celje - Center igrale s Konjičankami, nato pa bodo že v ponedeljek pričakale ekipo zagrebške Trešnjevke, ki je presenetila igralke beograjskega Partizana. Foto: SHERPA Z leve stojijo Nika Kralj, Pia Rožmanec, Nik Radišek, Ana Marija Petauer, trener Jože Zorko, Filip Kadilnik, Zala Petauer, trener Matjaž Mikac, Jaka Brilej, Tilen Drama, Matic Nareks in Filip Kotnik. Obetaven rod žel tudi na Otočcu Mladi šahisti Celjskega šahovskega kluba so znova prevladovali na državnem kadetskem in mladinskem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu na Otočcu, čeprav so zadnji dan nastopili brez državne reprezentantke Nuše Hercog, ki je odpotovala na turnir v Zadar. Osvojili so kar devet odličij, od tega štiri zlata. V pospešenem šahu sta državni ekipni prvakinji med mladinkami postali Pia Rožmanec in Ana Marija Petauer. Drugi sta bili kadetinji Nuša Hercog in Nika Kralj in tretji kadeti v postavi Jaka Brilej, Matic Nareks in Filip Kadilnik, ki pa so osvojili naslov prvakov v hitropoteznem šahu tako kot mladinki Pia Rožmanec in Zala Petauer ter Matic Nareks med kadeti posamezno. V hitropoteznem šahu je drugo mesto osvojila Pia Rožmanec med kadetinjami, tretje so bile med mladinkami Zala Petauer ter kadetinji ekipno Nika Kralj in Ana Marija Petauer. DŠ Štiri medalje za celjske karateiste Trije člani Društva za karate Celje Sven Rakovnik, Tomaž Hudales in Tim Valner so se skupaj s klubskim in hkrati reprezentančnim trenerjem Sebastianom Kantužerjem udeležili 20. balkanskega prvenstva za kadete, mladince in mlajše člane, ki je bilo v Brežicah. Vsi so nosilci odličij. Sven Rakovnik je v borbah med kadeti v kategoriji do 63 kilogramov postal balkanski prvak, Tomaž Hudales je med mladinci v kategoriji do 68 kilogramov osvojil srebrno medaljo. Hudales in Tim Valner sta bila v naši reprezentanci, ki je bila tretja na ekipni tekmi. V Brežicah je bilo 652 karateistov in karateistk iz sedmih balkanskih držav. Z leve stojijo Tim Valner, Tomaž Hudales, Sven Rakovnik in trener Sebastian Kantužer. NA KRATKO Evropski prvakinji peto mesto Ljubljana: Najboljša športnika Slovenije za leto 2019 sta športna plezalka Janja Garnbret in kolesar Primož Roglič, najboljša ekipa pa moška odbojkarska reprezentanca Slovenije. Roglič je od slovenskih športnih novinarjev dobil 272 točk, Luka Dončić pa 200. Sedmi je bil celjski deskar Tim Mastnak, deveti pa smučarski skakalec iz Hramš Timi Zajc. Pri ženskah je bila peta evropska prvakinja v judu Klara Apo-tekar (Z'dežele Sankaku Celje), šesta pa atletinja iz Mozirja Maja Mihalinec. Lučanke hud padec ni ustavil Courchevel: Smučarke so v Franciji tekmovale v veleslalomu za svetovni pokal. Tina Robnik iz Luč, ki je na treningu v Folgarii grdo padla, si zlomila nos, odlomila zob in staknila nekaj prask, je osvojila 25. mesto. Po prvi vožnji je bila 22. Jutri in v soboto bosta v Val Gardeni superveleslalom in smuk za moške, kjer bo svojo priložnost za osvojitev točk iskal tudi Celjan Martin Čater. Timi Zajc in Ljubno druga Planica: Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih je bilo veliko oči uprtih v Timija Zajca. Lanski državni prvak iz Hramš je bil namreč v nezavidljivi formi. Naslova sicer ni uspel obraniti (vodil je po prvi serij), toda drugo mesto ga je vsekakor ohrabrilo pred naslednjimi tekmami v svetovnem pokalu. V ekipni razvrstitvi je bil Smučarsko skakalni klub Ljubno drugi. Vujovića nasledil Vranješ Ljubljana: Še tretji tujec bo vodil slovensko rokometno reprezentanco. Šved Ljubomir Vranješ ima srbske korenine. Šestinštiridesetletni strokovnjak je enajsti selektor Slovenije. Vranješ je trenutno prvi mož stroke pri švedskem Kristian- stadu, kjer igra tudi občasni slovenski reprezentant, Celjan Gregor Ocvirk. Po pripravah v Zrečah bo Vranješ ognjeni krst na slovenski klopi imel 3. januarja na pripravljalni tekmi proti Makedoniji v Slovenj Gradcu. Slovenija se bo dan kasneje v Trbovljah pomerila s Črno goro. Slovenija se bo v skupinskem delu EP v Göteborgu pomerila s Švedsko, Švico in Poljsko, preboj v drugi del tekmovanja v Malmö si bosta izborili le dve najboljši reprezentanci. Dve srhljivki, ena srečna za Hopse Polzela: Hopsi so po porazu z Rogaško v nesrečni končnici že v torek gostili državne prvake iz Kopra. V vnaprej odigrani tekmi 13. kroga v 1. slovenski ligi so jim zadali prvi poraz (85:84). Varovanci trenerja Boštjana Kuharja bodo v soboto gostovali v Podčetrtku. Terme Olimia so še edine brez zmage. Še tri tekme bodo na Celjskem, Rogaška - Helios, Šentjur - Šenčur (sobota) in Zlatorog - Krka (nedelja). Petim najvišje uvrščenim moštvom se bo v ligi za prvaka pridružila Olimpija. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 51, 19. december 2019 1/IOTORNA VW touran, 7 sedežev, letnik 2010, dizel, srebrne barve, prodam. Telefon 041 720-499. 1799 STROJI PRODAM ŠROTAR Lifan, enofazni, frezo Labin progres s priključki, dvovretenski pajek, kosilnico Bcs 127 cm, bencin ali dizel, nizka ali visoka kolesa, prodam. Telefon 041 983-800. 1788 MOTORNO žago Husquarna 61 prodam. Te lefon 031 319-495. TRAKTORSKO kosilnico Vikom, 6 diskov, na tri nože in več kmetijskih strojev prodam. Telefon 040 241-355. 1802 ODDAM ZELO dobre poslovne prostore, 108 m2 in 160,30 m2, v centru mesta Celje, ob robu bolnišničnega kompleksa poleg zdravstvenega doma, v pritličju, oddam. Prostori so opremljeni z računalniškim omrežjem in s poslovno verificirano osvetljavo. Telefon 041 347-714, Orač. p BIKCA, pašnega, starega 14 mesecev, menjam za pašno brejo telico. Telefon 041 551-334. 1789 PRODAM ■ VELIKA BOŽIČNA TURNEJA KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, različnih tež, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 1744 PRAŠIČA, domača kuhana hrana, težkega 200 kg, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 031 854-042. 1783 i, staro dve leti in pol, in telico, staro 8 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 57 KOBILO žrebico, za rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 581-677. 1794 KRAVO, staro pet let, dvakrat telila, težko 600 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam za 900 EUR. Telefon 031 727-606. 1796 DVA bikca limuzin, stara 6 mesecev, prodam. Telefon 031 854-042, Aljoš. 1798 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 1800 BIKCA simentalca, starega štiri mesece in pol, pašnega, prodam. Telefon 070 250-441. 1727 DVE telički limuzin, težki 230 kg in telico, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 228-773. 1769 KUPIM DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 132 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja in vinski liker, vse dobro ocenjeno, prodam. Možna dostava. Ugodna cena. Telefon 041 382735. p KOCKE sena prodam po 2 EUR. Okolica Podčetrtka. Telefon 031 813-179. 1746 21. DECEMBER 201S OB 20.00 <0OŽ\tHO HuvuunHi /UK DRAZEN ZECIC & 22 MARKp^UGOR RDEČA DVORANA VELENJE _ŠANK_ DECEMBER 2 0 19 19.00 ш* VSTOPNICE: вУепШкјф URI M Y N I G H T.si ^ . Ш S/4 N Di 1SGÖ LUMBERJACK BBBlS ЕЖШШШШ NIT?® i Ф MESTNA OBČI NA VSTOPNICE: ШПНП M Y N I G H T.si S MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. Zdaj sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Nenadoma se je od nas poslovila draga žena, mama, babica, prababica CECILIJA KOLMAN iz Žegra, Prevorje (25. 9. 1943 - 24. 11. 2019) Vsem, ki ste z nami delili težke trenutke, izrekli sožalje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni te več na klopci pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Utrujen od bolezni je v 82. letu zaspal naš dragi mož, oče, dedi, pradedi, stric in svak ALOJZ JANCIC iz Velikih Gorelc Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Posebej se želimo zahvaliti gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Stanku Seliču za čustven govor, Marini in Franju Osetu za odpete žalostinke, gospodu Marku Mastnaku za odigrano Tišino, vsem praporščakom in Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, med nami mirno si zaspal, v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, dedek, brat in tast JOŽE STANTE -PEHANI iz ulice Ob gozdu 8 v Celju (26. 2. 1941 - 28. 11. 2019) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter podarjene sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Veking, pevcem za odpete pesmi, uniformiranim članom ZŠAM Celje in gospodu župniku Srečku Hrenu za sveto mašo in pogreb. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega sina, vnuka, bratranca, nečaka, botra in prijatelja SIMONA KRIŽNIKA iz Tratne pri Grobelnem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sokrajanom z Grobelnega, Krajevni skupnosti Grobelno, balinarskemu društvu, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Zagajšek, kolektivoma Tajfun in piceriji Verona, soigralcem odbojkarskih klubov, pevcema Wernerju in Draženu Zečiču ter grupi Vigor. Hvala za izročena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo Jasmini Žnidar, Nataši Plevnik, Mitji Pinterju, družini Cernec, Jožici in Berniki ter sosedom Užmah za nesebično pomoč. Žalujoči: ati, mami, Bojan in vsi sorodniki Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcih tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 17. decembra 2019 je minilo leto, kar je odšla od nas draga mama, babica, prababica in tašča ROZIKA SKALE s Ceste talcev 7 v Vojniku Za tabo je ostala praznina, ki je z nobeno solzo ne moremo zapolniti. Vedno žalujoči: hčerki Nuša in Stana z družino, ki te zelo pogrešava. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN JOŽE VEBER (7. 3. 1951 - 24. 12. 2001) Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Njegovi najdražji novi tednik Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladosti cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet? ZAHVALA V 27. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi SEBASTIJAN BEVC Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih življenja z nami in ste z nami delili bolečino ter lepe spomine nanj. Prav vsem hvala za tolažilne besede, izrečena sožalja, tople objeme in stiske rok. Hvala za denarno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala tudi sodelavcem zavoda za zaposlovanje, avtohiše Gazor in podjetja Tajfun, d. d. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Ni te več na našem dvorišču in tvoj glas se več ne sliši v naši hiši . V SPOMIN 21. decembra 2019 bo minilo dve leti, kar si nas zapustil, dragi mož, ate, dedi, brat in stric VINKO LESEK Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi tvoji OGLASNI ODDELEK NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE BO V ČASU BOŽIČNIH PRAZNIKOV ODPRT: v ponedeljek, 23. decembra, od 7.30 do 16. ure v torek, 24. decembra, od 7.30 do 12. ure in v petek, 27. decembra, od 7.30 do 16. ure. V SREDO, 25., IN V ČETRTEK, 26. DECEMBRA, BO OGLASNI ODDELEK ZAPRT. ŽGANJE, 48 %, cena 6 EUR, in prikolico za čebele z naletno zavoro prodam. Telefon 040 575-924. 1805 NOVO zračno puško, še nerabljeno, prodam za 70 EUR. Telefon 041 763-512, Radeče. 1807 VINO, belo, sortno, rumeni muškat, sauvi-gnon, prodam. Telefon 031 723-882. 1760 RDEČE vino žametna črnina in modra franki-nja ter mešano belo prodam. Telefon 030 647-320. 1762 VEČ sort belega vina prodam. Telefon 041 953-636, 041 755-882. 1775 VINO šmarnica, jurka in višnjevec prodam. Telefon 041 797-390. 1772 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, staro in novo, ugodno prodam. Telefon (03) 5795-602. 1793 VINO modra frankinja, rumeni muškat ter mešano belo prodam. Telefon 031 782708. 1808 VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 720-499. 1799 ZAPOSLITEV IŠČEMO sodelavko v razdeljevalnici hrane za pomivanje posode (od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure). Gostilna Kolar, Obrtniška cesta 13, Ljubečna. 1797 OSTALO PRODAM POLSUHA bukova drva, celjsko območje, z dostavo, prodam. Telefon 041 472-380. 1644 SUHA drva, gaber ali bukev, metrska, prodam. Šentjur. Telefon 051 267-705.1713 SUHO seno v okroglih balah in traktorski viličar prodam. Telefon 041 251-013.1782 RADIATOR Aklimat, 155 cm/62 cm, uporabljen eno sezono, ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 1795 GORILNIK na olje Thermomec W 75 (Barcelona), delujoč, letnik 1992, ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 1795 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? 2 штј! GORILNIK na olje Elco (Ravensburg), letnik 1979, delujoč, ugodno prodam. Telefon 041 393-232. 1795 KOVČEK (velik), velikost v 75, š 50, g 30 cm, ugodno prodam. Telefon 041 278-245. 1795 PEČ na olje, gorilec in 1.600-litrsko cisterno ugodno prodam. Telefon 041 228-248. 1785 SUHA bukova in hrastova metrska ali kratko žagana drva, lahko tudi mešana, prodam. Telefon 070 367-257. 1791 PRALNI stroj Gorenje za 50 EUR in majhen reduktor 1:30 prodam. Telefon 040 575924. 