Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold.
TeJefon št. US.
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
St. .76.	o	Maribor, dne 30. junija 1909.
ttapoCnina listo:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... l	K.
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Slovanska liga katoliških akademikov«
Dne 24. junija se je vršil na Dunaju ustanovni shod te velepomembne organizacije. Navdušenje za katoliško in slovansko misel, ki je živela do sedaj samo v besedah, je ustvarila sedaj močno organizacijo na trdnih, stalnih tleh, kakor so trdna katoliška in slovajnska načela.
V cerkvi Marija Treu so se sešli zastopniki slovanskih akademskih društev pri skupni sv. maši, Popoldbe ob 3. uri se je vršila seja delegatov slovenskega, češkega, poljskega visokošolskega dijašt-va. Delegatje so si tu začrtali program delovanja S. Lige K. A. ter določili sredstva, ki so potrebna za skupno delo, kakor:	društvena gl atola, društvena
(potovalna) knjižnica, kolonizacija slovanskega dija-štva, medsebojno občevanje in dopisovanji, orgajni-zacija proučavanja slovanske Multure in učenja slovanskih jezikov, kodifikacija dijaškega prava, društvene finance in drušjtveni znaki.
Zvečer ob 7. uri pa se je vršil ustanovni shod v dvorani Hotel Post. Podpredsednik pripravljalnega odbora stud. phil. Fr. Stele otvori zborovanje z iskrenim pozdravom na vse navzoče, zlasti na češke poslance gg. dr. Hrupa; n a, Stojana, Šrameka, Pra-žaka itd.,, med zborovanjem je prihjitel med burnimi ovacijami dr. Krek.
Po pozdravu podpredsednika pozdravijo zborovanje delegatje posameznih akademskih društev: Češite Lige, Spolka eeškyh tehnikov v Brnu, Hrvatske, Domagoja, češke mladeniške zveze, poljskega katoliškega dijaštva, Zarje in Danice. Vsi izražajo svoje veliko veselje, da se je konee.no uresničila želja po skupni organizaciji, ki bo za bodočnost najjveöjjqga pomena.
Nato poroča Stele o težavah, s katerimi se je moral bojevati pripravljalni ocljsek, fc) redno so bila pravidja potif^efnaj. Že lanslko leto so sp sešjti češki, poljski in jugoslovanski delegatje v' zlati Pragi, kjjer so položili temelj novi organizaciji. Danes vidimo prve lepe uspehe skupnega dela. Koliko dobrih sadov bomo dosegli,«, bo pokazala bodočinost. Na predlog g. akademika Kempcrla izreče občini zbor pripravljalnemu odboru zahvalo in priznanje.
Nato sledi, izvolitev načelstva. Za predsednika se izvoli Ceh gospod Smrkal in za pjjijm še drugi odborniki. Predsednik oriše v vzvišenih besedah pomen S. L. K. A.
Med slučajnostmi se sprejme predlog gospoda Majlneriča, da se naj osnuje državni pripravljalni odsek za slovensko pravno fakulteto v Ljubljani sporazumno s kranjskima vseučiliškima odsekoma. Nadalje predlaga: gospod Majlnerič, da se naj dela na to, da slovatpski znanstveniki in pisatelji ne zahtevajo carine za prevode svojih del v kak drug slovanski jezik. Osobito povdamja, dia je taka carina nečastna in protisluvanska, ako zahteva pisatelj carino od1 prevoda, znanstvenih del, katere je spisal v nemškem jeziku, v slovanske jezike.
Gospod prof. Marinko predlaga, da se oklenejo Slovenci z večjo vnemo zagrebškega vseučilišča in da naj se v doglednem času ustanovi i v Zagreb:; slovensko katoliško akademično društvo.
Po; teh predlogih zaključi gospod predsednik Smy.kal zborovanje, navdušujoč vse za v strain o delo na pričeti poti.
Toda zborovalci se nikakdr niso mogli ločiti iz dragega jim prostora, kjer so doživeli mogoče najdražje ujre svojega j živllepja. Zlasti je doseglo veselje svoj vrhunec, ko je še nastopil vzorni prijatelj mladine dr. Krek in z mladeniško ognjevitostjo navduševal navzoče za naše svete ideale.
'Med neofioielnim delom, kji ga je vodil gospod baron in ministrski svetnik Pražak, je bilo slišati mnogo navdušenih govorov, zlasti od bratov Cehov. Pevski zbor Danice je prepeval narodne pesmi in še le pozno večer, so se navdušeni zborovalci razšli.
Na zborovanje je dospejo tudi dokaj brzojavnih pozdravov, da se omejimo le na nekatere:	od
prevzvišienega knezoškofa dr. Bojnaveiuura Jegliča, od poljskega katoliškega akjademičnega društva Polonin in drugih.
Naj' rodi mlado društvo med, slovansko katoliško mladino obilo sadov, naj cvete raste in živi kot poroštvo — slovanske vzajemnosti.
„Kres“.
Razdirajoča politika liberalno-radikalnih graških slovenskih visokošolcev je obrodila prav lepe sadove. Na njih nečuven napad na Domtfvino, katero so poRiberalili s pomočjo socialnih demokratov, smo odgovorili na slovesni naičijU graški katoliški Slovenci z ustanovitvijo Kresa.
Sklicatelj gospod Malherič je pozdravil do 50 udeležencev, poročal, o delovanju pripravljalnega odbora, in precital in razložil pravila društva. Oglasilo se je takoj 35 rednih članov, samih trdjhih zna-
čajev, krepkih mladeničev in pridnih deklet, ki hodijo trdnih korakov po trnjevi poti katoliškega prepričanja s samozavestnim pogledom na cilje verske in narodne izobrazbe. Društvo Kres je trdnjava, zidana na zdravem temelju. Njega namen je, združiti graške katoliške Sjlovence in ,varov/at|i iz domovine došle bratje, da ne zagaziiijo v brezversjko in njem-čursko blato.
V odbor, kateri nam jamči uspešno delovanje, je bilo izvoljenih 7 mladeničev in 2 dekleti. Nastopili so govorniki, ki so povdarjali v krilatih besedah pomen slovenske katoliške izobrazbe, varčnosti in treznosti ter veliki pomen slovenske službe božje v Gradcu in čitanje dobrega časopisja.
