PRISPEVEK POUKA GEOGRAFIJE K POVEZOVANJU ŠOLE IN DRUŽBENEGA OKOLJA x Marija Košak Težnje po življenjski naravnanosti vzgojnoizobraževalnega dela v šoli in pove- zanosti tega dela z življ enjem in potrebami družbenega okolja niso nove in ne- znane. Svet okoli nas nudi veliko različnih možnosti za pridobivanje znanja, za bolj še razumevanje številnih odnosov, za ugotavljanje pojavov in procesov, vrednotenje dejstev. Zato lahko razumemo, zakaj so tudi v procesu celovite preobrazbe našega vzgojnoizobraževalnega sistema družbena in vzgojna pri- zadevanja usmerjena v razvijanje takega načina dela, ki bo slonel na povezova- nju in sodelovanju šole z družbenim okoljem. Ustreznost postavljanja takih zahtev je tudi v skladu s spoznavnim procesom, ki temelji na didaktičnih prin- cipih (nazornosti, od bližnjega k daljnjemu, od poznanega k nepoznanemu in d r . ) in želji po povezovanju teorije s prakso. / Proučevanje okolja lahko pojmujemo kot osnovno obliko geografskega dela. Gle- de na njen družbeni značaj in prispevek k reševanju aktualne problematike v določenem okolju se zahteva po intenzivnem delovanju na raziskovanju njegovih značilnosti vedno bolj poudarja. Da bi geografija pri pouku opravila svojo družbeno vlogo oziroma z vzgojo in izobraževanjem mlade osebnosti, ki bo kot delavec - samoupravljalec vključen v družbeno okolje in bo prevzel odgovor- nost za njegov splošni družbeni razvoj, bi morali izrabiti sleherno možnost za uresničitev zahtev nakazanih s smernicami življenja in dela šole in zahte- vami geografije kot znanosti. Pri ugotavljanja prispevka pouka geografije pri spoznavanju družbenega okolj a in povezanostjo pouka z življenjem m orz' o najprej opredeliti, kaj pojmuje- mo pod družbenim okoljem, in drugič, kakšen je način za uresničevanje po- vezovanja pouka geografije ž družbenim okoljem. V geografski literaturi in v vzgojnoizobraževalnih dokumentih srečamo različne termine za določen prostor, za del zemeljskega površja, v katerem učinkuje- jo, se prepletajo in prežemajo različne fizičnogeografske in družbenogeograf- ske prvine in pojave, ter se razvijajo določeni odnosi tako, da ustvarjajo neko celovito podobo in osnovo za proučevanje. Pri pouku najpogosteje označujemo tako pokrajino: okolica šole, domače okolje, domača pokrajina, človekovo oko- l je , življenjski prostor, domovina (ožja, širša), družbeno okolje, življenjsko okolje, regi ja (mikro, makro). Tako raznolikost oznak za isti prostor, za isto območje, v katerem naj bi učenci osvajali osnovna znanja iz geografije, bi bilo potrebno na podlagi dogovora poenotiti. Vprašanje je npr., ali je termin 'družbeno okolje" najbolj primeren. Res je, da se okolje vedno bolj in hitreje X v v v dipl. geog., prof. višje sole, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Alendejeva, glej izvleček na koncu Obzornika 9 spreminja oziroma preoblikuje posebno močno pod vplivom družbenih dejavni- kov (npr. : izsuševanje, namakanja, izgradnja infrastrukture, komunikacij, naselij , opuščanje obdelovalnih površin in njihovo zaraščanje in podobno). Za spoznavni proces (enako kot za raziskovanje) pa je enako pomembno spozna- vanje naravno geografskih značilnosti. Vendar bi bilo enako vprašljivo upora- bljanje le termina "naravno okolje", ko pa v obeh primerih želimo doseči kom- pleksno dojemanje neke pokrajine. Prav gotovo bi bil najboljši oziroma naj- ustreznejši termin "geografsko okolje". Kakorkoli