1805 Smrti Celje Umrli so: Alojz SENICA iz Doropolja, 86 let, Jožef BAR-TOL iz Laškega, 80 let, Viljem SOJČ iz Globokega, 76 let, Martin VERK iz Dolenje vasi, 79 let, Majda BRUSNJAK iz Celja, 90 let, Ivan SENIČAR iz Celja, 84 let, Pavel KRAMPERŠEK iz Celja, 88 let, Manda BUZINA iz Celja, 91 let, Dragica MAR-TINC iz Celja, 84 let, Franjo ŠKROBAR iz Celja, 80 let, Marijan MASTNAK iz Celja, 84 let, Eva BELLE iz Celja, 91 let, Ana OMLADIČ z Ložnice pri Žalcu, 84 let, Zdenka BOROVNIK iz Žalca, 66 let, Vojko GOLAV-ŠEK iz Sešč pri Preboldu, 73 let, Zdravko Zvonko VASLE iz Šoštanja, 89 let, Janko RAJTER iz Florjana pri Gornjem Gradu, 71 let. Šentjur Umrli so: Sebastijan BEVC iz Šentjurja, 26 let, Simon KRIŽNIK iz Tratne pri Grobelnem, 32 let, Albin HERIČ iz Okroga, 87 let, Martin PERČIČ iz Planinske vasi, 44 let. Žalec Umrli so: Daniel SIKOŠEK iz Drešinje vasi, 84 let, Jožefa TURNŠEK s Polzele, 92 let, Ladislav JURAK iz Zabukovice, 85 let, Jožefa FELICIJAN iz Lo-čice pri Vranskem, 86 let. Velenje Umrla je: Marija LEŠNIK iz Velenja, 86 let. p 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Fantje, ki bi jih doma imela vsaka tašča Čarobni december na Radiu Celje je res čudovit, s čimer se strinjajo tudi vsi glasbeni gostje, ki nas obiščejo. Nekaj svoje čarobnosti sta prav na petek, 13., prinesla tudi člana slovenskih glasbenih bogov, imenovanih Erosi. Matej in Miha, prvi in drugi tenor Erosov, sta predstavila novo balado Le bog ve, kako te ljubim. Povedala sta, da je pesem zahvala vsem, ki so jim in jim še bodo s svojim ubranim petjem lepšali pomembne življenjske trenutke. 14. februarja 2020 bodo začeli turnejo po Sloveniji z Manco Špik, v Celjskem domu jih boste lahko ujeli 7. marca. Erosi niso samo odlični pevci, ampak tudi izjemno simpatični in postavni fantje, ki ne skrbijo samo za svoje zdravje, ampak tudi za »fit« postavo. Da, doma bi jih zagotovo imela vsaka tašča. Kino Spored od 19. 12. do 26. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Črni božič - grozljivka, triler četrtek, nedelja, ponedeljek: 16.20, 19.15 petek. sobota, sreda: 16.20, 19.15, 22.00 torek: 15.10 Izzivalca - akcijski, biografski, drama četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 20.45 Jumanji: Naslednja stopnja -akcijski, pustolovski četrtek, petek, sreda: 18.00, 20.30 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 18.00, 20.30 torek: 13.00, 15.30 Jumanji: Naslednja stopnja - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 17.00, 19.30 Košarkar naj bo 2 - družinska komedija sobota, nedelja, ponedeljek: 14.40 torek: 12.50 Last Christmas - romantični četrtek, nedelja, ponedeljek: 18.40, 20.20 petek, sobota, sreda: 18.40, 20.20, 22.25 torek: 11.50, 14.00 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, sreda: 15.50, 16.30, 17.10 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.45, 15.50, 16.30, 17.10 torek: 13.15, 15.20 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija, 3D sobota, nedelja, ponedeljek:14.50 Nož v hrbet - komedija, drama, kriminalni četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 17.50, 21.10 torek: 12.40 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz Četrtek, 19. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 SRegija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop Petek, 20. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Sobota, 21. december 7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice Nedelja, 22. december 7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 23. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Katrca Torek, 24. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev) Sreda, 25. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice metropol ČETRTEK 19.00 Last Christmas - romantična komedija PETEK 17.00 Jaz sem Frenk - drama (Liffe po Liffu) 19.00 Nož v hrbet - kriminalna komedija SOBOTA 17.00 Medtem ko vas ni bilo - drama (Liffe po Liffu) 19.00 Last Christmas - romantična komedija NEDELJA 17.30 Modrček - komična drama (Liffe po Liffu) 19.00 Nož v hrbet - kriminalna komedija SREDA 19.00 Cats - glasbena komična drama ČETRTEK 19.00 Zgodbe iz kostanjevih gozdov - drama (Liffe po Liffu) ^nSNJ^ PETEK 17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana družinska pustolovščina 17.15 Pat in Mat: Zimske radosti - animirana komedija 19.00 Medtem, ko vas ni bilo -drama 19.15 Vojna zvezd: Vzpon Sky-walkerja - fantazijski, akcijski SOBOTA 17.15 Modrček - komedija (Liffe 2019) 18.00 Pat in Mat: Zimske radosti - animirana komedija 19.00 Aeronavta - biografska pustolovščina 21.00 Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja - fantazijski, akcijski,3D NEDELJA 16.00 Ledeno kraljestvo II - animirana pustolovščina, sinh. 17.00 Pat in Mat: Zimske radosti - animirana komedija 18.00 Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja - fantazijski, akcijski, 3D 19.00 Medtem, ko vas ni bilo - drama (Liffe 2019) 20.40 Aeronavta - biografska pustolovščina PONEDELJEK 20.00 Portret mladenke v ognju - romantična drama NOČ KRATKIH FILMOV (brez vstopnine) SOBOTA 17.00 Kratki filmi leta za otroke 20.00 Slovenski kratki filmi leta za odrasle NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE IN DECEMBRSKA ROMANTIKA V KINU: PONEDELJEK 17.00 Pri Addamsovih - animirana družinska komedija, 3D 19.00 Yesterday - glasbena romantična komedija SREDA 17.00 Ledeno kraljestvo II - animirana pustolovščina, sinh., 3D 19.00 Last Christmas - romantična komedija ČETRTEK 17.00 Mali Jeti - animirana pustolovščina Playmobil Film - animirani, družinski sobota, nedelja, ponedeljek: 15.00 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, sreda.16.00 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.10, 16.00 torek: 13.10, 15.00 Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja - pustolovski, akcijski četrtek, petek, sreda: 17.15, 18.15, 20.00, 21.00 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.30, 17.15, 18.15, 20.00, 21.00 torek: 13.20, 14.30 Vojna zvezd: Vzpon Skywalker-ja - pustolovski, akcijski, 3D četrtek: 16.15, 19.00 petek: 16.15, 19.00, 21.45 sobota: 13.30, 16.15, 19.00, 21.45 nedelja, ponedeljek: 13.30, 16.15, 19.00 torek: 12.30, 15.15 sreda: 16.15, 19.00, 21.45 19.00 Deževen dan v New Yor- ku - romantična komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 12. 9.30 in 11.00 Gledališče Celje Johanna Spyri: Heidi izven abonmaja; tudi v petek in ponedeljek ob istem času 17.00 Knjižnica Laško Najlepše darilo igrana predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Laško 18.00 Dom kulture Velenje Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 19.00 Celjski dom_ Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju božično-novoletni koncert PETEK, 20. 12. 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Plesne miniature: Od kod in kam izvedba: Harlekin, društvo za umetnost plesa 17.00 Kulturni dom Štore_ Radovedni medvedek gledališka predstava in prihod Božička z darili 17.00 Podhod pri Pošti Velenje Vozil me je vlak ... odprtje in vodstvo po razstavi 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Cikel ruskega filma 2019: Cikcak sreče vstop prost 19.00 Podružnična OŠ Prevorje Veseli december s Kozjanskim zmajem gosta 3. Aninega večera sta: Edith Costo in Dominik Gračner 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Ženski pevski zbor Petrol in instrumentalisti koncert džeza in gospela; vstop prost 20.00 AQ galerija Celje_ Lifefrequency instalacija Aljaža Babnika 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Erotika monokomedija z Bojanom Emeršičem, Špas teater SOBOTA, 21. 12. 10.00 Gledališče Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici abonmajček Dopoldanski in izven 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Na Hermanovem odru: Rudi in praznične kremšnite ter prihod Božička za abonma in izven; praznična predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celjski strop s kulturnozgodovinsko razstavo javna vodstva 12.00 Gledališče Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici abonmajček Opoldanski in izven 17.00 Gledališče Celje_ Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici abonmajček Popoldanski in izven 17.00 Župnijska cerkev Dobrna MoPz KUD Dobrna, MePz Orfej Celje, skupina harfistov, solisti koncert ob otvoritvi Praznične Dobrne 17.00 Mestni trg Šentjur December ob mestnem ognjišču folklorni nastop Kulturnega društva Blagovna 18.00 Velenjski grad ŽePZ društva upokojencev in medobčinskega društva invalidov praznično prepevanje 18.00 Dvorana KS Škale -Hrastovec v gasilskem domu Naših štirideset jubilejni koncert ob 40-letnici MePz Škale z gosti 18.00 Dom krajanov Konovo Božično-novoletni vokalni koncert 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Big band Šentjur: Tja med zvezde gostje večera: skupina Vudlenderji in vokalistka Julija Lubej, koncert 19.00 Telovadnica OŠ Vojnik Godba na pihala Nova Cerkev gost: Oto Pestner, koncert NEDELJA, 22. 12. 15.30 in 18.00 Dom kulture Velenje Kako je Grinč ukradel božič, 2. del zimska plesna predstava Plesne šole Spin 16.00 Dom kulture Svoboda Griže Novoletna pravljica Pika Nogavička otroška predstava in obisk Božička po predstavi 16.00 Kulturni dom Vojnik Pravljica o Božičkovi deželi po predstavi bo še animacijski ples za otroke; vstop prost 17.00 Dvorec Novo Celje ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje adventni koncert 17.00 Mestni trg Šentjur December ob mestnem ognjišču nastop Moškega in Ženskega pevskega zbora skladateljev Ipavcev Šentjur 18.30 Stolnica Celje_ ŽePZ KUD Ljubečna z gosti, kvartetom Shalom božično-novoletno prepevanje 19.30 Rdeča dvorana Velenje Dražen Zečić & Marko Škugor z gosti koncert PONEDELJEK, 23. 12. 11.00 Dvorana Kajuh Celje Top Classic 2019 tradicionalna predpraznična glasbeno-plesna prireditev 16.30 Velenjska promenada Megashow z vilo Ekseno in superjunaki predstava za otroke 17.00 Mestni trg Šentjur December ob mestnem ognjišču nastop vokalnih skupin 7 de'ci in Glasovir 18.00 Glasbena šola Velenje Zimski tris nastop treh pihalnih orkestrov TOREK, 24. 12. 10.00 Gledališče Celje_ Johanna Spyri: Heidi izven abonmaja 18.00 Avla hotela Vita Dobrna Moški pevski zbor KUD Dobrna koncert in obisk Božička SREDA, 25. 12. 12.00 Župnijska cerkev Dobrna Moški pevski zbor KUD Dobrna božični koncert 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Božič v glasu in harfi koncert iz sklopa Glasba na hribu, sopranistka: Andreja Zakonjšek Krt in harfistka Urška Križnik Zupan; vstop prost 17.00 Cerkev sv. Jurija Zgornji trg Šentjur Kulturno društvo Glasovir z gosti božični koncert 18.00 Kulturni dom Liboje Božično-novoletni koncert Godbe Liboje 18.00 Cerkev sv. Petra pod Sv. gorami Mešani pevski zbor in otroški cerkveni pevski zbor Bistrica ob Sotli božični koncert 18.00 Dvorana OŠ Antona Bezenška Frankolovo Frankolovčani Frankolovčanom božično-novoletni koncert ČETRTEK, 26. 12. 16.00 Cerkev sv. Lovrenca v Podčetrtku Veselite se, narodi božični koncert cerkvenega MePZ Podčetrtek 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje_ Celjski godalni orkester novoletni koncert 16.30 Velenjska promenada Čarobni prazniki igrana otroška predstava 17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ljubezenske prevare komedija Špas teatra 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur božično-novoletni koncert 18.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Mešani cerkveni pevski zbor svetega Lenarta Nova Cerkev božični koncert 19.00 Cerkev sv. Pankracija Ponikva pri Žalcu Božični koncert domačih pevcev in instrumentalistov 19.00 Župnijska cerkev sv. Lovrenca Luče Božični koncert pevskih sestavov KUD Toneta Mlačnika Luče z gosti Pravljično Celje ČETRTEK, 19. 12. 10.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem vsak dan do 31. 12.; ob koncertih do 22.00 PETEK, 20. 12. 11.00 Mestno središče Pravljični gourmet s kuharskimi chefi Celjske koče in Pivnice 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Dežela pravljičnih konjičkov tudi v soboto in nedeljo ob istem času 20.00 Krekov trg_ Vlado Kreslin & Mali bogovi koncert je brezplačen 20.30 Špital za prjatle Od jazza do popa božični koncert 22.00 Krčma TamKoUčiri Decembrske noči z didžeji tudi v soboto ob istem času SOBOTA, 21. 12. 10.00 Središče Celja (na zvezdi) Novi tednik in Radio Celje vam pričarata lepe praznike s kolesom sreče in Tilnom Lotričem 10.00 Krčma TamKoUčiri Brezplačen decembrski sobotni zajtrk 17.00 Mestno središče Pravljični gourmet s kuharskimi chefi Galerije okusov, Pavusa, Gostilne Francl in Oštirke 20.00 Glavni trg_ Manouche koncert 22.00 Krčma TamKoUčiri Celje Decembrske noči z didžeji NEDELJA, 22. 12. 17.00 Krčma TamKoUčiri, dvorišče Čaj ob petih 19.30 Glavni trg_ Prižig 4. adventne sveče in koncert Sare Lamprečnik ob spremljavi kitarista Alena Kovšeta in bas kitarista Luke Vinka PONEDELJEK, 23. 12. 17.00 Krčma TamKoUčiri Zimske dogodivščine za otroke branje in pripovedovanje pravljic, otroške igre, ples, petje...; vstop prost TOREK, 24. 12. 22.00 Glavni trg_ Celjski dixieland koncert SREDA, 25. 12. 18.00 Zbirno mesto križišče Popovičeve ulice in Ceste na grad Romantični pohod z baklami na Stari grad 20.00 Glavni trg_ Christmas special: Boštjan Korošec & BK Studio band tradicionalni božični koncert 20.00 Krčma TamKoUčiri Tradicionalni božični party ČETRTEK, 26. 12. 20.00 Glavni trg_ Eroika Aromatika koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 19. 12. 16.00 do 20.00 Škoflekova, Preložnikova in Žlavsova ulica Vojnik Razstava jaslic na prostem do 4. januarja 16.00 do 20.00 Jernejev dom Vojnik Jaslice v Jernejevem domu do 4. januarja NAPOVEDNIK 23 16.00 do 20.00 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Božična vas, ježa ponijev in živalski vrt, praznične otroške igre in fotokotiček do 4. januarja 18.00 Osrednja knjižnica Celje Ko zabolijo kolki in kolena predaval bo Igor Bukovnik 19.00 Celjski dom O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost 19.00 Knjižnica Laško Pripovedovalski večer za odrasle z interpretko slovenskega ljudskega izročila Ljobo Jenče PETEK, 20. 12. 