Gdč. Korpar je naštevala težkoče agitacije' v velikem tujem mestu, kjer mika zabava in nepoštena družba mnogo bolj kakor vzorno katoliško izobraževalno društvo.
Društvo je ud S. K. S. Z. v Mariboru.
Došli so nam pozdravi od bralskega društva Straža na Dunaju, Danice, S. D. Z. in od ustanovnega člaha g. dr. Rožica v Ljubljani.
Rojaki v domovini! Podpirajte nas ob vsaki priliki, da moramo doseči prvo si stavljeno nalogo, zvišati število elanov na 1000, katero se naj pomnoži mnogokrat.
Politični pregled.
Dr. Šušteršič o pjbložaju.
Glede na razne vesti o Slovanski Jednoti je izjavil idr. Sjusteršič sledeče:	Visa poročila o kaiki
krizi v Slovanski Jednoti so neresnična. Meni m znan nikak moment, ki bi omogočil sklepanje o krizi.
Nasprotna mnenja glede na taletičnja vprašanja obstajajo v vseh klubih, tembolj pa v taki veliki parlamentarni zvezi, kakor je Slovanska Jednota, u tvori parlamentarne organizacije kake posamezne stranke, marveč ki predstavlja zvezo različnih klubov in strank v smoter parlamentarne kooperacije. Kakor v vseh večjih strankarskih zvezah razločujemo tudi v Slovanski Jednoti akcijsko skupino in pa rezervno skupino. Akcijska skupina je pričela sedaj akcijo, dasi tudi vsaj začasno — na lastno odgovornost, Parlamentarna komisija .Slovanske Jednote bo nadaljevala svoja v petek prekinjena posvetovanja prihodnjo sredo ali četrtek in jih gotovo takp končala, kakor odgovarja po Jednoti poosebljenim narodnim koristim. Glede na izjavo ministrskega predsed-
FOIXLISTBK.
Sliki iz življenja.
(Konec.)
Kaj mu je mar dušno stanje hčerke, saj on ne čuti. Ona mu je le orodje, da je nasitil svojo lakomnost, da si je kupil zavest, da mu ga tri ure okoli ni para.
Starec, ali se ne motiš? PozabiJt si, da je vse to le blišeeča pena, a na dnu je skfrit, pelin — grenek in bridek!
Pozabil si, da se obrača kolo, in c- danes meni, jutri tebi. Minljivosti sveta mlisi študiral in dobro bi bilo, da bi. Vsaj otroka bi ne storil nesrečnega in na stare dni bi si prihranil marsikaj, česar prej nisi okušali. A kaj, pozabil si, hotel si pozabiti. — —
Samo nekaj tednov je minulo. Mlada žena je gospodarila, zet gospodaril. Oče je mislil, da bo, kakor bo on rekel. Pa se je zmotil. Molčati je morail on, molčati mati. Tu in tam se je mlada žena potegnila za stariše, a posledica je bila, da je bil ž njo surov. Tako se je vgnezdil domači prepir.
Starcema so se odprle oci; Videla sta, da sta bogata — reveža, videla, da je hčer sužnja in da sta ji pripravila pekel.
'Mlada žena je skrivala solze pred ‘roditeljima, Pa fopolno skriti jih ni mogla. Saj sta videla, kako je ravnal ž njo in to že za nekaj tednov po poroki. Kaj še le bo.
In starec si je zakril oči. Iz prsi pa mu je Prišel vzdih, kakor bi mu je kdo stfstail z orjaško močjo.*
Kesal se je svoje lakomnosti pa kes je prišel prepozno. Prepozno se mu je zbudila speča ljubezen do otroka. Niti odgovarjati si ni upal nekim tajnim vprašanjem, ki so mu brenčali krog ušes, kakor bi je izgovarjale muhe.
—	Ali si dobil zato otroka, da si ga dal trpljenju? Ali zato, da si nasitil svojo lakomnost ?,
;Mati pa je prejokalla cele dneve, se*, vlačila okrog kakor senca. Koneeno je mlada žena sprevidela, če hoče vsaj za silo shajati s svojim možem, ne sme zagovarjati starišev. S početka ji je bilo hudo, pa se je privadila tudi temu, ko je videla, da ni več tako surov ž njo.
Včasi ji je sicer nekaj klicalo, da je zapustila stariše, a nek drug glas je dejal:
—	S teboj tudi niša imeli usmiljenja!
J)n ta gjlas je bil tako ma)iljiv in zapeljiv, da je že tu in tam pomagala možu zagjrevijati grižljaje starišem.
Hm! — Roditelja sta si pač sama prižgala peklensko grmado na tem svetu.
II.
Poznal sem dva dmijgak roditelja. Imela sta hčer, kakor rožo, in tudi ljubila jo, kakor rožo. Njih hiša je bila prava slovenska (hiša, v nji prava slovanska gostoljubnost. Vesel je šel vsakdo iz hiše. kdor je zašel tja, bodisi na obisk, bodisi po naključju, kot popotnik. Saj je postregla vsem lepa roža, ra,zvedrila vsakega z zvonkim smehom, s svojo živahnostjo.
Tudi jaz sem prišel nekoč tja. Ej, kako vesel sem odhajal.
Bog te obvaruj, roža.
Kako boš cvetela, ko pride kdo in te vtrga in
odnese iz domačega vrta, ter te vsadi v svoj vrt. Bog daj, da bi te dobil vešč vrtnar, vešč svoje stroke, ne kak nevednež, ki bi ne znal negovati te lepe rože.
Bog te obvaruj, roža.
In roža je vedela za vrt, kjer bi cvetela in dulitela še vse lepše. Oj, ko bi bila tako srečna, da bi jo presadili na ta vrt. Ali bodo pustili stariši?
Vrt je majhen, bolj ubožen — ali bodo pustili lepo rožo na skromen vrt?! Oče ni naklonjen vrtnarju — — —
Prišli so razni vrtnarji po lepo rožo. Njih 7rti' so bili polni raznih cvetov in rastlin, bogati na (-koli in okoli. Prišli so po rožo-hčer, da jo presade na svoj vrt.