označimo območje, izbrano za realizacijo programa geografskega izobraževanja, je zaradi neprecenljive vrednosti neposrednega spoznavanja pokrajinskih značilnosti , ugotavljanja geografskih pojavov, spremljanja nasta- jajočih sprememb, oblikovanja predstav in osvajanja geografskih pojmov nujno, da v največji možni meri povežemo pouk z Možnostmi, ki jih nudi geograf- sko okolje. Tako bodo učenci razvili akti ven odnos do pokrajine in s tem do življenjske stvarnosti sploh. Tudi geografski pouk bo tako veliko bolj aktualen in zanimiv. Načini za uresničevanje povezovanja pouka geograf i je z družbenim okoljem so razl ični . Segajo od bolj ali manj stalnih do posebnih programov. Osnovni učni načrti vsebujejo smernice, kako bi pri pouku dosegli, z dosled- nim uvajanjem neposrednega opazovanja in proučevanja družbenega okolja, bo l jše rezultate. Glede na stopnjo izobraževanja je različno močno poudarjena zahteva o povezovanju okolja s poukom. Pri iskanju ustreznih organizacijskih oblik, i z - boru vsebin in obsega je treba upoštevati starost učencev, možnosti in potrebe šole in družbenega okolja. Pomembno je , da organizacija dela zagotavlja samo- stojnost in aktivnost učencev, ustrezno pomoč učiteljev, šole, staršev in drugih dejavnikov v okolju. Zahteva po povezovanju vzgojnoizobraževal nega dela z neposrednim okoljem še najbolj izstopa v učnih načrtih, pa tudi v učni praksi pri spoznavanju narave in družbe in spoznavanju družbe oziroma njihovi geografski komponenti . Smotri in učne vsebine so tako izbrane, da dobesedno si l i jo učitelj a v organiziranje pouka z opazovanjem značilnosti geografskega okolja. Tudi pojasnila po posa- meznih učnih temah in splošna navodila natančno usmerjajo učitelja na vkl ju- čevanje okolja pri pridobivanju znanj, predstav in osvajanju osnovnih pojmov. Tako pridobljena znanja so pomembna osnova za kasnejše sistematično geo- grafsko izobraževanje. Iz učnega načrta za spoznavanje družbe povzemam: Ena izmed temeljnih na- log tega učnega predmeta je odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo - v naravi in družbi in to tako, kakor v naravi delu- j e j o - tore j povezano. Tako razvijamo pri učencih osnovne pojme o naravi in družbi, na katerih gradimo v nadaljnjih razredih. Opazovanje konkretnih predmetov in pojavov je izhodišče spoznavanja objektivne 10 stvarnosti. Kadar je le mogoče, učenci neposredno opazujejo predmete in po- jave, o katerih se učijo in tako oblikujejo jasne predstave in pojme. Učenci naj na konkretnem in posameznem na osnovi lastne miselne aktivnosti spoznaj o splošno. Zaznano situacijo razčlenjujejo in poudarijo tisto, kar je bistveno in med seboj povezano . . . Sposobnost opazovanja mora učitelj razvijati načrtno: učence navaja, da aktivno in usmerjeno opazujejo, da analizirajo in primerjajo ter posplošujejo. Posebno pomembno je, da,predmete in pojave opazujejo v gibanju ter zbirajo in primerjajo zbrane podatke in slikovno gradivo. Najpogo- steje organiziramo opazovanje pod neposrednim učiteljevim vodstvom, uvaja- mo pa tudi različne opazovalne naloge, ki jih učenci po učiteljevih navodilih opravljajo samostojno (Učni načrt za spoznavanje družbe, Zavod SRS za šo l - stvo, Ljubljana 1982). Drugače je v učnih načrtih za geografijo tako v osnovnih kot srednjih šolah. Zahteve za neposredno delo v okolju so bolj skromno zastopane, čeprav bi se morali zavedati , da so geografske