17.00 do 19.00 Šlandrov trg Žalec Božičkova dnevna soba 17.00 do 20.00 Mestni trg Šentjur December ob mestnem ognjišču otroške delavnice, pevski nastopi 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Odprtje čarobne promenade 2019 svetlobna poezija, obisk dedka Mraza in koncert Letečih potepuhov SOBOTA, 21. 12. 10.00 Mestni trg Šentjur December ob mestnem ognjišču odprta kuhinja 10.30 Dom kulture Velenje Cirkus Kolibris čarobne sobotnice 16.00 Sončni park, Vila Rožle Velenje Pravljični labirint in jubilejni novoletni bazar 17.00 Gasilski dom Levec Srečanje z Božičkom 18.00 Pri Juhart v Levcu Otvoritev in blagoslov jaslic 18.00 Na trgu Dobrne_ Blagoslov razstavljenih jaslic in druženje ob glasbi 18.00 do 21.00 Drsališče na Šlandrovem trgu Žalec Disko na ledu in zaključek nagradne akcije Poiščimo pingvine 19.00 Velenjska promenada Skorband koncert 20.00 Rdeča dvorana Velenje Božično-novoletni žur 21.00 Celjski mladinski center Raiven koncert; vstop prost NEDELJA, 22. 12. 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje otroci bodo prisluhnili babici Ireni Zalar, sledila bo družinska delavnica 10.00 do 18.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline ogled razstave tudi v sredo in četrtek ob istem času ■m*. Iz teme v svetlobo, t z zmrzali v b r s t e n j e, obdani г vonjem tisočerih zgodb; • skozi naša vrata v vse case in prostore... •-i - _ - ^ . 1 л: ш ü чч* ■Dr.;»*........it II >»Ц! fluni««" 16.00 Na trgu Dobrne Prednovoletno druženje ogled jaslic, glasbena skupina, topli napitki . 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec V Slakovi zidanici večer glasbe Lojzeta Slaka, koncert 19.00 Velenjska promenada Beer Belly koncert PONEDELJEK, 23. 12. 16.30 Laška vas Štore Božični dogodek palček pripoveduje božične pesmi, žive jaslice, prihod Božička 17.00 Knjižnica Rimske Toplice Praznična pravljica in kratka ustvarjalnica 19.00 Velenjska promenada Emšo Blues Band koncert TOREK, 24. 12. 17.30 Zbiranje pri župnijski cerkvi v Olimju Pohod s prižganimi baklami do cerkve sv. Andreja 18.00 Izpred gostilne Jug Polzela Nočni pohod na Goro Oljko 19.00 Na trgu Vasi Lipa v Termah Olimia Žive jaslice in prihod Božička 19.00 Velenjska promenada DJ Mrky koncert 21.30 Izpred Hotela Breza Podčetrtek Pohod s prižganimi baklami do cerkve sv. Lovrenca 22.30 Izpred Gasilskega doma Zavrh pri Galiciji Pohod z baklami k polnočnicam v cerkev v Galiciji 23.30 Dom sv. Jožefa Celje Uprizoritev božičnice -slovenskega božiča pripravljajo mladi iz župnije Celje, sv. Jožef SREDA, 25. 12. 15.00 Lokrovec Blagoslov živih jaslic in predstavitev božične zgodbe 15.00 do 17.30 Jama Pekel Božična skrivnost božična zgodba z živimi liki in s sprehodom skozi Jamo Pekel; tudi v četrtek ob istem času ČETRTEK, 26. 12. 10.00 Župnija sv. Duh Celje Blagoslov konj 10.00 Pri cerkvi v Galiciji Blagoslov konj 10.00 Šentilj pri Velenju Blagoslov konj 15.00 Jama Bierkeller Dobrna Žive jaslice in nastop ljudskih pevcev 17.00 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Žive jaslice 19.00 Velenjska promenada Jeannette koncert Dobrodelne prireditve SOBOTA, 21. 12. 8.00 Središče Celja (na zvezdi) Dobrodelna božična stojnica Lions kluba Celje Mozaik TOREK, 24. 12. 10.00 Mestna tržnica Dobrodelni božični golaž za ljudi v stiski v sodelovanju s Škofijsko karitas Celje ČETRTEK, 26. 12. 18.00 Telovadnica OŠ Griže Godba Zabukovica z gostom Matjažem Žmaharjem dobrodelni božično-novoletni koncert; obiskovalce bo nagradil tudi Božiček Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5. 2020 „. stopajte pogumno! • V SREČNO NOVO LETO 1 2020 ^celjskiknjiznicarji Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Alpi Apuane Primoža Bizjaka; do 29. 12. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade 50 (1950-1959); do maja 2020 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Likovni salon Celje: razstava Varuhi noči Staša Kleindiensta; do 5. 1. 2020 Celjska kulturnica: XX. Celjska fotografska razstava 2019; do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Umetnikova hoja za samim seboj akademskega slikarja Andreja Jemca; do 31. 12. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Vena Pilo-na; do 18. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Galerija slikarja Vlada Geršaka Celje, Gostišče Hohkraut Celje Hudinja in Tremarje, Glavna pošta Celje: likovna dela olja na platno Vlada Geršaka Salon pohištva Tripex Celje: likovna dela acrly in olja na platno Vlada Geršaka Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Ted ni ko ve gzgodbe Št. 51/ Leto 74 / Celje, 19. december 2019 Najlepše jaslice zrastejo iz srčne predanosti str. 32-33 Ko po žilah teče čokolada str. 28-29 Kapljice, ki obožujejo Obiskal nas je Božiček fotografski objektiv str. 38 str. 39 26 INTERVJU novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat Obstajajo stiske, na katere gospodarska rast in politika nimata posebnega vpliva Škofijska karitas Celje je dobrodelna ustanova, ki je na našem področju prisotna tako rekoč v vsaki vasi. Na območju naše škofije je 112 župnij, med temi je Karitas prisotna v kar enaindevetdesetih. V njih dela množica prostovoljcev - vseh je več kot 1.500. Škofijsko karitas Celje vodi kot generalni tajnik Matej Pirnat, oče šestih otrok. BRANEJERANKO Karitas je mednarodna dobrodelna ustanova katoliške Cerkve, ki je bila ustanovljena daljnega leta 1897 v Nemčiji. Deluje v približno dvesto državah, po spremembi političnega sistema še v Sloveniji. Tudi pri nas bi si dobrodelno dejavnost brez Karitas dandanes težko predstavljali. Z generalnim tajnikom Škofijske karitas Celje sem se o njenem delovanju pogovarjal v prostorih Škofije Celje v bližnji ulici, saj so celjski prostori Karitas na Muzejskem trgu milo rečeno preveč utesnjeni ter zato za človekoljubno delo manj primerni. Veseli december je mesec, ki ni vesel za vse enako. Nad splošnimi gospodarskimi razmerami se sicer še vedno ne moremo pritoževati. Ali opažate zelo veliko ljudi, za katere december ni ravno vesel mesec? Za veseli december se mi zdi, da se je treba vprašati, če gre za notranje veselje ali za veselje nad tem, kaj vse si lahko privoščimo. Za veliko naših občanov - to je za ljudi, ki so osamljeni, ki se čutijo zapuščene in jih je strah - je december bolj kot ne težko vesel mesec. Za marsikoga je takšen tudi zato, ker si ne more privoščiti toliko, kot bi si želel, oziroma toliko, za kolikor nas reklame prepričujejo, da bi »Za veseli december se mi zdi, da se je treba vprašati, ali gre za notranje veselje ali za veselje nad tem, kaj vse si lahko privoščimo.« potrebovali, da bi si kupili veselje. Zelo pomembno se mi zdi postaviti neko ločnico med tem, kaj je veselje, ki ga lahko dam, kaj je veselje, ki ga zares lahko čutim, in na drugi strani, kaj je veselje, ki bi si ga moral kupiti. Ljudje v stiski bodo vedno živeli med nami tudi, ko bo gospodarska rast visoka oziroma ko je ne bo. Zaradi gospodarske rasti se je vendarle nekoliko ustalilo število prejemnikov materialne pomoči. Prejemnikov hrane je bilo lani enajst tisoč. Na drugi strani imamo še vedno trideset tisoč ljudi, ki jim Karitas pomaga na druge načine, saj so stiske globlje. Te niso povezane s stanjem opravljenih nadur ali stanjem na bančnem računu. To so stiske, ki so nastale zaradi ranjenega dostojanstva, občutka zavrnitve in iz ranljivih osebnih okoliščin, ki človeka zaznamujejo. To so stiske, ki bodo ostale in na katere gospodarska rast in dnevna politika nimata posebnega vpliva. Katere skupine so najbolj ogrožene, kdo najbolj išče pomoč Škofijske karitas Celje? Zagotovo so to tisti starejši, ki imajo najnižje pokojnine. Med njimi so posebej ogrožene vdove, ki so ostale same z eno pokojnino. To še posebej velja, če živijo v stanovanju, ki ni njihovo in imajo zato dodatno finančno obveznost. Na drugi strani ves čas opozarjamo na samske moške, ki so stari med 35 in 65 let ter težko zaposljivi ali dolgotrajno brezposelni. Praviloma živijo sami, brez družine ter resne partnerske zveze. Njihove težave, tako duševne kot telesne, so nakopičene, zato se težko zaposlijo. Pomoč iščejo tudi družine, z obema zaposlenima staršema ali enim samim, vendar zaradi minimalnih dohodkov ter finančnih obveznosti -kot so najeta posojila ali lizing - mesec težko preživijo. V stiski so tudi mladi, ki so celo doštudirali in težko dobijo zaposlitev. Družino si zelo težko ustvarijo. Kako lahko ljudem pomagate v škofijski karitas? Najbolj znana je naša materialna pomoč. Sestavljajo jo oblačila, obutev, hrana, higienski pripomočki in plačilo položnic. To je tisto, s čimer človeka najprej nagovorimo. Na drugi strani se materialne stiske odražajo v drugih razsežnostih človekovega življenja. Tam pomagamo z naborom nematerialne pomoči. Koliko posluha za dobrodelnost imajo občani, ki jim ne gre tako zelo slabo in lahko zato pomagajo drugim? Slovenci smo izjemno solidarni ter še vedno predstavljamo povezano in sočutno družbo. To si upam reči zato, ker predstavlja večino naših prihodkov - kot pravimo v Cerkvi - dar uboge vdove. Gre za ljudi, ki se sami nečemu odpovejo, da lahko pomagajo drugim. Po drugi strani opažam, da velja posplošeno, vendar napačno mnenje, da tisti, ki imajo, nikoli nič ne dajo. Ravno v teh dneh smo prejeli donacijo celjskih podjetnikov za pomoč ljudem v stiski. Odprto srce imajo torej tudi drugi ljudje. Živimo pa v času, ko so ljudje bolj previdni, ko organizacijam težje zaupajo. To je čas, ko želimo, če nekaj darujemo, na vsak način pogledati in razgaliti človeka, ki je v stiski. Potem ko res začutimo, kako mu je hudo in kako joče, si rečemo: dobro, zdaj pa bomo pomagali. Med nalogami človekoljubnih organizacij je to, da povemo, da imajo tudi ljudje v stiski svoje dostojanstvo. Nekateri ljudje pravijo: »Saj bi daroval, a dvomim, da bo prišla moja pomoč v prave roke.« Kako to komentirate? Različne raziskave kažejo, da je ena največjih težav naše družbe, da ljudje ustanovam zelo malo malo zaupajo. Delno zato, ker so si te same krive, saj so to zaupanje same zapravile. Po drugi strani se bojim, da postajamo zelo individualizirana družba, kjer vsak pazi in skrbi samo sam zase. Glavna težava je, da zelo težko zaupamo. To nezaupanje, ali bo res vsak cent prišel v prave roke, je po eni strani posledica tega, da lahko v Sloveniji skoraj vsaka skupina državljanov, ki to želi, zbira za človekoljubne namene. Nekateri ljudje slepo zaupajo in ne preverijo, komu darujejo. Ne preverijo, če imajo ta društva vzpostavljene in delujoče mehanizme nadzora. Tako pride do zlorab. »Različne raziskave kažejo, da je ena največjih težav naše družbe, da ljudje ustanovam zelo malo zaupajo. Delno zato, ker so si te same krive, saj so to zaupanje same zapravile. Po drugi strani se bojim, da postajamo zelo individualizirana družba, kjer vsak pazi in skrbi samo zase.« »Stiske, zgodbe in strahovi ljudi, ki jih spoznam, imajo dvojni učinek. Če jih znam uporabiti za osebnostno rast, za duhovno zrelost, sem zelo vesel, da me te zgodbe spremljajo. Zato jih, da se tako izrazim, v službi zavestno ne puščam. Pomembno se mi zdi, da se v stikih z ljudmi - ki so res ubogi, res v stiski ter so doživeli marsikaj - učim, kako biti bolj prizanesljiv do sebe, do svojih bližnjih in drugih, ki živijo z mano.« INTERVJU 27 »Slovenci smo izjemno solidarni ter še vedno predstavljamo povezano in sočutno družbo. To je zato, ker predstavlja večino naših prihodkov - kot pravimo v Cerkvi - dar uboge vdove. Gre za ljudi, ki se sami nečemu odpovejo, da lahko pomagajo drugim. Po drugi strani opažam, da velja posplošeno, vendar napačno mnenje, da tisti, ki imajo, nikoli nič ne dajo.« Človek ne živi samo od kruha ... Kako je z nematerialno pomočjo Škofijske karitas Celje, ki je nekoliko manj znana? Na prvem mestu je to, da zagotovimo človeku, ki pride k nam, varen in prijazen prostor ter primerno obravnavo. Zelo si želimo, da ljudje, ki prihajajo, nimajo občutka, da so prišli v nek urad, ampak v sredino, kjer jih prijazno sprejmemo, jim prisluhnemo ter imamo zanje čas. Imamo nekatere strukturirane programe nematerialne pomoči. Največji je program socialnega vključevanja, ko vključujemo naše uporabnike, ki želijo nekaj početi, v različne programe prostovoljstva. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, lahko tako pridobijo dodatek za delovno aktivnost. Po drugi strani želimo z uporabniki graditi neko skupnost in jim zagotavljati pristno človeško dostojanstvo. Takšno, ki izhaja iz pravice, da človek s svojim delom prispeva v dobrobit družbe. Ne želimo biti sekundarni trg dela, neformalni zavod za zaposlovanje. Človekova pravica do dela je, da človek s svojimi talenti, znanjem in sposobnostmi naredi za ta svet nekaj lepega. Iz tega izhajajo zadovoljstvo, samozavest in osebna trdnost. Poleg tega nudimo svetovanje. Zelo veseli smo, da lahko ljudem ponudimo osebne razbremenilne pogovore, svetovalne pogovore. Imamo tudi pravno, zdravstveno in logoterapevtsko svetovanje. Človek ne živi samo od kruha in ne živi samo od čustev, saj je celovito bitje - telesno, duševno in duhovno. Stiska vedno zajame vsa tri področja. Navzven se najbolj kaže na telesnem področju, najgloblje pa razžira in boli ravno v duši. Kaj Karitas najbolj potrebuje, kaj naj tisti ljudje, ki imajo, darujejo? Kako je z rabljenimi oblačili, so iskana ali ne? Oblačil smo vedno veseli. Veseli smo darovalcev, ki se zavedajo, da imajo ljudje v stiski prav tako svoje dostojanstvo. Nekaj, česar jaz ne bi nikoli oblekel, ker je zapackano, strgano, zanemarjeno ali obrabljeno, tudi ne bo človek v stiski. Mit, da je na primer treba oblačila prinesti iz čistilnice, tudi ne drži. Žal ugotavljamo, da zaradi dotrajanosti približno tretjine oblačil uporabnikom ne moremo ponuditi. Zagotovo ljudje velikokrat slišijo, da prosi škofijska karitas tudi za denar. S finančno pomočjo lahko pomagamo uporabnikom pri plačilu položnic ali financiramo programe vključevanja za delo z ljudmi. Za nami je Miklavž, pred nami sta božič ter novo leto. Koliko se škofijska karitas spomni na ljudi v stiski ob teh verskih in ljudskih praznikih? Miklavževanje je za nami. Našim župnijskim karitas smo pomagali obdariti več kot tri tisoč otrok. Obiskali smo tudi varovance s težavami v telesnem ali duševnem razvoju, ki bivajo v nastanitvenih zavodih. Sodelujemo z drugimi organizacijami. Redno obdarimo do štiristo članov gibanja Vera in luč, ki združuje osebe z duševnimi težavami, njihove starše ter prijatelje. Od župnijskih karitas smo letos prejeli naročilo 3.600 paketov za starejše občane. V teh dneh prostovoljke in prostovoljci župnijskih karitas množično obiskujejo bolne, starejše in osamljene. Tako v tem prazničnem času na ljudi ne pozabljamo, saj se zavedamo, da nekdo v tem času - ko se objemamo in si želimo dobro - nima nikogar. Samota zato še bolj boli. Na božični dan bo za uporabnike obed skupaj s škofom. Najprej v Vrbju za uporabnike naše podporne namestitve, nato bomo obiskali še zavetišče za brezdomce. Želimo sporočiti, da ne pozabljamo na nikogar in da želimo biti tudi na božič blizu tistim, ki so najbolj prezrti ter se čutijo v tej družbi najbolj izpostavljene, ker niso uspeli. Zadnji dan decembra bo v Vrbju tako kot že več let zapored silvestrovanje, kamor vabimo predvsem naše uporabnike. Vedno najdemo skupino mladih, ki je pripravljena z njimi preživeti delček silvestrskega programa. Mladi ustvarijo veselo, sproščeno vzdušje. Koliko je izkoriščanja pomoči od tistih občanov, ki pomoči škofijske karitas ne potrebujejo oziroma jo potrebujejo le v manjšem obsegu? »Za veliko naših občanov - to je za ljudi, ki so osamljeni, ki se čutijo zapuščene in jih je strah - je december bolj kot ne težko vesel mesec. Za marsikoga je takšen tudi zato, ker si ne more privoščiti toliko, kot bi si želel, oziroma toliko, za kolikor nas reklame prepričujejo, da bi potrebovali, da bi si kupili veselje.« Obstajajo merila, po katerih presojamo. Zelo pomembno se mi zdi, da pregledamo vsako prošnjo. Zelo hitro se lahko zgodi, da za koga rečemo, da nič ne rabi in da sistem zgolj izkorišča. Tudi za koga, ki se pripelje po pomoč s predobrim avtomobilom, se po pogovoru izkaže, da je v globoki stiski. Nato presodimo, ali lahko tudi temu tako ali drugače pomagamo. Kar se tiče izkoriščanja: vedno so ljudje, ki to poskušajo, in vedno so ljudje, ki menijo, da so v stiski, vendar je kdo drug še bolj. Zato se mi zdi pomembno, da imamo merila, da imamo sistem in da znotraj sistema vedno na prvo mesto postavimo človeka. Kako škofijska karitas preverja upravičenost občanov do pomoči? To je zelo odvisno od tega, za katero pomoč gre. Če se nekdo ob petkih postavi v vrsto za kruh in se izpostavi, mu ga bomo seveda dali brez dokazil. V primeru, če gre za finančne pomoči, povabimo človeka, naj prinese dokumentacijo. Vsak ima seveda pravico, da reče, da tega ne želi. Brez dokazil zelo težko presojamo, saj stanja ne poznamo. Lahko bi storili krivico temu, ki prosi, ali drugemu, ki še čaka v vrsti. V nekaterih drugih državah imajo prebivalci še več materialnih težav, kot jih imajo v Sloveniji. Kako pomaga Škofijska karitas Celje ljudem v drugih državah? Seveda se moramo ozreti onkraj svojih zidov, čez svoje planke. Škofijska karitas Celje je sestrsko povezana s Severno Makedonijo, kjer sodelujemo z organizacijo makedonske pravoslavne cerkve. Z njo je že dolgoletno plodno sodelova- In kako ste zadovoljni s posluhom države za vaše dobrodelno delovanje? Sodelujemo z različnimi organi upravljanja v državi. Prijavljamo se na različne razpise, kjer smo včasih uspešni ali pa nismo. Minulo leto nam je ministrstvo za javno upravo sofinanciralo dve zaposlitvi. Žal smo na zadnjem razpisu za naslednji dve leti sredstva za točko in pol izgubili. Prednost so imele organizacije, ki še niso bile sofinancirane. Na državo zato nismo jezni. Zelo pomembno se mi zdi, da nobena nevladna organizacija ni pripeta na državne jasli, saj bi jo to naredilo nesamostojno in bi njeno poslanstvo oteževalo. Po drugi strani se mi zdi prav, da znamo svoje programe predstaviti, jasno povedati, kaj delamo, in da tam, kjer delamo v splošno korist, za to prejmemo javna sredstva. Kako dolgo že delate v Karitas in kako je prišlo do tega, da ste se vključili? »Vsem našim prostovoljkam in prostovoljcem, ki predstavljajo temelj in največjo odliko našega karitativnega dela, smo zelo hvaležni. Vedno znova iščemo načine, kako ljudi privabiti. Prostovoljstvo je nekaj, kar življenje bogati ter človeku pomaga, da postaja še boljši.« nje. V Makedoniji so razmere precej težje kot pri nas in ljudje tam živijo zelo skromno. Razmeroma visoka makedonska pokojnina znaša med 280 in tristo evri. Nekateri ljudje na podeželju se preživljajo le z dvema ali s tremi evri na dan. V Makedoniji pomagamo predvsem z oblačili, s higienskimi potrebščinami in z zvezki. Vsako leto namenimo tudi nekaj denarja za njihove programe ambulante za osebe brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako pomagamo ljudski kuhinji, kjer se hrani več tisoč ljudi. Pomagamo z osnovnimi živili. Za karitas je pomembna množica sodelavcev, ki delajo prostovoljno. Ali je sodelavce težko pridobiti? Vsem našim prostovoljkam in prostovoljcem, ki predstavljajo temelj in največjo odliko našega karitativnega dela, smo zelo hvaležni. Vedno znova iščemo načine, kako privabiti ljudi. Prostovoljstvo je nekaj, kar življenje bogati in človeku pomaga, da postaja še boljši. Zato si želimo, da ljudje prihajajo k nam in živijo v tej skupnosti skupaj z nami. Opažam, da so povabila zelo veseli. Odgovornost naših prostovoljcev je izjemna. Kako ste v Škofijski karitas Celje zadovoljni s sodelovanjem z občinami v škofiji in kako ste zadovoljni s posluhom države za vašo dobrodelno ustanovo? V večini občin na območju naše škofije so župnijske karitas prepoznane ter obstaja medsebojno sodelovanje in razumevanje. Vse večje občine in večina manjših župnijskim karitas pomagajo. Nekatere občine tudi zagotavljajo prostore za naše delo in nas podpirajo pri programih javnih del kot naši naročniki. Menim, da je vzpostavljena dobra komunikacija. Drug drugemu zaupamo, saj menimo, da delamo za isto stvar. Vključil sem se pred desetletjem na povabilo gospoda Darka Vračuna, ki je bil vršilec dolžnosti generalnega tajnika. Tudi takratni celjski škof dr. Stres me je nagovoril, da prevzamem nekatere odgovornosti. Zavedam se, da je to služba, ki je obenem poslanstvo in pomeni odgovornost do ljudi. S čim ste v škofijski karitas zadovoljni in kaj morda pogrešate? Vedno sem radosten zaradi dvojega, povezanega z ljudmi. Eno je, ko srečaš človeka v stiski in nato opaziš, da si opravil z njim vsaj en majhen korak naprej. Da ima ta človek sočloveka, ki ga pozna, mu zaupa, ga posluša in ima rad. Po drugi strani sem vedno znova presenečen in navdušen nad našimi prostovoljkami in prostovoljci. To so ljudje, ki postajajo po tej poti služenja bližnjemu še bolj plemeniti, krasni. In kaj pogrešam? V Celju najbolj boljše prostorske pogoje za naše delo. Prostorska stiska je velika. V Škofijskem domu Vrbje v občini Žalec imamo možnosti tako za skladiščenje, izvajanje programov za brezdomce ter programov socialnega vključevanja. Tam lahko ponudimo ljudem dostojne, prijetne prostore. Ali vas stiske ljudi, ki jih srečujete med delom v škofijski karitas, spremljajo tudi doma? Stiske, zgodbe in strahovi ljudi, ki jih spoznam, imajo dvojni učinek. Če jih znam uporabiti za osebnostno rast, za duhovno zrelost, sem zelo vesel, da me te zgodbe spremljajo. Zato jih, da se tako izrazim, v službi zavestno ne puščam. Pomembno se mi zdi, da se v stikih z ljudmi - ki so res ubogi, res v stiski ter so doživeli marsikaj - učim, kako biti bolj prizanesljiv do sebe, do svojih bližnjih ter drugih, ki živijo z mano. Po drugi strani se mi zdi prav tako pomembno, da si človek ustvari neko ločnico med službenim in zasebnim in to brez slabe vesti. Foto: GrupA 28 REPORTAŽA novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Ko po žilah teče čokolada »Košček čokolade na dan odžene slabo voljo stran!« »Devet od desetih ljudi obožuje čokolado. Deseti vedno laže.« Eva Cotič je ljubiteljska čokoladna mojstrica. Ze pred časom je ugotovila, da je po napornem dnevu zanjo najustreznejša čokoladna terapija. O čokoladi govori s prav posebnim žarom v očeh in še tako velikega dvomljivca je sposobna prepričati, da ni težave na svetu, ki ji čokolada ne bi bila kos. Obožuje črno, »tisto prvo«, kot ji reče. A je v času čarobnega in svetlikajočega decembra pristala tudi na barve. Je perfekcionistka, ki ne pristaja na polovičarstvo. Še posebej ne takrat, kadar je govora o čokoladi in velikih ali majhnih čokoladnih umetninah. Urhom in Anžetom LEA KOMERICKI KOTNIK »Odkar pomnim, obožujem čokolado. Že kot otroka me ni mogel nihče prepričati ali podkupiti z velikimi barvnimi in presladkimi lizikami ali bonboni,« pove Eva Cotič, ki je že pred leti v objemu domače kuhinje ustvarila svoj čokoladni kotiček, kjer ustvarja. Najprej se je specializirala za tortice na palčkah ali »popse«, kot jih pogosteje imenujemo. »To je moja osnovna in najpogostejša proti-stresna terapija.« Čokoladno igranje je ves čas nadgrajevala in izpopolnjevala. Tako so tudi njene tortice ne le okusne, temveč tudi neizmerno lepe. In povsem čokoladne. Vsi dodatki so namreč njene čokoladne mojstrovine. Drobne dekoracije, s katerimi okrasi »popse«, pripravi s pomočjo silikonskih modelčkov. »Če mi le čas dopušča, je priprava čokoladnih dekoracij moje najljubše opravilo. Mirna roka, pinceta, zobotrebec, stopljena čokolada in modelčki so recept za moj odklop,« razlaga in razkrije, da je kot deklica sanjala, da bo nekoč mikrokirurginja. »No, zdaj sem čokoladna mikroki-ruruginja,« pripomni v smehu. Manjši kot je modelček, bolj ji adrenalin požene kri po žilah in s še večjim veseljem se loti dela. Mavrični čokoladni vrtiljak Eva po okusu in videzu prisega na črno čokolado z visoko vsebnostjo kakava. Ker je december mesec blišča in barv, je temu podlegla tudi sama. »Naj bo,« se zasmeje in razkrije nekaj skrivnosti čokoladnega barvanja. »Vedno barvamo belo čokolado. Najpomembneje je, da uporabimo barve, narejene na oljni in ne na vodni osnovi. Voda in čokolada sta namreč sovražnici številka ena.« Pri nakupu je treba paziti, da kupimo barve za čokolado in ne navadnih barv za živila, poudari. »Slednje bi lahko spremenile teksturo čokolade in ustvarjanje bi bilo lahko precej oteženo,« pojasni. »Barvo vedno dodajamo postopoma, odvisno od intenzitete, ki jo želimo doseči,« pove in razkrije, da je treba, če bomo čokolado uporabili kot obliv, vanjo dodati nekoliko več maščobe. Na tržišču je mogoče kupiti veliko različnih barv, tako da si lahko z nekaj volje in truda vsak doma pričara pravi mavrični čokoladni vrtiljak. Eva pri ustvarjanju najraje uporablja barve v tekoči obliki oziroma pasti. »V trgovinah so na voljo tudi barve v prahu, a se pri meni niso najbolje obnesle,« pove in prizna, da se je tudi njej včasih zgodilo, da čokoladna zmes preprosto ni bila prava. Slasten Rudolf in njegovi snežni prijatelji Mini čokoladni okraski, ki bodo krasili Evine čokoladne tortice na palčkah. Kako do ravno prav tekoče čokoladne zmesi? Pri ustvarjanju najpogosteje uporablja kuverturo: »Je cenovno ugodna, enostavna za uporabo in dosegljiva v vseh večjih trgovinah,« pravi. »Kadar delam čokoladne lizike, uporabim samo sto- pljeno čokolado. Ko oblivam >popse<, čokoladi dodam še kokosovo maščobo,« razkrije svoje majhne skrivnosti. »Sem poskusila že z oljem, maslom, a ni in ni šlo. Ali je preveč kapljalo ali so bile na površini lise ali pa je bilo vse gruda-sto,« pove v tolažbo vsem, ki smo se že kdaj bolj ali manj neuspešno lotili čokoladnega oblikovanja. »Če rezultat v prvem poskusu ni popoln, se nikar ne ustrašite. Vsak najde svoj način, svoje sestavine, svoje postopke,« pravi in prizna, da je morala tudi sama večkrat zavreči kakšen kos. »Tudi v tem je čar. Tako se kališ, prepoznaš napake in ko uspeš, je zadovoljstvo zagotovljeno. In še družinski člani so veseli, saj je metanje čokolade stran greh,« pove v smehu. In se dopolni: »Kar ne izgleda popolnoma tako, kot sem si zamislila, >pospravijo< moji najbližji.« Če kje, je per-fekcionist pri čokoladi. »Pri tem ne odstopam. Če ni tako, kot naj bi bilo, je zame zadeva končana in poskusim znova,« je jasna in že razlaga zgodbo o ponesrečenem slončku. »Prijateljica je želela >cake popse< v obliki slončka. Joj, koliko popačenih dinozavrov, nosorogov in ostalih živali je bilo med postopkom. Vse so nastale prej kot tisti slonček,« se spominja. In ker besedne zveze »se ne da« nikakor ne sprejme, je tako dolgo poizkušala in ustvarjala, da je slončka tudi ustvarila. REPORTAŽA 29 Topljenje ni znanstvena fantastika Večini domačih čokoladnih mojstrov največ preglavic povzroča topljenje čokolade. Kot je pojasnila Eva Cotič, obstaja v strokovnem čokoladnem svetu zapisano pravilo temperiranja čokolade. Temperature za obdelavo črne, rjave in bele čokolade so različne. »Ampak pustimo strokovnost in teorijo ob strani. Jaz sem tu, kjer sem, ker de- čokolado, je pripravljena za delo,« pravi. Maščobo je treba vedno dodajati postopoma, do želene gostote. »Bela čokolada potrebuje malo manj maščobe, saj prehitro postane obliv preredek in s tem prosojen.