In laskalo je to roditeljema.
Povesila je glavico roža-dekle — in rosno js postalo oko —
—	Oče — mati —
Razumela sta roditelja ta vzdih m nista pin stila, da bi jo vtrgali.
Res se je oče tu in tam jezil, da zametuje srečo, pa hčerka se ga je oklenila krog vratu.
—	Oče, ne silite me! Kaj je v bogastvu? Nič! Naj volim po srcu, oče —
Ni se mogel oče zdrževati prošnjam hčerke.
—	Neumen otrok, hm — nu, pa voli — nu!
In prišel je oni, kateremu je dala srce — že davno.
Za malo se je zdelo to roditeljema in oče se je vznevoljil.
In zopet se ga je oklenila hčerka —
—	Nu, nu — pa bodi, se je omehčal.
Ej, kako veselja je zavriskalo srce rože, ko ie planila k ženinu — kako je radosti zaplulo srce vrtnarja.
nika barona Biener.tha, da se ne namerava umakniti nujnim predlogom, marveč da bo pustil zborovati državni zbor črez celo poletje, smatram to stališče za popolno korektno in parlamentarno nenapadljivo.
Ogrska
V pondeljek sta konlerirala Lukacs in Košut. Lukacs je naznanil neodvisni stranki nekak ultimatum, ki obstoji iz želje vladarja, da naj sestavi neodvisna strajuka kabiinet pod vodstvom po/litika na podlagi najgödbe iz leta 1867, v katerem kabinetu bi tudi finančno in notranje ministrstvo ne pripadalo neodvisni stranki. Košut je izjavlil Lukacsu, da on za svojo osebo ne more pritrditi tem pogojem, da pa bo predloge predložil neodvisni stranki. Seja neodvisne stranke je bila ob o. uri popoldne. Med tem ko je Košut konferiral z Luikjaesem, sta ga čakala v njegovem stanovanju grof Appony in predsednik ogrske državne zbornice Jusih. Po konferenci z Luka-csem je imel Košut pogovor z Apponyjem in Justh-om. Pri tem pogovoru sta Košut in Appony odločno izjavila, da ne sprejmeta teh pogdjev, Just je bil pa bolj odjenljiv. Prišlo je do zelo ostrih nasprotstev in ;zato je verjetno, da bo v neodvisni stranki nastal razdor.
Veleizdajniški proces.
Priča Juraj Rothberger je cul v Pakracu govoriti, da bodo pravoslavni seljaki iz okolice napadli in pobili vse katoličane. Ko je neko noč čuval vinograd, je prišel okoli polnoči Podunavac z nekimi Seljaki mimo. V razgovoru ž njimi je rekel Podunavac: Bratje, bodite pripravljeni, kadar pride čas! Orožja imamo tako zadosti.
Predsednik: Kakšen utis je pa to napravilo na
vas?
Rothberger: Jaz sem prišel na to, da se pripravlja nekaij upor. To je od njega popolnoma mo-'goče, ker ga vsako dete pozna kot upornika.
Priči je znano, da so obdržavali obtoženci tajne sestanke. Podunavac je pred volitvami v spremstvu dr. Markoviča pohajal po vaseh, ter Ščuval ljudi. Na semnju jih je spravil v eno gručo skupaj, pa ž njimi razpravljal o takih stvareh.
Predsednik: Ali ste videli kje slike kralja Petra?
Rothberger: Da, seveda.- UčiteljilŠčniki v Pakracu so nosili njegove slike y malih medaljonih in so vedno klicali: Živio kralj Peter Karagjjorgjevič, ter peli pesem Oro klikče. Vodja vsemu gibanju je Podunavac.
Na izpoved Rothbergerjevo je reagiral obtoženec Podunavac. Konštatiral je, da je Roti berget pred dvema pričama reke: da ne ve ničesar dragega kakor to, da je slišal neke ljudi, ki so govorili, :da je nam potrebna sloga, ne ve pa, da-li je bil med temi ljudmi obtoženec Podunavac. Razen tega je Rothberger pred pričami priznal, da se nahaja pri dr. Matijeviču njegova izjava, v kateri je konstatirano, da se mu ponuja 100 K, ako s svojo izpovedbo obremeni obtoženca Podunavaca. Svedok je tudi prišel k dr Markoviču ter zahteval 30 K za to, da bi ne izpovedal obremenilno proti Podunavacu.
Svedok Anton Grgič, črevljarski mojster v Pakracu, označuje za glavnega propagatorja Podunavaca. Priča je bil prisoten na zborovanju v Pakracu, na katerem je Podunavac govoril o srbskih pravicah. - Posebno so srbski učiteljiščniki trdili, da je bila Bosna in Hercegovina nekdaj srbska in da mo ra tudi sedaj spet postati. Srbstvo se je jelo pred nekakimi tremi leti razširjati po Pakracu in okolici. Ako bi se uvedla preiskava proti Srbom, pa bi morali katoličani bežati iz Pakraca.
— Boditja srečna! Čuvaj jo!, je blagoslavljat ■oče, blagoslavljala mati.
Večje sreče nisem videl —
Tudi tu so gorele sveče pri oltarju, plapolale-in trepetale.
Cernu plapolate sveče — čemu trepetate? Se jza rožo bojite? Ali trepetate od veselja? Povejte, --sveče! — — — — — — — — — — — —— — —
Dolgo je že tega, kar sem prisostoval pri obeh porokah.
Prvi par — dovolite da molčjny. Nerad si kalim veselije. .Moj Bqg, kako je tam. — Ni tj spominu ne zdržim, da bi me ne zabolelo.
A drugi — ta je zidan na ljubezni in blagoslovu, brez sebičnih strefmljčnj se je sklenil in zato je srečen. Sam se čutim pomlajnefga, ko obiščem to gostoljubno slovensko hišo.