predstave, ki jih učenci oblikujejo v svo- j i okolici, nepogrešljiva opora pri spoznavanju oddaljenih pokrajin in celin. Tudi osnovna izhodišča za skupna programska jedra vsebujejo le obrobno su- gestijo "Terensko delo se izvaja pri vajah v orientaciji v prost oru in gibanju s pomočjo topografske karte" (Prijedlog zajedničkih programskih jezgri za osnovno i usmjereno obrazovanje, Zagreb, lipanj 1982). Najprimernejši in istočasno najzahtevnejši je program, ki ga srečamo samo v tistih usmeritvah srednje šole, ki vključujejo učni načrt "Domača regija". Pri tem je osnovno izhodišče tako teoretično kot v neposrednem okolju spo- znavanje vseh tistih tipičnih geograf skh pojavov in procesov, ki karakterizi- rajo določeno območje. S tako zasnovanim poukom se oblikuje aktivni odnos učencev do pokrajine. Kasneje pri proučevanju teoretičnih tolmačenj o zna- čilnostih pokrajine lahko pride do primerjav, iskanja podobnosti oziroma razlik in predvsem v lažjem oblikovanju osebnih stališč do dol.čenih dejstev. V programu življenja in dela šole so načrtovani naravoslovni dnevi. S pomočjo občasnih - obveznih dejavnosti se v veliki meri lahko uresničuje zahteva po- vezovanja pouka z družbenim okoljem. Vsebine, ki jih pridobijo učenci s po- močjo organiziranega terenskega dela, so različne glede na predznanje, nji- hove psihofizične sposobnosti, strokovno usmeritev, skratka glede na to, kakšne so stvarne možnosti učencev. Pri tem gremo od preprostih opi sov opazovanih geografskih pojavov (osnovna šola), kot so na primer značilnosti površja, vode in pd., opazovanja in proučevanja delovanja človeka na preobraz- bo pokrajine do ugotavljanja problemov, ki se pojavljajo v določenem okolju (hrana, energija, varstvo okolja, zdravje i td . ) . Posebnosti naravoslovnih de- javnosti so v medpredmetni povezavi vseh naravoslovnih predmetov s tistimi predmetnimi področji, ki s svojimi ugotovitvami tudi prispevajo k celostno- stni podobi neke pokrajine. Tako ima geografija poleg samostojno raziskoval- ne vloge še povezovalno. Njena naloga j e , da uvodoma predstavi prostor in da ves čas spremlja ugotovitve, išče vzroke in posledice za stanje kot je in da na zaključku poda sintetično sliko pokrajine. Pri organiziranju naravoslovnih 11 dni je pomembno, da učenci sodelujejo pri oblikovanju programa o poglablja- nju in razširjanju strokovnega znanja o naravnem in družbenem okolju in spo- znavanju družbenega vidika uporabe pridobljenega znanja, spoznavanju speci- fične samoupravne možnosti in načine posega v okolje in odnose družbe do narave sploh. Pri izdelavi programa se mora upoštevati specifičnosti doma- čega okolja, sodelovanje vseh učiteljev in zunanjh sodelavcev ter tistih delov- nih organizacij in strokovnih društev, ki glede na zahteve programa najlažje in najuspešnejše omogočajo dosego postavljenega ci l ja. Veliko več možnosti za uveljavljanje zahtev po povezovanju pouka z družbenim okoljem se odpira s posebnimi - vzgojnoizobraževalnimi programi. Ti omogoča- jo učencem, da: se vključijo v dejavnosti glede na svoj interes in se tako oblikujejo in pripravljajo na nadaljnje izobraževanje in delo. Zato je pomembno, da ima vsaka interesna dejavnost poleg splošne vzgojne tudi usmerjevalno vlo- go. Vprašanje o ustreznih možnostih za zadovoljevanje in razvijanje različnih interesov učencev glede na specifiko pouka geografije, je skoraj v vsakem okolju rešlj ivo. Navidez so zlasti šole