« Brez ostankov Čokolada je za ustvarjanje izjemno primerna, saj pri delu z njo ni ostankov. »Ko nehate ustvarjati in če ni okoli vas lačnih otroških oči, »Čokolada me prevzame s svojim čarobnim okusom, vonjem, videzom, žlahtnostjo. Obožujem žametni občutek, ko se košček čokolade nežno stopi v ustih, se razlije po brbončicah in počasi pronica do vsake celice v telesu.« lam iz srca, po občutku, popolnoma amatersko. Prepričana sem, da sta kilometrina, ki jo pustimo za kuhinjskim pultom, in ljubezen do tega, kar počnemo, glavni zmagovalni sestavini za uspeh.« Na tečajih, sejmih, seminarjih je slišala veliko o temperiranju, a po vseh teh letih prisega na lastno tehniko. »Topljenje čokolade ni nobena skrivnost ali znanstvena fantastika,« pravi o postopku, ki je marsikoga odvrnil od tega, da bi se v kuhinji igral s čokolado. »Za topljenje uporabljam mikrovalovno pečico, saj se mi zdi to najbolj preprosto. V stekleno posodo nalomim čokolado, dodam kokosovo maščobo in postavim v mikrovalovno pečico za približno dve minuti na najmanjši moči. Potem rahlo premešam in ponovim postopek, vendar za samo 30 sekund. Spet premešam in še 30 sekund grejem v mikrova-lovki. Ko je vse dobro stopljeno in dobim gladko, tekočo ki bi polizale vse lončke in žličke, enostavno vse skupaj zlijte v čist plastični lonček, ga tesno zaprite in shranite v hladilnik,« pove enostaven recept. V takšni topljeni mešanici vedno končajo vsi ostanki čokoladnih parkljev, Miklavžev, Božičkov in ostalih figur, ki si jih množično podarjamo ob praznikih. »Pri topljenju bodite pozorni na to, da niso polnjene, saj se kreme in polnila ne obnašajo enako kot čokolada.« Za ustvarjanje barvnih čokoladnih figuric je treba imeti mirno in natančno roko. »Če v nebesih ni čokolade, ne grem tja« Za človekovo zadovoljstvo in mirno dušo je največ vredno, da v življenju najde nekaj, kar ga pomirja in pri čemer neizmerno uživa. »Četudi je to sredi noči za domačim kuhinjskim pultom,« pravi Eva. Ko v večini domov ugasnejo luči, ko zaspijo otroci in se svet umiri, zakoraka v svoje čokoladne sanje. »Saj veste, kaj pravi čokoladni pregovor: >Čokolada je cenejša od terapije, pa še naročiti se ni treba,<« se nasmehne. V sladek svet čokolade je Eva vpeljala že tudi svoja sinova. Osnovnošolca ji z veseljem priskočita na pomoč. Pri ustvarjanju in še raje pri »pospravljanju«. »Imam najbolj živahna, navihana fanta na svetu, ki kar pokata od odvečne energije. Včasih ju je težko krotiti in tako ju pogosto zaposlim oziroma umirim prav s čokoladnim ustvarjanjem, ki se mu noben otrok ne more upreti.« Mladeniča sta dokazala, da sta s čokolado že zelo spretna. Skupaj so nam predstavili preprost recept za veselo ustvarjanje v prazničnem decembru. Rezultat je preverjeno slasten. Foto: GrupA fe Ik* И ti* v C/ m^m Za pripravo potrebujemo prazno škatlo za shranjevanje jajc, najmanjše papirnate podstavke za kolačke, stopljeno črno čokolado, arašidovo maslo in arašide. Papirnate podstavke postavimo v škatlo za jajca. Z žlico vlijemo v vsak podstavek toliko čokolade, da v celoti prekrije dno, in za 10 minut odložimo v hladilnik. V vmesnem času v mikrovalovni pečici ali s pomočjo vodne kopeli rahlo segrejemo arašidovo maslo, saj ga je tekočega lažje nanesti v modelčke. Škatlo vzamemo iz hladilnika in na strjeno plast čokolade nanesemo plast arašidovega masla. Ponovno postavimo v hladilnik. Po približno 10 minutah nanesemo še zadnjo plast čokolade. Za okras na sredino položimo zrno arašida. tus Bo zadnja zlata kartica vaša? Z neverjetnim odzivom ste se pridrgnili do mnogih neverjetnih nagrad! Razdelili smo že: 2 x zlata kartica 21 X srebrna kartica 21X bronasta kartica 21 X letna vinjeta 5 X letna zaloga kave 7 X letna zaloga mleka 7 X letna zaloga piva 7x10 kilogramov čokolade 5 X mesečna zaloga plenic 7 X letna zaloga pralnega praška Ne odlašajte in pohitite v trgovine Tuš po svojo srečko! tnskiub IME PRH Mr 00001234Г QH PORTRET novi tednik 3 0 rURI ПС I Št. 51, 19. december 2019 Nevenka Lukić Rojšek, glas nemočnih, zlorabljenih, ogroženih živali žival, ve, da »Živimo na obrobju Ljubljane in imamo veliko možnosti za sprehode v naravi. Sin • I v i v • i • i • v je navdušen nad živalmi, pozna različne vrste dreves, rad pleza po njih, išče žabe in „ močerade. Čeprav so ga že napikale ose in • I V V aa • V • I ga je kuščar ugriznil v prst ter je preživel napad vrane, ga še ni minilo veselje.« »Vsak, ki je imel kdaj gre za čuteča bitja« Med sorodniki je od malega veljala za nekoliko čudno, ker je reševala živali. Mama in oče sta jo sicer podpirala, medtem ko širšega razumevanja ni bilo veliko. Za vedno si bo zapomnila poletja pri babici in dedku sredi srbskih gozdov, kjer je pomagala pasti koze in ovce ter se je srečala v volkovi in medvedi. Tudi dedek je bil malo poseben, bil je zaščitnik divjih živali in to v časih, ko je država plačevala za vsakega ubitega volka. Enkrat je rešil mladega volka, ki so mu ubili mamo. Čez čas ga je spustil nazaj v naravo, sobivanje z njim pa je bila edinstvena priložnost, da je Nevenka Lukić Rojšek spoznavala značaj teh živali. »Moj otrok tega ne bo nikoli doživel,« pravi z obžalovanjem, zato se trudi, da bi 7-letnemu Levu omogočila čim pogostejše bivanje v naravi in spoznavanje njenih čudes. »Mesa ne jem že 28 let. Kljub temu sem normalno rodila. Otrok je lani prvič dobil antibiotik.« TATJANA CVIRN Ker ima skrben in ljubeč odnos do živali na nek način zapisan v genih, ne čudi, da se posveča nemočnim, zlorabljenim in ogroženim živalim ter skuša biti njihov glas pri prizadevanjih za bolj humane življenjske razmere. Celjanka, ki zadnja leta živi v Ljubljani, je otroštvo preživljala na Hudinji, se nato odločila za Gimnazijo Celje - Center, se vmes spogledovala z novinarstvom, ko je delala tudi v naši medijski hiši, in se nazadnje odločila za študij politologije. Zdaj je »svobodnja-kinja«, strokovnjakinja za trajnostni razvoj in področje zaščite živali in gozdov. Že nekaj let je članica Društva za dobrobit živali AniMa, ki mu pomaga po strokovni plati. Prav to društvo je v komaj mesecu zbralo več kot 11 tisoč podpisov za prepoved uporabe pasjih verig pri nas. Zdaj si z drugimi društvi za dobrobit živali v Sloveniji prizadeva za uzakonitev dikcije, da je žival čuteče živo bitje. Bori se proti streljanju volkov in medvedov in med mladimi v šolah širi znanje o primerni skrbi ter odnosu do živali. Pri tem ji pogosto pomagajo njene živali: psa, maček, morski prašički, želva, gekon ... Vesela je, da jo zadnje čase kot poznavalko področja vabijo v različne organe. »Prostovoljno delo in ves trud sta se obrestovala,« pravi. Ukvarja se z različnimi projekti, zadnja leta tudi v okviru Svetovnega sklada za divjino (WWF). Pot do tega zagotovo ni bila povsem enostavna ... Po študiju sem se najprej zaposlila v podjetju, kjer sem se ukvarjala s trajnostnim razvojem. Pri nas o tem takrat še ni bilo veliko govora in tudi moja diploma s tega področja je bila takrat nekaj posebnega. Vrsto let sem se ukvarjala s strategijami traj-nostnega razvoja, osredotočila sem se na regionalni razvoj z upoštevanjem vplivov na okolje. Veliko sem delala tudi za Hrvaško in strategija traj-nostnega razvoja za otok Krk je še vedno aktualna. Takrat sem se srečala tudi s problematiko medvedov in divjih prašičev na otoku. Zanimivo je bilo, ko smo ugotovili, da divji prašiči tja priplavajo zaradi hrane. Dolgo sem delala v Mestni občini Ljubljana v sektorju za razvojne projekte, sodelovala sem pri največjem evropskem projektu za čistejši zrak v mestih. Delala sem neposredno z Evropsko komisijo in sem se pri tem zelo veliko naučila. Nato sem zanosila in rodila. Ponudili so mi mesto v Evropski komisiji v Bruslju, a se zaradi otroka nisem mogla odločiti za odhod. Dve leti sem nato ostala doma z otrokom. Nato sem se začela ukvarjati kot prostovoljka z različnimi projekti. Ljubezen do divjih živali in ogroženih vrst se je okrepila, ko sem videla, kaj se dogaja. Je za živali pri nas poskrbljeno bolje ali slabše kot drugod? Glede na države tretjega sveta smo na boljšem glede položaja živali in odnosa do njih. Določene stvari smo uredili, vsaj glede zavrženih živali in zavetišč. Psi pri nas ne tavajo po cestah. Glede na ostale evropske države pa zelo zaostajamo in Evropska komisija nas opozarja, da nas bo kaznovala, ker še nismo uredili nekaterih stvari. Na eni strani opažam pretirano skrb za hišne ljubljenčke, na drugi strani zanemarjanje. Primeren odnos bi morali imeti ljudje tudi do živali, ki jih gojijo za prehrano, da bi živele v ustreznih razmerah, da bi bile zaščitene pred divjimi zvermi, da med prevozom ne bi trpele ... A prostovoljci lahko govorimo, kolikor hočemo. Ce država ne stori nič, ni niti pravega nadzora niti kazni. Zato se društva in posamezniki tako zelo borimo, da bi se v Stvar-nopravni zakonik zapisalo, da so živali čuteča živa bitja, da jih ne bi obravnavali kot stvari. Na isti dan, ko poslanci niso sprejeli tega predloga, so sprejeli resolucijo o kmetijstvu in 20 milijonov evrov bo šlo za spodbujanje kmetij, ki prodajajo te živali. Društva že vrsto let opozarjamo, da je določilo o živalih kot čutečih bitjih del evropske zakonodaje in da bi s tem le sledili dobremu zgledu. Bi takšna opredelitev prinesla veliko sprememb pri načinu ravnanja z živalmi? Je zato predlog padel, ker so vplivi živinorejskih in mesnopredelovalnih lobijev premočni? Spremenil bi se predvsem odnos do skrbništva za živali, če bi država v zakonu zapisala, da je žival čuteče bitje. Ko bi na primer člani društva poklicali inšpekcijo zaradi neprimernega ravnanja z živalmi, bi bilo za nas lažje, saj ne bi šlo le za tujo lastnino, kot je zdaj, ampak tudi za bitje, ki je čuteče in je za njegove potrebe treba izpolniti neke pogoje. Zdaj pa lahko nekdo reče, da je to njegova last, in ne moreš nič spremeniti, četudi želimo le pomagati s sprehodi psa ali z donacijo hrane. Psi so na verigah celo življenje. Doživeli smo, da nekateri lastniki sploh niso vedeli, kje imajo ključ verige, zaprti so v pesjake, v iztrebkih, na hrani smo našli pajčevino ... Prostovoljke smo preživele noč s psi na verigah in doživele vse strahote teh psov: ves čas so se tresli od strahu, bruhali. Takšne priklenjene psičke imajo nenehno mladiče . Na spletu so mnogi že podpisali peticijo, s katero podpirajo predlog o opredelitvi živali kot čutečih bitij. Ali to pomeni, da še niste obupali, da bi prišlo do spremembe zakona? Društvo za osvoboditev živeli in njihove pravice je pobudnik peticije, ki so jo številni podpisali na spletu. Tudi vsa društva so društvo pri tem podprla. Ministrica za pravosodje je hotela nekaj narediti, a ji ni uspelo. Verjamemo, da še ni konec vseh prizadevanj. Vsi, ki imajo doma žival, vedo, da ima zavest, da občuti strah, veselje, da se torej odziva podobno kot mi. O tem obstajajo tudi raziskave. Tudi za prepoved pasjih verig je po spletu krožila peticija društva AniMa, v mesecu ste zbrali 12 tisoč podpisov, a so na koncu končali v predalu . S kmetijsko ministrico smo se dobro pogovarjali o tem, a odgovor je bil, da naša družba še ni zrela za to in da je problematiko treba reševati celostno. Približno 10 tisoč psov je po ocenah privezanih pri nas, a če so druge države to rešile, bi se dalo pri nas tudi. Nemčija in Švedska sta primera, po katerih bi se lahko zgledovali in na dvoriščih nekje blizu hiš ljudem pomagali postaviti ograje. Pes bi tako živel v stiku z ljudmi. Povsod opozarjajo na odgovorno lastništvo in na to, da je veriga psihično in fizično mučenje, na koncu pa so v zakonu določena pravila, da lahko psa prikleneš, če je veriga dovolj dolga in če je dovolj star. To lahko storiš že pri šestih mesecih, ko se pes najbolj psihično in fizično razvija! Kaj lahko še storite na tem področju? Še vedno obstaja Evropska komisija, ki ji poročamo o tem. Prostovoljke društva smo se povezale z drugimi močnimi društvi po Evropi, ki objavljajo naše prispevke o tem, pošiljajo jih politikom ... Ste torej na nek način za-tožili Slovenijo? Na nek način res in to zato, da se ve, kaj se dogaja. Minister, ki pride na sestanek v Bruselj, ne pove, kaj se v resnici dogaja. To se je na primer zgodilo pri zvereh, kjer ni nihče od naših predstavnikov opozoril, da imamo volkove in medvede in da potrebujemo drugačne ukrepe v kmetijski politiki. Namesto tega samo kimajo. Mediji so najbolj pomemben kanal osveščanja. Pritiski ljudi iz drugih držav so tudi pomembni, skušamo priti v šole, kamor nas povabijo, saj imamo dobre programe o tem, kako skrbeti za živali. Zraven pripeljem svoje živali, da otroci vidijo, kako se odzivajo. Pri otrocih je to enostavno. Ljubezen med otrokom in živaljo je prvobitna, ne pozna meja. Zato skušamo vplivati na otroke, ki tudi doma potem vplivajo na starše. Tudi pri interventnem odstrelu volkov in medvedov ste o ravnanju obvestili Evropsko komisijo ... Res je in iz predstavništva Evropske komisije so me poklicali, naj napišemo pritožbo, da bodo obravnavali zadevo. Slovenija vendarle ni edina, kjer živijo volkovi in medvedi. Ali je reševanje problematike pri nas tako drugačno glede na druge države? Medvedi in volkovi so ogroženi in so mednarodno zavarovani s habitatno direktivo. Evropska komisija krije vse stroške zaščite, naša država tega ni nikoli izkoristila in se o tem ni izpoga-jala. V Nemčiji dobi kmet iz evropskih sredstev povsem povrnjene stroške, da zaščiti svoje živali, pri nas pa pravijo, da ne bi radi ogradili cele Slovenije, kar pomeni, da je toliko živinoreje, da bi morali ograditi vse. Evropska komisija zahteva, da je treba najprej preveriti možnost vseh razpoložljivih ukrepov, šele nato se je mogoče odločiti za odstrel. A to ne kar na pamet določenega števila volkov, ampak tistega volka, ki res ogroža in se vrača na neko območje. Očitajo nam, da smo na-ravovarstveniki krivi, ker je upravno sodišče spomladi zamrznilo sklep o odstrelu. Z interventnim zakonom je država to zaobšla, mi pa smo zadevo predali Evropski komisiji. Našo vlogo so podprla vsa društva, ki delujejo v dobrobit živali. Razumem, da je za kmeta marsikaj strošek in če mu nihče nečesa ne predpiše, tega ne bo spremenil. Imenovana sem bila v delovno skupino za politiko spre- »V sedmem razredu osnovne šole so mi rekli, naj grem na avdicijo Radia Celje za voditeljico oddaje za mlade. S Tino Huremovič sva bili izbrani in sva kar nekaj let to počeli. Betka Šuhel je bila moja mentorica pred mikrofonom. Vsi so pričakovali, da bom šla študirat novinarstvo, a sem na koncu izbrala politologijo, smer mednarodni odnosi, ki je bila tisto leto prvič.