Prav rad zahajam tja —
Ej, stara mati pestuje malega kričača, dedek pa hodi vesel po polju z zetom in se veseli, da je ttak(o omožil svojo hčer, ter ji pripomogel do take tihe sreče —
Zvečer pa,’ ko sedita starca sama v sobi in se raztovarjata, de večkrat starec:
—	Naš zet je zlat Človek, rečem ti, mati, punica si je dobro izbrala!
In mati mu odvrne v šali:
—	Pa si ga; le s početka po strani gledal in komaj da si dovolil ta zakon!
—	Eh, saj veš, ljudje so pravili marsikaj! Nu, na stare dni sem se celo naučil, da ljudje prav radi — lažejo!
Jurij Matijaševič pravi, da so se v Cagliču katoličani kakor tudi pravoslavni prav dobro razumeli dokler po sili niso začeli razširjati srbske pesmi in zastav.
Stefan Kovačič je čul čestokrat govuiti., da se bodo Hrvatska in Sla\ unija pripojile .srbiji, ter da bi bilo veliko boljše, ako zavlada nad njimi Srbija. Ob enem so se pa seljaki po Pakracu pogovarjali, da hodi kralj preoblečen kot navaden se.jak po Bosni, da jo pregleda v svrho poznejše spojitve.
Krčmar Izidor König pripoveduje, da je prire dil v njegovi gostilni obtoženi Dragosavac srbsko predstavo „Boj na Kosovem“, katero igro so izvajali učitfljljiščniki in nekatere gospodične.
Občinski tajnik Josip Botek iz DragaviČa izpričuje slično kakor njegovi predniki.
Raznoterosti.
Neumne čenče. Iz Dunaja se nam poroča: V
„Slov. Narodu“ prodaja ocjivj'dno vseslpyajn Hribar svojo politijčno modrost ter pri tem izdaje tudi dogodke iz Narodne zveze, ki so za vse druge, člane obvezno tajne. Toda o tem se bo s Hribarjem pošteno govorilo na pristojnem mestu. Ampak to moramo takoj pribiti, kako na neumen način meče svojim ljudem pesek v oči. Izgovarja- sebe in druge, da niso hoteli glasovati proti Bilifrskernu, ker vojujeta proti njemu Šušteršič in Krek le oseben boj. Tako, tako! Prodaja slovanskih bosanskih kmetov madžarskim oderuhom je torej le osebna zadeva Šušteršiča in Krelja*! Ijji nadalje modru!e Hribar, bi bilo boljše z vso silo nastopiti proti Stiirgkhu in Hochen-burgerju. Ne vemo, kakio si misli to silo isti Hribar, ki Stiirgkhu po polemiki s slovenskimi poslanci stiska hvaležno roko, ampak Hribar s takimi čenčami izdaja, da je bil pri glasovanju proti vladi le malo-kedaj zraven, kajti sicer bi moral vedeti, da se poljska ljudska stranka ni dala pridobiti ;za glasovanje proti Stiirgkhu in Hochenburgerju, pač pa proti Bi-tinskemu. In če eden minister pade, gre celi kabinet. Ne bo odveč, ako povemo, da huda opozieional-ca proti Stiirgkhu in Hochenburgerju gospoda Ploj in Hrihbr nista zinila pri njih postavkah niti besedice.
„Klerikalni[obrekovalci“ „mariborski lažni ki“, „kako laže glasilo klerikalne inteligence“ itd. itd., s takimi in podobnimi titnlacijami nas bo počastil jutrišni „Narodni Dnevnik“, ker so nam celjski zadrngarji poslali toliko popravkov. Mi sicer nismo bili po zakonu primorani priobčiti te popravke, priobčili smo jih pa zato, da bodo imeli naši čitatelji nekaj zabave in da bodo spoznali velikansko modrost liberalnih Celjanov, ki odseva iz teh"popravkov. Ko bi hoteli tudi mi na tak način popravljati, potem bi imel Dnevnik gotovo premalo prostora za popravke. Paragraf 19 je namreč tak, da se lahko vse popravi, kar komu ni všeč. Če bi mi na primer danes pisali, da je Stibler pameten človek, bi morda tudi dobili od Stiblerja popravek, da to ni res.
Ruška koča. Takaj se bode 11. julija slovesno otvoril Romanov studenec. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Areha maša, potem slovesna otvoritev in končno prosta planinska zabava.
Na mariborski gimnaziji se prične ustmena matura v petek, dne 9. rožnika v jutro in bo trajala še v sredo, 14. rožnika, ker je 42 maturantov, med njimi 26 Slovencev, 16 je pa Nemcev.
Na Oklicih sta g dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru, in gospodična M. Ripšl v Celju. Poroka bo v Petrovčah.
Za kratek čas.
Celjski zadruigarjj so nas. obsuli s celo kopo popravkov. Vidi se, da gospodje pri Zadružni zvezi res nimajo dosti zadružnega dela, ker imajo tolliko časa, da lahko sestavijo in napišejo kar 16 popravkov. Nikar pa naj ne mislijo, da bodo s popravki rešili propadajočo zvezo ali pa nam zabranili, da ne bi ožigosali Še naprej delovanje zveze in njenih nastavljenih uradnikov, kakor zaslužijo. Mi bomo vedno svarili slovensko ljudstvo pred liberalno celjsko Zadružno zvezo, ki ima na vesti prevaljsko posojilnico in Še marsikaj drugega* in naj nam pošljejo celjski popravkarji Še toliko popravkov. Sicer nismo prisiljeni po zakolnu priobčiti te popravke, ; vendar
storimo to, da se bodo cenjeni Čitatelji malo zabavali.
*
* *
P. n. uredništvo „Straž e“, Marbor,
Sklicujoč^ se na par. 19 tiskovnega zakona za-htevaim,- da objavite k notici: „Odbor“ pod Raznoterosti v štev. 73 „.Straže“ z dn» 23. junija 1909 v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da je v načelstvu vinarske zadruge v Celju tudi gospod nadučitelj Pečnik iz Kapel, ampak je nasprotno res, da je ud načelstva njegov oče g. Josip Pečnik, veleposestnik na Bizeljskem.
S spoštovanjem:
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, re-gistrovaina zadruga z omejeno zavezo. — Befnjamln Kunej, t. č. načelnik.-
Celje, 24. junija 1909.