v mestih omejene glede razvijanja ta- kih interesov, češ da je zaradi urbaniziranega okolja vrsta geografskih de- javnikov težje ugotovljiva. Prav gotovo se tudi v takem okolju ponujajo številne možnosti za uveljavljanje terenskega dela. Bolj pogosto kot iskati vzroke v okolju, da se vrsta nalog uspešno real iz i ra, je v nepripravljenosti učiteljev za organiziranje takega dela. Zato bi morala biti osnovna naloga kadrovskih šol , da že z rednim študijskim programom zagotovijo bodočim učiteljem geo- graf ip usposobljenost za opravljanje takih nalog. Kakšne so torej možnosti za interesne dejavnosti s področja geografi je? V osnovni šoli zadovoljujejo učenci svoje interese v geografskem krožku, obram- bnem krožku, pri zvezi tabornikov in drugih dejavnostih v krajevni skupnosti, v kateri ž iv i jo . , ' l Za učence srednjih šol so pogoji za aktivno vklj učevanje pri spoznavanju in raziskovanju konkretne problematike v neposrednem geografskem okolju na srečanjih mladih raziskovalcev, na raziskovalnih taboril in v klubih mladih ra - ziskovalcev. Gibanje "Znanost mladini" je že po nekaj letih pokazalo odlične rezultate in začetno nezaupanje do takih oblik dela je počasi zbledelo. Z me- todami raziskovalnega dela so mladi ob sodelovanju mentorjev in v neposred- nem stiku s problematiko določenega okolja prišli do rezultatov, ki so tudi širšega družbenega pomena. Z a k l j u č e k Geograf ija kot vzgojnoizobraževalni predmet nudi številne možnosti za ure- sničevanje težnje po vključevanju v ž iv l jenje okolja. Seveda pa moramo pou- dariti, da so različne oblike dela le sredstvo za doseganje tega c i l j a . Šole bi morale ugotoviti vse možnosti , ki jih nudi družbeno okolje in istočasno sprem- ljati interese, stališča in mnenje učencev o takem delu. Uspehi določenih oblik različnih dejavnosti pri rednem - obveznem programu, pri izvenrazrednem 12 in izvenšolskem , posebnem programu, nakazujejo ustreznost poti za uresniče- vanje težnje po povezovanju šole z družbenim okoljem, pri čemer ne smemo zanemariti osebnih prizadevanj učiteljev, vodilnih delavcev v šoli pa tudi interese okolja. Še več, taki uspehi bi morali biti vzpodbuda slehernemu uči - telju geografi je, da s sodobnejšimi, življenjskimi oblikami in metodami dela pri pouku geografije prispevamo k podružabljanju njene dejavnosti tako, da bi postopno preraščala v potrebo pri bogatitvi slehernega človeka s spoznanji o okolju in možnostmi njegovega razvoja. L i t e r a t u r a 1. Učni načrt za spoznavanje družbe, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1982 2. Učni načrt za spoznavanje narave in družbe, Zavod SRS za šolstvo, Lju- 1 bljana 1982 3. Smernice za delo osnovnih šol, Zavod SRS za šolstvo, Ljubljana 1982 4. Prijedlog zajedničkih programskih jezgri za osnovno i zajedničke osnove odgoja usmjerenog obrazovanja, Zagreb, lipanj 1982 5. Mira Verbič: Geografija v programii srednjega usmerjenega izobraževa- nja v SR Sloveniji , Geografski obzornik, 3-4, 1981 6. Slavko Brinovec: Vloga in položaj geografije pri naravoslovnih dejavnostih, Geografski obzornik, 3-4, 1981 7. Sulejman Smlatič: Značaj i metode geograf skog proučavanja i upoznavanja zavičaja, Zbornik radova simpozijuma o didaktičkim i metodskim proble- mima nastave geografije u SFRJ, Jahorina 1975. 8. Vladi mir jflemenčič: Uvodna beseda k mladinskim raziskovalnim taborom na narodnostno mešanem ozemlju Prekmurja, Ljubljana. 13