« »Z lovci nimam le slabih izkušenj, čeprav niso vsi varuhi narave. A ne smemo pozabiti, da so bili oni tisti, ki so zaslužni za zaščito volka. Prvi so opozarjali, da se ne sme postreliti toliko srnjadi in jelenjadi, ker sicer ne bo hrane za volka. Najlepši odnos imajo do volka in medveda in najmanj strahu, saj ju najbolj poznajo.« PORTRET 31 Pes, sposojen za fotografiranje, je v Nevenki takoj prepoznal prijateljico živali. »Medvedje meso je najdražje, trofeje so vredne tudi do deset tisoč evrov. Tuje države imajo živali zaščitene in potem prihajajo lovci k nam.« mljanja upravljanja z velikimi zvermi na ministrstvu za okolje in prostor. V njej smo trije iz nevladnih organizacij, ostali so rejci in kmetje. Gre za razprave, v katerih ne moreš prepričati prepričanega. Zato se osredotočamo na delo z rejci, ki nimajo dovolj informacij o biologiji volka in medveda. Ne vedo, da bi sami lahko kaj naredili, na primer da ne bi v naravi odlagali klavniških odpadkov, ki privabljajo medvede, da ne bi puščali nezavarovanih živali ob robu gozda, ki so živa vaba ... Ste dobili tudi kakšne grožnje? Neprestano se to dogaja. Zlasti v času, ko smo se borili proti odstrelu volkov in medvedov. Grozili so mi, da me bodo vrgli volkovom . Sploh še berete komentarje na spletu? Nekaj čas sem skušala odgovarjati z argumenti na miroljuben način, a sem odnehala. Po vašem mnenju je torej možno sobivanje z volkovi in medvedi brez odstrelov? Možno je, a mora biti neko upravljanje, vsega ne moreš »Z možem sva pred leti po več mesecev bivala na različnih celinah ter v okviru različnih projektov spremljala življenje divjih živali in njihovo zaščito, sobivanje z ljudmi, delovanje rezervatov ... To je bila tudi neprecenljiva • | V • I • • I •• • izkušnja za odpiranje obzorij, spoznavanje ljudi in njihovega življenja.« povsem prepustiti naravi. Habitatna direktiva določa, da je sicer dovoljen odstrel, a prej je treba preveriti druge možnosti. Pri nas je samo 75 volkov in če se razširi bolezen, jih ne bo več. Tisoč medvedov je treba imeti na takšnem območju, kot je naše, da se ohrani populacija, pri nas jih je manj. Biologi jih naštejejo dvesto manj kot lovci in prav teh dvesto živali je potem predvidenih za odstrel. Vzgoja otrok je pomembna, tudi ko gre za odnos do živali. Kako ste jo zastavili pri vas? Sin od rojstva živi z živalmi. Nosila sem ga spredaj in na hrbtu kot ženske v Afriki, da sem lahko vodila še psa na sprehod. Za mano so hodile starejše gospe in govorile, da pes in otrok ne gresta skupaj. Rada bi, da sin živi v družbi, ki bo vedela, da nismo edini, ki čutimo, in da si z živalmi delimo planet. Vsak dan ima obveznosti do živali, z njimi se pogovarja, o njih veliko ve in sošolci ga zato spoštujejo. Trenutno imamo dva posvojena psa iz Srbije, Rudija in Mandarino - Mino. Povsod lahko gresta z mano. Dopustujemo v kampu, da ju lahko vzamemo s seboj. Imamo še mačka, kuščarico in gekona ter tri morske prašičke. Enega sem vzela iz trgovine, ki so jo zapirali in so rekli, da je fantek. No, potem smo dobili še dva mladička ... Imamo še želvico, ki smo jo poškodovano rešili ob morju. Ste kdaj razmišljali o vstopu v politiko, da bi tako morda lažje izpeljali kakšne stvari? Pred leti sem o tem razmišljala, a sem ugotovila, da nisem človek za politiko, sem le politologinja. Se radi vračate v Celje? Zelo, skoraj vsak konec tedna skušam priti, da je sin v stiku s starimi starši in z okoljem, kjer sva rasla z možem Luko, ki je tudi Celjan. Foto: GrupA, osebni arhiv »Na potovanju je bilo tudi nekaj dogodkov, ki se jim danes lahko smejimo: moža je napadel tjulenj na plaži, drugič ga je zbrcal kenguru in tretjič ga je zgrabil slon ter ga vrgel na tla, ko mu je ponujal hrano. Sicer me mož ves čas podpira pri delovanju.« »Toliko razvajanja, kot sem ga doživela v Afriki, ni bilo nikjer drugje. Le v Peruju me je bilo strah, saj so hoteli, da plačava razbit umivalnik, ki ga nisva razbila, in niso verjeli, da kot študenta nimava denarja. Sama sem se že videla v perujskem zaporu. Mož se je na srečo spomnil in zahteval, naj pokličejo turistično policijo, potem so odnehali.« »Spoznala sem, koliko ugodnosti imamo v našem okolju. Nihče me ne more več prepričati, da je nekdo slab, ker je druge vere, in da nima pravice do boljšega življenja zase in za svoje otroke.« QQ i д Qi ir^p novi tednik 32 JASLICE Št. 51, 19. december 2019 Klavdija Simler - ustvarjalka letošnjih slovenskih jaslic na razstavi v Vatikanu Najlepše jaslice zrastejo iz srčne predanosti »Prvih jaslic iz otroštva se niti ne spomnim zares. Spomnim pa se topline, druženja in vseh tistih občutkov, ki mi jih motiv rojstva vedno znova prebudi,« pravi Klavdija Simler s Planine pri Sevnici. Vsestranska ustvarjalka ima nešteto talentov. Morda se jih največ združi ravno pri ustvarjanju jasličnih motivov. Letos se je njena mojstrovina uvrstila med najlepše jaslice, ki jih bodo razstavili v Vatikanu. SASKA T. OCVIRK Če so bile v njenem otroštvu jaslice bolj ali manj božična kulisa, ob kateri so otroke še najbolj zanimali bomboni in čokoladice na drevešč-ku, je z leti nanje postajala vedno bolj pozorna. »Radam imam stvari, ki so drugačne, ki izstopajo iz varnega zavetja klasične ustaljenosti. Tudi to je lahko lepo, ampak zakaj bi se sprijaznili s samoumevnostjo nekaterih stvari? Pri vseh stvareh je dobro, če smo pripravljeni storiti dodaten korak.« In tako Klavdija s svojima deklicami že leta ustvarja najrazličnejše jaslice. »Težko se spomnim, iz česa vse še nismo izdelovale figuric. Najbolj običajna materiala sta seveda glina in les, ampak možnosti je res ogromno. Še posebej ko govorimo o recikliranih materialih. No, to je naše področje,« se nasmeje sogovornica. Na jaslice iz odpadnega blaga, praznih plastenk ali pregorelih sijalk verjetno ne pomislite ravno pogosto, a v Klavdijini delavnici so nastale kakšne še bolj nenavadne. Natančnost in neskončna potrpežljivost Glede na to, da je vključena tudi v društvo slovenskih jasličarjev, so bile njene postavitve doslej razstavljene že po celi Sloveniji. Kljub temu si zagotovo ustvarjalec jaslic želi, da bi svoj izdelek nekoč razstavil na najbolj sloviti razstavi jaslic na vsem svetu. Tudi Klavdija je pogledovala proti Vatikanu. Zamisel je zorela, pretiranih načrtov pa ni delala. »Prvo različico sem že pred leti naredila za razstavo v Jurkloštru. Zdaj sem jih nadgradila tehnično in oblikovno, iz dvo- sem jih spravila v tridimenzionalno obliko.« Njene jaslice so komisijo zagotovo prepričale tudi s svojo zgodbo. Tako kot betlehemski hlevček nam skrivnost odkrijejo šele čisto od blizu. Jaslice, ki so izdelane iz pergamentnega, tako imenovanega pavs papirja, so nastajale pol leta. Težko bi prešteli Motivike Božjega rojstva je tudi v Klavdijinem slikarstvu ogromno. Jaslice tik pred potovanjem v Vatikan. vse ure, ki jih je ustvarjalka prebila ob drobnem filigranskem delu. »Za pergamano tehniko poleg pavs papirja potrebujemo še vzorčke in posebno šilasto orodje ter drobne škarjice. Ornamenti nastajajo z luknjanjem papirja - za vsak droben križec je potrebno narediti 16 vbodov in štiri reze - ali s pritiskanjem po modelih. Klavdija je številne vzorce ustvarila sama, brez predloge. Končna podoba figuric spominja na nežno čipko in krhkost ledenih zaves. »Pa so vseeno precej bolj stabilne, kot je videti,« je zadovoljna umetnica. Na pot v Rim in Vatikan Izzive ima rada in vatikanska razstava je bila izziv že od začetka. Zdi se, da je prav zato v njej ustvarjalna iskrica gorela že zelo dolgo. »Zavedala sem se, da ne bo enostavno. Izbirni postopek ima več sit, kjer izdelek akademiki ocenijo tako z umetniške kot s tehnične plati, pomembna je tudi zgodba. Potem ko sem oddala prijavo, se dolgih pet mesecev ni zgodilo nič. In v tem času mi je negotovost precej kravžljala živce,« priznava Klavdija. Likovna tehnika, ki ni zelo razširjena, zami- sel in slovenski pridih postavitve s Triglavom in z Bohinjskim jezerom v ozadju so prepričali žirijo. Klavdija si je skupaj s celim avtobusom sopotnikov iz naših krajev postavitev svojih jaslic v Vatikanu tudi v živo ogledala. »Resnično sem vesela, da letos moje jaslice zastopajo Slovenijo na tej razstavi. Ampak ko gre za jaslice, to niti ni tako zelo pomembno. Ljudem bi rada položila na srce, da je najpomembnejša sestavina pri postavljanju jaslic srčnost. In seveda to, da jih postavljamo skupaj. Vse drugo so samo odtenki.« Foto: SHERPA Klavdija Simler z Jakobom Štunfom, našim veleposlanikom pri Svetem sedežu. Pergamano tehnika zahteva neskončno veliko potrpljenja in natančnosti. Selfi na vatikanskem trgu. JASLICE 33 Lesene jaslice Alojza Grabrovca iz Rogatca Mož, ki zna slišati zgodbe v lesu »Srečen sem, ker imam ženo, ki me podpira. Če ne bi bilo nje, bi že pred tednom ali dvema žago vrgel v kot,« nam napol v šali in napol zares že ob stisku rok pove Lojz, kot mu pravijo prijatelji. Pred njegovo domačo hišo sta iz napol dograjenega hlevčka kukala voliček in osliček. Iz garaže so v nas dostojanstveno zrli trije kralji. Lesene skulpture v naravni velikosti bodo od te sobote v Rogatcu na poseben način odkrivale božično skrivnost. SASKA T. OCVIRK Z lesom se je spoprijateljil že kot otrok. Pri trinajstih ali štirinajstih letih je izdelal malo stiskalnico za grozdje, potem jarem za živino. Ko je sredi dvajsetih let dobil svojo prvo motorno žago, je odkril, da se v lesu skrivajo zgodbe. Ugotovil je, da je eden tistih redkih pripovedovalcev, ki jih znajo slišati tudi v brezobličnih hlodih. »Letos je neurje podrlo precej drevja. Ljudje so mi ponujali lipo, ker je preprosto niso hoteli skuriti. Hoteli so, da mogočna drevesa na nek poseben način živijo naprej. Sicer pa zelo rad delam iz hrasta. Za skulptu-re na prostem sta primerna tudi jesen ali češnja,« razloži umetnik, ki je po poklicu ključavničar, zaposlen kot inštalater. Njegova najljubša družba v prostem času je motorna žaga. »Upam, da mi sosedje ne zamerijo preveč. V prostem času nekateri berejo, drugi gledajo televizijo, jaz pa žagam. Ne za drva. Zato, da ustvarim nekaj lepega.« Vsak mora nekaj poiskati v sebi Ko ga posrka ustvarjalna mrzlica, pozabi na čas, la- »Včasih kaj izdelam tudi iz kovine ali kamna. Ampak les je preprosto čudovit. Včasih se tako zamaknem v delo, da pozabim na vse okrog sebe. Takrat moja duša spregovori skozi les.« Kot pravi Alojz, je talent morda podedoval po stricu, maminem bratu. Tudi on je znal iz lesa ustvariti različne nabožne podobe. koto in mraz. »Velikokrat mi žena kar v delavnici postreže s kosilom. Ko sem povsem prekrit z žagovino, za mizo v kuhinjo res ne morem,« se nasmeje. A njegova soproga Milica se nad tem ne pritožuje. »Za mano pospravlja, čisti in s premazi barva kipe. »Za to so primerni samo naravni premazi - laneno olje in fir-než. Zgolj toliko, da pridejo do izraza lesne rasti. Če bi kipe prebarvali z barvo, bi ubili vso lepoto lesa. Potem bi bilo čisto vseeno, če bi jih izdelali iz mavca.« Sogovornik ne skriva, da les preprosto obožuje. Četudi je včasih neubogljiv in naporen. A ko se oblaki lesnega prahu poležejo, se izpod žaginega meča, dleta ali brusilnika pokažejo presenetljive podobe. Alojz jih že dolgo pred tem vidi nekje v sebi. Da bi na poti do končnega izdelka kaj risal, meril ali drugače načrtoval, se mu zdi povsem nesmiselno. »Sem samouk. Tako kot večina mojih prijateljev, umetnikov z >motorkami<, s katerimi se družim v različnih društvih. K ustvarjanju me žene nekaj, kar nosim v duši. Težko rečem, kaj bi iz tega nastalo, če bi se temu posvetil profesionalno. Mislim, da se tega ne moreš naučiti. To v sebi imaš ali nimaš.