*
* *
P. n. uredništvo „Straž e“, Maribor.
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k članku: „Svindel liberalne Narodne stranke — vinorejska zadruga v Celju“ v Št. 71 „Straže“ z dne 18. junija 1909 sledeči popravek:
Ni res, da ustanavljam na svojo pest brez vsakega prevdarka zadrugo za zadrugo, res pa je, da sodelujem pri ustanavljanju zadrug sporazumno z
načelstvom Zadružne zveze v Celju in to le tedaj, ako so za ustanovitev in uspe vam je dani potrebni predpogoji. Ni res, da sem kronprinc in napol direktor liberalne zveze v Celju, res pa je, da sem zadružni potovalni učitelj in revizor Zadružne zveze v Celju. Ni res, da delam največjo reklamo za vinarsko zadrugo v Celju s tem, da razglašam urbi et orbi, da je liberalna Zadružna zveza v Celju stopila s kranjskimi liberalci, združenimi v Zvezi slovens-skih zadrug, v zvezo, res pa je, da jaz na tak način ne delam reklame. Ni res, da sem hodil v Gradec k nemškemu Verbandu se učit in da menda smatram podjetje Verbalnda za zadmigđ, res pa je, da mi je dobro znano, da podjetje Landes-Musterkeller-eien in EJggenberg samo .zase ni zadruga, da pa je isto podjetje last zadruge Verband der laridwirtseh. Genossenschaften in Steiermark, r. C. m, b. H.
Celje, 25. junija 1909.
0	Miloš Stibler.
P. n. uredništvo „S t r a ž e“, Maribor, Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: .„Stabler je primerjal“ pod Raznoterosti v štev. 72 „Straže“ z dne 21. jun. 1909 v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:	m
Ni res, da sem primerjal pritlikovo celjsko zvezo s češko, res pa je, da sem le opisal določbe, ki veljajo v češki zvezi Osrednja jednota gospodarskih, zadrug v kraljestvu Češkem za letne doneske članic in določbe glede deležev. Ni res, da se brigam za politične hujskarije, res pa je, da vedno vestno izpolnjujem svoje dolžnosti kot zadružni potovalni učitelj in revizor in da se pečam s politiko samo v toliko, v kolikor se to sklada z mojimi poklicanimi dolžnostmi.
Celje, 25. junija 1908.
Miloš Stibler.
P. n. uredništvo „Straže“, Maribor, Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da‘objavite k notici: „Agitator Nar. stranke“ pod Raznoterosti v štev. 71 „Str-aže‘ z dne 18. junija 1909 v postavnem roku, na istem mestu* in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni- res, da sem imel na obenem zboru Zadružne zveze v Celju dolg političen govor, ker sem menda mislil, da sem na shodu liberalne Narodne stranke; res pa je, da sem na imenovanem oečnem zbora le podal poročilo o Zadružni zvezi v Celju v 1. 1908 in da sem se dobro zavedal, da sem na nepolitičnem občnem zboru nestrankarske zadružne organizacije. Ni res, da sem pozabil opisati nastop v Prevaljah, Celovcu in Ljutomeru, res pa je, da sem na občnem zboru o teh nastopih govoril.
Celje, 25. junija 19)09.:
Miloš Stibler.
*
* *
P, n. uredništvo „Straže“, Maribor, Sklicujoč, se na par. 19 tiskovnega zakona za litevam, da objavite k notici „Stibler se je na občnem zboru“ pod Raznoterosti v štev. 72 „Straže“ od
21.	junija 1909, v postavnem roku, z istimi črkami in na istem mestu sledeči popravek:
Ni res, da sem se na občnem zboru liberalne Zadružne zveze v Celju blamiral, kakor vedno, kadar usta odprem, res pa je, da se je vzelo moje poročilo s soglasnim odobravanjem na znanje. Ni res, da z vsakim svojim nastopom škodujem organizaciji, koje uračjhik sem, res pa je, da sem vedno le po-spešaval razvoj Zadružne zveze v Celju. Ni res, da bruham v Dnevniku jezo in napadam duhovnike, ker ne morem Stražinih izvajanj ovreči, res pa je, da pišem v Dnevnik le stvarne članke in poročila in rda v njih duhovnikov kot takih sploh ne napadam. Celje, 26. junija 1909.
Miloš Stibler.
♦	jjc	"
P. n. uredništvo „S t r a ž e“, Maribor. Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Stibler je vpisan“ pod Raznoterosti v štev. 72 „Straže“ z dne 21. jun. 1909 v postavnem roku, z istimi črkami in na istem mestu sledeči popravek:
Ni res, da sem blatil zadružne organizacije, res pa je, da sem le opisal temelje ljubljanskih zadružnih organizacij v primeri z Zadružno zvezo v Celju.
Celje, 25. junija 1909.
Miloš Stibler.
*
*	*
P. n. uredništvo „Straže", Maribor, Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Stiblerja še enkrat“ pod Raznoterosti v štev. 72 „Straže“ dne 21. jun. 1909 v postavnem roku, z istimi črkami ;n na istem mestu sledeči popravek:
Ni res, da nimam niti pojma o tem, kaj je likvidacija in kedaj je kaka zadruga godna za likvidacijo, res pa je, da so mi vsled mojih strokovnih študij znane vse določbe zadružnega prava ter sem likvidacije tudi praktično študiral v Marenbergu in v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. Ni res, da so bile moje beseide le izbruh jeze .radi blamaž v Celovcu, Prevaljah, Ljutomeru itd. Res pa je, da nimam niti najmanjšega povoda gojiti kako jezo radi Celovca, Prevalj in Ljutomera, ker niti v teh krajih niti drugod nisem doživel nobene blamaže.
Celje, 25. 'junija 1909.
Miloš Stibler.
P. n. uredništvo „Straž e“, Maribor,
Sklicujoč se na par. 19 /tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Občnega zbora“ pod Raznoterosti v štev. 71 „Straže“ z dne 18. jun. 1909 v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črka--mi sledeči popravek:
Ni res,,, da se pri svojem poročilu na občnem zboru Zjadružne zvejze v Celju nisem preveč oziral na resnico, res pa je, da je bilo moje poročilo od prve do zadnje besede popolnoma resnično.