« Pri tabli Rogatec desno Zamisel o jaslicah v naravni velikosti se je porodila na eni od kiparskih kolonij, kjer je bila rdeča nit ustvarjanja ravno božična zgodba. »Tam sem izdelal Marijo. Iz prej omenjene podrte lipe so nastali trije kralji. Tudi sveti Jo-žefje že končan,« pripovedu-je Alojz, ki se temu posveča že od začetka oktobra. V teli dne h je ksatko dn evno svetlobo izkoristil 22a gradnjo hlevčka, zvečer se je? pred maazom umaknil v delavnico. Večer pred naslm obiskom ss je iz knea lesa dvignil angel. Ovč-kn so že eioraj oživele in tudi Jezrnček j e že ležal v jarli-cah. Vse malenkosti do konč-rrs podoVe vseeno zahtevajo re veliOo časa in potrpljanja. »V soboto, 21. decembra, ob 17. uri bodo jaslice pred našo hišo odprle svoja vrata. Ne gre za posebno prireditev, a kdor bo pri tabli Rogatec zavil k prvo hiši na desno, si bo lahko ogledal nekaj lepega in v dobri družbi morda spil čaj ali kozarček kuhančka,« pravi gostitelj. V hlevček pred njegovo hišo je vloženega toliko truda in ljubezni, da ga je vredno oditi pogledat. »Najraje bi imel jaslice postavljene kar celo leto,« se nasmeje. Vsekakor je vabil, kje vse bi jih lahko postavil prihodnje leto, žezdaj cela vesta. Foto: SHERPA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 Iz kosa lesa, ki še za v peč ni bil, je Alojz naredil manjše jaslice v enem Alojz se redno udeležuje kiparskih kolonij doma in v tujini. Njegove skulp-kosu. ture je mogoče videti tudi na Rogli. telemach kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 34 REPORTAŽA St. 51, 19. december 2019 Programsko v znamenju tradicionalnih in drugih koncertov Praznične zgodbe decembrskega Laškega Laško v zadnjem mesecu leta vselej ponudi privlačno praznično krasitev, zato je sprehod med lučkami pivovarskega mesta pravo doživetje. Vsako leto pripravijo tudi kakšno novost in letos je to pet prizorišč, ki so jih organizatorji poimenovali Praznične zgodbe Laškega. V programskem smislu je dogajanje, ki so si ga zamislili v Stiku Laško, v znamenju vsakoletnega železnega repertoarja, tradicionalnih koncertov in dogodkov, ki jih v veliki meri uresničujejo domači izvajalci. ROBERT GORJANC Decembrska lokalna in turistična ponudba Laškega je letos torej bogatejša za pet tematskih prizorišč v različnih delih mesta. Povezuje jih skupno ime Praznične zgodbe. Zasnovale so jih Metoda Benedek, Barbara Penič in Tatjana Rajh, združene v kreativni skupini Chic Corner. »Idejno zasnovo >otočka< v mestnem jedru smo si zamislile tako, da ga lahko obiskovalci obhodijo v približno 25 minutah, da se vmes ustavijo in pogledajo kakšno zanimivo stvar. Toč- ke so tako razporejene, da četudi je nekaj stopinj pod ničlo, jih je mogoče brez težav obiskati,« je povedala članica skupine Metoda Be-nedek, sicer tudi predsednica Hortikulturnega društva Laško, ki je z občino ter s Stikom in Komunalo Laško glavni nosilec izvedbe prazničnega projekta v Laškem. Zgodbe so zasnovale tako, da omogočajo dobro vizuali-zacijo, barvitost, elemente, ki kar vabijo, da se obiskovalci fotografirajo, pri čemer jih za trenutek potegnejo v čarobni svet. S postavitvami Medenjaček, poln velikih sladkarij, je predvsem poslastica za otroke. so želele kar najbolj vključiti obiskovalce in jih za so- Svetlobne zavese v središču Laškega delovanje nagraditi, a ne z darilci, marveč z zgodbami in - če obiskovalci to želijo - še s kakšnim posladkom lokalnih gostinskih ponudnikov. Prvo prizorišče predstavlja Črni most, ki je v času veselega decembra postal polarni vlak. Če obiskovalci sledijo svetlobni verigi, jih ta pripelje do drugega prizorišča, sladke medenjačkove hišice, ki je umeščena na travniku pri Hotelu Savinja. Medenjaček, ki prebiva v hišici ob Savinji, ima večjo srečo kot junak iz pravljice, saj ga je lisica samo malo šavsnila in je še pravočasno urno stekel stran, zato še danes živi in se življenja veseli. Na tretjem prizorišču, ki je postavljeno na notranjem dvorišču stavbe v Trubarjevi ulici 3, domuje snežna kraljica. Navdih za postavitev je pravljica Hansa Christiana Andersena. Na Aškerčevem trgu je četrto dogajališče, na katerem je mogoče spoznati pisca skladbe Sveta noč in še kakšno zanimivost o tej večni skladbi. Pravljično zgodbeno popotovanje po Laškem se konča ob drsališču pri kulturnem centru, kjer v tem prazničnem času domuje razkošna in čudovito okrašena jelka. Nadvse se veseli občudovanja obiskovalcev in takrat postane še lepša. Obiskovalce na posamezno prizorišče vodijo usmerjevalne table, ki so nameščene po mestu, zato teh prizorišč ni težko najti. Poleg tega je vsako prizorišče opremljeno s stojalom, kjer je zapisan kratek povzetek zgodbe. Kot je še povedala Metoda Bedenek, je večina krasitev na prizoriščih prazničnih zgodb izvirnih in narejenih ročno, le malo je kupljenega materiala. Polarni vlak že čaka na peronu ... ... v njegovem vagonu pa je pravo razkošje prazničnih lučk. Železni repertoar, ki vedno privabi »Programski del prazničnega Laškega tradicionalno predstavljajo številni koncerti za vse okuse v kulturnem centru in na drugih prizoriščih, etnološke in druge prireditve. Tudi drsališče se je v zadnjih letih uveljavilo kot zelo priljubljeno prizorišče,« je povedala Tina Belej, vršilka dolžnosti direktorice Stika Laško. Koncerti in različne prireditve se vrstijo že od začetka decembra, ko se je z Miklavževim sejmom in s prižigom lučk pri kulturnem centru začelo praznično dogajanje v Laškem. Tradicionalni koncert Vaške godbe Vrh nad Laškim in akustični koncert skupine Siddhar-ta sta že napolnila dvorano kulturnega centra, dober odziv obiskovalcev je mogoče pričakovati tudi v prihodnjih dneh, ko bo nastopili Ansambel Saše Avsenika, in seveda na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu Laške pihalne godbe in Mažoret Laško v dvorani Tri lilije. V Laškem že po običaju prej kot drugje jemljejo slovo od starega leta, tokrat ga bodo na občinskem dvorišču s Tanjo Žagar zadnjo soboto v letu. Dan kasneje bodo, kot je že navada v zadnjih letih, na Praznični migetalnici prišli na svoj račun tudi ljubitelji elektronske glasbe. Včeraj je bil v Laškem koncert pevskih zborov in pohod z baklami, v okviru prazničnega dogajanja je treba omeniti še tradicionalno »žegnanje« konj na štefanovo, 26. decembra, in praznične domače kotičke sredi tedna na zgornjem vrtu Savinje. Foto: GrupA REPORTAŽA 35 Tudi medvedek je našel svoje mesto v praznični zgodbi, in sicer na razkošno okrašeni jelki Za letošnjo praznično krasitev in decembrsko dogajanje v Laškem (postavitev točk, drsališče, razsvetljava, najem šotora, organizatorji pri drsališču. itn) je Občina Laško namenila skupno približno 60 tisoč evrov ENERGETIKA CELJE 00 Ш lenergetika-ce.si Najvas spremlja тШ 36 REPORTAŽA novi tednik Št. 51, 19. december 2019 Stavba nekdanje univerzitetne knjižnice je med obleganjem Sarajeva pogorela. V obnovljeni stavbi je danes Mestna hiša. Avstrijsko cesarstvo je postavilo poslopje v orientalskem slogu. Zastavice ob državnem prazniku Bosne in Hercegovine Po mestu, ki je na očeh vsega sveta in je Slovencem nasploh blizu Veseli december v prestolnici Bosne in Hercegovine »Ali veste, da je zrak v Sarajevu danes med najbolj umazanimi na svetu? Veste tudi to, da je oblast prebivalcem odsvetovala, da bi se danes gibali na prostem?« me je v nedeljo ustavila na glavni sarajevski ulici Fer-hadija, domača televizijska novinarka. In ulice so bile zares skoraj prazne. Nad mestom je bil moreč oblak megle, ki se soncu nikakor ni hotela umakniti. BRANEJERANKO Megla je bila tako gosta, da je bil promet na sarajevskem letališču Butmir ustavljen. Sarajlije, kot se imenujejo Sarajevčani, so iz tega vremenskega pekla pobegnili na tisoč metrov visok Tre-bević. Tam je med zimskimi olimpijskimi igrami leta 1984 delovala steza za bob. Od lani je žičnica na mestno goro ponovno uporabna. Potniki vstopajo v središču Sarajeva. Kljub tako ali drugače neprijaznemu decembrskemu vremenu je v prestolnici Bosne in Hercegovine precej tujcev. V njem so tako tujci, ki imajo denar, kot tisti, ki ga nimajo. Poleg hrvaščine je mogoče tam, kjer so turistične znamenitosti, slišati veliko turščine in arabščine. Nekaj arabščine je tudi tam, kjer se zadržujejo prebežniki na dolgi in negotovi poti v zahodno Evropo. Nekateri pre-bežniki si pomagajo tako, da prodajajo na ulici paketke s papirnatimi robčki, izdelani- mi v sarajevski tovarni Violeta. Revščine in z njo različnih beračev na ulicah ne manjka. »Mali Carigrad« in »mali Dunaj« Sarajevo je mesto, ki po zadnji vojni privlači množice turistov. V njem se prepletata dve zelo različni kulturi, to sta avstrijska, ki je srednjeevropska, ter orientalska, ki je turška. Slednja je po arhitekturni plati najbolj opazna na stavbah Baščaršije, ki je nastajala vse od 14. stoletja. »Mali Carigrad« se med sprehodom po središču mesta naenkrat spremeni v »mali Dunaj«, kjer so stavbe v podobnem slogu kot na slovenskih ulicah. Še bolj čudi to, da je bilo v komaj štirih desetletjih avstro-ogrske zasedbe Sarajeva zgrajenega več kot v dolgih stoletjih turške zasedbe. Takšnega mesta, kot je bosanska prestolnica, stara celina drugod ne premore. Na mali površini starega mestnega jedra so postavljene skorajda druga ob drugi mo-šeje, katoliške in pravoslavne cerkve ter velika sinagoga. Poleg večkulturnosti Sarajeva privlačijo obiskovalce spomini na sarajevski atentat, ki je povzročil prvo svetovno vojno, ter spomini na obleganje mesta med zadnjo vojno. To obleganje so spremljali ljudje po vsem svetu. Zanimivo je, da se počuti večina Slovencev v tem več-kulturnem mestu precej domače. Med skupnimi točkami Slovencev in Bosancev so skupna zgodovina, podoben jezik, bosanska skupnost v Sloveniji in manjša slovenska v Bosni ter delna »srednjevropskost« dela Sarajeva. Slovenci so imeli zelo pomembno vlogo tudi na tamkajšnjih olimpijskih igrah. Srebrno olimpijsko odličje je osvojil naš smučar Jure Franko, maskoto iger Vučka je izdelal Slovenec Jože Trobec in še bi lahko naštevali. Guverner po materi Slovenec Obvezna točka obiskovalcev Sarajeva je prizorišče atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika v bližini reke Miljacke. Tudi tu ni šlo brez ljudi slovenskega rodu ... Pred atentatom in med njim je imel pomembno vlogo general Oskar Potiorek, sin slovenske matere ter češkega očeta. Potiorek, ki je bil doma iz Plajberka (Bad Bleiberg) v okolici Beljaka, je bil takrat avstrijski guverner Bosne. Atentatorju Gavrilu Principu, članu srbske nacionalistične organi- zacije Mlada Bosna, je uspelo ustreliti prestolonaslednika, drugi strel, ki je bil namenjen Potioreku, je po nesreči zadel soprogo Franca Ferdinanda. Zanimivo je tudi, da je bil Po-tiorek pred tem, v osemdesetih letih 19. stoletja, poveljnik kranjskega večinoma slovenskega pešpolka v Ljubljani. Še več, v Zasavju blizu železniške proge med Zidanim Mostom in Ljubljano je imel srednjeveški dvorec Prusnik. Tega je dala trboveljska občina leta 1989 - verjeli ali ne - porušiti. Malo znano je, da sta bila še dva pomembneža, ki sta bila ranjena med atentatom, slovenske gore lista. Ob prizorišču sarajevskega atentata je muzej, ki predstavlja kratkotrajno, vendar pomembno obdobje avstro-ogrske vladavine v Sarajevu. In tudi danes, po več kot sto letih, so o atenta- Ena od številnih sarajevskih mošej Z Baščaršije, kjer lahko med drugim kupite slovensko zastavo. Sarajevska katoliška katedrala iz leta 1989 REPORTAŽA 37 Spominki na Baščaršiji, ki spominjajo na otomansko obdobje. torjih na prestolonaslednika različna mnenja. Za večino Sarajevčanov so teroristi, za manjši nacionalistični del celo srbski junaki. Kraljevina Jugoslavija je atentatorjem Mlade Bosne postavila imeniten mavzolej. Ob stoletnici sarajevskega atentata je bil prenovljen. Danes si ga ogledujejo turisti, ki obenem obiščejo bližnji štadion Koševo. In še to: za Slovence je štadion Koševo zanimiv, ker je tam v imenu športnikov slovesno zaprisegel slovenski smučar Bojan Križaj. To, da je nesrečnik zaradi treme pozabil del besedila, so mu -tako Sarajevčani kot Slovenci - seveda oprostili. Vojna in povojna prestolnica Tudi zadnja vojna v Sarajevu - v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja - je poskrbela za še eno politično obarvano znamenitost tega mesta. Zato, da bi trpljenje obkoljenih Sarajevčanov olajšali, je bil zgrajen predor pod letališčem Butmir. Ta je bil pod nadzorom Združenih narodov. Po več kot sedemsto metrov dolgem predoru je bilo mogoče v Sarajevo dostavljati hrano, gorivo in orožje, po njem so iz obkoljenega mesta ter vanj prihajali ljudje. Med njimi so bili novinarji in na primer znameniti hrvaški tenorist Krunoslav Cigoj, ki je nastopal na koncertih v obkoljenem mestu. Letos je posmrtno prejel priznanje Ob reki Miljacki. Prizorišče atentata, ki je povzročil prvo svetovno vojno, je pred stavbo rdeče barve. V stavbi je danes muzej. častni meščan Sarajeva skupaj z igralko Mirjano Karanović iz Beograda. Ta je obkolitvi glavnega mesta Bosne pogumno javno nasprotovala. Danes je Predor rešitve, po bošnjaško Tunel spasa, velika turistična znamenitost. Začetek predora je bil pri hiši družine Kolar, ki je po vojni spremenila njegov del v zelo obiskano turistično točko. O njej seže glas vse do Holly-wooda in še dlje. Med tistimi, ki so obiskali približno dvajset metrov predora, so John Travolta, Richard Gere, Robert de Niro, Morgan Freeman, Emily Watson, Kevin Spacey, Orlando Bloom, Daniel Craig ... Tisti obiskovalci, ki bi radi videli posledice zadnje vojne Bosne in Hercegovine tudi po njuni zadnji vojni. Po politični plati sta za mlado nestabilno državo poskrbela kot visoka predstavnika kar dva Slovenca, in sicer oba z avstrijske Koroške. Prvi je bil Wolfgang Petritsch iz okolice Borovelj in za njim dr. Valentin Inzko iz Sveč. December v Sarajevu Danes je Sarajevo mesto, kjer lahko turisti resnično uživajo. Tudi v veselem de- cembru, ko je v mestu različnih veroizpovedi postavljen božični sejem, ko so okrašena božična drevesa in ko se vrstijo različne prireditve in delavnice Sarajevo Hollyday Marketa. Ne manjka niti praznično drsališče. Prestolnica Bosne in Hercegovine seveda ni mesto, od koder bi turisti odšli tako rekoč s praznim želodcem. Slovenci poznamo sarajevsko kuhinjo predvsem po čevapčičih, pleskavici, bure-ku in baklavi, saj za številne Nevsakdanje opozorilo. »Pozor, pazite se tatov in žeparjev!