Celje, 28,1 junija 1909,
Miloš Stiblor.
*
* *
P. n. uredništvo „S t r a ž e“, Maribor,
Sklicujoč, se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „'Stibler se je baje včeraj hudoval“ pod Raznoterosti v Štev, 71 „Straže“ od
18.	junija 1909 v postavnem rokju, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da sem se hudoval na ljubljansko Zadružno zvezo, ker prenatainko revidira, res pa je, da o revizijah Zadružne zveze v Ljubljani niti besedice nisem omenil. Ni res, da sem se jezil zaradi tega, da ljubljanska Zadružna zveza največ 45 kron na leto zahteva od svojih člajnic, celjska pa 200 in še več kron, res pa je, da nisem govoril niti besedice o tem, ijoliko zahteva Zfadružna zveza v Ljubljani na letnih prispevkih od svojih članic. Ni res, da sem obljpbil strmečim poslušalcem, da bodem št. 135 in 136 „Narodnega Dnevnika“ priložil prošnji za podelitev podpore Zadružni zvezi v Celju, res pa je, da o „Narodnem Dnevniku“ nisem govoril niti besedice, ker k temu tudi nisem imel nobenega povoda.
Celje, 25. junija 1909.
Miloš Stibler.
(Nadaljevanje pod „Štajersko.“)
"V
Štajersko.
Slivnica pri Mariboru. Ob veliki udeležbi mladeničev, pa tudi drugih se je včeraj ustanovila mladeniška zveza, ki naj, kakor nje sovrstnice po drugod, razširja luč prave omike in izobrazbe, ter razganja temo neznanja in nemšku-tarstva. Govorili so drž. in dež. poslanee g. Pišek, č. gosp. Kranjc iz sosednjih Hoč, tajnik Z S. M., mladenič Cvahte iz Slov. Bistrice in č. g. domači kaplan Belšak, kateremu se imajo fantje posebno zahvaliti, da se je že zdaj, prva v tej okolici ustanovila mladeniška zveza, ki bo imela dolžnost buditi iz spanja tudi sosednje župnije. Pred ustanovitvijo „Zveze“ so nam fantje predstavljali burko: Vedeževalka, tamburaši so ubrano brenkali in razveselile so nas tudi domače mladenke s svojimi lepimi pesmicami. Mladeniči! Začetek je storjen; sedaj pa pogumno naprej v boje in zmage!
Gorica. V nedeljo večer je nastal v krčmi v Goruji-gorici med fanti prepir, med katerim je tovarniški delavec Franc Soršak od neznanega fanta dobil več ran po glavi in po hrbtu in sicer z ročico. Soršak se je podal v mariborsko bolnišnico.
Slov. Bistrica. Združeni zastopniki tuk. narodnih društev so po daljšem prevdarku odločili tri narodne dneve našemu ljudstvu v poduk, probudo in zabavo in sicer dne
4.	julija bo tamburaški koncert z govori in kresom; dne 18- julija dve predstavi in govori; dne 29. avgusta na Jernejevo pa ljudska veselica. Vse trikrat v hotelu „Austria“. Domači in sosedni rodoljubi ste k tem prireditvam iskreno vabljeni brez razlike stanu in spola. Bistrica naj ostane res slovenska.
Slov. Bistrica. Premožen okoliški kmet ima brihtno 5 letno hčerko. Vtaknil jo je jeseni v nemški otroški vrtec, a tretji dan mu je dekle že ostalo doma, ker ni razumelo jezika in oče je te spran več tja, dočim dete sili s šolarji v slovensko šolo. Skoraj bo tudi pri nas treba slov. vrteča.
Mladi nzmovič. Pri trgovcu Davorinu Tombah pri Sv. Vidu niže Ptuja je bil pred kratkim vstopil kot učenec nek Friderik Fekonja iz Sv. Antona v Slov. goricah. Takoj je bil na sumu, da ni pošten in ni dolgo trajalo, da je bil zasačen, ko je kradel denar. Pri tem je prišel gosp. D. Tombah tudi na sled, da je pokradel pri prejšnjih gospodarjih Kaiserja v Majšbergu in pa Korošaku v Sv. Juriju ob Ščavnici večje svote Ta mladi fantič je imel tudi neko ljubavno razmerje z neko deklino iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Mladi uzmovič ima sedaj čas premišljevati pri c.
k.	okrajni sodniji v Ptuju, na katero pot ga je prignalo ljubavno razmerje, ker to je bil edini vzrok, da je prišel tako daleč.
Braslovče. V nedeljo, dne 4. julija ob ys4. uri popoldne se priredi v korist pevskega in bralnega društva v Braslovčah na „Legantu“ gledališka predstava z igrama „Najdena hči“ in „Pijanec“. Med posameznimi dejanji nastopi domači pevski zbor. Sedeži I. vrste 1 K, sedeži II. vrste 50 vinarjev, stojišča 20 v. Najobilnejše udeležbe pričakujeta oba odbora.
Za kratek čas.
(Nadaljevanje popravkov celjskih popravkarjev.)
P. n. uredništvo „Str a ž e“, Maribor,
Sklicujoč se na par. 19 tiskovfnega zakona zahtevam, da objavite k notlici: ,jOsebna vest“ pod: Celjske novtice v štev. 71 „Straže“ z dne 18. junija 1909 v postajnem roku, na jfstem mesj|u ip z istimi črkami sledeči popravek:"
Ni res, da se mislim z g. ravnateljem Joštom in zadr. pot. učiteljem Stiblerjem v kratkem podati v Ljubljano, da se pri Zvezi slovenskih zadrug poučim o nakupu in prodaji sena, res pa je, da nimam tega namena.
S spoštovanjem:
Celje, 24. junija 1909. Benjamin Kunej.
P. n. uredništvo „Straže“, Maribor.
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici:	„Osebna vest“ pod
Celjske novice v štev. 71 „Straže“ z dne 18. junija 1909 v postavnem roku, z istimi črkami in na istem mestu sledeči popravek:
Ni res, da se mislim z gg. B. Kjunejem in M. Stiblerjem v kratkem podati v Ljubljano, da se pri Zvezi slovenskih zadrug poučim o nakupu in prodaji sena, res pa je, da nimam tega namena.
Celje, 26. junija 1909.
H.; JOŠt.
*
H:	*
P. n. uredništvo „Straž e“, Maribor.
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici:	„Osebna vest“ pod
Celjsko novice v štev. 71 „Straž9“ z dne 18. junija 1909 v postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da se mislim z gg. Joštom in B. Kunejem v M-atkem podati v Liutujauo, -a sc pri Zvezi : iovenskih zadrug poučim o nakupu m prodaji sena, res pa je, da nimam loga namena.'
Miloš Stibler.
Celje, 25. junija 1909.
*
* *
P. n. uredništvo „Straž e“, Maribor,
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Velik preobrat“ pod Celjßke novice v štev. 71 dSjtraže“1 z dne 18. junija 1909 v postavnem roku, na istem mestu iin z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da imam jaz s PrekorŠekom in Lesničarjem glavno besedo v Celju in da sem ikoneipjjente in stare liberalce potisnil stran, res. pa je, da nimam glavne besede v Celju in da nisem nikojgar potisnil stran, torej tudi nobenega koncipijenta ter, da starih liberalcev v Celju sploh ne poznam. Ni res, da sem pri liberalni Zadružni /vezi pretendent, res pa je, da sem zadružni potovalni učitelj in revizor Zadružne zveze v Celju.
Celje, 26. junija 1909.
Miloš Stibler.
*
* *
P. n. uredništvo „S t r a ž e“, Maribor.
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: .„Kozje“ pod Štajersko v Štev. 72 „(Straže“ od 21. junija 1909 jv postavnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek :
Ni res, da sem pozabil omeniti, odkod je Zveza dobila denar' za svoje stroške, ker je okrog 90 posojilnic odpadlo, res pa je, da je o pokritju Zveznih stroškov poročal g. ravnatelj Jošt in da sjdoh ni bila moja naloga o tem govoriti.
Celje, 26. junija 1909.
Miloš Stibler.
*
* *
P. n uredništvo Straže* Maribor.
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Trbovlje“ pod Štajersko v štev. 72 „/Straže“ od 21. junija 1909 v postavnem roku, na istem mestu in ,z istimi črkami sledeči popravek:	^
Ni res, da sem javno povedal, da se bo Zveza naslanjala odslej tudi odkrito, do sedaj le na tiho-ma, na liberalno Narodno stranko, res pa je, da sem ravno nasprotno izjavil, da nima Zadružna zveza v Celju z Narodno stranko nič opraviti in sem izrekel željo, da naj, ostane tudi v bodoče nestrankarska.
Celje, 26. junija 1909.
Miloš Stibler.
*
• *
P. n. uredništvo „Straž e“, Maribor,
Sklicujoč se na par. 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite k notici: „Celje. Zakaj se je Stibler“ pod Štajersko v Štev. 72 „iStraže“ od 21. jun. 1909, v postavfnem roku, na istem mestu in z istimi črkami sledeči popravek:
Ni res, da sem se hudoval radi tega, ker je veliko članic, ki se še pripravljajo za izstop, protestiralo proti temu, da bi se pravila v toliko spremenila, da bi se otežkočil izstop, res pa je, da sem na občnem zboru izrecno omenil, da nikomur v Zadružni zvezi v Celju niti na misel ni prišlo spreminjati pravila v svrho otežkočenja izstopa.
Celje, 26. junija 1909. -
Miioš Stibler.
Sedaj p,a prav lepai hvala gospođu Štiblarju, da nam je poskrbel za tako lepo zabavo. Prepričani smo, da bo tudi nadalje ostal zvest sotrudnik in napolnjeval zabavni del našega lista. Prva prihodnja kratkočasnica se bo pa brez dvoma glasila: Sklicujoč se na par. 19 t. z. i|td. zahtevam, da priobčite siedeči popravek: Ni res, da sem zvest vaš sotrad-nik, res pa '0, da sem k.-onprmc, pardon, re.’izor in potovalni učitelj propadaječe ' beralne ZadnPno zveze v Celju.
I.	mladeniški shod v Halozah
Naša vdlika mladeniška armad)a se je včeraj pomnožila z mnogoštevilnimi novimi bojevniki, ki so nam jih med pogumne čete naših mladih poslale vinorodne Haloze. Nabor pa je bil na prijaznem hribu Sv. Ane v barbarski župniji.
Mladeniški shod se je začel s cerkvenim opra-
vilom, pri katerem je g. p. Benedikt Čirič z zgovorno besedo pokladal mladini na srce prav lepe nauke.
Zborovanje, je otvoril in vodji prof. dr. Hph-njec. Omenja, da je še pred nedavnim po haloških goricah Ježala puščoba in praznota, sedaj pa tukaj zopet bujno raste vinskja trta. Kakor so Haložani že z velike večine premagali tisti škodljivi mrčes, ki jim je razdejal vinograde, tako morajo tudi vztrajati v boju in končno docela premagati tisti še bolj škodljivi mrčes, ki bi se rad zagriznil v duha človeškega in v njegovo srce ter ga razdejal, in t,a mrčes je — liberalizem in nemškutarstvo.
Vrli predsednik Z. S. M. Žebot razvija program te prepotrebne zveze ter v poljudnih in isRre-nih besedah priporoča mladeničem pred vsem brato-ljubje, izobrazbo in zvestobo. Nato zopet povzame besedo dr. Hohnjec. Razpravlja o temeljih in ciljih naše mladeniške organizacije ter o njenem velikem pomenu za ohranitev slovenskega naroda na naši spodnještajerski zemlji. Daje nekaj potrebnih pojasnil q snujoči se zvezi naprednih mladeničev,.