« svarijo po mestu v angleškem jeziku. v Sarajevu, ne morejo več veliko videti. Veliko ran na zgradbah, ki jih je povzročilo streljanje s hribov nad mestom, je odpravljenih. Na fasadah nekaterih stavb je mogoče videti le še posamezne luknje. Ran v dušah ljudi seveda ni mogoče tako hitro odpraviti kot rane na zgradbah ... Trpečim prebivalcem mesta je med vojno pomagal tudi zdrav bosanski humor. Tako kot na začetku vojne, ko naj bi se na zgradbi glavne pošte pojavil velik napis: »Ovo je Srbija!« (»To je Srbija!«). Naslednji dan je nekdo dopisal: »Pa ovo je pošta, budalo!« (»To je vendar pošta, butl!«). In Slovenci imamo pomembno vlogo pri obnovi Iz predprazničnega Sarajeva tamkajšnje dobrote niti ne vemo. Ste že recimo slišali za bamjo, bosanski lonec, dolmo, džigerico, hurman-džik, japrak, kadaif, klepe, kljukušu, mučkalico, raha-tlokum, sutlijo, tulumbo, tufahijo ...? K okusni hrani spada dobra pijača. In kako je v mestu številnih muslimanov s točenjem alkohola? Eni trdijo, da je točenje alkohola omejeno, domači novinarji pa so našteli, da je mogoče piti v Sarajevu kar stopet-deset različnih vrst piva. Bosanski islam je večinoma strpen, odprt do ljudi drugih veroizpovedi. Če bi bil drugačen, mu tam ne bi uspelo preživeti. Za nekatere Slovence je postalo to večkulturno mesto dom. V mestu različnih narodov živi slovenska manjšina, povezana v Slovensko kulturno društvo Cankar Sarajevo. Nastalo je že v času Kraljevine Jugoslavije in je bilo nazadnje ponovno vzpostavljeno vojnega leta 1993. V Sarajevu deluje celo slovenski pevski zbor. Slovenci so se začeli priseljevati v Bosno in Hercegovino že v času Avstro-Ogrske. V tistem času je živela v bosanski prestolnici kar osem let znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca ter bila članica Sarajevskega slikarskega kluba. Med drugim je poslikala tamkajšnjo jezuitsko in evangeličansko cerkev. Del veselega decembra v prestolnici Bosne in Hercegovine Na predprazničnem drsališču v središču prestolnice O o DfiDTD P T novi tednik OO rURI RE I Št. 51, 19. december 2019 Robert Gajšek in njegove fotografije kapljic obožujejo fotografski Kapljice, ki objektiv Šentjurčana Roberta Gajška večina pozna kot ravnatelja Osnovne šole Hruševec, veliko ljudi ga pozna tudi kot fotografa, ki na številnih lokalnih prireditvah v svoj objektiv ujame družbeno dogajanje, a njegov svet trkajočih kapljic žanje posebno slavo na družbenih omrežjih. Kako lahko iz dveh kapljic nastane goba? BARBARA GRADIČ OSET V garaži je miza, na njej je šest bliskavic, napravo, ki spušča kapljice ter fotoaparat s posebnim objektivom. Fotografiranje Roberta Gajška zanima že od ranega otroštva. Prve korake je napravil v domači temnici, kjer se je naučil razvijanja črno-belih filmov in fotografij. Pred leti se je navdušil nad makrofotografijo. Pri makro-fotografiji se razkrivajo zanimive podrobnosti, ki jih pri bežnem pogledu mogoče niti ne opazimo. Če se strokovno izrazimo, o makrofotografiji govorimo takrat, ko je fotografiran objekt na slikovnem senzorju fotoaparata upodo- bljen v svoji resnični velikosti. To pomeni, da je razmerje med objektom in sliko 1:1. O takšni fotografiji lahko govorimo tudi takrat, ko je razmerje fotografiranega objekta in slike na primer 2:1 ali 3:1 in tako naprej. To pomeni, da je objekt v naravi dvakrat oziroma trikrat manjši od velikosti na sliki. Fotograf se za takšno vrsto fotografije odloči, ko želi posneti fotografije majhnih stvari. »Makrofotografija me je navdušila že v času analogne fotografije. Tovrstno fotografiranje je bilo zahtevno še toliko bolj, ker do razvijanja nisem mogel ugotoviti, kaj točno je nastalo. Danes digitalna tehnika omogoča, da lahko zelo hitro spremljaš pogoje in tudi nastavitve. Zelo hitro lahko tudi vidiš učinek tistega, kar si naredil.« Trki kapljic in posebne oblike V zadnjem letu je zaplaval v svet fotogeničnih kapljic, saj so ga prevzeli posnetki vodnih kapljic. V njegovi garaži je nastal improviziran studio, kjer s pomočjo posebne naprave spušča kapljice in jih nato pri posebni svetlobi fotografira. »Kapljico spustim v drugo tekočino, kapljica se nato odbije od te tekočine. Zanimivo je, da s pomočjo naprave drugo kapljico spustim ravno takrat, ko se prva odbije, in tako dve kapljici trčita. Ob trku nasta- nejo posebne oblike, najpogosteje so to nekakšni dežnički. Zanimivo je še toliko bolj, če na vse to prileti še tretja kapljica.« Robert Gajšek mora trk kapljic ustvariti v točno določenem trenutku. »Treba je natančno določiti, koliko milisekund bo med prvo in drugo kapljico, koliko milisekund bo šoba fotoaparata odprta, kakšna bo višina kapljic in kakšna bo tekočina. To ni ravno široko območje fotografiranja, je zelo ozko območje, ki ga je treba poiskati.« Kaj je v teh kapljicah tako magnetnega? »Po izobrazbi sem fizik in me je voda kot spojina vedno zelo zanimala. Voda ima številne lastnosti, brez katerih nas na planetu Zemlja sploh ne bi bilo. Različne so njene anomalije, najgostejša je pri 4 stopinjah Celzija, kar je pogoj, da jezera in morja zmr-zujejo od zgoraj navzdol. Voda ima posebno površinsko napetost, kapilarnost, ogromno toplotno kapaciteto. Ste kdaj pomislili, da pride voda do zadnjega lista na drevesu, pa drevo nima nobene črpalke, da bi jo do tja prečrpalo? To so vse lastnosti vode, ki nam omogočajo preživetje.« Pred leti so Gajška navdušile fotografije vodnih kristalov. »Znan japonski fotograf je posnel zmrzovanje vode v snežinke in je te kristale izpostavljal različnim zunanjim pogojem. Videl je, da se kristali različno odzivajo. Prav tako sem tudi pri kapljicah opazil, da se, če jih osvetlim z različnimi svetlobami, različno oblikujejo.« Barvne kombinacije Njegove kapljice so ujete v različne barvne kombinacije. Tukaj je za pomoč poprosil hčerko, ki je likovnica po izobrazbi. »Pravniki pravijo, da nepoznavanje prava škodi, mislim, da tudi nepoznavanje fizike škodi, enako tudi nepoznavanje umetnosti. Hči mi je pomagala poiskati prave barvne kombinacije. Zelo dobre povratne informacije sem dobil na družbenih omrežjih, kjer so uporabniki hitro povedali, kaj je njihovim očem všeč in kaj ni.« V večini primerov je uporabil zgolj vodo, včasih ji je za barvne učinke dodal tudi živilske barve. Nekajkrat je vodi dodal mleko, poskusil je tudi z vinom. Pri fotografiranju je uporabil tudi različne barvne filtre na bliskavicah. Ni vremenskih nevšečnosti »Makrofotografija je zanimiva, ker nisem vezan na vremenske pogoje in letni čas. Grem v studio in lahko delam kadarkoli. Ko nimam kaj početi, se posvetim temu eksperimentalnemu fotografiranju, ki mi je kot fiziku blizu.« Foto: GrupA Št. 51, 19. december 2019 FOTOREPORTAZA 39 Tudi otroke zaposlenih v medijski hiši NT&RC je obiskal Božiček Pravljice v škatli, sreča povsod okrog nje lU Ste si tudi vi kdaj zaželeli, da bi lahko dan podaljšali za urico ali dve? Nek grof se je domislil, da bi bili ob podaljšanem dnevu njegovi podaniki še bolj koristni kot sicer. In ker se za vsako težavo najde rešitev, mu je nekdo zgradil poseben stroj, ki po potrebi podaljša dan. Tako se je začela zgodba, ki jo je otrokom na odru gledališča kamišibaj pričaral naš radijski jutranjik Boštjan Oder. pirnega gledališča je otroke in njihove starše naravnost navdušil. Kdo bi si mislil, da je lahko petelinovo jajce vzrok toliko težav in zapletov? Zagotovo niste vedeli, da se je iz takšnega jajca globoko pod zemljo izlegel zmajček Pozoj. Rastel je in rastel, tresel gore in doline ter nazadnje celo ušel iz butaja. Tako se namreč v kamišibaju imenuje oder oziroma lesena škatla, v kateri se skrivajo pravljič- ne slike. Čisto na koncu se je Boštjan zapletel še v resno dilemo s kolegico Jano Fle-go. Vprašanje, ali se v butaju skriva zajček ali račka, je bilo tako resno, da so celo najbolj zgovorni otroci ostali odprtih ust. Na srečo dilema, ali bi poklicali Božička ali ne, ni obstajala niti za trenutek. Bradati mož je poleg lepih daril - nadvse lično jih je zavil pri Ireni Poznič v Cvetličarni Celje - in sladkih dobrot prinesel tudi zvrhan koš dobre volje, ob kakšnem darilu pa tudi izbruh čiste sreče. Saj res ... Zagotovo vas zanima, kako se je končala pravljica iz uvoda. Grof je lahko podaljšal dan z vrtenjem posebnega kolesa. Ob koncu dneva je ugotovil, da je za njim v resnici najdaljši dan, kar jih pomni. »Stroj bi sicer lahko vrtel kdo drug, a potem dan ne bi bil daljši,« so poučili utrujenega grofa. »No, prav, potem pa naj bo dan takšen, kot je vedno bil,« je pametno sklenil. V tem duhu se lahko spogledamo tudi mi; časa ne moremo upočasniti ali podaljšati - lahko pa ga poskušamo preživeti kar se da polno in drug drugemu blizu. Foto: SHERPA 40 VOSCI LA novi tednik Št. 51, 19. december 2019 »Če ne vprašamo, ne bomo nikoli vedeli. Če ne gremo za tistim, kar si želimo, ne bomo nikoli imeli. Če ne naredimo koraka naprej, bomo stali vedno na mestu.« Paulo Coelho Vsem vam želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo, ljubezni in miru polno novo leto. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar s sodelavci Naj prazniki prinesejo mir, toplino in bližino. Leto 2020 pa naj sestavljajo dnevi, ki vas bodo razveseljevali in na katere boste ponosni. Srečno, zdravo, ustvarjalno in uspehov polno leto vam želim. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Voščimo vam vesele božične praznike, da vam praznični dnevi prinesejo veliko lepih trenutkov, v novem letu pa vam želimo obilo zdravja, sreče in uspehov. Župan Martin Brecl z občinskim svetom in občinsko uxv^(^Xne Dobrna Spoštovane občanke in občani občine Laško, v prihajajočih prazničnih dneh vam želimo vse dobro, pustite slabe stvari za sabo in z optimizmom glejte v prihodnost. Naj bo 2020 po vaših željah! Župan Franc Zdolšek s sodelavci in z občinskimi svetniki Iz preteklosti ohranjaj najlepše spomine, sedanjosti se nasmehni, v prihodnost usmerjaj pogled, s srcem, z upanjem in ljubeznijo. Naj bodo lepi in veseli prazniki, slovo od starega leta ne pretežko, novo leto pa srečno, zdravo in uspešno. Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik z občinsko u|)rč^\9omXXbčinskega sveta Leto, ki se izteka, je bilo v znamenju zaupanja, bilo je v znamenju poguma, ki nas je le še utrdil na naši poti. Bilo je v znamenju veseljain spoznanau, koliko zmoremo - skupaj. Naj prihodnost prinese nove izzive, izzivi in povezanost pa naš skupni uspeh. Vesel božič in srečno novo leto 2020! Občina Podčetrtek župan Peter Misja s sodelavkami Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, I tisoč in tisoč zvezd je med nami, naj gre po svetu - rama ob rami -svetloba z nami. (Tone Pavček) Občankam in občanom Občine Prebold želimo vesele božične in novoletne praznike ter vse dobro v letu 2020. Občina Prebold Vletu2020 naj bodov9i korakipogumnU vaša beseda zaupanja vredna ter vaše življenje barvito, iskrivo in nasičeno s trenutki prave sreče. Župan Občine Radeče Tomaž Režun s sodelavci 1 r ■ * i ► < Naj vas božič združi, leto 2020 pa prinese zanimive izkušnje, izjemnedos ežke in mine v zavrtfu znanja, ustvarjalnosti in osebne sreče. Županja Ob čine Rečica o b Savinji Ana Rebernik z občinsko upravo in s člani občinskega sveta Tako se zmeraj na novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan. (Tone Pavček) Vesele božične praznike in srečno v novem letu! Župan Matija Čakš s sodelavci občinske uprave Mi smo tisti, ki hranimo Dušo sveta, zemlja, na kateri živimo, pa bo boljša ali slabša le toliko, kolikor bomo boljši ali slabši aami. (ALKIMIST) Voščim vam blagoslovljen božič ter izpolnjujoče, z malim i rndostm i pjepteteno leto 2020. Županja Katarina Prelesnikssvojimi sodelavci Tako se zmeraj na novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan. (To ne Pavček) Veselepraznike in vse clubro v letu 2020! Župan Občine Šoštanj Darko Menih, prof. s sod elbvci VO ŠCILA 41 Človek ne zna voščiti toliko želja, kot jih zmore uslišati življenje. Preproste stvari in majhne pozornosti delajo čudeže -naj jih bo v novem letu čim več. Vesel božič in vse dobro v letu 2020! Župan Občine Štore Miran Jurkošek s sodelavci V 25 letih se je občina Vojnik tudi z vašo pomočjo uspešno razvijal a inrasla.Hvala vam za vaš prispevek. Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. SREČNO 2020! Župan in sodelavciObčine Vojnik Spoštovani. Da bi našli srečo tam, kjer jo iščete in najbolj potrebujete, Vam ob božiču in novem letu 2020 želi Župan Občine Žalec Janko Kos s sodelavci. Barve pomladi vznemirjajo domišljijo, energija poletja vabi k raziskovanju, okus jeseni očara čute in zimska pričakovanja vzradostijo srce. Radostimo se leta 2020 v pričakovanju novih izzivov in uspehov. Vesel božič in srečno novo leto! Župan Občine Zreče mag. Boris Podvršnik 42 PODLISTEK novi tednik Št. 51, 19. december 2019 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) (17) Štov. L l'oKiiiiieziiri števi kil slnni* I »< > vin, Lcio 1. J )»J< s ve lisi d £1 Urejuje Srečko Puncer. Velikovec, 22. grudna 1918- Izdaja nadp. Fr a ^зј, UrcUiii^tv«* in upriivnliivn v Vdlkuveu. (ilavnllr^ štev. .'iL 11.-.: »t mom plafiail, številka po najinajtj ,\i i !v:ii Ceue Злвега1'ЈШ so. čelu btna HXH