Z velikim veselijem smo pozdravili mied seboj gosta s Korošce, gospoda župnij^ Arnuša iz Podljubelja. Njegove besede, v katerih je primerjal koroške razmere s Štajerskimi, in bodril naše vrle mladeniče, naj vztrajajo pri tako lepo započetem delu ter naj gredo naprej od uspeha do uspeha v blagor skuptie sipvielnske domovifie, so izzvale navdušeno pritrjevanje. Potem so nastopali naši vrli mladeniči ter v vznesenih besedah pozdravljali svoje tovariše. Govorili so Franc Sešek iz Zaivrča, Josip Mlakar od Sv. Trojice v Halozah, Martin Rihtarič iz Zavrča, predsednik završkega bralnega društva Janez Pun-gračič, Ver iz Kareovine, Popiatnik od Sv, Lenarta.
So enkrat izpregovori gospod župnik Arnuš ter z drastičnimi besedami razloži, na kateri kraj pravzaprav spada „Stajerc.“
Domači gospod župnik Vogrin izraža svoje veselje, da so mladeniči njegove župfaije v takp velikem Številu pristopili Marijini družbi ter tako pridno izpolnujejo svoje dolžnosti kot člani; želi, naj bi mladinska organizacija in ž njo cela ljudska organizacija napredovala,
Predsednik dr. Hohnjec končno izpregovori besede zahvale z zagotovilom, da je vrla haloška mladina najnj napravila najboljši utisek; nato zakljjuči zborovanje z željo, naj bi naša mladinska arinpda vedno korakala na Čelu naše ljudske organizacije.
Po zborovanju so udeleženci šli v cerkev, kjer je imel završki gospod kaplan Kraner kratek nagovor in se je cela mladinska slovesnost končala z litanijami in sv. blalgoslovom.
Kranjsko.
Sijajen shod S. L. S. v Škofji Loki. V pondeljek, dne 28. rožnika se je vršil sijajen shod volilcev S. L. S. v dvorani „Društvenega doma“. Ljudstvo je prišlo v tolikem šievilu, da je bila dvorana čisto natlačena. Shod je otvoril dr. Hubad, kateri je v najprisrčnejših besedah pozdravil državna poslanca dr. Kreka in Demšarja ter deželnega odbornika profesorja Jarca, kateri je na to poročal o delovanju deželnega zbora in odbora. Precej lepo je orisal delovanje liberalnih mogotcev, ki delujejo za narod le po shodih, a pozitivnega dela se pa boje.
Povodom slavnosti pevskega društva „Slavec“ se je vlada zopet tako bala za svoje nemške zaščitnike, da je poklicala prav po nepotrebnem oddelek orožnikov v Ljubljano. Ti so prav pridno patruljirali po mestu in le skrajni hladnokrvnosti Ljubljančanov se je zahvaliti, da se niso brigali za razburljivo izzivanje Nemcev, kateri so hoteli zopet na star način povzročiti nemire.
Umrl je po dolgi in mučni bolezni solastnik tvrdke
I.	Perdan v Ljubljani, gospod Ernest Perdan šele 34 let star.
Liberalci so imeli shod v soboto 26. rožnika v Novem mestu. Nastopil je kot govornik gospod iz poljanske doline dr. Tavčar, ki je takoj, komaj je začel govoriti, že loputal po njemu jako aeprijetnih klerikalcih. Težko mu je v želodcu obležal deželni odbornik dr. Lampe. Hotel se ga je oa lep način odkrižati, pa ga je lastnoročno imenoval kranjskim finančnim ministrom. V svoji pesniški duhovitosti je dalje modroval, da je feldeajgmojster Potiorek iz Gradca pridobil cesarja za tistih 20000 kron za nemško gledišče. Nazadnje je pa še na vse pretege rotil ljudi, naj mu pomagajo, da bo rešil potapljajočo se Indijo liberalne stranke. Ljndje so pa sprevideli, da je to nevarno delo in so ostali čisto mirni. Reči moramo, da je ta poljanski mož jedini, ki se še v zadnjem trenutku briga za rešitev svoje ladije, kajti drugi velmožje se zanjo tako in tako niso nikdar dosti brigali.
Primorsko.
Občinske volitve v Pulju razveljavljene. Namestništvo je razveljavilo v vseh petih skupinah zadnje občinske volitve v Pulju.
Nova Železniška proga iz Gorice v Červinjan bi bila imela iti, kakor je bilo določeno, ob desnem bregu Soče skozi Pevmo in Podgoro. Postajališče bi bilo v Pevmi, postaja v Podgoro, kar bi bilo ugodno za Brda, ki so doHej tako oddaljena od prometnih sredstev. — Sedaj pa se govori, da nameravajo načrt izpremeniti tako, da bi tekla železnica po Jevem bregu Soče in bi bilo postajališče v Stračieah. Ta druga sprememba načrta bi bila pa jako neugodna za prebivalce Brdov, ker bi bili zopet odrezani od drugega sveta, kakor so sedaj brez železnice.
S9W Širite „Stražo”
registrovana zadruga z neomejeno zarezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/*% brez odbitka rentnega davka.
na dom brez-
Doznači hranilniki se dajejo plačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertačija Vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= OsMrfeuje svojim čiaiioai Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
KS
■ ■
B B
BB
V trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz biše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primerno za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cene! Postrežba točna in solidna.	130
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna
orgelj, Jegerndoif, avstr. Škzija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
NBHHBBHMMMHMMI
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurju ob juž. žel.	129
BM** 100 kg ovsa stane 14 K,
če se en del ovsa mdomestfz mo-lasin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 85—40°/0 sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 50 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 50 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54, _	128
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
8&V Za nakup priporočamo tvrdko
__ ' W
HI. E. Sepe©, Maribor
Ctoajski trg itev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisace, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
iim
BB
P

Cerkve ni in sobni slikar in pioskar
franjo Horvat
MARIBOR, Kasino|asse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, . društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
d
0 Metatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Restavracija >OCXX^
ar ©dni dom
Stroji k svojini!
38
Svoji k svojini!
mmnmmmmm
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Va debelo.	TU« drobno.
SMRT
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Po leta adobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
°* Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. .	.	.
Savinsko platno m. .	. .
Vojašto platno m. ... Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri ja tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sv. Cirila v Maribora.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje".
Edino narodno karano-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ’ali betoniranih :: rodbinskih'grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža".
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariborn.