SREČNO IN USPEŠNO LETO 1982
ŽELIJO
samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Steklarne in uredniški odbor
Sreéno 1982
Še nekaj delovnih dni nas loči od dneva, ko bomo drug drugemu zaželeli srečno in uspešno novo leto 1982!
Dnevi in meseci se vrstijo drug za drugim tako hitro, da preprosto komaj dojamemo, da je za nami zopet leto dni z vsemi svojimi uspešnimi ali neuspešnimi dnevi in meseci in, da smo s svojim delom ponovno »vzidali kamen« in dali pečat razvoju naše samoupravne socialistične družbe v letu 1981.
Zopet je torej čas, da se vsaj bežno ozremo na naše delo v letu, ki se izteka in, da na podlagi lastnih in družbenih izkušenj zastavimo ustrezne programe za čimboljše delo v prihodnjem letu.
Glede na to, da smo tudi v letošnjem letu ob vseh periodičnih obračunih imeli prehodne razprave, ki so pokazale, da smo z gospodarjenjem dokaj zadovoljni, predpostavljam, da rezultate za 9. mesecev leta 1981 pomamo. Zaradi tega lahko le ugotovim, da se je kolektiv DO Steklarne Hrastnik dokaj uspešno vključil v splošna stabilizacijska prizadevanja naše družbe, posebej pa še, da smo tudi v tem letu uspešno izvajali sprejete stabilizacijske ukrepe po lastnih programih.
Nadalje lahko z veseljem ugotovimo, da smo v 9. mesecih, in tako bo tudi ob zaključku leta, izpolnili sprejeti plan za leto 1981. Za področje delitve dohodka je pomembno, da se držimo okvirov, ki so sprejeti z republiškim dogovorom o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ob tem velja reči, da so tudi naši osebni dohodki na dokaj zadovoljivi ravni. Tudi planirani ostanek čistega dohodka je primeren in je v okviru planskih predvidevanj.
Nadsorazmemo pa so se nam povečali stroški poslovanja in prav tej postavki bomo v prihodnjem letu posvetili več pozornosti. Zlasti- gre tu za vprašanje vseh vrst porabe energije, ki pa je tudi najdražja postavka.
Enako tudi ne moremo biti povsem zadovoljni s kvaliteto naših izdelkov. Gotovo bi ob boljši kvaliteti naša prodaja bila še veliko bolj uspešna. Povsem zadovoljni tudi ne moremo biti z dogajanjem okoli nabave surovih, rezervnih delov in drugih materialov, ki jih rabimo za normalno delo. Seveda pa se moramo zavedati, da je v letu 1981 bilo prav to področje najtežje obvladati, ker gre v večini primerov za uvoz, ki pa je bil skozi celo leto močno omejen. Nasprotno pa smo na področju izvoza dosegli načrtovani obseg, ki smo ga po dogovorjeni akciji v zadnjih treh mesecih, ob ustreznem angažiranj uvseh zaposlenih, celo presegli. S tem smo tudi v letu 1981 ostali eden največjih izvoznikov v Zasavju in v tej smeri se bomo morali angažirati tudi v naslednjih letih. Možnosti ža to imamo, prostora za naše izdelke, ob boljši kvaliteti, pa je na inozemskih trgih še dovolj. Na tem področju se bo morala povečati zlasti prodaja v izvoz iz TOZD-II.
Ob nekoliko ugodnejših poslovnih rezultatih je bilo storjenega nekaj tudi na področju družbenega in osebnega, standarda Adaptiran je bil samski dom za ženske (bivša ambulanta) in vključili smo se v skupno gradnjo stanovanj za samce v zgornjem delu Hrastnika. Tu bomo dobili dve enoti s po 20 ležišči. Poleg tega so dobili posamezniki stanovanjske kredite za gradnjo individualnih hiš.
Zaradi takšnega stanja so delavci v Steklarni Hrastnik letos prvič prejeli jubilejne nagrade za 10, 20 in 30-letno delo, saj je bil prvič po letu 1972 ponovno formiran sklad skupne porabe, ki nam je poleg teh nagrad zagotovil tudi izplačilo za regres za letni dopust ter sredstva za financiranje, toplega obroka med delom. Poleg vsega tega smo končno dobili tudi prepotrebno novo jedilnico, delno pa smo izboljšali tudi stanje v počitniškem domu v Portorožu.
Še vedno pa ne moremo govoriti o primerni disciplini in ustreznem odnosu do delovnih nalog. Vse preveč je še nedovoljenega vnašanja alkohola v delovne prostore, priča smo tatvinam raznega materiala in gotovih izdelkov. Ob tem pa je najslabše to, da v kolektivu ni zadosti razvit čut za družbeno za-mozaščito! Vsi vemo, da se takšne stvari dogajajo, nihče pa se ne čuti dolžnega samozaščitno ukrepati oziroma ravnati.
Vidimo torej, da je bilo v letu, ki se izteka, storjenega precej in prav stanje, ld smo ga dosegli nas obvezuje, da se v prihodnje še odločneje, združeni, angažiramo pri izpolnjevanju delovnih in družbeno političnih ter samoupravljalskih nalog, ker bomo le tako lahko izboljšali svoj osebni in naš skupni družbeni standard. Poleg tega pa tudi vidimo, da je pri našem delu še precej napak, ki jih bomo morali čim hitreje in dosledno odpraviti.
In kaj lahko rečemo za leto v katerega bomo vsak čas vstopili?
To bo drugo leto planskega obdobja 1981-198S in tudi drugo leto poglobljenih stabilizacijskih prizadevanj naše družbe, da odpravimo napake, ki so nas privedle v dokaj neugoden ekonomski položaj. To pomeni, da bodo tudi v letu 1982 potrebni še večji napori, ker bo gospodarjenje še težje in, da bo zaradi tega moralo biti naše delo še boljše doslednejše in uspešnejše. Le ob takšnem ravnanju lahko pričakujemo še boljše življenje zase in za vse tiste, ki prihajajo za nami.
Ob zaključku tega kratkega razmišljanja pa izkoriščam to priložnost tudi za to, da se zahvalim vsem delavcem, družbeno političnim organizacijam in samoupravnim organom za dobro delo in sodelovanje v letu 1981, hkrati pa tudi izražam resnične želje vsem članom našega kolektiva in njihovim svojcem za srečno in uspehov polno leto 1982!
-Branko Milinovič
Srečanje z
V letu, ki se že skoraj izteka in ki je našemu življenju in dela prineslo toliko raznolikih dogodkov je prineslo tudi slovo od dvainšestdesetih delavcev, naših sodelavcev.
Dan 21. november, ko smo se z letos v pokoj odhajajočimi člani kolektiva srečali, je bil nekako drugačen. Ne zaradi ambienta v katerem smo se zbrali, pa tudi ne zaradi čudovitega sončnega novembrskega dne, temveč zato, ker se še nobeno leto. doslej nismo poslovili od tako velikega števila sodelavcev.
Marsikdo je ob gledanju zabeležke filmske kamere ali ob besedah, ki sta jih zbranim izrekla, v, imenu izvršnega odbora konference osnovnih organizacij, sindikata Janez Cigler in v imenu samoupravnih organov Rudi Kirhma-jer, v mislih prehodil pot svojega lastnega in skupnega dela.
Veliko nas je prestopilo prag steklarne v prvih povojnih letih, si v njej služilo kruh, ostajali smo zvesti kolektivu, ko se je le-ta znašel v vrtincu težav, ostali do svojega zadnjega delovnega dne. Nekateri ste v tem poslednjem delovnem letu šteli mesece in dneve. Za nekatere pa je čas upokojitve prišel skoraj nepri-čakovano, kajti po več letih negotovosti in
upokojenci
skoraj brezupnega čakanja je le prišlo priznanje družbe, da je za nekatera dela v steklarni le potrebno skrajšati delovno dobo.
Naj bo tako ali drugače, eno je gotovo. Prišel je čas, ko se poslavljate od kolektiva, kateremu ste v dolgih letih svojega dela dajali vse od sebe, ste zanj živeli.
Bili ste priča nenehnemu razvoju in posodabljanju tovarne v katerem se danes zrcali tudi vaše delo, delo vaših pridnih rok, prizadevanj za boljše, naprednejše.
Z upokojitvijo se za vas pričenja drugačen način življenja, ali kot je ob srečanju dejal tovariš Rudi, v knjigi vašega življenja se je odprl nov list. Prišlo je obdobje, ko so skrbi in obveznosti minile ali postale manjše, prišel je čas, ko boste lahko osem ur dneva namesto v tovarni preživeli drugače, prišel je čas uživanja sadov vašega dela.
Drage sodelavke, sodelavci zdaj upokojenci! Hvaležni smo vam za prizadevanja in vaš trud, ki ste ga s svojim delom vložili v našo tovarno. Naši hvaležnosti pa dodajamo naše najboljše želje, da bi zasluženi pokoj dolgo uživali zdravi in srečni ter s prijetnimi spomini na» kolektiv in sodelavce.	Mili Kobal
BRANISLAVA BRATIČ
Nismo je srečevali vsak dan kot se navadno srečujemo s sodelavci, čeprav je bila član našega kolektiva celih dvanajst let, a vendar je bilo njeno delo, sestavljeno iz nenehnih potovanj, poslovnih razgovorov vsa ta leta tesno povezano z nami.
Ime Steklarne Hrastnik, za katerega dobro ime se je pri svojem delu nenehno trudila, pa v njenem življenju sega mnogo dlje. Bolje rečeno od takrat, ko je njen mož postal trgovski potnik Steklarne Hrastnik za območje SR Srbije. Po njegovi smrti pa je to delo nadaljevala sama.
Tudi ime tovarišice Branislave Bratić je na seznamu letos v pokoj odhajajočih članov kolektiva. Vendar, kot pravi, upokojitev je le beseda, v srcu pa ostaja še vedno- z nami.
Zal se srečanja z upokojenci, ni mogla udeležiti, poslala pa nam je pismo,: ki nam vsem mnogo pove.
DRAGE KOLEGE — SARADNICI I PRIJATELJI!
Hvala vam na poverenje, pažnjama i saradnji u produženoj tradiciji i poštovanju familije Bratić.
Smatram, da sam. za jednu deceniju od 10 godina bila dostojan naslednik svog pokojnog supruga u poštovanju, radu i saradnji sa vama svima, i da će moj sin biti dostojan naslednik oca i majke.
Naše, moje prijateljstvo sa vama kroz rad i poštovanje kovano preko 20 godina nailazilo je na mnoge poteškoće i uspone i ponovo se potvrđivalo. Nadam se, da ću prateći rad svoga sina, njegbvu i vašu poslovnost i uspehe nastojati, da i dalje živim sa firmom, ili bolje rečeno sa prijateljima i za prijatelje, želeći da sa vašim zajedničkim uspesima to prijateljstvo i dalje jača i traje.
Rad je bio deo mene, moje ličnosti, moj život punih 36 godina a ostaće i datje takav.
Reči oproštaj i slično za mene su samo .naš uvjek dragi susret i zajednička radost a već od juče za mene reč penzija ostaće samo na papiru i kroz.čekovnu uplatnicu.
Ja i dalje ostajem sa vama da drugujemo i prijateljujemo i da se životu i uspesima zajednički radujemo. Vi Ostvarujući uspehe aktivnim radnim vremenom, a ja čitajući drago mi glasilo Steklar — Steklarne Hrastnik.
Sa posebnim poštovanjem za sve vas i danas i sutra
Branislava Bratić
UPOKOJENKE IN
UPOKOJENCI V LETU 1981
1.	Jožefa Mlakar, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
2.	Frančiška Kosem, kontrolor stekla, 25 let delovne") dobe v DO
3.	Vilma Lužar, kontrolor stekla, 36 let delovne dobe v DO
4.	Karl Kavšek, ročni pihalec, 32 let delovne dobe v DO
5.	Miroslav Zorec, I. topilničar stekla, 32 let delovne dobe v DO
6.	Ladislav Tavčar, mazalec hladilnih peči (invalid III. kal.), pred invalidnostjo ročni pihalec, 35 let delovne dobe v DO
7.	Jože Bezgovšek, vribovalec, 32 let delovne dobe v DO
8.	Marija Livk, kontrolor stekla, 26 let delovne dobe v DO
9.	Marija Klajn, kontrolor stekla, 29 let delovne dobe v DO
10.	Alojzija Draksler, pakirec steklenih izdelkov, 22 let delavne dobe v DO
11.	Anton Oprešnik, dostavljalec stekla (invalid III. kat.), pred invalidnostjo nabiralec stekla, 32 let delovne dobe v DO
12.	Ljudmila Zorec, izmenski vodja kontrole, 36 let delovne dobe v DO
13.	Jožef. Omerzi, ročni pihalec, 18 let delovne dobe v DO
14.	Frančiška Bočko, izpihalka stekla, 35 let delovne dobe v DO
15.	Marija Jevnišek, 'brusilka stekla, 35 let delovne dobe v DO
!G. Mafija Knez, brusilka stekla, 35 let delovne dobe v DO
17.	Magdalena Pajer, kontrolor stekla, 35 let delovne 'dobe v DO
18.	Milena Marčič, brusilka stekla,
29	let delovne dobe v DO
19.	Štefanija Hercog, izpihcilka stekla, 33 let delovne dobe v DO
20.	Gusta Knaus, administrator, (invalid II. kat.) pred invalidnostjo brusilec stekla, 35 let delovne dobe v DO
21.	Ivana Grohar, obžigalka stekla, 35 let delovne dobe v DO
22.	Fani Tošič, brusilka stekla, 30 let delovne dobe v D'O
23.	Cvetka Smodič, brusilka stekla, 32 let delovne dobe v DO
24.	Ana Halapir, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
25.	Ana Pušnik, kontrolor stekla, 32 let delovne dobe v DO
26.	Ana Kapla, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
21. Marija Serer, kontrolor stekla, 32 let delovne dobe v' DO
28.	Ana Jelakovič, pomožna delavka, 35 let delovne dobe v DO
29.	Elizabeta Kneževič, kontrolor stekla (invalid III, kat.) pred invalidnostjo brusilka stekla,
30	let delovne dobe v DO
30.	Jožefa Zore, kontrolor- stekla, 25 let delovne dobe v DO
31.	Ciril Meterc, nabiralec stekla, 32 let delovne dobe v DO
32.	Adolf Perci, izmenski vodja kontrole (invalid III. kat.), pred invalidnostjo ročni pihalec, 34 let delovne dobe v DO
33.	Franc Tržan, kontrolor stekla, (invalid III. kat.), pred invalidnostjo nabiralec stekla, 33 let delovne dobe v DO
34.	Marinka Gregorčič, pomožna delavka (invalid III. kat.) invalidsko upokojena, 21 let delovne dobe v DO
35.	Mile Počuč, ročni pihalec, 32, let delovne dobe v DO
O kadrih tudi malo
36.	Miroslava Ravnikar, ročno čiščenje modelov, (invalid III. kat,) pred invalidnostjo nati-kalka stekla, 30 let delovne dobe v DO
37.	Zlatko Čudovan, ročni pihalec, 32 let delovne dobe v DO
38.	Frančiška Igričnik, merilec v žiaosarni, 20 let delovne dobe v DO
39.	Ljudmila Križaj, pakirka v ži-gosami, 31 let delovne dobe v DO
40.	Marija Poboljšaj, pakirka v ži-gosami, 26 let delovne dobe v DO
41.	Ana Klopotan, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
42.	Marija Omerzi, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
43.	Frančiška Vidmar, kontrolor stekla, 31 let delovne dobe v DO
44.	Ljudmila Golouh, merilka v ži-gosarni, 31 let delovne dobe v DO
45.	Ruža Kolar, kontrolor stekla, 32 let delovne dobe v DO
46.	Jože Zorec, topilničar stekla, 32 let delovne dobe v DO
47.	Jože Sopar, strojnik na IS, 27 let delovne dobe v DO
48.	Martina Knez, žigosarka, 31 let delovne dobe v DO
49.	Frančiška Podmenik, kontrolor stekla, 29 let delovne dobe v DO
50.	Marija Selak, kontrolor stekla, 35 let delovne dobe v DO
51.	Zupanc Edo, polirec modelov, (invalid II. kat.) pred invalidnostjo nabiralec stekla, 29 let delovne dobe v DO, invalidsko upokojen.
52.	Jože Majcen, vodja ključavničarske delavnice, 36 let delovne dobe v DO
53.	Marjana Fabjan, administrator, 20 let delovne dobe v DO, invalidsko upokojena
54.	Edvard Delpin, dežurni gasilec,, (invalid III. kat.) pred invalidnostjo nabiralec stekla, 36 let delovne doboe v DO
55.	Vinko Kurent, vzdrževalec požarnovarnostnih naprav, (invalid II. kat.) pred invalidnostjo
■ zidar šamoter, 34 let delovne dobe v DO
56.	Jerica Rižner, vratar, (invalid
III.	kat.) ipreid invalidnostjo na-tikalka stekla, 35 let delovne dobe v DO
57.	Branislava Bratič, trgovski potnik za SR Srbijo, 12 let delovne dobe v DO
58.	Helena Dušak, evidentičar v skladišču, 35 let delovne dobe v DO
59.	Vida Peršič, evidentičar, (invalid III. kat.) pred invalidnostjo vodja nakladalne skupine, 35 let delovne dobe v DO
60.	Štefanija Debelak, vodja nakladalne skupine, 32 let delovne dobe v DO
61.	Hedvika Korbar, vodja gospodarsko računskega sektorja, 35 let delovne dobe v DO
62.	Marija Šrenk, delavka v skladišču gotovih izdelkov, 32 let delovne dobe v DO
Morda je konec leta le pravi čas, da zapišemo nekaj misli tudi o izobraževanju, vendar to pot morda o tistem, ki mu pravimo študij ob delu.
Še pred dobrim desetletjem je imela naša deloma organizacija tako skromno število kadrov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, da smo ob sestavljanju tovrstnih statističnih poročil kar zardevali, pa tudi marsikateri o-čitek' je padel s te ali one strani. Takoj ob tem pa moramo dodati, da je okoli leta 1970 nekaj naših delavcev študiralo in sicer večinoma ob delu. Večina le-teh pa je 'tudi nekoliko kasneje prevzelo najodgovornejše naloge v delovni organizaciji.
Ko takale razmišljam o kadrih, ne morem mimo leta 1976, ko se je naša delavna organizacija znašla v vrtincu gospodarskih težav, katerih posledica je bila sanacija, nizki osebni dohodki in kar je bilo v teh trenutkih še bolj boleče, zapuščali so nas delavci, ki so delali v proizvodnji, zapuščali so nas tudi tisti delavci, za katera sta bila vložena trud in sredstva za izobraževanje. Vse to pa je povzročilo hude motnje v delovnem procesu.
V ilustracijo naj navedem, da je v letih od 1976 do 1979 delovno organizacijo zapustilo povprečno na leto 280 delavcev. Če
pa še upoštevamo fluktuacijo znotraj temeljnih organizacij,-je ta številka znatno večja. V letu 1980 pa beležimo bistveno manjšo fluktuacijo, saj je delovno organizacijo zapustilo le 240 delavcev, notranjih premestitev iz TOZD v TOZD pa skoraj ni bilo.
V teh trenutkih pa nismo bili v skrbeh le zaradi kadrov, ki so odhajali. Posledice težkega stanja v delovni organizaciji smo občutili tudi na področju štipendijske politike. V tem obdobju ni bilo mogoče kaj dosti storiti na tem področju, kajti na razpisane štipendije, pa naj je bilo za poklice v proizvodnji ali druga dela med mladimi v tistem času ni bilo odziva. Za štipendije so se rajši obračali na druge de-lgvne organizacije, iz katerih je takrat odseval boljši ekonomski položaj. Zato morda le ni slučaj, da se je v tem najbolj kritičnem obdobju veliko delavcev iz delovne organizacije odločalo za študij ob delu na različnih šolah in različnih stopnjah. Tem odločitvam takrat prav gotovo ni botroval le njihov interes po napredovanju, pač pa tudi zavest in želja, da bi s pridobljenim znanjem pripomogli k boljšemu delu in položaju celotnega kolektiva.
Pa danes? Nemogoče je na tem mestu delati zaključke celotnega
drugače
področja kadrovanja, pa tudi pisali smo že veliko o tem. Toda podatki nam kažejo, da je fluktuacija postala minimalna in tudi mladih, ki se izobražujejo za »naše« poklice je več kot katerikoli leto doslej. To pa je vsekakor zagotovilo, da bomo v prihodnje imeli kadre kakršne potrebujemo.
Hotel sem povedati tudi to, da nam danes ni treba več zardevati, kajti kvalifikacijska struktura delavcev je precej drugačna od tiste izpred desetih let. Zahvaljujoč vztrajnosti vodstvenih in strokovnih kot tudi vseh ostalih delavcev, ki so vztrajali v najbolj kritičnem obdobju poslovanja delovne organizacije, in delavcem, ki so se izobraževali ob delu, imamo danes že veliko število strokovnih kadrov. V letošnjem letu je ob delu na višjih šolah diplomiralo kar 6 delavcev. Za študij ob delu pa vemo, da je potrebno veliko volje in vztrajnosti preden se rodi u-speh, katerega se ne gre veseliti le posamezniku, temveč je lahko zadovoljstvo nas vseh, kajti pri delu in uresničevanju nalog delovne organizacije smo udeleženi prav vsi, torej je uspeh vseh odvisen od vsakega posameznika.
F. V.

Ni še dolgo tega, ko smo v delovni skupnosti skupnih služb segli v roko štirim našim sodelavcem, kajti uspešno so zaključili šolanje na posamičnih višjih šolah.
ALOJZ KNEZ
DRAGO KREŽE
MILI KOBAL
STANE BOČKO
začetku novembra je ze diplomiral na Peda-Iti akademiji v Mari-u, na svojem delovnem ;tu pa se rf>leg števil-nalog, ki jih ima kot ja kadrovske službe, prijema tudi z naloga-in problematiko izo-ževanja kadrov.
Drago je diplomant Višje pravne šole v Mariboru. Diplomiral je v mesecu septembru. Dosedanje naloge s področja SLO pa bo v bodoče zamenjal-'z nalogami s področja pravnih poslov.
Mili, ki je v mesecu juniju zaključila šolanje na Višji upravni šoli v Ljubljani, se na svojem delovnem mestu opravlja naloge s področja samouprave.
J času odsotnosti socialne ‘delavke se s socialno pro3 blematiko ukvarja tovariš Stane. Tudi on je v mesecu septembru diplomiral in sicer na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani.
Vsi diplomanti se že nekaj časa vsak po svoje ukvarjajo z delom za katerega so si pridobivali znanje na ustreznih šolah. Ob zaključku njihovega šolanja želimo vsem, da bi pri svojem nadaljnjem delu bili zadovoljni iitn da bi dosegli obilo delovnih uspehov, vsem skupaj pa iskreno
ČESTITAMO!
SSSSSS&SSSSSSS^SSSSSSSSSSSSSSSSSSSQSSSSSSSSS&S&S&SSSSSS 3S3SS&&S&3&S&S;
22. december - dan JLA
Pred nami je 22. december — dan JLA, ko bomo praznovali 40. rojstni dan naše armade, ki pa že dolgo ni več le praznik Jugoslovanske'ljudske armade, temveč praznik vseh oboroženih sil in vseh nas, ki sodelujemo v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Ta dan nas spominja na 22. december 1941 leta, ko je 1. proletarska brigada izvedla svojo prvo akcijo z napadom na italijansko postojanko Mioče. Brigado' je tovariš Tito ustanovil le dan poprej, in sicer v majhnem bosanskem mestecu Rudo. Brigadi je poveljeval Koča Popovič, v njej pa je bilo ob ustanovitvi 1199 borcev in bork različnih narodnosti, med njimi 651 članov KPJ in zveze komunistične mladine Jugoslavije.
Pomen ustanovitve prve večje enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije je bil izredno velik. Prvič smo dobili enoto, ki je sovražnik ni mogel uničiti, prebivalstvo je dobilo zaupanje v našo novo nastajajočo partizansko vojsko in brigada je postala prva kovačnica novih poveljniških in političnih kadrov. Njena pot se je vlekla kot rdeča nit skozi našo revolucijo, saj so se po njenem zgledu
ustanovile še druge proletarske in partizanske brigade, ki so s pomočjo zavednega prebivalstva dokončno osvobodile našo domovino.
Po osvoboditvi smo na temelju koncepcije in doktrine narodnoosvobodilnega boja in pod vodstvom tovariša Tita pričeli graditi nov obrambni in zaščitni sistem, kakršnega svet dotlej še ni poznal, to je enoten sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v katerem je udeležena vsa jugoslovanska družbena skupnost. Obrambne sile smo mi vsi iri vse, kar v deželi premoremo, to je skupna moč, ki jo lahko naša dežela pokaže v boju z agresorjem.
Torej, ker je to naš praznik, ga proslavimo čim slovesneje, kakor gre velikemu prazniku, posvečenemu varovanju najsvetlejših izročil revolucije in narodnoosvobodilnega boja — svobode, bratstva in enotnosti, nedotakljivosti našega ozemlja in sicoali stičnega samoupravnega sistema.
Ob tej priložnosti čestitamo vsem vojakom, še posebej vsem našim sodelavcem, ki so ta čas na služenju vojaškega roka v JLA.
Drago Kreže
Ko praznuje domovina
Ob praznovanju Dneva republike nas spomin vselej vodi v mestece Jajce, kjer so pred osemintridesetimi leti nastajali temelji današnje Jugoslavije. V zgodovini človeštva je osemintrideset let le hip, za nas Jugoslovane pa je to dovolj dolga doba, da smo svetu že zdavnaj dokazali, kako trdno So bili ti temelji postavljeni. Se več. Dokazali smo, da je Jugoslavijo, takšno, kakršno' pozna danes svet, že takrat ustanovilo ljudstvo. Ustvarilo jo je iz boja, žrtev in trpljenja. Ustvarilo jo je iz enotne volje vsakega naroda posebej in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti skupaj. Ustvarilo jo je iz želje po miru, neodvisnosti in varnosti, v
hotenju po trdnosti, enakopravnosti, svobodi.
Malo je dežela na svetu v katerih bi ljudje s tolikšno ljubeznijo in zanosom obnovili porušeno domovino, kot so jo gradili naši ljudje. Gradili smo tovarne, šole, domove... in ob tem si ustvarjali srečo in blagostanje. Toda neizmerljiva je naša sreča, da smo živeli s Titom, ki nas je vodil, nam pokazal pravo pot, živel za nas, za srečo ljudi.
In ko ti čestitamo draga Domovina za tvoj rojstni dan, so naše želje, da bi naša dežela vedno ostala dežela srečnih in svobodnih ljudi!
Mili Kobal
Jure Kaštelan
Pesmi o moji deželi
Rasti srečna pod soncem, rasti v otroških vrtcih.
Rasti in cveti, dežela delovnih ljudi.
In mir naj
nad tvojimi polji vlada,
mir tvojim ladjam na odprtem morju
in tvojemu dnevu, ki se veder prebuja.
Rasti srečna, da bodo vsi narodi videli z vseh strani, z juga in s severa, kako se rojeva in kako se ljubi, kako se brani dežela proletarcev.
In mir
naj bo med tvojimi ljudmi, mir tvojim rudarjem in tvojim oračem, mir graditeljem in tvojim čuvarjem, mir tvoji sreči v vodi in v zraku, v pesmi strojev it? v blesku žita.
Rasti in cveti pod zvezdo svobode, pod roko Partije, pod srcem Tita.
(Prevedel B. Gjud)

Srečno in uspešno 1982 želijo:
-	goclha na pihala Svobode II,
-	industrijsko gasilsko društvo Steklarne Hrastnik,
t
-	pevsko društvo Svobode II,
-	Strelska družina »Steklar«

Hvala vam občani občine Hrastnik
PRAZNOVALI SMO 75 LET PREDŠOLSKE VZGOJE
V	OBČINI HRASTNIK
SREČNI CICIBANI V NOVEM DOMU IN PRI DELU
Minilo je že več kot mesec dni, Usklajevali smo, se dogovarja-odkar smo se vselili v nov dom, li in iskali razne močne ugodne ki so ga zgradili s samoprispev- rešitve.
kom občani občine Hrastnik za Uspevali smo, prihajali do za-predšolske .otroke sedanjih in bo- prek, pa vendar smo dosledno in dočih generacij.	vztrajno stali na začrtani poti
Potrebe in želje mladih družin planiranja. Odstopanj ni bilo. Ob-
V	Hrastniku v zgornjem delu KS jekt smo zakoličili v Tednu otro-so bile prisotne že vrsto let, saj ka v oktobru 1980.
so se predšolska dejavnost in po- y začetku so dela potekala potrebe staršev hitro širile in zahte- časi, saj je nagajalo močno jesen-vale celovito reševanje problema sk0 deževje, kasneje mrzla, sne-za vso predšolsko generacijo.	žena in dolga zima. Težko smo
Skrbno smo se pripravljali že dočakali, da so zidovi končno do-
V	programskih zasnovah, analizi- bili podobo s streho. Potem je rali potrebe in snovali nov dom, bilo lažje, notranja dela so stek-tako kot narekujejo normativi za la skoraj po prvotnem planu, gradnjo tovrstnih organizacij. Funkcionalnost in toplina doma
Pred začetkom izdelave načr- je prihajala vsak dan bolj do iz-tov, so v občini imenovali gradbe- raza.
ni odbor iz vrst občanov, ki so »Veselili so se in prihajali sku-' pokazali polno pripravljenost za paj z otroci in starši gledat. Ugi-delo.	bali smo: »Ali bo res v letu dni,
Zavedali smo se, da mora biti v Tednu otroka otvoritev?« Dela naš dom v središču naselij, da ga so se kar kopičila, obrtniki hiteli, bodo starši in otroci imeli pri kakor da bi jih gnale velike otro-roki, da bodo otroci živeli v oko- ške želje »Prosimo pohitite, tež-lju najbližje svojemu domu.	ko čakamo.« Strpno in delovno
Prostor, kjer stoji naš dom je bili že vsa leta v preteklosti .uporabljen za namene dejavnosti etrok in mladine.
»Dolinca« na Logu je bila res primerna parcela, saj je v središču najgostejšega naselja v občini sedanje in bodoče gradnje stanovanj, zato je bila odločitev enoglasna: »Preseliti se želimo v dolinco«, smo si planerji in otroci neizmerno želeli.
Risali in snovali smo objekt. Predvsem mi delavci s področja predšolske vzgoje smo v željah imeli več variant objekta, ki pa smo ga podredili skupnim ciljem v skladu s sredstvi in zamislijo projektanta' ter investitorja in Skupnosti otroškega varstva Hrastnik.
Predsednik gradbenega odbora tovariš Grošelj Leopold je svojo funkeijo in dolžnost resno vzel v vodenje in projekt z vsemi soglasji ter s sredstvi, ki so se zbirala poleg sredstev za ceste iz samoprispevka, uspešno ,z gradbenim odborom uskladil.
Bel« je bilo zahtevno in odgovorno, saj nam je čas gradnje prinašal znova nove zahteve, širše sfražbene usmeritve, ukrepe in zakonsko postavljene zahteve.
smo pripravljali in čakali, da se naš tako težko pričakovan dom dokonča.
Pripravljali smo se „ vsi. Mi vzgojitelji smo že v času poletnih počitnic, ko je bilo manj otrok v naših domovih, izdelovali vse potrebno za opremo dojenčkov, šivali in ustvarjali smo ljubkovalne igrače, otroško perilo, pripravljali aplikacije za flanelogra-me, razne didaktične igre, igrače, vse za dekoracijo in drugo, kar je potrebno, da novi prostori dobe potrebno podobo za čim boljše počutje otrok.
Tudi otroci so nam pomagali z izdeiki, risbicami, pobudami. Tudi starši so prispevali svoj delež, saj so pošiljali v vrtec razne odpadne materiale, jesenske plodove in vse kar smo jih zaprosili ali so se sami domislili.
Bili smo enotni in ustvarjalni. S skupnimi močmi z vsemi dejavniki, ki so kakorkoli bili soudeleženi pri ustvarjanju in delu, smo končno v Tednu otroka razobesili zastave za praznični dan. Bil-je to petek, 9. oktobra 1981.
Zastave so že plapolale, zbirali so se otroci in starši k otvoritvi, mi pa smo razlagali še zadnje kamione pohištva in urejali prostore in podili zamudne obrtnike iz hiše.
Uspelo je, smo si ob treh popoldne rekli. Vse je bilo nared. Hrastniška godba na pihala se je že uro pred otvoritvijo zbrala in igrala promenadni koncert. Starši in otroci so se zbrali v Dolinci, na hribčkih, odpirala so se okna stolpnic, babice in dedki so prihajali v spremstvu otrok in staršev, družbenopolitični delavci so •se odzvali našemu vabilu, naše kolegice iz sosednjih vrtcev in izobraževalnih organizacij so prihajale z darili za otroke.
Ničesar ni manjkalo! Kako, nenavadno, ni bilo problemov, celo leto pred tem pa veliko.
»V zadovoljnem ustvarjanju se v marsičem uspe«, smo si rekli in se pridružili množici za slavnostni program.
Kako tudi ne!
Ta dan smo praznovali 75-let-ničo ustanovitve prvega vrtca v Hrastniku in 35 let socialistične predšolske vzgoje.
Slavnostna govora tov. predsednika občine in tov. najstarejše vzgojiteljice in ravnateljica sta podala prikaz našega celotnega razvoja in trenutka sedanjega časa in pomena naše dejavnosti v družbeni skupnosti.
Slavnost so obeležili cicibani s pesmijo in plesom belokranjskih kol in recitacijami v pozdrav, ter godba na pihala.
V	vseh prostorih smo pripravili prikaz dejavnosti in sredstev »Vse za otroka«.
Marsikaj so lahko občani .videli in spoznali. Ustvarjalnost - otrok, vzgojiteljevo delo za 'otroke, razna vzgojna sredstva, za igro, za dosego športne značke, slikanice, vse potrebno za vzgojo in nego dojenčkov, razstavo slik preteklih dejavnosti skozi leta razvoja in še marsikaj, kar se je videlo v sleherni sobi prostorov.
Okolice pač nismo uspeli urediti. To delo bomo izročili v uporabo otrokom za Dan mladosti, ko bomo svoje dejavnosti prikazali tudi z delom otrok na igrišču.
Zadovoljni in srečni smo. Živimo polno in ustvarjalno življenje v naši lepi domovini in med občani, ki nenehno s svojim. delom prispevajo delež tudi za nas, kar jim bomo vrnili, ko odrastemo in bomo sami ustvarjali.
' Hvala vam občani občine Hrastnik!
Dovolite mi še, da vam predstavim velikost, funkcionalnost in prostorsko zasedenost novega doma.
Zgradba meri 782 m2 ter 3500 m2 zunanje površine za delo z otroci. Je atrijsko grajena tako, da so vsi prostori za otroke usmerjeni proti jugovzhodu z izhodom ha zunanje odprte površine in za pokrito uto za delo zunaj, pod streho v dežju.
Znotraj je zgradba razdeljena na dva vhoda — za starejše in mlajše otroke, delijo hodnik, ki meji prostor za otroke od prostora uprave in kuhinje.
V	zgradbi je 8 igralnic, 6 za predšolske otroke ih 2 za dojenčke. Vsi prostori so funkcionalno oblikovani in prostorninsko po normativih usklajeni. Pohištvo je
primerno in standardno opremljeni za vsako starost otroka posebej.
Prebelili smo vse v belo barvo, pleskali v rdečo in temno rjavo barvo, kar daje notranjosti čist in topel ter usklajen videz. Kuhinja je centralna za celo organizacijo, odkoder bomo razvažali za vse ostale enote, ravno tako pralnica.
Upravi je namenjen najmanjši del prostorov, vendar tudi racionalno opredeljen.
V domu je prostora za 126 predšolskih 'otrok od 2.—7. leta in 28 dojenčkov od 8. meseca do 2. leta.
Prispevek staršev za bivanje otroka z vsemi uslugami in hrano je za predšolskega otroka do 1470 din ter za dojenčka 30 % dražje mesečno. Obračun se vrši po diferencirani lestvici in kriterijih, ki upošteva socialno strukturo družine.
Zasedenost ustanove je v tem trenutku 85 %, nekaj otrok še pričakujemo, predvsem dojenčkov, po končanem materinem porodniškem dopustu. Sporočamo ■staršem, da je še nekaj prostih mest in upamo,- da bomo decembra polno zasedeni.
Delo v ostalih enotah poteka tako kakor v preteklosti s tem, da nismo več preko normativov obremenjèni, ampak tako kot je potrebno.
S pridobitvijo nove ustanove smo odprli tudi razvojni oddelek za otroke, ki so potrebni individualnega vzgojnega dela in posebne nege in varstva.
Skupno je V organizaciji 370 rednih otrok in 30 občanih dvakrat tedensko.
Enota Log 120 otrok
Enota Rudnik 95 otrok
Enota Dol 90 otrok
Enota Centpr 37 otrok
Enota Steklarna 28 otrok
Razširjena dejavnost 30 otrok
Poslovanje poteka od 5. ure zjutraj do 13.30 oziroma 15. ure. Ob ponedeljkih in sredah izvajamo tudi razširjeno dejavnost za vse tiste otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo in vzgojo. Ta dejavnost se izvaja v enoti Center od 16. do 17.30.
S tako razširitvijo in organizacijo smo zadostili potrebam vseh staršev ter zajeli 43 % vseh predšolskih otrok v občini.
Tako izgleda naš novi dom in naša organizacija. Dokončno podobo in vraščenost v okolico bomo dali s svojo ustvarjalno prisotnostjo in delom v slehernem trenutku v skrbi za otroka in v skrbi za ohranitev vloženih sredstev občanov za našo dejavnost.
Zavedamo se, da bomo morali skrajno racionalno in skrbno gospodariti, da bo naše delo odraz vaših potreb in želja in seveda potreb naših otrok sedanjih in bodočih generacij.
Pridite na ogled, dobrodošli boste v našem in vašem domu. Cicibani občine Hrastnik in kolektiv WO se vam najiskreneje zahvaljujemo za razumevanje in pomoč.
Vida Logar
/
RS ZSS ZA OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU
OOS - spodbudite dejavnost na področju obveščanja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je ntf seji 24. septembra 1981 obravnavala področje obveščanja v združenem delu. Izhajajoč iz nalog zveze sindikatov na področju obveščanja, sprejetih na 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, upoštevajoč oceno poteka in rezultatov akcije »Tisoč deiav-cev-sodelavcev«, ki jo je predsedstvo republiškega sveta ZSS sprejelo na 38. seji junija 1981, in upoštevajoč stališča akcijskega dogovora o obveščanju v združenem delu, ki je bil sprejet na 3. srečanju organizatorjev obveščanja, novinarjev -in urednikov v združenem delu v Krškem novembra 1980, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejema
Stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu ter o vlogi in nalogah organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije
Obveščanje v združenem delu in v družbi nasploh je nedeljiva sestavina samoupravljanja in nujni pogoj kvalificiranega samoupravnega odločanja. Zaradi tega skladno z ustavo, zakonom o združenem delu in resolucijo 3. kongresa sa-moupravljaicev Jugoslavije si sindikati prizadevamo za hitrejši razvoj samoupravnega obveščanja, še posebno odgovornost pa imamo za obveščanje v združenem delu.
V procesu obveščanja in samoupravnega odločanja v združenem delu se tesno prepleta družbeni sistem informiranja in sistem javnega obveščanja. Le nujno medsebojno usklajeno in učinkovito ter po vsebini in organiziranosti samoupravno delovanje lahko omogoča dobro obveščenost, ki je pogoj za kakovostno _ odločanje in delovanje delegatskega ter celotnega samoupravnega sistema.
Da bodo sindikalne organizacije v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pospešile preobrazbo in razmah obveščanja v združenem delu, naj pri ocenjevanju razmer in v konkretnih akcijah posebno pozornost name-nije zlasti naslednjim sestavinam.
OBVLADOVANJE OBVEŠČANJA
Prednostna naloga pri razvijanju takega celotnega sistema obveščanja, ki bo izhajal iz.potreb in interesov delovnih ljudi, je po-družbijanj e oziroma samoupravno . obvladovanje produkcije in posredovanje vseh podatkov in informacij v združenem delu. Da bi preprečili odtujevanje, zapiranje in izkrivljanje obveščanja in da bi hkrati konkretizirali odgovornost sindikatov za razvoj takega obveščanja, ki bo omogočilo samoupravljanje, republiški svet poziva organizacije zveze sindikatov, naj se aktivneje vključijo v prizadevanja za hitrejši razmah in obvladovanje obveščanja v združenem delu. To naj bi uresničilo prek odborov za obveščanje, ki kot družbeni organi na ravni delovne, organizacije vodijo politiko celovitega obveščanja in nadzorujejo njeno izvajanje.- V odbor za obveščanje naj <osnovne organize eie j zveze sindikatov oziroma njihove konference 'kandidirajo delegate vseh tozdov, delegate družbenopolitičnih organizacij in delegate uredništva oziroma službe za obveščanje. Na ravni sozda pa naj se konference osnovnih organizacij zveze sindi-
katov.dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje.
Organizacija zveze sindikatov naj bi ob sodelovanju drugih družbenopolitičnih organizacij in večji angažiranosti strokovnih in poslovodnih delavcev poistale tak pobudnik in dejavnik boljšega obveščanja v organizacijah združenega dela, da bi zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasila v organizacijah združenega dela. Ob tem pa se bodo organizacije zveze sindikatov zavzemale tudi za zagotavljanje in razvijanje gmotnih podlag za to področje.
Vzporedno z dograjevanjem zakonskih podlag za te spremembe je treba dopolniti tudi samoupravne splošne akte. Izdajateljska razmerja in pristojnosti odborov za obveščanje morajo najti ustrezno mesto v pravilnikih o obveščanju. Prav tako je treba v pravilnikih o obveščanju opredeliti razmerje med odbori za obveščanje kot družbeni organi in uredništva, ki so izvršilna telesa odbora ter delujejo kot izvedbeni organi pri urejanju sredstev obveščanja (zlasti glasil).
Pravilniki o obveščanju morajo zajeti celotno področje obveščanja, posebej pa vire informacij in njihovo odgovornost, dolžnosti in pravice vseh udeležencev v procesu obveščanja, vsebini in sredstva ter načine posredovanja informacij, roke za pripravo in objavo gradiv ter pristojnosti in razmerja med že omenjenimi organi.
Normativno je treba določiti tudi področja posameznih omejitev pri obveščanju '(poslovne in druge tajnosti) ter pri tem zagotoviti posebne načine obveščanja v takih primerih.
Večjp podružbljenost pa bomo dosegli s še večjim vključevanjem delavcev samih v obveščanje, tako da bodo postali aktivni udeleženci v procesu medsebojnega obveščanja in odgovoren vir informacij. Zato je dolžnost organizatorjev obveščanja, da s konkretnimi akcijami in z neposredno pomočjo spodbujajo delavce k večjemu vključevanju v procese obveščanja.
VSEBINA OBVEŠČANJA
Delavcem je treba zagotoviti vse informacije, ki vplivajo za njihov družbenoekonomski in splošni položaj v organizaciji združenega de-
la in v družbi, tako da bo obveščanje dejansko postalo dejavnik celovitejšega samoupravljanja. Zato So informacije o delu delegacij za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti prav tako pomembne kot liste, ki so podlaga za odločanje o poslovanju in samoupravljanju v organizaciji združenega dela.
Pri zagotavljanju ustrezne vsebine obveščanja je treba vztrajati pri uporabi kazalcev, ki jiih predpisuje zakon o združenem delu. Pri obravnavi zaključnih računov in periodičnih 'obračunov, pa tudi sicer nikakor ni dovolj, da so na voljo le številčni podatki. Osnovne organizacije zveze sindikatov naj terjajo, da bodo vse informacije vsebovale razlage podatkov oziroma stanj,' navajale vzroke, odgovornosti in pristojnosti ter ponujale več možnih rešitev. Posebej to velja za gradiva za samoupravne organe in delegacije. Osnovne organizacije zveze isndikatov naj se zavzemajo za stalno, pravočasno in vnaprejšnje obveščanje, ki bo omogočalo uresničevanje celovitega družbenoekonomskega položaja delavcev v organizaciji združenega dela in družbi nasploh.
Pri 'opredeljevanju vsebine obveščanja je treba v pravilnikih in vsebinskih zasnovah sredstev obveščanja v vsakem okolju posebej dotočiti odgovornost strokovnih in poslovodnih delavcev za posredovanje ustreznih informacij in način posredovanja njunih vsebin. Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij priporočamo »Temeljne informacije za delavce«.
CELOVITOST SISTEMA OBVEŠČANJA
Da bii razvili kar najbolj celovit in smotrn sistem obveščanja v organizacijah združenega dela, se morajo organizacije Zveze sindikatov (posebej prek odborov za obveščanje in komisij za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov) zavzemati za hkratno in kombinirano uporabo različnih sredstev in načinov obveščanja. (S tem razumemo vse neposredne načine obveščanja, pisno in ustno, glasila, biltene, razglasne postaje in oglasne deske, sestanke samoupravnih in sindikalnih skupin, gradiva za samoupravne organe in delegacije itd.) Pri izpeljavi celovite politike obveščanja je treba upoštevati značilnosti posameznih sredstev lin načinov ter materialne in tehnološke možnosti v posameznih organizacijah. Ko se zavzemamo za gospodarnost na tem področju pa hkrati ne smemo dovoliti, da bi pod kirinko varčevanja zmanjšali obstoječi pretok informacij.
ODGOVORNOST NOSILCEV OBVEŠČANJA
Redno, resnično, pravočasno, popolno in razumljivo obveščanje lahko zagotavljajo samo ustrezno usposobljeni delavci v službah za obveščanje, ki bodo zbirali, urejali in posredovali informacije ter bo- " do zato tudi odgovorni samoupravnim organom.
Nedeljivost obveščanja in samoupravljanja zahteva tudi primerno organizirane in povezane službe
za samoupravljanje in obveščanje. Zlasti v organizacijah združenega dela z večjim številom delavcev, z več tozdi ali delovnimi organizacijami priporočam» ustanavljanje centrov za samoupravljanje in obveščanje, ki naj bodo organizacijsko razvrščeni čim višje, tako da bo zagotovljena njihova čim večja odgovornost samoupravnim organom»
Zveza sindikatov se zavzema za .strokovno zbiranje, urejanje in posredovanje informacij v organizacijah združenega dela. Dela in naloge organizatorjev obveščanja (uredniki, novinarji, referenti 'za obveščanje) je treba opredeliti z razvidom del in nalog; v večjih organizacijah naj ima vodja te službe položaj delavca s posebnimi pooblastili. Uredniki sredstev obveščanja naj bodo delavci, ki se z obveščanjem ukvarjajo na podlagi razvida del in nalog, ne pa strokovni in poslovodni delavci drugih služb.
Zavoljo posebnega družbenega pomena obveščanja si bo zveza sindikatov prizadevala za tako kadrovske rešitve, da bodo .organizatorji obveščanja družbeng aktivni delavci z ustreznim znanjem in sposobnostjo za opravljanje teh del (praviloma naj bi imeli vsaj višješolsko izobrazbo).
Osnovne organizacije morajo posvetiti večjo pozornost urejanju statusa delavcev, 'ki delajo na področju obveščanja, in zagotavljanju primerenih delovnih pogojev za delavca in službe na področju obveščanja.
Ob tem, ko je treba opredeliti odgovornost organizatorjev obveščanja (služb za obveščanje), je treba zaostriti tudi odgovornost strokovnih in poslovodnih delavcev, ki še vse prepogosto kršijo izpolnjevanje dolžnosti rednega obveščanja. Organizacije in organi zveze sindikatov bodo odtočno proti .takim odstopanjem.
K večjemu pretoku informacij naj pripomore .tudi konkretna opredelitev dolžnosti vseh udeležencev v procesu medsebojnega obveščanja. Tako kot poslovodni organi in strokovne službe, naj tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije določijo zadolžene za .stalno in sprotno posredovanje informacij o svojem delu. Organizacije zveze sindikatov naj biodo pri tem za zgled.
V vsakdanji družbenopolitični aktivnosti moram» uresničiti načelo, da je medsebojno obveščanje pravica in dolžnost; to pa pomeni, da je vsak udeleženec v procesu obveščanja in odločanja aktiven in odgovoren vir in prejemnik informacij.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije poziva osnovne organizacije in občinske svete zveze sindikatov ter njihove komisije za obveščanje;
— naj ocenijo razmere v obveščanju v svojem okolju in V njihovem okviru svojo udeležbo v akciji »Tisoč delavcev-sodelavcev« ter idelajo načrt vključevanja v prizadevanja za izboljšanje Obveščanja in uveljavljanje delavcev kot aktivnejših virov informacij (Nadaljevanje na 7. strani)
Sodelovanje med štipendisti in delovno organizacijo
Že dalj časa opažamo, da sodelovanje med štipendisti naše delovne organizacije in kolektivom ni takšno kot bi moralo biti. Da bi izboljšali obstoječe stanje in navezali tesnejše stike, je bil v začetku letošnjega šolskega oziroma študijskega leta, na pobudo mladinske organizacije in kadrovsko izobraževalne službe sklican sestanek z vsemi štipendisti, ki jih štipendira naša delovna organizacija
.Sestanek je bil izveden 30. 10. 1981 in se ga je udeležilo devetinštirideset štipendistov od skupno petindevetdesetih. Iz upravičenega razloga je manjkalo štirinajst štipendistov, ki se nahajajo na šolanju v Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Sestanka so se s strani DO udeležili: tovariš Boris Volaj — predsednik mladinske organizacije, Alojz Knez — vodja kadrovsko izobraževalne službe, Stane Bočko — socialni delavec in Lado Matekelj — vodja samskih domov in rekreacije.
V ilustracijo, kaj smo na sestanku obravnavali, navajamo dnevni red:
1.	Organiziranost štipendistov,
2.	Štipendijska politika,
3.	Skupne delovne akcije,
4.	Kadrovske potrebe DO za obdobje 1981—1985,
5.	Vprašanja in predlogi.
Sedaj po končanem sestanku lahko ugotovimo, da je bil uspešen, saj so se nekateri štipendisti aktivno vključili v razpravo s svojimi ugotovitvami in predlogi. Dogovorili smo se tudi, da se štipendisti udeležijo skupaj z mladinci DO, solidarnostne delovne akcijo in pripomorejo s svojim delovnim prispevkom skupnim naporom za boljši jutri.
Prva delovna akcija je bila predvidena in tudi izvedena že v
soboto 7. 11. 1981, ostale pa bodo v novembru.
Delovna akcija je potekala v skladišču gotovih izdelkov, v.proizvodnih obratih in pri pripravi in sajenju Okrasnih dreves ob cesti, ki vodi mimo naše delovne organizacije.
Ob tej priliki lahko zadovoljno ugotovimo, da tudi mladi resno jemljejo vsesplošna prizadevanja za izvedbo stabilizacijskih ukrepov, saj so s svojim delom- pokazali, da zmorejo poleg učenja, tudi na drugih področjih prispevati za boljši jutri in to s fizičnim delom, ki ga do sedaj niso bili vešči. Prav je, da tudi štipendisti spoznajo od blizu delov-ho organizacijo in vidijo kako si prizadevajo naši delavci za svoj vsakdanji kruh, hkrati pa nesebično pomagajo mladim, da se izobražujejo za poklice katere bodo z veseljem opravljali.
Delovnih akcij v novembru so se udeležili naslednji štipendisti:
Aleš Rački, Janez Kašner, Rajko Robič, Denis Meterc, Sašo Mur, Helmut Žabkar, Stanko Gilčvert, Marjan Pošebal, Viki Dolinar, Julita Selič, Jovo Tomič, Miran Šestanj, Janez Bedek, Iztok Gojkovič, Uroš Šterbucelj, Aleš Hozjan, Gabrijela Blaznik, Dragica Krneta, Jože Dovjak, Feliks Fajfer, Karlo Bičanič, Rajko Močilar, Mile Lukič.
Večina štipendistov se je akcij udeležila po dvakrat, medtem ko sta se Aleš Rački in Helmut Žabkar udeležila akcije trikrat.
Prav bi bilo, da se tudi ostali štipendisti zgledujejo za zgoraj navedenimi kolegi in se čimprej odločijo, da opravijo delovni dan v naših obratih. Zavedati se morajo, da ni dovolj če dvignejo nakazano štipendijo in jo nato bolj ali manj koristno porabijo, temveč je treba tudi drugače sode-
lovati z delovno organizacijo, ki jih štipendira.
Vsem 'štipendistom, še posebej tistim, ki so bili na delovnih ak-
cijah, želimo obilo uspeha pri učenju in še naprej plodnega sodelovanja z mladinsko organizacijo - in kolektivom Steklarne Hrastnik.
Kadrovska služba
Zlata medalja za kvaliteto Steklarni Hrastnik
Organizatorji Gorenjskega sejma so ob pripravah na zadnji sejem (bik je v mesecu oktobru, na njem pa že nekaj let sodeluje tudi naša DO) prek ankete povpraševali delovne organizacije, udeleženke sejma, če bodo na sejmu razstavljale izdelke, ki bodo povsem novi. Naša delovna organizacija se je na anketo odzvala pritrdilno. Kot popolnoma nov izdelek pa je bila na sejmu razstavljena nagrobna svetilka, ki jo je projektiral tovariš Slavko Marčen.
Strokovna komisije je vse prijavljene nove izdelke pregledala in ocenila. Podeljenih je bilo pet priznanj za kvaliteto. Dobitnica priznanja je bila tudi naša DO. Poleg priznanja pa je bila Steklarni Hrastnik podeljena tudi zlata medalja za kvaliteto izdelka.
To je še en dokaz prizadevanj, da bi izdelki Steklarne Hrastnik s svojo kakovostjo osvajali tržišče. V veliki meri pa gre tudi za prizadevanja posameznih delavcev, kar pa si žal nekateri narobe razlagajo.
OSS — SPODBUDITE DEJAVNOST NA PODROČJU OBVEŠČANJA
Na eni izmed delovnih akcij, v kateri so se mladinci lotili urejanja okolice tovarne so se spoprijemali tudi s takimle delom.
(Nadaljevanje s 6. strani)
oziroma sodelavcev v procesih obveščanja v organizacijah združenega delaj
—	tosiiövne organizacije zveze sindikatov, konference osnovnih organizacij in koordinacijski odbori zveze sindikatov v sozdih ter dböinslkl sveti zveze sindikatov naj na podlagi ocen, analiz in poročil odborov za obveščanje v ozdih in komisij za obveščanje pri občinskih ^svetih najmanj enkrat letno poglobljeno obravnavajo obveščanje v združenem delu;
—	občinski sveti, ki komisij za obveščanje še nimajo, naj le-te čimiprej ustanovijo;
—	komisije za obveščanje naj se pri svojem delu povezujejo z ustreznimi komisijami pri občinskih konferencah ZK in SZDL;
.	— organizacije in organi zveze
sindikatov naj se Vključijo v javno razpravo o predlogih zakona o združenem sistemu informiranja in zakon o javnem Obveščanju, pri čemer jim bodo kot politična stališča zveze sindikatov služili omenjeni 'dokumenti in ta stališča.
Republiški svet ZSS ugotavlja, da vzgojno-izobraževalni programi od osnovne šole do univerze ne nuddjio dovolj znanj in vrednosti, potrebnih pri samoupravnem obveščanju. Republiški svet se zavzema za uveljavitev samoupravnega obveščanja kot vrednote v celotnem vz g oj no izob raž e v aln em sistemu.
Republiški svet priporoča Gospodarski zbornici Slovenije, da v programe izobraževanja za poslovodne kadre vključi tudi obveščanje v združenem delu.
Republiški svet ZSS predlaga, da bi pospešili razvoj področja obveščanja v združenem delu tudi z večjo pozornostjo pri predlaganju in podeljevanju sandifcalnih in drugih družbenih priznanj novinarjem
'in organizatorjem obveščanja v združenem delu. Ob tem pa naj bi za dolgoletno in kakovostno delo na tem področju uvedli posebna priznanja?
Republiški svet ZSS pričakuje, da bo v prizadevanjih za samoupravno preobrazbo družbenega sistema informiranja in sistema javnega obveščanja republiški komite za informiranje v večji meri prevzel strokovne in upravne funkcije.
Pri uresničevanju teh stališč bodo organizacije zveze sindikatov dobile potrebno strokovno pomoč in nasvete pm odboru RS ZSS za Obveščanje in politično propagando in komisijah za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov.
POPRAVEK
V 11. številki Steklarja je v članku Valorizacija kadrovskih štipendij prišlo do nekaterih napak. Pravilno se glasi r Odžič Radojka, Nar, gimnazija, 1. letnik,
2.222	din štipendije. Meterc Martina, ESC 1. letnik, 2.222 din; Draksler Metka, Ekon. fakulteta, 1. letnik, 3.010 din; Krneta Dragica, Ekon. fakulteta 2. letnik, 2.778 din in Strniša Vilma, ESS 1. letnik,
2.222	din štipendije. Blaznik Gabrijelih ni štipendist Steklarne Hrastnik. Prizadetim štipendistom se opravičujemo.
Uredništvo
DOPISUJTE V STEKLARJA
Iz dela samoupravnih organov
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO
PREGLED ZAPISNIKA 18. SEJE,
KI JE BILA DNE 28. 10. 1981
Pod prvo točko:
Pustovanje	januar—september
1981: Po podanem poročilu o poslovanju v devetih mesecih 1981 je bilo poudarjeno, da so rezultati ugodna. Med dirugim je bilo ugotovljeno, da tudi na področju izplačila OD nismo presegli možnega izplačila dn tako ostaja odprta možnost povišanja vrednosti točke do konca leta, vendar le, če bomo delali tako, kot smo si začrtali. — . V razpravi je bilo postavljeno vprašanje, če ,se s povečano proizvodnjo ne bodo večale zaloge. Zagotovilo direktorja DO je bilo, da se zaloge ne bodo večale, saj so se npr. v septembru zmanjšale za 350 ton. — Ugotovljeno je bilo, tudi, da cene nezadržno divjajo. Ob našem 51 % povišanju cen v letošnjem letu so se poslovni stroški dvignili kar za 73%. Vendar resolucija predvideva-v naslednjem letu ie 15% povišanje cen, to pa je povprečno, pri čemer pa se energija lahko poveča tudi za 50 %. Mi pa ne bomo, mogli prek teh 15%. Letos smo lahko sledili cenam. Ve'dar rezultat nebi smel biti odvisen samo od cen, ampak tudi od asortimana in dela. Letos smo z manj zaposlenimi proizvedli več, to pa ne bo moglo iti v nedogled. Uspeli smo vfkailkulirati tudi amortizacijo. Če seštejemo vse postavke. ka.r se je letos ustvarilo, so to velike številke.
Direktor DO je dejal, da je v TOZD 1 slabši poslovim rezultat zato, kar še niso upoštevane izvozne stimulacije. V pripravi pa. je tu-dà'rporazum, med temeljnimi organizacijami, po katerem se bodo ostale TOZD obvezale, da bodo na določen način pokrile izpad na dohodku v TOZD.
Postavljeno je bilo vprašanje, če TOZD 4, kateri prav tako dela za izvoz, te izdelke dobi tudi plačane.
T:rektor DO je povedal, da so njihovi izdelki sigurno plačani, da pa, je odvisno, v kakšni obliki, mogoč e se zaradi miodela poveča cena izdelka, lahko pa se izda faktura za modele posebej. To je s stališča TOZD 4 važno, ker morajo pri uvozu devize kupiti od TOZD
1.
Člani so zavzeli SKLEP:
1.	Gospodarsko računski sektor pri iravi prikaz plačil^ modelov, ki jih TOZD 4 proda v tujino.
? Predlog se naj nanaša na leto I960 in 1981.
Ciede vrednosti točke za meesc ok' aber je direktor DO povedal, da če bomo še v naslednjih mesecih poslovati -v redu in če ne bodo "rohlemi v proizvodnji, bi vred-no-,' točke lahiko v oktobru pove-čaV za 10%. Za naslednja dva meseca pa bi se kasneje dogovorili. Dodal je, da bi bila v primeru, če referendum 30. 10. 1981 uspe, torej točka 11 din. Če referendum ne bo uspel, bo potrebno narediti poračun za 4 mesece, člani so sprejeli SKLEP:
1.	Odborom za gospodarstvo in planiranje TOZD in DSSS predla-
ga odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik, da se za mesec OKTOBER določi vrednost točke v višini 11 din.
2.	Odbori za gospodarstvo in iplaniranje v TOZD in DSSS sprejmejo ustrezne sklepe in jih dostavijo v gospodarsko računski sektor.
Pod drugo točko
Obravnava analize bolniškega staleža v DO Steklarni Hrastnik: Analizo je podal tov. Stane Boč-ko. Čeprav ti meseci (julij, avgust, september) ko je čas dopustov niso ravno primerni za ugotavljanje, so bili že vidni rezultati ukrepov, ki smo jiih sprejeli na sindikalnih podskupinah po predlogu strokovnega kolegija, in katerega je potrdil tudi 'delavski svet DO, Analiza je bila podana tudi v informatorju 10.
V razpravi je 'bilo ugotovljeno, da bo sistem potrebno še dopolnjevati. Seveda pa je bilo z omejitvijo bolniškega staleža ogromno prihranjenega kljub strošku, ki ga predstavlja stimulacija za prisotnost na delu. Zato je bilo podano mnenje, da se ugotovitve glede bolniškega staleža objavijo na oglasnih deskah naše DO kot predlog volilcem na referendumu dne 30. 10. 1981.
Sprejet je bil
PREDLOG:
1.	Analiza ukrepov za zmanjšanje bolniškega staleža je pokazala, da je stalež v primerjavi s prvim polletjem precej upadel.
—	pregled izgubljenih delovnih ur zaradi bolniškega staleža:
prvo poletje povprečno 10,54 % na mesec v tem trimesečju povprečno 8,19% na mesec dejansko je stalež padel za 22,30 %
—	Zmanjšalo se je tudi število primerov bolniškega staleža:
prvo polletje povprečno 518 primerov na mesec v tem trimesečju povprečno 399 primerov na mesec torej je bilo vsak mesec 119 primerov manj.
2.	Tudi pregled po temeljnih or-* ganizacijah in delovni skupnosti pokaže, da je bolniški stalež v tem trimesečju upadel povsod približno enako'. Večji izostanek je v TOZD 1, TOZD 2, sledi DSSS, TOZD 4 in TOZD 5.
3.	Iz analize je torej razvidno, da so rezultati ukrepov pozitivni, kar bo ugodno vplivalo na poslovni rezultat Ob koncu leta. Zato predlagamo članom kolektiva, da to pri odločanju na referendumu 30. 10. 1981 upoštevajo.
V nadaljnji razpravi je bilo obravnavano vprašanje tistih delavcev, ki na leto naredijo samo ne-“ kaj. »šihtov«, drugače pa so v bolniškem staležu. Te šihte naredijo takrat, ko se več zasluži, rupr. za 1. maj. Sprejeto je bilo stališče: Socialni delavec pregleda kakšne so možnosti, da gredo delavci, ki so veliko v bolniškem staležu, v invalidski pokoj.
Pod tretjo točko
Službena potovanja: Tov. Marčen je povedal, da so direktor DO, Janez Gigler in Anton Velej iz naše DO in inž. Viktor Ramšak ter
tov. Adi Zaletel opravili službeno potovanje v Češkoslovaško, zaradi podpisa pogodbe o izmenjavi letovanj med Steklarno Hrastnik in SPS Hrastnik za leto 1982 s predstavniki sindikata 2iar nad Hromom. Inozemske dnevnice tov. Adiju Zaletelu in ing. Viktorju Ramšaku j,e dala Steklarna HraiStnik, dinarsko refundacijo pa je izvršila Samoupravna počitniška skupnost Hrastnik,
člani Odbora so potrdili potovanje in zavzeli
SKLEP:
1.	Dipl. pravn. Branko Milinovič, Janez Cigler, Anton Velej, Adi Zaletel in ing. Viktor Ramšak opravijo službeno potovanje v Češkoslovaško, zaradi podpisa pogodbe o izmenjavi letovanja med Steklarno Hrastnik in SPS Hrastnik za leto 1982 s predstavniki sindikata 2iar nad Hronom.
2.	Za potovanje se odobri dve dnevnici v VO $ in dve nočnimi V O $ ter ena dnevnica v Asch.
3.	Potovanje se opravi z osebnim avtomobilom last DO Steklarne Hrastnik. Anton Velej — šofer, dobi akontacijo za gorivo v Asch.
4.	Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS in za dnevnice tov. Adiju Zaletelu in inž. Viktorju Ramšaku Samoupravna počitniška skupnost Hrastnik.
Potovanje v Avstrijo: Po nalogu inž. Alekseja Usa, sta 30. 9. 1981 tov. Milan jCožair in tov. Anton Velej opravila službeno potovanje v Avstrijo — Wien k firmi »Combusta«, zaradi prevzema reducirnih ventilov.
Sprejeli so
SKLEP:
1.	Anton Velej in Milam Kožar sta opravila službeno potovanje v Avstrijo (Wien) k firmi »Combusta«. zaradi prevzema reducirnih' ventilov.
2.	Za potovanje se odobri 1 dnevnica v Asch in tov. Antonu Veleju za akontacijo za gorivo v Asch.
3.	Potovanje je bilo- opravljeno z osebnim avtomobilom last Steklarne Hrastnik.
4.	Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 1, dinarska protivrednost DSSS.
Potovanje v Avstrijo: Firma Birma Radex iz Rademthekna v Avstriji, ki je naš dobavitelj ognje-
odpomega materiala, je poslala dopis s katerim vabijo inž. Usa in tov. Kožarja na razgovore o medsebojnem sodelovanju, kot tudi *a ogled njihovega podjetja.
Ciani so sprejeli *
SKLEP:
1.	Dipl. inž. Aleksej Us, tov. Milan Kožar in Anton Velej opravijo službeno potovanje v Avstrijo, zaradi dogovora o nadaljnem sodelovanju in ogledu tovarne firme Radex.
2.	Za potovanje se odobri 1.5 dnevnica v Asch in ena nočnina v Asch.
3.	Prevoz se izvrši s službenim avtomobilom.
4.	Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS.
Pod četrto točko:
Zapat so se nakopičile prošnje raznih organizacij in šol za naše izdelke, zato je odbor sprejel
SKLEP:
1. Posamezne prošnje raznih organizacij in šol pri organiziran ju prireditev, se v bodoče razdelijo med TOZD, in sicer tako, da gre ena prošnja samo v en TOZD.
Krajevno združenje ZB
Dol pri Hrastniku
Zadeva: Prošnja za nabavo, točne motorne kosilnice.
Odbor je mišljenja, da pri spomeniku na Dolu ni toliko trave, da bi potrebovali kosilnico. Sklenjeno je bilo, da se pokliče predsednika ZB Dol tov. Kuharja in se natančneje dogovorimo o načinu pokrivanja stroškov za vzdrževanje spomenika na Do-lu. Za dogovor je zadolžen tov. Alojz Marčen.
Nakup knjige Tomšičeva brigada:
Odbor je sprejel
SKLEP:
1. Delovna skupnost nahavi 5 kompletov knjig z naslovom Tomšičeva brigada, ki jo je Jadala Knjižnica NOV in POS 5/1.
Nadalje je bila obravnavana problematika zavarovanja tovarne. Ugotavlja se, da imamo več vhodov in izhodov, ki pa niso vsi zavarovani. Tako se ,po tovamii sprehajajo ljudje, ki niso zaposleni pri nas. — Direktor DO je povedal, da bodo izvedem dodatni ukrepi kot npr. električno odpiranje vrat, o-graja pred tovarno itd. Vendar tudi to ne bo dokončno uredil* teh problemov, če ne bomo sami storili več na tem področju.
Dopisujte
v naše glasilo!
V SPOMIN
JANEZ KOLENC
Tudi to srečanje je bilo podobno mnogim predhodnim. Res ni bilo tako segavo kot je znalo biti nekoč. Toda z leti sva se navadila tudi na takšna bežna srečanja, ki pa niso bila nič manj prisrčna, človeška, prijateljska. Nasmeh, sicer ne več tako veder, „dvig roke v pozdrav, pobaranje o tem in onem. Zbodel sem ga zaradi novega neuspeha njegovih »hajdu-kovcev«. Ni se jezil. Bil je tak kot že vrsto zadnjih let, ko ga je zahrbtna bolezen vse bolj pestila. Odšla sva vsak svojo pot. Spet se bova srečala, pokramljala, drug drugega zbadala. Vsako srečanje je bilo dokaz več, potrditev prijateljstva,, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Tako je bilo ta ponedeljek, tako bo spet jutri...
Stojim na mestu kjer sva se poslednjič videla in razšla. Stojim in premišljujem. Misli mi lete mnogo let nazaj, da bi se ponovno vračale in se ustavljale le nekaj metrov stran kjer v skromnem stanovanju ostaja sama njegova družina. Žena Anica molče gleda otroka. Mojca dojema da nima več očka. Damjan še vedno čaka da se vrne. Iz šihta, trgovine ,.. Mu bo mamica lahko dopovedala kje je očka?
Na novem nogometnem igrišču za Savo je pognala prva trava. Precej okrogel fant je stal ob strani in nas gledal razposajene. Včasih se nam je pridružil. Spoznala sva se. Janez je bil kljub svojim bremenom živahen. Zbijal je odvečne kilograme, se šalil, debatiral, komentiral. Ni odnehal. Hotel je soditi med nas, nam biti enakovreden. Trudil se je in mi smo znali to ceniti. Komentiral je naše nastope in ker ni mogel z nami na igrišče je pomagal v klubu. Odraščali smo in odrasli. Drug za drugim smo si ustvarili družine, dom, vzgajali otroke. Tudi Janez. Ni bil med prvimi pa vendar. Našel si je življenjsko spremljevalko — Mojci pa se je pred štirimi leti pridružil še mali Damjan. Ostal je skromen četudi je kdaj pa kdaj znal potožiti o tem in onem. Želel si je stanovanje. Zaslužil si ga je. S svojim delom, s pridnostjo, s strokovnostjo. Upravičen je bil nanj. Po težkem delu je potreboval miren počitek. Žena je večidel delala popoldne, Janez pa se je ubadal z Mojco in Damjanom. Ni obupaval. Stiskal je zobe, prepričan, da bo morda že jutri bolje. Toda bo mar res? Malo jih je še ostalo — njegovih šolskih tovarišev iz
Steklarske šole v Rogaški Slatini. Večina jih je napredovala. Janeza pa je'bolezen vse bolj pestila. Toda, tudi ko mu je bilo najtežje, ni priznaval, da mu je hudo. Po naravi optimist je ostajal tudi sedaj. Velikokrat mi je znal reči: »Saj bo bolje. Ja nekoliko me ,matral’ pa' bo že šlo«. Tako je znal govoriti. Toda oči so izdajale tisto kar so usta hotela prikriti.
In spet se mi misli vračajo k nesrečni družini.
Gledam v asfalt v pričakovanju znanega, koraka. Slišim glas ... kliče spomin. Mladost, tovarna, šport, družina,\otroci... Vse *o ostaja v spominù. Ostaja ob bolečem spoznanju, da smo ponovno ostali osiromašeni, prehi-teni, nedorečeni. Nedorečen pa je ostal tudi Janez. Konec tega meseca bi mu bilo komaj 39 let...
Odšel sem. Tiho, nekje v sebi prepričan, da srečanje ni bilo zadnje... Ko bi res ne bilo. Anica bi imela še moža. Damjan in Mojca bi se stiskala k svojemu očku in mi bi še veselo dvigovali roke v pozdrav. S tresočimi rokami prižigam svečo na sveži gomili.	*
Počivaj v miru dragi prijatelj.
EDITA REŽEN
Spet nam je za hip utrpnilo srce. Bilo je v začetku vročih avgustovskih dni. Mnogi izmed nas so uživali zaslužen oddih, na morju, planinah, med svojimi prijatelji, znanci, sorodniki. In takrat se je zgodilo Edita — Eda Reženova, naša dolgoletna sodelavka, prijazna ženska, vzorna in marljiva delavka — samouprav-ljalka, mati in žena je odšla tiho na pot brez vrnitve.
Le dobro leto pred tem smo ji zaželeli še na mnoga leta. Takrat je namreč praznovala svoj 50-ti rojstni dan. Več kot tri mesece smo držali pesti v strahu za njeno življenje. Več kot tri mesece je sodobna medicina bila neenakopraven boj. Žal, tako kot še neštetokrat, je tudi tokrat zmagala — smrt.
Kruta je bila življenjska usoda naše Ede. Rojena'v stabilni, dokaj premožni družini Novšakovih v Ljubljani je kmalu ostala sama samcata. Edini otrok trgovcev, kjer naj bi po vseh nepisanih zakonitostih imela mirno in udobno življenje, je domala preko noči ostala sama. Mati si je vzela življenje, očeta pa so zaprli. O teh prelomnih trenutkih svojega življenja Eda ni rada govorila. Če pa že je, potem je bila v njeni besedi prisotna trpkost neizprosne usode. Ostala je sama, vendar
odločna, da ob koncu vojne krene na svojo pot.
Ta pot jo je pripeljala v Hrastnik. Pri Laznikovih se je učila trgovskega poklica, želeč na ta najrin vsaj nekoliko ostati zvesta družinski tradiciji. Z delom izza prodajnega pulta si nikolimi služila svoj kos kruha.
Kmalu si je našla življenjskega spremljevalca, se poročila, rodila edinko Danico in se leta 1954 prvič zaposlila v Steklarni. Splet okoliščin je zahteval da ni bila dolgo z nami. Drugo trkanje na vrata Steklarne jo je združilo z nami vse do smrti.
Dolga leta je delala kot pregle-dalka, vestno, marljivo, odgovorno. Takšna je bila tudi na svojem zadnjem delovnem mestu admini-
stratorke v nabavnem oddelku.
Eda je odšla tiho, nepričakovano in boleče. Boleče za nas, ki smo jo poznali, cenili njeno vedrino, odnos in delo. Se bolj boleč pa je njen odhod za družino. Ni več babice, mamice in žene. Mož — naš upokojenec je' ostal sam. Ne srečujemo več znan in prijeten obraz. Skrit je. ostal v mislih, spominu — zakopan na dolskem pokopališču. Spomin naj bo rdeča nit spoznanja. Spoznanja človeške usode, izpolnjene še z enim imenom — Edite Režen, Naše Ede, ki ji vsi skupaj želimo miren počitek v grobu, ki je bil zanjo izkopan mnogo, mnogo prezgodaj. Morda grob ni tako težak.
Težko je slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta .
FRANCA POLŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem brusilnice, Jcot tudi sodelavcem njegovih otrok, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje, ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje.
Iskrena hvala vsem društvom in klubom .za darovane vence. Prisrčna hvala govornikom, pevskemu zboru in godbi Svobode II.
Žalujoča žena Angela, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE OSENJAK
se najtopleje zahvaljujemo za pomoč, katero ji je nudila zdravstvena služba in osebje Doma ostarelih občanov Fran Salamon Trbovlje.
Iskrena hvala darovalcem vencev iircvetja, govorniku, godbi iin pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:
hčere Vilma, Zofi, Olga, Magdi, Mari, Štefka, Anka, Nada sinovi Franc in Ivan iter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega očeta, moža, brata in strica
_ JOŽETA STOKLASA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste .mu podarili cvetje, z nami sočustvovali in izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi obema govornikoma, pevskemu zboru in godbi na pihala.
Posebno zahvalo pa izražamo zdravniškemu osebju, dr. Mlinariču, dr. Vukomanoviču in dr. Štemdlerju, ki so mu lajšali bol v njeqovih zadnjih urah.
Žalujoči:
žena Cvetka, sin Darko,
sin Edi z ženo ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka
ALOJZA POŽUNA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam v natježjih trenutkih kakorkoli pomagali.
Hvala za cvetje, ki ste mu ga darovali. Hvala tudi pevcem in godbi na pihala Svobode II ter govorniku.
Njegovim sodelavcem pa se zahvaljujem za materialno pomoč.
Žalujoči: žena Anica,
hčerka Irena z 'idružino in sin Danilo
Novo v knjižnici Hrastnik
Tokrat so se na policah v knjižnici pojavile naslednje zanimive knjige:
1.	Zgodovinski roman v dveh knjigah z naslovom SOGUN. Sodobni angleški pisatelj James Clavell velja med bralci za zelo priljubljenega in uspešnega avtorja. Naklade njegovih knjig gredo v milijone, prevajajo jih v številne jezike, po njih snemajo filme. Avtorju, med drugo svetovno vojno so ga zajeli Japonci, se je v ujetniškem taborišču rodila snov za roman »Kralj podgan«. Roman SOGUN je ves in scela potopljen v japonsko preteklost. Zgodba se začne pustolovsko : tri jamboma oborožena trgovska ladja Erasmus iz Rotterdama, od petih nizozemskih ladij edina, ki se z muko drži na valovih, se že več kot mesec dni bori z viharji. Kopna nikjer. Posadka je zdesetkana. Med nizozemskimi ladjami je prva, ki je preplula Magellanov prehod: piše se leto 1600 po evropskem štetju, ih v viharni noči vrže neurje izza krmila tudi angleškega pomorščaka — pilota Blackhtorna na suho v neznano deželo. Avantura se začne.
Po japonskem štetju je to čas neskončnih razprtij in bojev med velikimi fevdalnimi knezi, ki hlepijo po vlogi nekronanega, a dejanskega vladarja ob cesarju, po mestu šoguna, prvega med mogočnimi. Blackhtorne se znajde v službi pri enem od najuglednejših velikašev, pri Toranagi, in to ga potegne v vrtinec spopadov, intrig',, dozorevanja in žrtev, ki temu otroku elizabetinske dobe že od doma niso tuji. Šolan in vzgajan je bil za pomorščaka osvajalca, toda zdaj se znajde sredi razcefrane Japonske, ki je svet zase. Blackhtorne je na Japonskem prvi Anglež, i nikakor prvi Evropejec. V trgovskokolonizator-skih odposlanstvih so se tu že ugnezdili Portugalci jn Italijani, poleg njih pa še Španci. Anglež Blackhtorne je v tem svetu nova prikazen, napoveduje novega kolonizatorskega tekmeca. Hkrati je v tem svetlolascu poosebljena priložnost za japonske velikaše in še zlasti za Toranga, ki se zaveda, da se klin s klinom izbija. Srečanje, trčenje, usodno soočenje med dvema družbama, civilizacijama, kulturama, med dvema stanjema duha. japonskim in evropskim, a tudi med enakima pohlepoma po gospodovanju — le da na japonskih tleh.
Vmes je še ljubezen z Mariko, Japonko' plemenitega in nesrečnega rodu. In tako se pripoved na površju preliva v klasično pustolovsko zgodbo. Toda pod to vrhnjico odkriva pisatelj široko, krvavo, zelo nenavadno in z veščo roko poslikano fresko 16. in 17. stoletja, okrutno in očarljivo pripoved o času, nraveh in ljudeh, kakršna daleč presega samo razvedrilno branje in priklepa ndse tudi z resnostjo in globino obravnave. Povrhu pa se pisatelj naslanja na zanesljive in preverjene zgodovinske dogodke, tako da sloni zgodba v “resnici na dejanskih temeljih.
Na kratko: »Šogun« ni samo napeta zgodba o prepovedani, strastni ljubezni, o kovarstvu visoke politike, o zagrizenih, smrtnih spopadih, o kodeksu časti samurajev in . o strašnem zatiranju
kmetov, temveč je tudi barvita freska jazonske zgodovine.
2.	Romani J ohannesa Maria Simmla, ki jih je v zbirki »Moj roman« izdala založba Obzorja iz Maribora:
LJUBEZEN JE LE BESEDA,
HURA, ŠE SMO ŽIVI,
PA ČEPRAV NI ZMERAJ KAVIAR,
PRIZNAM VSE,
BOG VARUJE ZALJUBLJENCE.
Poglejmo si pobliže roman v dveh delih HURA, SE SMO ŽIVI, ki sodi med1 Simmlova novejša ga tistega, kar je dalo delom tega dela. To je posrečena sinteza vse-pisea tolikšno priljubljenost. Simmel se tudi tukaj ne odreče napetemu reportažnemu opisovanju določenih slojev sodobnega sveta v Nemčiji, Avstriji in drugod. Ljubezenski zapleti se vrstijo, afere v visokem svetu denarja in industrije so na dnevnem redu.
V romanu je dosti nastopaškega obnašanja sodobnih ljudi, srečamo pa kot nasprotni tečaj seveda / tudi življenje preprostih ljudi
Roman je balada o pravljičnem vzponu in padcu Jakoba For-manna — človeka, ki je 1946 še gladoval in v žepu skoraj ni imel beliča. Deset let zatem se je že naglo vzpenjal kot značilen nemški multimilijonar v razdobju gospodarskega čudeža. Leta i960 je bil 'mednarodni denarni mogočnik in. spet deset let zatem — bankrotiran zgodnji upokoje nec...
Vendar pa zdaj nosi sonce v srcu. Drugačen je postal in našel spet svojo zgodnjo a resnično ljubezen ...
To je torej spet značilen Simmel. Poslastica je morda še to, da je pisatelj upodobil v romanu tudi sebe. V njem nastopa namreč pisec Klaus Mario Schriebet’ in v njem prepoznamo avtorja.
3.	Priročnik ŽIVALSTVO EVROPE
Knjiga, ki sta jo pripravila ugledna nemška zoologa dr. Harry Garms in dr. Leo Borm, za naše bralce pa prevedli in priredili domači strokovnjaki, je koristen priročnik za določanje živalskih vrst, kakršnega doslej še nismo imeli.
Ker je zaradi velikega števila znanih živalskih vrst — samo v Evropi živi po nekaterih ocenah nad 50.000 živalskih vrst — tudi besedilom skopo odmerjen prostor, so zbrani podatki zelo jedrnati. Tako najdemo ob fotografiji ali risbi predstavnice posamezne živalske vrste še podatke o velikosti in obliki živali, o njenih značilnostih, razširjenosti, življenjskem prostoru in načinu življenja, prehranjevanju in razmnoževanju. Povsod je dodan še majhen zemljevid Evrope, po ka-. terem je označena razširjenost živali na tej celini. Delo je zasnovano in razdeljeno po določenem sistemu.
Priročnik bo služil ljubiteljem narave predvsem za spoznavanje živali in njihovih glavnih značilnosti. S pridom ga bosta rabila zahtevnejši bralec in strokovnjak, saj je v njem množica pomembnih podatkov. Zaradi obilice slik, razumljivega besedila in preglednosti pa bo tudi dobrodošel pripomoček šolarjem na vseh stopnjah.	Marija Vučetič
/hCtd <Är
Pozdravljeni tovariši!
Javljam «e vam iz Vranja, kjer služim vojaški Tok. Tu se poč asi privajam na vojaško življenje. Pozdravljam vse delavce Steklarne, posebno ipa tovariše sodelavce iz TOZD-4, obenem ipa vas prosim, če bi lahko dobival Steklarja.
Tovariški piozdrav!
vojak Soniboj Knežak
Pozdravljen Soniboj!
Hvala za pismo in pozdrave, ki si nam jih poslal. Ko boš bral te vrstice, boš že skoraj »star« vojak, privajen vojaškemu življenju tako ti bo tudi čas tekel hitreje. Prosiš nas tudi, da bi ti pošiljali Steklarja. Kot vidiš, smo tvoj naslov že pripisali med tiste, ki jim glasilo pošiljamo po pošti.
urednik
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 12. 1981 do 15. 1. 1982
^ KINO »DELAVSKI DOM« HRASTNIK
Film DEKLE IZ PLEMENA AŠANTI, angleški pustolovski. Predstave v sredo 16. 12. ob 17. in 19. uri in v četrtek 17. 12.
--Ob 19. Uni.
Film 10 NAVARONE, ameriški vojni. Predstave v soboto 19. 12. ob 17. lin 19. uri ter v nedeljo 20. 12. Ob 17. in 19. uri.
Film PRESAJANJE MOŠKOSTI, italijanska erotišna 'komedija. Predstava v ponedeljek 21. 12. Ob 19. uni.
Film SLADKA MALA, ameriška ljubezenska drama. Film je za otroke neprimeren! Predstave v sredo 23. 12. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 24. 12. ob 19. uri.	^ .
Film 'NEDOSEGLJIVI MOST, ameriški vojni. Predstave v soboto 26. 12. ob 17. in 19.15 ter v nedeljo 27. 12. ob 19. uri.
Film SREBRNO SEDLO, italijanski vestern. Predstava v iie-deljo 27. 12. ob 17. uri.
Film NEUSTRAŠNI POPAJ, ameriška risanka. Film bo na programu v Okviru praznovanja Dedka Mraza od 25. do 30.
12.	1981.
Film TARZAN IN SIRENE, ameriški pustolovski. Predstavi v -soboto 26. 12. ob 10. uri lin v nedeljo 27. 12. ob 10. uri '(matineja).
Film HERBIE POTUJE V MONTE .CARLO, ameriška komedija. Predstavi v ponedeljek 28. 12. ob 17. lin 19. uri.
Fiten SMRT PODKUPLJENE PODGANE, francoska kriminalka. Predstave v sredo 30. 12. ob 17. -in 19. uri.ter v 'četrtek 31. 12. ob 17. uri.
Film TA VRAŽJI JAZZ, ameriški glasbeni. Predstave v petek 1. 1. 1982 ob 17. in 19. uri -ter v soboto 2. 1. ob 19. uri.
Film ČUVAJ SE KLEOPATRE WONG, honjg-kong karate. Predstave v soboto 2. 1. ob 17. uri, v nedeljo 3. 1. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 4. 1. ob 19. uri.
Film POLNOČNI EXPRES, ameriški pustolovski. Predstave v sredo 6. 1. ob 17. in 19. uri ter v četrtak 7. 1. Ob 19. uri.
Film MADAME IN NJENA NEČAKINJA, nemška erotična komedija. Film ni primeren za otroke! Predstave v soboto 9. 1. ob 17. iin 19. uri, nedeljo 10. 1. ob 17. in 19. uri ter v . ponedeljek 11. 1. ob 19. uri.
Film NOČNE IGRE, ameriški psihološki. Predstave v sredo
13.	1. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 14. 1. ob 19. uri.
KINO »DOL« PRI HRASTSNIKU
Film PRESAJANJE MOŠKOSTI, italijanska erotična komedija. Predstavi v soboto 19. 12. ob 18. uri in v nedeljo 20: 12. ob 17. uri. Film.ni primeren za otroke!
Film SREBRNO SEDLO, iitalijaniski vestem. Predstava v soboto 26. 12. Ob 18. uri.
Film HERBIE POTUJE V MONTE CARLO, ameriška komedija. Predstava v nedeljo 27. 12. ob 17. uri.
Mladinska predstava —- TARZAN IN SIRENE, ameriški pustolovski film. Predstava v nedeljo 27. 12. ob 15. uri.
Film ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER, italijanska komedija. Predstave v soboto 2. 1. <ob 18. uri in v nedeljo 3. 1. ob 17. uri.
Film DRUŽINSKA ZAROTA, ameriški triler. Predstavi v soboto 9. 1. ob 18. uri in v nedeljo 10. 1. ob 17. uri.
OBISKOVALCEM KINO PREDSTAV ŽELIMO SREČNO 1982 TER ŠE MNOGO UŽITKOV PRI GLEDANJU NAŠIH PROGRAMOV!	KRC »14. oktober« Hrastnik
Šport in rekreacija - iz meseca v mesec
Šolsko športno društvo »Mladost« na OŠ heroja Rajka kljub kadrovskim težavam deluje zelo dobilo. Štirje učitelji telesne vzgoje z največjlmii težavami, vendar s ogromno požtrvoval-nosti in volje uspevajo realizirati celotni program telesne vzgoje, poleg tega dosegajo lepe rezultate tudi v številnih krožkih kjer interesentov nikakor ne manjka. Vsako leto pa se izkažejo tudHpri izvedbi jesenskih krosov, katerih sklepno finale je Kros Dela. Na letošnjem krosu je nastopilo kar 300 učencev od 5 do 8 razreda.
Peter Kauzer naš odličen kajakaš že več kot dva meseca nosi vojaško suknjo. Kadrovski rok služi trenutno v Bijeljini, kjer pa njegove tamkajšnje vojaške starešine nimajo ravno preveč posluha za njegov športni status. Med drugimi mu ne verjamejo niti to, da zna smučati, pa čeprav je • Slovenec. Petru je priskočila na pomoč občinska TKS, ki je zaradi lažjega razumevanja: obrazložitev o Petrovem športnem statasti napisala — v srbohrvaščini. Človek nikoli ne ve ...
Ob tem pa velja tudi zapisati, da po:dobnih težav ni imel kolesar Boirut Pirš, ki je medtem že slekel vojaško uniformo in priskočil na .pomoč svojemu matičnemu društvu, kjer je prevzel trenutno skrb nad najmlajšimi. Poleg tega tudi resno in redno vsakodnevno vadi, želeč dočakati sezono povsem pripravljen. Potem ko je lepo število naših najboljših odšlo v JLA, nekateri (Bolančič) pa bodo vozili za devize, meni Borut da mu je že takoj cilj ponovno doseči majico z državnim grbom.
Reprezentanca Hrastnika je odpotovala močno okrnjena na tradicionalni namiznoteniški turnir — »Memorial Vrlim Harangozo«, ki je bil v dneh praznovanja v Splitu. Zaradi bolezni je .morala ostati doma Vesna Ojsteršek, ki je bila skupno s svojo sestro Andrejo določena za četrti nosilki tekmovanja ženskih parov. Res škoda.
TRIM igre 81 — tekmovanje v plavanju je bilo na programu v ponedeljek 23. novembra. Ob napovedani uri se je pojavil na bazenu en sam tekmovalec in še to
—	predsednik IO TKS Hrastnik Vili Greben. Se je mar potem čuditi odzivu. Za lažje razumevanje
—	gostilne so bile med tem časom mnogo bolj .polne. In tudi mladih ni manjkalo. Škoda ker ni bilo tekmovanje organizirano kar v gostilnah — tam so mnogi-pla-vali.. .
Informativno naj vam tudi zaupam, da bo tradicionalna, tokrrft že peta osrednja prireditev občinske TKS: »Večer športa, glasbe in razvedrila« v drugi polovici januarja (.petek 22. oziroma 29.), ko naj bi po napovedih Pavlihove pratike padal — sneg. No vseeno neglede na to ali bo snega ali ne, bo program ostal nespremenjen. Ponovno bomo razglasili rezultate TRIM iger za leto 1981, podelili občinska .priznanja za športne in organizacijske dosežke, izostala ne bodo tudi občinska Bloude-kova priznanja, proglasili pa bo-
mo tudi športnika, športnico in ekipo za leto 1981. Nasvidenje.
Na prvih zveznih pozivnih namiznoteniških turnirjih mladincev in mladink za sezono 1981/1982, slovenski .predstavniki niso ravno navdušili. Na turnirjih v Ljubljani, Vitezu, Coki in Uzdinu, se je le peterici uspelo uvrstiti v prve kvalitetne skupine, takoimenova-ne mladinske TOP-12. Med to peterico (Krsnikova je bila uvrščena direktno) sta tudi dva člana Karničarja. Vesna Ojsteršek je bila v Coki druga, Jernej Zalaznik pa si je to pravico priigral z odlično uvrstitvijo in še boljšo igro na turnirju v Vitezu. Jernej' je bil četrti, vendar gre pripomniti da prvič nastopa v konkurenci mladincev.
Res škoda, da so mladi nogometaši Hrastnika doživeli v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v »B« skupini republiške mladinske lige pravo katastrofo proti vrstnikom Ljubljanske Olimpije. Kljub porazu 0:10, pa so z 10 točkami zadržali visoko 3. 'mesto. Na lestvici vodita ekipi Olipije in kranjskega Triglava, s po 13 točkami. Uvrstitev pa bi bila lahko še boljša, če ne bi lepo število hrastoiških mladincev prešlo v vrste trboveljskega Rudarja. Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja ... ludi v nogometu?!
Ekipa Bratstva je osvojila presenetljivo prvo mesto na Zasavskem prvenstvu v kegljanju — borbene partije. Na kegljišču na Rudniku so kegljači Bratstva zrušili 957 kegljev in prehiteli favorizirane kegljače trboveljskega Rudarja za 4 keglje (953). Druga hrastniška ekipa — K. K. Hrastnik je med šestimi ekipami osvojila peto mesto s 834 podrtimi keglji. Za zmagovalce so nastopili: Roj, Pokrajac, Cakič, Gnji-dič, Kolšek, Kovač, Drame, Prah, Koritnik, Laznik in Ziibret.
Kegljači K. K. Hrastnik so prepričljivo osvojili prvo mesto na občinskih TRIM igrah za leto 1981. V dveh nastopih so podrli 1.038 kegljev odnosno 89 več od drugouvrščene ekipe Steklarne, ki pa tekmovanje ni vzela preveč resno in je zlasti v prvem delu nastopila v precej okrnjeni postavi.
Republiško prvenstvo v moški namiznoteniški ligi se je že prevesilo v drugi del,- torej tja kjer ekipe tekmujejo za razvrstitev od -1. do 4. odnosno 5. do 8. mesta. Vrsta Kemiča.rja se še naprej drži . izredno dobro. Doslej je še edina neporažena in vodi s prednostjo 4 točk pred drugouvrščenimi igralci ljubljanske Olimpije. Markovič, Vizjak, Zalaznik, Medved in Žerko so tako na najboljši poti da osvoje še en naslov republiških prvakov in ponovno skušajo prodor v višji tekmovalni razred.
Ernest Draksler-Marko: strelska družina z Dola pri Hrastniku je tudi letos proslavila Dan republike :s tradicionalnim množičnim tekmovanjem v streljanju z vojaško puško._ Tdkirat se je na strelišču »Pekel« zbralo preko 40 tekmovalcev in tekmovalk. Prvo
mesto je z 44 krogi od 50 možnih pripadlo Viliju Vidmarju. Drugi je bil Boris Rižnar (41) in tretji Slavko Planinc (40). Najboljša med .predstavnicami nežnega spola pa je bila Fanči Molj-kova s 31 krogi. Čestitamo.
Andreja Ojsteršek je najuspešnej-aš članica ekipe Kemičarja po prvem delu prvenstva v . zvezni ženski namiznoteniški ligi. Kljub temu pa je treba dodati, da je v tem delu doživela več porazov kot v ceLi pretekli sezoni ko je branila barve ljubljnaskg Olimpije. Škoda ker je zaradi bolezni igrala slabše prav proti Ljubljančankam, kjer, so domačinke prav po njeni »zaslugi« izgubile dve po tihem planirani točki. Andreja ima priložnost na pomlad, ko lahko popravi svoj »score« in morda povrne tudi dve izgubljeni točki proti Olimpiji.
Cvetko Rajmund, odličen strelec SD Rudnik Hrastnik, je po zadnjih podatkih strelske zveze Slovenije najboljši v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Žal nam do zaključka redakcije ni uspelo zvedeti kdaj in kje bo Rajmundu izročeno zasluženo priznanje. Vsekakor pa je to še en dokaz več o vse večjih dosežkih hrastniiškiih strelcev, kii zasluženo sodijo v vrsto prioritetnih športnih panog naše občine.
KOVAČIMA
• •
U njihovom poslu i zanatu, u tnalom kombinatu, nikad ne stoje sve mašine, jer se ne živi od tišine.
i
A jednoga dana i to se desi odmah zovu, kovaču gde si? Alat u ruke i kvar otkloni jer propadoše nam milijoni.
Oni brzo nađu grešku ona je bilo u jednom ... u pomoč došla cela brigada da bude radna snaga.
I tako stalno
nikad s popravcima na čisto svakog radnog dana događa se isto.
A kovača nema nema ni za lijek.
Puštaju nas da čekamo, čekamo čitav vijek.
Sledečeg dana opet se desi i mi se pitamo Ma, kovaču gje si?
Halil Spahič
Igralke Kemičarja so prvi del tek-■ movanja v zvezni namiznoteniški ligi sklenile na 6. mestu, kar je sicer v mejah pričakovanega, vendar po prikazani igni sodeč precej manj od realne vrednosti mladih hrastničank. če k temii dodamo, da je vrsta Kemičarja 4 krat gostovala, od treh srečanj doma pa kar dve izgubila z najtesnejšim rezultatom, potem je realno pričakovati,-da se bo ekipa na pomlad pomaknila za kakšno mesto navzgor na prvenstveni razpredelnici.
Jernej Zalaznik, Vesna Ojsteršek in Jolanda Novak so več kot uspešno zastopali barve slovenskega mladinskega namiznega tenisa na tradicionalnem turnirju republik in pokrajin — JUSTON v Modrici. V obeh konkurencah sta slovenski wsti prepričljivo osvojili prvo mesto. Jernej in Vesna p.a sta bila po ocenah prisotnih strokovnjakov sploh naj-. boljša predstavnika slovenske reprezentance. Če je bil tak uspeh več ali manj pričakovan od Vesne, pa smo še tolikanj bolj lahko veseli uspeha mladega Jerneja, ki letos prvič nastopa v konkurenci mladincev.
Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal —- Jože Premec.
RADO
Zašto si takva?
Rado!
Zašto me patiš?
Zašto život nesrećom gradiš?
Zašto si takva?
Zbog tebe
srce mi puca, gori
i još više boli.
Rado!
Zašto si .takva?
Tužnim
život mi stvaraš.
Što si takva?
Sve što je lepo, sve što je čudno tvoje ime nosi.
Sve razdragano, beskrajno, sretno u tvojim je zelenim očima i tvojoj lepoti.
Drago Jovič
ZANIMALO VAS BO
ZA MESEC OKTOBER 1981
SKLENILI SO DELOVNO RAZMERJE
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Muratovič Ajka — odnašalka stekla, Tursunovič Sanija — odnašalka stekla, Bagara Ivo — predstiskalec, Pevec Romana — pomožna delavka v brusilnici, Ibralič Mejra — odnašalka stekla, Tavčar Vincenc —: odbijalec RDBO, Božič Bariča — pomožna delavka v brusilnici, Cerekovič Danko — odnašalec stekla, Ocvirk Hubert — odnašalec stekla, Dža-mastagič Mirjana — odnašalka stekla, Džamastagič Saida — odnašalka stekla, Tokič Zumruta — odnašalka stekla, Džamastagič Halima —- odnašalka stekla, Jol-dič Nermina — odnašalka stekla, Bajraktarevič Sabira — odnašalka stekla, Lebenični Renata — odnašalka stekla, Matanovič Dragica — odnašalka stekla, Kurtič Džulka — odnašalka stekla, Cubic Nina — odnašalka stekla, Kavgič Hatidža — odnašalka stekla, Zukič Suvada — odnašalka stekla, Dulie Jasmina — odnašalka stekla, Muratovič Redžo — odbijalec RDBO, Džakovič Luka
—	odnašalec stekla, Počuč Vojka
—	pomožna delavka v brusilnici, Hrstič Arza — pomožna delavka v brusilnici, Pranjič Jela — odnašalka stekla, Sotlar Darinka — odnašalka stekla, Kočar Zdenko
—	odnašalec stekla, Bezgovšek Amalija — pomožna delavka v brusilnici, Pajek Branko — odnašalec stekla, Čakič Dušanka — pomožna delavka v brusilnici (za določen čas).
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Husič Mehmed — delavec na kanalu, Zgonjanin Zlatko — delavec v skladišču modelov, Bla-gojevič Radojka — kontrolor stekla, Jakopec Silva — kontrolor stekla, Nikolič' Veseljko — delavec na kanalu.
TOZD III — dekorirnica s sati-tiirnico
Milinovič Branimir — dostav-Ijalec stekla.
TOZD IV — orodjarna
strugarstvo	__
. Stoklasa Ivan — kovinostrugar. DS — skupnih služb Avflič Majda — skladiščna delavka, Klemenčič Jolanda — skladiščna delavka, Zmazek Jusina
—	čistilka poslovnih prostorov, Grilj Jožica — skladiščna delavka, Dimitrijevič Zofija — skladiščna delavka, Ravnjak Ljubica
—	skladiščna delavka, Malič Slo-bodanka — skladiščna delavka, Stiar Alojz — delavec v skladišču gotovih izdelkov, Mušanovič Zej-neba — čistilka — pomivalka posode v jedilnici, Šabani Nura — čistilka — pomivalka posode v jedilnici, Selmič Asima — čistilka samskega doma, Sandič Emina — čistilka — pomivalka posode v jedilnici.
PREKINILI DELOVNO
RAZMERJE
Samovoljno
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Mehinagič Rešad — odnašalec stekla, Hergič Hamša — odnašalka stekla, Ferizovič Habiba — od-
našalka stekla, Brvar Draga — menjalka klešč in modelov, Kavgič Hahatidža — odnašalka stekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Džankovič Nevenka — kontrolor stekla, Sivčevič Danica — kontrolor stekla.
Sporazumno
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Lesjak Jelka — paldrec v žigo-sarni.
TOZD V — energetika in ostale delavnice
Kolšek Bojan — dežurni inštru-mentarec.
DS skupnih služb Bezgovič Amalija — pomivalka posode v jedilnici.
Izključeni iz DO TOZD I ročna in polavtomatska predelava steklene mase Bagara Alojzije — odbijalec stekla, Meštič Faik — odnašalec stekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Cerekovič Vida — čistilka poslovnih prostorov.
TOZD V — energetika in ostale delavnice
Durano vič Nuhan — delavec težak na transportu
Odšli v JLA
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase Halilovič Hamdija — vlagalec v gillon, Šainovič Frano — vlagalec v gillon, Gabrič Teodor — pomočnik strojnika, Hodžič Ramo — varilec folij, Cajič Nijaz — vzdrževalec.
TOZD IV — orodjarna strugarstvo
Grum Uroš — kovinostrugar, Štojs Darko — citaler.
TOZD V — energetika in ostale delavnice
Hodžič Amir — inštrumentarec.
DS skupnih služb Kavzar Peter II — vratar I, Hlastec Leonardo — pomočni delavec.
UPOKOJENI
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Šerer Marija — kontrolor stekla, Jelakovič Ana — pomožna delavka v brusilnici, Knežević Elizabeta — brusilka stekla — kontrolor stekla (invalid III. kategorije), Zore Jožefa — kontrolor stekla.
TOZD II — avtomatska predelava steklene mase
Zorec Jože — topilničar v zme-sarni, Kolar Ruža — kontrolor stekla.
DS skupnih služb Korbar Hedvika — vodja gospodarsko planskega sektorja.
Vsem upokojencem želimo še obilo trdnega zdravja in osebne sreče!
(Nadaljevanje na 15. strani)
Zahvale
Sodelavcem na izmeni Razdevšek — Pekla.r, iskrena hvala za prelepo darilo, kii ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj.
Lepa hvala tovarišu Šusterju za iskazano pozornost in spodbudne besede ob slovesu. Darilo mi bo drag spomin in me bo vselej spominjalo na vas. Obenem vam želim veiiko delovnih uspehov.	Ruža	Kolar
Sodelavci	iz	zmesame	iskrena vam hvala	za	darilo,	ki ste
mi ga poklonili ob odhodu v pokoj.	Jože	Zorec
Sodelavkam in sodelavcem iz brusilnice, hvala za darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem se poslavljala in odhajala v pokoj.
Fani Tosič
Ob odhodu v pokoj iskrena hvala pregledalkam v TOZD 1 kot tudi sodelavcem in sodelavkam na izmeni Haberl za darila in cvetje, ki ste mi jih poklonili. Še posebej hvala Dori Go-dicelj, Vilmi Presečki, Sonji Perci in Reziki Here,k za izkazano pozornost- Marija Šerer
Sodelavkam in sodelavcem kontrole na izmeni Šuštar in Grohar se iskreno zahvaljujem za danilo in cvetje ter izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj.	Marija Omerzi
Ob mojem odhodu se zahvaljujem mojim sodelavkam grupi Valjčki — Kozarci za lep šopek cvetja in lepo darilo.
Ivica Grohar
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD 1 se iskreno zahvaljujem za prelepa darila in cvetje ob mojem odhodu v pokoj.
Obenem pa vam vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Pepca Zore
Sodelavcem na izmeni Biča-ndč,' še posebej pa mojim bivšim najožjim sodelavcem iskrena hvala za darila, bi ste mi jih poklonili, ko sem odhajal v pokoj.	Mile Počuč
Sodelavcem in sodelavkam na izmeni Lipar iskTena hvala za darilo, ki ste mi ga poklonili ko sem odhajala v pokoj. Še posebej hvala Magdi Podmenik za izkazano skrb oziroma pozornost.	Fani Podmenik
Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD 1 se iskreno zahvaljujem za prelepa darila in za izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj.
V naprej pa vam želim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Ana Kapla
Drage sodelavke!
Ob moji upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem nove in stare brusilnice ter žigosame za vašo pozornost, prelepo svetje in prekrasna darila, ki me bodo vedno spominjala na vas drage sodelavce.
Želim vam veliko uspeha na delovnem mestu in medseboj-. nega razumevanja.
■ Še enkrat najlepša hvala višem skupaj
hvaležna Milka Golouh
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
BLAŽA KEBER-ŽIKOTA
se najprisrčneje zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, znancem in njegovim nekdanjim sodelavcem, kakoir tudi sodelavcem njegovih otrok, ki so nam izrekali ustno ali pismeno sožalje, za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, darovane vence in lepo cvetje.
Globoko ismio hvaležni za kakršnokoli .pomoč. Prisrčna hvala vsem govornikom, pevskemu zboru in godbi na pihala svobode II.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina, moža in očeta
ZMAGA KORENA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD 1 za sočustvovanje in pomoč, ki ste mi v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali.
Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetjè.
Žalujoča mama Vilma Potrpin, žena Marija'in sin Robert
Popravek: Zaradi neljube napake pri tisku v prejšnji številki gornji osmrtnici objavljamo v celoti še enkrat. Svojcem se iskreno opravičujemo.
Humor
NEKOČ IN DANES
Brž, ko je Boris brezskrbno legel, že je pričel dremati.
Kot mnoge žene, radovedna in zaskrbljena za svojo močnejšo polovico se je tudi Marija s knjigo v roki odpravila v posteljo. Njenih let seveda ne bomo razkrivali: povejmo le, da je osem let mlajša od svojega moža, njemu pa je okoli šestdeset let.
... »Marija draga«, je godrnjal Boris, »Kaj ko bi me pustila spati?«
—	»Bom dragi. Le kakšna žena bi bila, če te ne bi pustila spati, Samo nekaj mi moraš reči.«
—	»Kaj pa in ob tem času?«
—	»Zakaj me ne ljubiš več tako vroče kot pred dvaintridesetimi leti?«
—	»Spet delaš sprehod skozi čas !«
—	»Umrla bom, če mi ne rečeš !«
—	»Veš, da moram zgodaj zjutraj na delo.«
—	»Kako si nekoč bil romantičen ! Se še spominjaš tistih časov ?« .
»Torej obžalujete?« reče sodnik.
»Kje pa? Alkohol je kriv, da sem zgrešil.«
Halil Spahič
VABILA
—	Mikice, slišim, da si zelo nemiren v šoli in da je zato učiteljica poklicala tvojega očeta?
—	Res je. Učiteljica je najprej poklicala očeta zaradi mojega obnašanja, nato pa je poklicala še mamo zaradi očetovega obnašanja.
Halil Spahič
V Steklarju sem prebral, da se odpira kotiček s humorjem. Mislim, da je ta korak uredništva vreden pohvale. Čeprav je, tako ste zapisali, kotiček namenjen bolj steklarskemu humorju, bom za danes opisal dve o otrocih in eno, ki jo je Ježek (Fran Milčinski) povedal po radiu že pred približno dvajsetimi leti in je morda že pozabljena.
bila pet. Ob šestih pa ga še ni bilo in ko je bila ura že sedem proč, sem ga hotel iti iskat, misleč, da je morda razbil steklenico, pa si zato ne upa domov. Takrat pa se prikaže na vratih in mi da pivo.
»Si pa dolgo hodil«, sem hotel biti hud.
»Ja, če pa je bilo toliko ljudi. Imel pa sem ves čas dvignjeno roko, pa me trgovka ni hotela vprašati, kaj bi rad.
Prijatelj sreča Ježka na ulici, vsega v povojih, roko in nogo pa v mavcu.
»Ja Ježek, kaj pa je s teboj, da si takšen?«
»Veš, tega je kriva žena.-«
»Zena?« ne razumem,« se čudi prijatelj.
»Šla je sama k materi na o-bisk.«
»Pa zato menda nisi takšen?«
»Seveda. Veš bilo mi je dolg čas. Začel sem ga preganjati s tem, da sem skočil na zofo in čez okno pljunil, na zofo skočil in čez okno pljunil, na zofo skočil in čez okno pljunil... No, enkrat pa sem se zmotil, pa sem na zofo pljunil in čez okno skočil.
Ivan Hočevar
—	»Ja bili so resnično lepi časi,« zagodrnja Boris ter se hoče obrniti na drugo stran.
—	»In koliko vragolij si takrat počel. S teboj mi nikoli ni bilo dolgočasno.«
—	»Hočeš reči, da danes ...«'
—	»Hočem ti povedati le to, kako si mi takrat »grickal« prste, obraz, da o ušesih ne govorim.«
—	»Ja, ,res sem ti »grickal« ušesa in še kaj.'..«
—	»In zakaj tega več ne počneš ?«
—	»Marija, saj nisva v medenih mesecih in prav zato tega več ne počnem. Zdaj pa me že pusti, da zaspim.«
—	»Ampak najprej hočem, da me vsaj malo »grickaš«, tako kot pred dvaintridesetimi leti.«
—	»O bog in tvoje želje!« vzdihne Boris ter se obrne k ženi.
»Ce si že tako navalila, pojdi in mi prinesi umetne zobe iz kopalnice.	Halil Spahič
BODOČI ALKOHOLIK
Sodnik obsoja obtoženca: »Zaradi alkohola ste sovražili svojo taščo. Zaradi alkohola ste kupili revolver, da bi jo ubili. Alkohol vas je pripeljal do njenega stanovanja. Pod vplivom alkohola ste namerili in streljati.«
»Da«, reče obsojeni. »Ampak zdaj je vse končano. Niti kapljice ne poskusim več.«
(Nadaljevanje s 14. strani)
Umrli
TOZD I — ročna in polavtomatska predelava steklene, mase Požn Alojz — nabiralec stekla
—	brigadir.
Poročili so se
Džaferi Ramadan — TOZD II
—	delavec na kanalu in Cosič Fahra, Gorišek Eva — TOZD II
—	kontrolor stekla in Škoberne Vladimir — TOZD II — kontrolor stekla.
Prirastek v družini Jovič Ivan in Jovič Ilonka — sin Milovan.
OH TI OTROCI
Pred več leti sem gledal na TV napet film. Ker je bila zima, sem moral nsjložiti premog v štedilnik. V naglici (da ne bi kaj zamudil), pa sem pozabil zapreti zaboj za premog. Ker 'je bil zaboj že bolj prazen, sem krepko telebnil vanj. Seveda sem se hitro pobral, ga zaprl, sedel in na-' prej gledal film. Takrat pa prileti kar v eni sapi štiriletni sin, ki se je medtem igral v sobi in vpraša:
»Kaj pa je tako zaropotalo?«
»V kišto sem. padel,« mu povem. .
»&ako?«- je bil radoveden.
»Pozabil sem jo zapretif ko sem naložil premog.«
Takrat pa je milo zaprosil: »Aate, lepo te prosim, daj še enkrat, da bom še jaz videl.«
ANEKDOTA
ČE IŠČETE DOBREGA ZAKONSKEGA MOŽA,
POIŠČITE FILATELISTA!
Po mnenju ameriškega, psihologa dr. Hashinsona so filatelisti najboljši zakonski možje. Hasbinson dokazuje to svojo trditev takole: Za zbiranje znamk je potrebno potrpljenje, predvsem pa uvidevnost in strpnost. Vse to so lastnosti dobrih zakonskih mož. Za žene filatelistov pa je najbolj tolažilna zavest: čim starejša je kakšna znamka, tembolj je za filateliste dragocena, zatorej je verjetno, zanj dragocena tudi stara žena'... Zato naj si žene filatelistov zaradi staranja ne delajo sivih las, svetuje Hashinson. Psiholog je pri tem spregledal dejstvo, da se filatelisti ne zadovoljujejo z eno samo staro znamko!
Ko je Jožek začel hoditi v malo šolo, so jih že začeli učiti šolsko disciplino. Če je hotel kaj vprašati ali povedati, je moral dvigniti roko itd.
' Nekega vročega julijskega popoldneva sem ga poslal v trgovino, ker sem sam imel neko delo, rekoč: »Jožek, pojdi, v trgovino po steklenico piva, saj veš, da bo mama iz službe prišla žejna, ko pa je tako vroče!«
Takoj je bil za to, vzel steklenico in denar ter odšel. Ura je
KRVODAJALCI
Bajda, Franc Zalaznik Jernej Barič Franc Brunček Ivan Čepin Franc Gpšler Ivan Mauer Vili Plazar Karl Rancinger Robert Šepetave Marija Vidmar Ladislava
TOZD I TOZD I TOZD I TOZD 1 TOZD I TOZD I TOZD I TOZD I TOZD I TOZD I TOZD I
KRVODAJALCI, ISKRENA"VAM HVALA!

NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU št. 11/1981 smo prejeli 48 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada 100 din: Anton Kobal,
2.	nagrada 70 din: Julij Smo-dič, upokojenec,
3.	-7. nagrada 50 din: Greta Jager, Ivan Restar, upokojenec, Ervin Predovnik, Ignac Jeran, Oti premei,
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
■ VODORAVNO: Stuart, Ksenija, prt, iatrika, aerodin, raz, Mraz, Ivanka, kreda, Oahu, alastrim, Asir, N. S.j satrap, Oise, stoa, G. K., Taine,. omjeta, Reuter, Seneka, Z. K., Ervin, anortit, glava, gmota, beda, ablativ, oaza, Arra-bal, retina, Ru, nada v, Oi'gä, C. N., kohorta, Rjavina, leper, aziat, Odoaker, čreda, malta, Santana.
(D. K )
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost, podarjeno cvetje in prelepa darila, ki mi bodo v trajen^spomin na skupna leta s sodelavkami in sodelavci v TOZD 1.
Posebej se želim zahvaliti tov. Radu Klanjšku in Mariji ter tov. Erihu Vovku za izrečene besede ob odhodu ter celi izmeni tov. Staneta Drame.
Ob tej priložnosti pa želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Še enkrat lepa hvala.
Štefka Hercog
ZAHVALA
Ko .sem se s štirinajstimi leti, zaposlila v Steklarni, nisem mislila, da bom v tem kolektivu ostala skoraj celih 35 let. Čas je pa tako hitro minil. Minila so leta, ko sem delala z vami. Blio je teško, včasih pa veselo in lahko. A prišel je čas moje upokojitve, poslovila sem se od vas s prelepimi darili, ki ste mi jih poklonili in ki me bodo vedno spominjala na vas ter na kolektiv. Zato se vam vsem sodelavkam na kontroli in sodelavcem na izmeni Biča-nič. najtopleje zahvaljujem, ob slovesu pa vsem želim mnogo uspehov pri nadalnjem delu. .
Majda Pajer
ZAHVALA
Ob mojem odh.odu.se zahva^ ljujem mojim sodelavkam grupi Valjčki — Kozarci za lep šopek cvetja in lepo darilo.
Ivica Grohar
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj iskrena hvala za prelepo darilo, ki mi bo nadvse drag spomin na" vas, drage sodelavke in sodelavci iz TOZD-3.
Fanči Vidmar
DOPISUJTE
Novoletna nagradna križanka
'Sidftu				f|f	DIRIGENT HUBAD	PLAHTA, PONJAVA	GLAVNO MESTO KANADSKE PROVINCE ALBERTA	ČETRTA ČRKA V ABECEDI	GLAVNO MESTO BA* HAMSKIH OTOKOV	VISOKA	SREDIŠČE MOLDAVIJE	NIZEK DEŽNI OBLAK	PRODUKT RAZPADA	ŽVEPLO, SEVER	PAUL CEZANNE	DVANAJSTI ŽIDOVSKI MESEC	RUSKI OPERNI BASIST CFJODOR)	PEVEC ROBIČ	LUKA V ALŽIRIJI
			U «L ***> *lL.		►														
			s S	POGAN, VELIKAN				ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA ŠAMPION						FRANC. RÈE. SERI RENE) VISOK GORSKI VRH					
			{	VNETJE . OBUŠESNE SLINAVKE						KURZ, PRAVEC GRŠKI OTOK					KOST POD« LAHTNICACV ANATOMIJI)	■			
\ M Hi				ZADNJE, SLA«											HUNSKIVO* SKOVODJA				
d6a%Ùtitka,		PARTIZANSKA ED1NICA, KI JE PADLA NA OSANKA* RICI 8.1.1941 (b5 BORCEV)		►															
		GLINASTA PIŠČALKA	GRŠKA ČRKA																
8LA7INJAK VRSTA PO’ ClVALNlKA	?—				POLITIK SADAT ABEL TASMAN						MOŠTVO, ' POSADKA	PREKUCÜH, RAZBIJAČ	IVAN TAVČAR			AVSTRIJA AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR ( HANS)		CIRIL CVETKO	AS^liČ
JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONŠU						SL. PESNIK (VENO) N0RY,POLAR« N» RAZISKO« VALEČ							EDEN OD PIONIRJEY FOTOGRAFIJE PRITLIKAV KONJ						
PRITR* DlLNjCA			Človek od rojstva D014. LETA						ČASU RADO	DELSODOB--NEGA STA« N OVAN JA								« i	
			MESTO V ITALIJI							BARVA KOŽE									
MESTO V SZ POD URALOM					OSKAR NEDBAL*			OBVEZNO BERILO						IGRALKA MARGRET				ČLOVEK.K! NAMERNO 0* VIRA NOR« MALHO DELO	BARVILO ZA LASE
					OTOK V BRIONIH			TELUR						GREGOR STRNIŠA					
KRAJ POD NANOSOM (VINO)							užitni" MORSKI BRIZGAČ								|£	mineral Z URALA	SERGEJ ‘ KRAIGHER LEPOTNA RASTLINA, LIMBAR		
							HODNIK NA ŽEL.POSTAJI												
NEKDANJI JAPONSKI TELOVADEC (TAKAfil)				C5REDNJE EVROPSKO GORSTVO ALUMINIJ					VRSTA PRO« JEKCIJE						KONJENIK S SULICO ULOV, ZASEGA				
FRANCOSKI FILOZQF ČANDRE)								1	9	8	2			PTIČ DEŽEVNIK					
JOD, JOULE •	■	ANGLEŠKI KOMPONIST (SIR EDWARD) MESTO NA SEVERU SZ						MESTNA ČETRT V KOPRU	SESTAVIL*. KARLI DREMEL	NAJVEČJI 80LUKM .	Č6$KI AVTO			FRANCOSKI KOMPONIST (EDOUARD)					ÉÉfc
PERJE PR» REPI			"	IZRAELSKI PREROK					,CENe Stupar					IZBRANA DRUŽBA	—				
									SARAJEVO					DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA					
MAKEDON* SKO KOLO				NAROD NA BALKANU	OBRABA, KALO TOVARNA E« LEKTRONIKE V NISU					\		MOŠKO IME DOLORES IBARRURl	T						
NIKITA HRUSCOV			DEDNA ZASNOVA				voJAŠkr UBEŽNIK PLENILEC				-s				TEŽA. EMBALAŽE				
			SEKRETAR WALDHEIM				STENSKA PREPROGA								SOMBOR				
Mesto v ZDA Z JEDRSKIMI IN. STITUTI									ZNAMKA ŠPORTNE OPREME PERZIJSKI POLOSEL							NEDOTAK- LJIV PREDMET	MUSLIM. DO« BRODELNA USTANOVA.	ŠPANSKA &KQBQR8A	imm
DALJNI POTOMEC					ITALIJAN« SKI SLIKAR ZNAN PO FRESKAH						k .		LJU8EZENSKQ PESNIŠTVO SILICIJ					-		
MADŽARI.					TROPIČNO DREVO (ČR. NI HRAST)					TRETJI MESEC V LETU	SODOBNA GLASBA REKA V ALBANIJI				EGIPČAN: SKI KRAU BOGOV				
gibanje PO ZRAKU				SPODNJI DEL POSODE	humoristka					SPREMLJEVA- LECOGNJA				STAR NAZIV ZA VRV	ŽENSKO IME				
															SLOVENSKI IGRALEC (IVO)				
					OTOK V JADRANU					TOVARNA V 8ITOLI									
ŠPANSKI SPOLNIK			DRAGO PETRIČ			TABORIŠČE						VRSTA RAZ* STRELIVA							
			USALO TRNKOCiy			MOLIBDEN						PANČEVO							
P0P0TRES« N» VAL								LADIJSKA OPREMA	-							ARHITEKT MIHEVC			
OSMERO» KOTNIK								MUSLIMAN* SKI POST								TOVARNA AVTQMOB.V MARIBORU			
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalca s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	150	din
2.	nagrada	100	din
3.	—7. nagrada ipo	.	70	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov; Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do ponedeljka 4. januarja 1982.
Rešitev križanke iz prejšnje številke In objava nagrajencev je na 15, strani.
UREDNIŠTVO : Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. Ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Brago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremež in Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Metero, Jože Godiceli II, Samo Klemen, Marjana Polzelnlk, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 13 v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
I steklar
I OUUlLOBELAVCEVSrmitnfBflMinilH
Steklar
Priloga STEKLARJA 12/81
Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj
Hrastnik, oktober 1981

Na podlagi 463. člena Zakona o združenem delu, Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem v občini Hrastnik, so delavci v:
TOZD 1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase
TOZD 3 — dekorirnica s satinirnico
TOZD 4 — orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico
TOZD 5 — energetika s ključavničarsko delavnico
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
na referendumu, dne 30. 10. 1981 sprejeli naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DODELJEVANJU STANOVANJ
Ì. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim ‘sporazumom delavci v temeljnih organizacijah in delovni «ikupnosti v okviru delovne organizacije urejujejo:
—	samoupravno organiziranost,
—	pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju,
—' način dodeljevanja stanovanj,
—	pogoje za dodeljevanje kreditov za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj,
—	ostala področja, opredeljena v tem samoupravnem sporazumu.
2.	člen
Stanovanja se po tem samoupravnem sporazumu dodeljuje delavcem, ki so združili svoje delo z delavoi TOZD in DSSS v okviru delovne organizacije.
3.	člen
Pravico do stanovanja imajo tudi delavoi, neposredno pred upokojitvijo, kakor tudi že upokojeni delavci, če njihova prošnja še ni bila ustrezno rešena.
4.	člen
Vrstni red pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev se določa po prednostni listi, katere osnova je točkovni sistem opredeljenih kriterijev v tem sporazumu.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
5.	člen
Delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti imenuje odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki deluje na področju razreševanja stano-' vanjskih vprašanj. V odboru, za družbeni standard in stanovanjske zadeve je pet članov. Mandatna doba člana je dve leti. Nihče ne more hiti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana tega odbora.
6.	člen
Pristojnosti odbora so :
—	vodi postopek evidentiranja prosilcev za stanovanja,
—	sestavlja, potrjuje in objavlja prednostno listo prosilcev za stanovanja,
—	objavlja prosta stanovanja,
—	izvrši potreben ogled stanovanj,
—	izdaja sklep oziroma odločbo o dodelitvi stanovanja,
—	razpravlja in odloča o prošnjah prosilcev glede odloka plačila lastne udeležbe,
—	razpravlja in odloča o upravičenosti zamenjave -stanovanj na podlagi prošenj prosilcev,
—	posreduje delavskemu svetu predlog glede dodeljevanja stanovanjskih posojil delavcem,
—	sodeluje z ostalimi odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve v okviru DO,
—	izdaja soglasja delavcem na vložitev prošnje za stanovanja, zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč,
—	rešuje ostalo problematiko s področja stanovanjske politike, v skladu s tem samoupravnim sporazumom,
—	za čim objetktivnejše ocenjevanje stanovanjskih razmer prosilcev se povezuje z ustrezno službo v okviru občinske družbeno politične skupnosti oziroma krajevne skupnosti (zdravstvena služba, socialna služba).
7.	člen
Za koordinirano delo na področju stanovanjske politike v okviru delovne organizacije deluje tudi .skupen organ, ki ga sestavljajo predsedniki odborov, za družbeni standard in stanovanjske zadeve temeljnih organizacij in delovne skupnosti in strokovni delavec.
8.	člen
Pristojnosti organa iz prejšnjega člena so:
—	doigovarja se o razdelitvi stanovanj po temeljnih organizacijah in delovni Skupnosti, na podlagi vloženih sredstev in dogovorjenih razmerjih, ,iz tega samoupravnega sporazuma,
—	dogovarja se o reševanju stanovanjskih vprašanj, kjer je potrebno sodelovanje vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti,
•— pregleduje stnovanjsiki fond temeljnih organizacij in delovne skupnosti in predlaga način razvrstitve posameznih stanovanj v te fonde,
—	koordinira stališča glede ostalih vprašanj, kjer je potrebno skupno razreševanje.
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA DRUŽBENEM STANOVANJU
9.	člen
Osnovni kriteriji za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju so:
1.	Stanovanjske razmere prosilca,
2.	Socialne razmere prosilca,
3.	Delovna doba prosilca in zakonca, če združuje dello v DO Steklarni,
4.	Zdravstveno stanje,
5.	Udeležba v NOV, interniranci, mladi borci, ukradeni otroci,
6.	Vojaški vojni invalidi,
7.	Posebni pogoji — pomembnost poklica in dela prosilca za temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost, aktivnost v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih, prizadevnost delavca pri delu,
8.	Normativi za velikost stanovanja,
9.	Lastna udeležba,
10.	Kadrovska stanovanja.
Stanovanjske razmere prosilca
10.	člen
1. Imetnik stanovanjske pravice
a)	stanovanjske razmere:
—	zelo vlažno stanovanje 10 točk
—	delno vlažno stanovanje 9 točk —• stanovanje brez
vodovoda	7	točk
—	manj. pritiklina —
kopalnica	6	točk
—	manj. pratiki in a (WC ali
souporaba WC)	6	točk
—	temno stanovanje	5	točk
—- podstrešno ali kletno
.stanovanje	5	točk
—	slaba toplotna izolacija 4 točke
b)	velikost stanovanja na osebo:
—	na osebo do 8 m2 10 točk -— na osebo od 8—10 m2 8 točk
—	na osebo od 10—12 m2 4 točke
—	na osebo od 12—-14 m2 0 točk
2. a) Ni imetnik stanovanjske pravice
—	stanuje v provizoriju, baraki ali stanovanju
VI.	in VII. kategorije 15 točk ■— podnajemnik (tudi bivanje v samskih domovih)	10 točk
—	sostanovalci (tudi
bivanje pri starših) 5 točk
b) velikost stanovanja na osebo
na oisebo do 8 m2 na osebo od 8—10 m2 na osebo od 10—12 m2
10 točk 8 točk 4 točke
— na osebo od 12—14 m2	0 točk
Socialno stanje	
11. člen	
Število družinsikh članov	
1 član	1 točka
2 člana	2 točki
3 člani	3 točke
4 člani	4 točke
5 članov	5 točk
vsak nadaljnji član	1 točka
Po tem kriteriju se upošteva število ožjih družinskih članov (zakonec, otroci, vzdtže-vanci, skrbnik).
2. Dohodek na družinskega člana
— do 30% povprečnega OD
v SRS	na člana	10 točk
— od 31-	—40 % povprečnega	
OD v	SRS na člana	8 točk
— od 41-	—50 %, povprečnega	
OD v	SRS na člana	5 točk
— od 51—60'%. povprečnega		
OD v	SRS na člana	3 točke
— od 61	%, dalje	0 točk
€
Delovna doba
12.	člen
1.	V DO Steklarni Hrastnik
—	za vsako leto dela	1	točka
2.	V ostalih OZD in skupnostih
—	za visalko leto	0,5	točke
Zdravstveno stanje
13.	člen
—	poklicna bolezen prosilca 10	točk
—	delovni invalid, priznana invalidnost II. ali III.
kategorije prosilca	8	točk
—	kronična ali težja bolezen prosilca ali družinskega
člana	5	točk
Udeležba v NOV, internaciji, mladi borci, ukradeni otroci
14.	člen •— od leta 1941 •— pd leta 1942
—	od leta 1943
—	od leta 1944
—	od leta 1945
Vojaški vojni invalidi
15. člen
— 100% invalidnost	10 točk
— 70 % invalidnost	8 točk
— 50 % invalidnost	6 točk
— 30 % invalidnost	4 točke
— 20 % invalidnost	2 točki
Pomembnost poklica in dela delavca 16. člen
Dela in naloge, kii so pomembnega značaja za temeljno organizacijo in jih opravlja delavec — prosilec, se posebej točkujejo in sicer:
a)	— velika deficitarnost im velik
pomen za TOZD	10	točk
—	srednja deficitarnost in
srednji pomen za TOZD	6	točk
—	nedeficitarnost del in
nalog	0	točk
Deficitarna dela in naloge opredeli delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
b)	Kot deficitarna dela in naloge so opredeljena:
TOZD 1:
—	velika deficitarnost: steblopähaiec, nabiralci na polavtomatu I., II., III. in
IV.
—	srednja deficitarnost: krogldčar, izpi-haika, niatdkalka, kemijski tehnik, stehtalec zmesi, elektro peč, kadna peč, kontrolor stekla.
TOZD 2:
—	velika deficitarnost: dela in naloge, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba,
—	srednja deficitarnost: strojniki in pomočniki na avtomatih, kontrolor steklenih izdelkov.
TOZD 3:
—	srednja deficitarnost: satiner.
TOZD 4: —
TOZD 5:
—	velika deficitarnost: mizar, zidar,
—	srednja deficitarnost: dela in naloge ključavničarja, električar, delavci v energetiki, delavci transporta.
DSSS:
■— velika deficitarnost: dela in naloge, za katere se zahteva višja ali visoka izobrazba ekonomske, pravne in ostalih smeri.
17.	člen
Če delata v Stelkarni Hrastnik oba zakonca, ki vlagata prošnjo za stanovanje, se točkuje tuidi delovna doba zakonca prosilca, in sicer na skupnem številu doseženega števila točk prosilca prišteje za drugega zakonca 20% dodatnih točk.
Aktivnost v družbenopolitičnih
organizacijah in prizadevnost pri delu
18.	člen
V primeru, da imata dva prosilca na 'prednostni listi enako število točk, se razmeji njun položaj na listi s tem, da se:
—	pregleda aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih,
—	upošteva njegova prizadevnost pri delu im delovna uspešnost.
Mnenje se opredeli na podlagi razpoložljive evidence in mnenja nadrejenih; poda pa ga osnovna orgamiizaaija sindikata.
Normativi za velikost stanovanja
19.	člen
P,ri dodeljevanju družbenega stanovanja mora odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve poleg prioritetne liste upoštevati tuidi 'normative stanovanjske površine na družinskega člana, in sicer:
število
družinskih čalnov	normativi površine
1	do	32 nv
2	do	45 m:
3	do	58 nv
4	do	70 nv
Za vsakega nadaljnjega člana se stanovanjska površina poveča do največ 15 m2,
10 točk 8 točk 6 točk 4 točke 2 točke
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice
20.	člen
Delavec, ki mu je dodeljena stanovanjska pravica, je dolžan prispevati po načelu solidarnosti k hitrejšemu reševanju stanovanjskih potreb drugih delavcev, z lastno udeležbo).
Soudeležba delavca za pridobitev stanovanjske pravice obstaja v obveznosti delavca, da vplača v stanovanjski sklad temeljne organizacije kot posojilo, znesek, ki je določen s določiti tega samoupravnega sporazuma.
Soudeležbo mora vplačati delavec ob vselitvi v stanovanje.
21.	člen
Soudeležbo so dolžni zagotoviti delavci v naslednjih primerih:
—	za novo stanovanje,
—	za staro stanovanje,
—- v primeru zamenjave stanovanja (novo za večje novo),
—	za dodelitev stanovanj, zgrajenih z sredstvi za družbeno pomoč,
•— kadrovska stanovanja.
22.	člen
Prosilcu, kateremu se dodeli rabljeno stanovanje zgrajeno od leta 1960 dalje, se šteje kot nova vrednost osnova, ki se izračuna na podlagi neto stanovanjske površine, pomnoženo s povprečno gradbeno ceno stano-vamjiSike površine za preteklo leto, zmanjšano za 2 % vsakoletno amortizacijo.
23.	člen
Plačila lastne udeležbe so oproščeni tisti delavci, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanje in delavci, katerih ukupni OD družinskega člana ne presega 20 °,j* povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
24.	člen
Lastna udeležba je diferencirana glede na povprečni mesečni osebni dohodek družinskega člana v letu pred dodelitvijo stanovanja.
Višina lastne udeležbe se ugotavlja po naslednji tablici:
Za družine z dvema ali več člani v %
člane v % Za samske
brez
do	20			do	35		udeležbe
nad	20	ido	25	nad	35 do	40	1
nad	25	do	30	nad	40 do	45	2
nad	30	do	35	nad	45 do	50	3
Za družine z dvema ali več člani v '%
Za samske člane v '%
nad	35	do	40	nad	50	do	55	4
nad	40	ido	45	nad	55	do	60	5
nad	45	do	50	nad	60	do	65	6
nad	50	do	55	nad	65	ido	70	7
nad	55	do	60	nad	70	do	75	8
nad	60	do	65	nad	75	do	80	9
nad	65	do	70	nad	80	do	85	10
nad	70	do	75	nad	85	do	90	11
nad	75	do	80	nad	90	do	95	12
nad	80	do	85	nad	95	do	100	13
nad	85	do	90	nad	100	do	105	14
nad	90	do	95	nad	105	ido	110	16
nad	95	do	100	nad	110	do	115	18
nad	100			nad	115			20
25.	člen
Soudeležba se vrne delavcu v 10 letih v enkratnem znesku po 3 % obrestni meni.
26.	člen
V primeru, da delavec zaradi težke materialne ali druge situacije ne zmore takojšnjega plačila lastne udeležbe, lahko odbor sprejme sikleip o odlogu plačila. V tem primeru plača delavec lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se zaveže namensko varčevati pri banki za laistno udeležbo, za kar naj se dovoli tudi administrativna prepoved na osebni dohodek.
O prošnji za odlog razpravlja odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve ob predložitvi ustreznih dokazil in utemeljitve p-roisilca.
Kadrovska stanovanja
27.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve lahko mimo kriterijev tega samoupravnega sporazuma, navedenih pod 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7, in 8. točko 9. člena, dodeli stanovanje delavcu, če gre za nove kadre, potrebne za opravljanje del in nalog s področja investicijskih vlaganj ali za Izboljšanje in razširitev poslovanja v zvezi z integracij armi im reorganizacijami.
Utemeljene predloge za dodelitev stanovanj iz prejšnjega odstavka lahko podajo:
—	indivi,dualno-tposlovodmi organ temeljne organizacije oziroma starešina delovne skupnosti,
—	individualno-pioislovadni organ delovne organizacije.
IV.	NAČIN DODELJEVANJA STANOVANJ, EVIDENCA STANOVANJ
28.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeljuje stanovanja na podlagi prednostne liste prosilcev.
Prednostna lista se sestavi na podlagi sprejetih prošenj vseh prosilcev stanovanj in na podlagi točkovne ocenitve stanovanja in ostalih razmer, ki jiih navaja prosilec.
Dolžnost odbora je, da se prepriča o resničnosti navedenih podatkov, če je potrebno, tudi z ogledom stanovanj.
29.	člen
Listo, ki jo odbor na podlagi preverjenih podatkov sprejme, objavi na oglasni deski temeljne organizacije..
Lista se objavi »n usklajuje enkrat letno. Zaključena in objavljena mora biti en mesec dni pred objavo novih stanovanj za tekoče leto.
Nove prošnje in spremembe glede razmer prosilca se lahko vnašajo znova po razdelitvi razpisanih stanovanj.
30.	člen
Vsa prosta stanovanja temeljne organizacije se objavijo na oglasni deski.
Delavec, ki želi pridobiti pravico do uporabe na določenem stanovanju, mora ob objavi prostih stanovanj vložiti še dodatno prošnjo, ki vsebuje le konkretno navedbo, nad katerim stanovanjem želijo pridobiti pravico do uporabe.
Upokojene delavce — prosilce za stanovanje se pri razdelitvi in objavi stanovanj upošteva ne glede na vloženo konkretno prošnjo.
31.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve obravnava vse, pravočasno prispele konkretne prošnje.
Prosilec lahko vloži konkretno prošnjo le, če ima vloženo tudi prošnjo iz 30. člena tega sporazuma in je tako uvrščen na prednostno listo.
Konkretna prošnja mora biti vložena v roku 15 dni od objave prostih stanovanj.
32.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeli stanovanje na podlagi pregleda prejetih prošenj in ob upoštevanju prednostne liste ter standardov velikosti stanovanja iz 11. člena tega sporazuma.
Stanovanje se dodeli prosilcu, ki ima največje število točk.
33.	člen
Če delavec, ki ima po prednostni listi največje število točk, ne vloži konkretne prošnje za objavljeno prosto stanovanje, od-
bor dodeli stanovanje delavcu, ki je vložil konkretno prošnjo in ima po vrstnem redu neposredno največje število točk.
V	kolikor je na prednostni listi prvi delavec, za katerega je stanovanje, ki se dodeljuje, preveliko glede na opredeljene standarde iz 11. člena tega sporazuma, se mu stanovanje kljub prvemu mestu ne more dodeliti,
Možno je, da odbor poskusi v primeru iz prejšnjega odstavka izvršiti ustrezno zamenjavo primernih stanovanj, da se tako reši tudi stanovanjsko vprašanje delavca, ki je na listi prvi.
34.	člen
Stanovanje dodeli odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve s sklepom.
Po pravnomočnosti sklepa izda odbor odločbo o dodelitvi stanovanja, v treh izvodih.
En izvod odločbe dobi delavec, in izvod shrani odbor v arhiv, en izvod pa se pošlje Samoupravni stanovanjski skupnosti, ki sklene z nosilcem stanovanjske pravice stanovanjsko pogodbo.
35.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki se brez opravičenega razloga ne vseli v 30 dneh po sklenitvi stanovanjske pogodbe v dodeljeno stanovanje, izgubi pravico do uporabe stanovanja.
36.	člen
Nosilec stanovanjske pravice ne more zamenjati stanovanja ali ga dati v podnajem, brez soglasja odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve.
37.	člen
Delavec, ki pridobi novo stanovanje, sme zaprositi za drugo novo stanovanje šele, ko v prvem preživi najmanj 10 (deset) let.
Določba prvega odstavka ne velja v primeru, da gre za družino, v kateri se družinsko stanje bistveno spremeni tako, da postanejo družinske razmere nevzdržne.
V	takih primerih mora biti podana primerna obrazložitev stanja, o kateri odbor posebej sklepa.
Reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih invalidov
38.	člen
V	kolikor je delavec, ki je postal delovni invalid, s priznanjem pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu, zaradi tega premeščen v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne organizacije, pa njegovo stanovanjsko vprašanje še ni zadovoljivo rešeno, se pri reševanju stanovanjskega vprašanja vključi tuidi temeljna organizacija, v kateri je delavec postal delovni invalid.
39.	člen
Delovni invalid, premeščen v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne organizacije, pridobiva pravico do stanovanja pod enakimi pogoji, kot vsi ostali delavci te temeljne organizacije.
Stanovanje mu dodeli temeljna organizacija, v kateri je delovni invalid zaposlen. Odbor te temeljne organizacije tudi odloča o razdelitvi prejišnjega stanovanja delovnega invalida.
40.	člen
Temeljna organizacija, v kateri je delavec delal pred nastankom invalidnosti, se vključi pri reševanju stanovanjskega vprašanja:
—	za 10 do 15 let delovne dobe delavca v temeljni organizaciji prispeva 30 % vrednosti stanovanja,
—	za 16 do 20 let delovne dobe prispeva 40%, vrednosti stanovanja,
—	za 21 let in več prispeva 50 % vred-nosti stanovanja.
V	primeru, da je delovni invalid pred nastankom invalidnosti delal v dveh temeljnih organizacijah, se sporazumno opredeli višina sredstev v odnosu na delovno dobo, ki jo prispevata ti dve temeljni organizaciji.
Evidenca o stanovanjih
41.	člen
Temeljna organizacija ima svoj fond stanovanj, o katerem se vodi evidenca in kartoteka stanovanj. Enotno kartoteko stanovanj vodi in ureja strokovna služba.
42.	člen
V	primeru, ko pride do fluktuacije delavca iz ene temeljne organizacije v drugo, v okviru delovne organizacije Steklarne Hrastnik, se opredeli tudi razmerje temeljne organizacije dio stanovanja tega delavca.
V	kolikor i-ma delavec, ki je sklenil delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, skupno 10 let delovne dobe in od tega najmanj 5 let v prejšnji temeljni organizaciji, prehaja stanovanje z delavcem iri se uvrsti v stanovanjski fond druge temeljne organizacije.
Če pogoj glede delovne dobe, iz prejšnjega odstavka, ni izpolnjen, mora temeljna organizacija, ki je sprejela delavca v delavno razmerje, izvršiti poravnavo vrednosti stanovanja prejšnji temeljni organiza-' ci jii.
43.	člen
Določila prejšnjega člena ne veljajo v primeru, da pride do reorganizacije posameznih obratov, služb oziroma oddelkov in njihove uvrstitve v drugo temeljno organizacijo.
V	tem primeru se stanovanja uvrstijo v stanovanjski fond druge temeljne organizacije brez vrednostne poravnave, ne glede na delovno dobo teh delavcev.
Sofinanciranje stanovanj
44.	člen
Kadar gre za sofinanciranje stanovanj med temeljno organizacijo in drugimi organizacijami združenega dela, ki zakoncu našega prosilca dodeljujejo stanovanje ob dogovoru za sofinanciranje, se ne upoštevajo prej, v 9. členu navedeni kriteriji.
Prosilec ima v takem primeru prednost pred ostalimi prosilci na prednostni listi, pod pogojem, da je nosilec stanovanjske pravice druga organizacija združenega dela.
V	primeru, da se pojavi več prosilcev, za sofinanciranje, se upošteva njihov položaj na prednostni listi.
45.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovan jske zadeve odloča tudi o pogojih jamstva prosilcem za stanovanja .zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč — kategorija »mlade družine«.
Jamstvo se lahko izda samo delavcem, ki imajo tudi v temeljni organizaciji vloženo prošnjo za stanovanje. V kolikor je število soglasij, ki jih bo izdal odbor temeljne organizacije omejeno, se upošteva položaj prosilca na prednostni listi.
46.	člen
V	kolikor je zakonec prosilca za kategorijo stanovanja iz prejšnjega člena, zaposlen v dragi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, se temeljni organizaciji dogovorita o skupilem reševanju stanovanjskega vprašanja mlade družine, po preteku dobe, ko po družbenem dogovoru v občini Hrastnik nastopi ta obveznost.
V	kolikor druga temeljna organizacija ne izda soglasja za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja, število jamstev pa je omejeno, imajo prednost prosilci, kjer je to soglasje doseženo.
Pritožbe
47.	člen
Delavec, ki se ne strinja z odločitvijo in sklepom odbora glede dodelitve stanovanj, ima pravico vložiti pritožbo na delavski svet temeljne organizacije in sicer v roku 30 dni od objave sklepov na oglasni deski.
V	primera, da je odločitev delavskega sveta negativna in se delavec z njo ne strinja, ali pa ne dobi odgovora v roku 30 dni od vložitve pritožbe, ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic v roku 30 dni na sodišču združenega dela,
§
V.	KREDITI ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
48.	člen
Iz sredstev, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev, se lahko dajejo dolgoročna posojiiila za:
—	graditev družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posebnega dela zgradbe,
—	nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja,
-— rekonstrukcija, adaptacija družinske stanovanjske biše ali stanovanja v lasti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana.
49.	člen
Za rekonstrukcijo, adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja se po določbah lega sporazuma štejejo vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi se izboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo sanitarne oziroma ogrevalne opreme ter izboljšanje zvočne, toplotne in hidro izolacije stanovanjske hiše oziroma stanovanja, kakor tudi obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij.
Sredstva iz tega člena in zadnjega odstavka prejšnjega člena združuje delovna organizacija po družbenem dogovoru v okviru občine Hrastnik pri Samoupravni stanov arijski skupnosti.
50.	člen
Posojilo za reševanje stanovanjskih potreb delavcev po tem pravilniku se lahko odobri delavcu, ki razen izpolnjevanja pogojev za uvrstitev na prednostno listo, izpolnjuje še naslednje zahteve:
—	da uporabi posojilo za gradnjo, nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, v kraju organizacijske enote oziroma dela delovne organizacije ali v bližnji okolici tako, da se brez večjih stroškov in naporov dnevno vozi na delo in z dela (oddaljenost skupaj do 30 km),
—	da mu še nd bilo poprej dano stanovanjsko posoijlo v obsegu, ki bi mu omogočilo dokončno rešitev osnovnega stanovanjskega standarda po določilih tega samoupravnega sporazuma,
—	da ima zagotovljena vsa druga sredstva za nakup stanovanjske enote (lastno udeležbo ali posojilo druge OZD, bančno posojilo in podobno),
—	da je kreditno sposoben.
51.	člen
Delavcu, kii še nima rešenega stanovanjskega vprašanja zase in za svojo ožjo družino, se lahko odobri posojilo za
—	nakup stanovanja v višini 80 % predračunske vrednosti,
—	za gradnjo stanovanjske hiše v višini 60 % predračunske vrednosti,
—	za prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v osebni lastni v višini 80% predračunske vrednosti
od stanovanjske vrednosti v tekočem letu, kii ustreza osnovnemu stanovanjskemu standardu in njegovo družino po določbah tega samoupravnega sporazuma.
52.	člen
Posojilo za gradnjo hiš se dodeljuje delavcem, kii so zaključili I. fazo gradnje, kar pomeni, da imajo urejeno zemljišče in gradbeno dovoljenje.
53.	člen
Stanovanjska posojila po določbah tega pravilnika se dajejo delavcem na podlagi razpisa, ki se objavi praviloma vsako leto po potrditvi finančnega načrta sklada skupne porabe.
Razpis za stanovanjska posojila mora vsebovati predvsem:
—	podatke o razpoložljivih sredstvih za stanovanjska posojila v skladu s sprejetim načrtom reševanja stanovanjske problematike v tekočem letu,
—	zahtevano dokumentacijo,
—	komu in do katerega roka morajo delavci vložiti zahtevke.
54.	člen
Razpis mora hiti objavljen na oglasnih deskah temeljnih organizacij in delovne skupnosti in v glasilu delovne organizacije Steklar ali v internem Informatorju. Rok za razpis je 60 dni po sprejetem zaključnem računu. Rok za vlaganje zahtevkov delavcev za posojila je 30 dni od dneva objave razpisa. Vsak delavec, kii želi dobiti stanovanjsko posojilo, mora v roku, določenem v tem členu, vložiti pismeni zahtevek pri strokovni službi, navedeni v razpisu. Zahtevek mora vložiti skupaj za zahtevano dokumentacijo.
55.	člen
Zahtevek za stanovanjsko posojilo mora vsebo vati :
—	osebne podatke delavca (ime, priimek, datum rojstva, dela in naloge, ki jih opravlja, poklic, stalno ali začasno bivališče),
—	podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah,
—	višino zaprošenega posojila in namen, za katerega bo porabljeno,
—	predračunska vrednost gradnje oz. kupnine s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske hiše ter druge potrebne podatke, ki so pomembni za odločanje o posojilu oziroma rešitvi stanovanjskih potreb delavca,
§
—	podatke o drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal delavec (lastna udeležba, bančna posojila, udeležba drugih OZD),
—	podatke o obstoječih obveznostih (dolgoročnih im kratkoročnih) .delavca in njegovih družinskih članov.
56.	člen
Zahtevku priloži dellavec vso dokumentacijo, s katero dokazuje in potrjuje resničnost svojih navedb v zahtevku: gradbene načrte, gradbeno dovoljenje oz. potrdilo, da to mi potrebno, kupno pogodbo ali rezervacijo stanovanjske enote, dokaze o lastnih in drugih sredstvih, dokazila za delovno dobo, potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku delavca in družinskih članov za preteklo leto, potrdilo o stalnem ali začasnem bivališču v zadnjih 6 measaih, izjave OZD o udeležbi in po potrebi druga dokazila.
V	kolikor delavec zahtevane dokumentacije ne priloži zahtevku do konca roka za razpis in o vzrokih ne obvesti strokovne službe, se šteje, da je delavec od zahtevka odstopil.
V	.primerih, ko delavec iz objektivnih vzrokov ne more pravočasno zbrati zahtevane dokumentacije iin o tem obvesti strokovno službo, mu lahko le-ta podaljša rok za predložitev dokumentacije, vendar najdlje za 8 dni po preteku zadnjega dneva razpisa.
57.	člen
O stanovanjskih posojilih odloča na predlog odibora iza družbeni standard in stanovanjske zadeve delavski svet temeljne organizacije s 'Sklepom, ki vsebuje:
—	odločitev, katerim delavcem se glede na razpoložljiva sredstva in v skladu z določbami tega sporazuma ter vrstni red na prednostni listi daje posojilo,
—	oblika dodeljenih posojil, njihov namen in višina,
—- rok odplačevanja posojila in obrestno mero,
—	rok, do katerega morajo delavci posojila izkoristiti,
—	kateri zahtevki so zavrnjeni,
—	obrazložitev sklepa,
—	pravni pouk o pravici delavcev za varstvo pravic.
58.	člen
Sklep o dodelitvi stanovanjskih posojil se mora pismeno vročiti vsem delavcem, ki so vložili zahteve za takšno posojilo, objaviti pa se mora tudi v glasilu delovne organizacije Steklar.
59.	člen
Odplačilna doba posojil, ki se dodeljujejo delavcu neposredno iz sredstev sklada skupne porabe, je odvisna od višine dodeljenega posojila in od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine prosilca v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom.
Najkrajša doba odplačila je 5 in najdaljša 20 let.
Obrestna mera je 4% letno. Po preteku 10 let odplačevanja se obrestna mera za preostali del posojila poveča na 6% letno.
Ce zakon ali družbeni dogovor določata drugače, se uporabljajo določila teh predpisov.
60.	člen
Način zavarovanja .posojil, kii se dodeljujejo delavcem neposredno iz sredstev sklada skupne porabe določi strokovna služba v skladu z velij avraiimii predpisi.
61.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti med prosilcem temeljne organizacije oz. delovne skupnosti iz naslova odobrenega posojila se določijo s posebno pismeno pogodbo, ki jo sklene delavec posojilojemalec ipri Ljuhljan-sikii baraki, ki opravlja za delovno organizacijo posle po pooblastilu. Posojilna pogodba mora biti sklenjena v Skladu s sklepom delavskega sveta, ki je dokončno odločil o dodelitvi posojila.
62.	člen
V primerih, ko se delavcu odstopi pravica uporabe posojila, kii ga delovna organizacija, temeljna organizacija ali delovna skupnost pridobiva na podlagi namenske vezave sredstev skupne porabe, pa delavec sklene posojilno pogodbo neposredno z Ljubljansko barako po'd pogoji, na način, kot to zahtevajo pravila banke.
63.	člen
Posojilno pogodbo iz 61. in 62. člena sklene delavec najpozneje v roku 3 mesecev od dne, ko postane Sklep o dodelitvi posojila delavcu dokončna.
Če delavec ne sklene posojilne pogodbe v roku, .navedenem v tem členu, se šteje, da se je odpovedal posojilu in delavski svet sklep o dodelitvi posojila razveljavi na predlog strokovne službe.
Tako sproščena sredstva se dodelijo s Sklepom delavskega sveta prvemu naslednjemu prosilcu, ki se na prednostni listi ni uvrstil dovolj visoko, da bii. pridobil pravico do posojila.
64.	člen
Delavec je s temeljm-o organizacijo oz. delovno skupnostjo dolžan skleniti tudi posebno pogodbo, v kateri se določi obveznost glede vračila posojila v naslednjih primerih:
—	če preneha z delam v delovni organizaciji po svoji krivdi, preden je dopolnil 10 let delovne dobe v združenem delu in od tega 5 let neprekinjene delovne dobe v delovni orgamitzaciij,
—	da se naknadno ugotovi, da je dal neresnične podatke, ki so bistveno vplivali na pridobitev posojila,
—	je v .zamudi z odplačilom posojila več kot 6 mesečnih obrokov.
Kadar nastopi eden od primerov iz prejšnjega odstavka, ima temeljna organizacija oz. delovna skupnost pravico zahtevati takojšnje ali predčasno vračilo celotnega dela tistih sredstev, ki so bila delavcu kot kredit dodeljena.
Pogodbo sklene delavec in temeljna organizacija potem, ko postane siklep o dodelitvi posojila dokončen.
65.	člen
Delavec mora začeti črpati posojilo takoj oz. najkasneje v 6 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe, ko izpolni pogoje za izrabo posojila.
Delavec mora porabiti stanovanjsko posojilo v 12 mesecih od začetka črpanja, če delavec ne začne črpati posojila v predpisanem roku in takega ravnanja pred potekom roka ne Opraviči, izgubi pravico do u-porabe. Delavski svet lahko na delavčevo
prošnjo podaljša rok začetka črpanja posojila in rok same porabe posojila. Če ugotovi, da delavec iz utemeljenih razlogov ni porabil posojila, kot to določa ta člen.
Delavec mora pričeti vračati posojilo v roku, ki se določi v pogodbi, praviloma najpozneje v 6 mesecih potem, ko je posojilo porabljeno.
Če je delavec v zamudi s plačilom anuitet,'plača za ves čas zamude 4<*i'o zamudna obresti, ne glede na druge posledice.
66.	člen
Če je zaradi izrednih okoliščin (neplačana odsotnost z dela, smrt zakonca itd.) začasno bistveno zmanjšana odplačilna sposobnost delavca, ki je pridobil posojilo po določilih tega sporazuma, delavski svet na podlagi mnenja odbora za družbeni standard ih stanovanjske zadeve odloži plačilo zapadlih mesečnih obrokov za čas, dokler te okoliščine trajajo.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti.
68.	člen
S tem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum, iki je urejal to področje in je bil sprejet 30. 1. 1980.
'■Sr* •	» ?: %	. ■ ; v'V'1-"' ■ 5 ; 'i	
: ; " 1 ’ ;i; v:V	■ »i* • * \y*:	! , .. .... I ' : *■ %. !... 5 - ;; • : ' ' ’	
V1’ - i 1 t’i B» . ■ $		ikr;> . ;'V*: :,;"'	’i; r •v
■ ; ■ i • .	* • • r		H- kik
' v. „ iV _ .		.... ‘ . • ..	. 'Kür 7; JJ ; ,
f j| o ' i *. ; :		■. .■ '■ t. ■ :? ■ ;	
-, ..... i' , • • • .			H
■ ,1 ■. ■ .vi. i i •.	. :i. t .' ' -V	; if *»V ? ' ' .' :• •' •' $|	■ '
•	'•	i:':*	'.u:!' 'i V, ,
j-	-r-: i ■	'
		>• ■ .'V.*:		! i ' ■! : • • '•
*				• Tu -v ■ -s-
		,‘r‘1. ; y. ■. ’ -/J	"! . : -V .	■' " -I ' ■....(■■■ ; ;.
-, 'V."		v v'.v'r.vv.' v:,;;.-.-'		f' ;r' -' |-.6 • fi:;
7 V		j •. • "~yj-,.t		" /'!'■ ' v,,;:'.'' ■
'V		; If'.;;.■]■ V,	■ ;... V-V•«',** * » i	1 .v.;,i .. ■' ;
. »i !,			'VV i,,.;v v-	
		i■ ;sM.i: • V--“.i-r’-	,J " . • 'i: ’■ '• i :	■ i ■%>'; ) ■ r'.| ■.,! ,• :• •
'.v:;		v.•' t' . •	. 'V..^	
• ■> ... ■ ..v				V’=.
	/	.y 'm' < v t	t* ; V'■ V	
			tf • - •	
!			■ ' > ... f :	- . . . • . i v.
•- -i ,*, ' • •			•; ^ V. . ■' •	1 'J . • . •! ' r' V •'
	7 '. *	•'. , • •’ 1 _)*'?••• • •’. :		m ■ ; v„ , :
.v	. *	> • .. M. . • •• .	»v.;-./ . . ,v	.s-', .V-V*', ,■(. ,.
.V...-				.. •••• -,
		'W v.'V.'f		k'' H , M‘ '-‘'v _..k. ■
	, ", ;	-r	■ :: .• ., .. •	"o-:"v .. >: ■
		yri' ...	. ’ ; • À-:	-!*$. •• iV	. ■ • .
				
		• . .■ . ’ ;		•' .* • • ;• .. k . . : '
			. ; ; • .• . ,J '.	.:
'« . j '*; .. • ;,		7'. . / >;, ■ if. ,■		\ \ ' ? . ..
		"	; •' ••.'V;.«.;.,A	
			•’, V ■ ':vvv,;	
V;*/		.i.V'.V., 'j-. .		
• i . ;		.... '• .. ; . / >’r' .< - ■		r •

	PODPISNIKI
Predsednik DS Ljubo Čakič	TOZD ročna ih polavtomatska predelava steklene mase Predsednik IO OOZS Jože Vrtačnik
Predsednik DS Edi Gorensèk	TOZD avtomatska predelava stèklérté mase Predsednik IO OOZS Franfc Jerman
Prèdsednjk DS Magda Perpar	TOZD dekorirnica s satinirnico Predsednik IO OOŽS Erna Sihur
Predsednik DS Jože Rže|k	TOZD orodjarna s strugarsko eizelersko delavnico Predsednik IO OOZS Rihard {Chez
Predsednik DS Anton Verač	TOZD enegetika s ključavničarsko delavnico Predsednik IO OOZS Rajko Ročko
Predsednik DS Boris Sent j ure	Delovna skupnost skupnih služb Predsednik IO OOZS Risto Čičič
/
DECEMBER 1981
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
Lepa je naša svobodna domovina
vendar me ta čista, neokrnjena
Kraj, ki mi je ostal v spominu
Nekajkrat sem bila v Kumirovou, vasica, v kateri se je rodil največji sin naših narodov in narodnosti, naš vzornik in učitelj, tovariš Tito. Iz katerekoli strani prideš v Kumrovec, je podoba kraja enaka. Vse življenje v njem poteka nekako počasi, slovesno. Ljudje so tišji. Zdi se da tudi avtomobili ne vozijo tako hrupno. Rekel bd celo, da tudi domače živali niso tako razigrane in se obnašajo dostojno. Kakor da vsi, ljudje, živali in vsa narava vedo, da je ta vasica vzgojila Tita, človeka, ki je celo življenje poklonil boju za človekove pravice in za mir na svetu.
Kumrovec je majhen kraj, vendar man po vsej naši domovini, pa tudi. izven naših meja. In vsak, ki je že kdaj bil v Kumrovcu, se ga bo vedno spominjal. Ta kraj te pritegne z vso svojo dostojanstve-
nostjo, lepoto in ne .moreš ga pozabiti, če si ga kdaj obiskal.
Matej Delič, 8. a OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik
Počitnice sem preživel delovno
Zadnji mesec šole sem preživel v brigadi. Naša brigada se je imenovala Rdeči revirji in je sodelovala na ZMDA »Posočje 81«. V brigado sem sl že dolgo želel iti, vendar sem imel težave zaradi glasbene šole. Ko sem to prebrodil, sem bil po zdravniškem pregledu sprejet v brigado.
Odhod je bil prvo nedeljo v mesecu juniju. V brigadi so bili še pionirji iz Trbovelj in Zagorja. Ko smo odšli, je bilo v Hrastniku zelo vroče, ko pa smo prišli v Kobarid (tam je bil namreč sedež akcije), se je močno pooblačilo. Prej nisem nikoli pomislili, da je briga-
dirsko naselje tako veliko. Ker so se na nebu zgrinjali težki oblaki, se ml je naselje zdelo zelo mračno. Po nalivu je bilo v naselju veselo in že so se rojevala nova prijateljstva. Medtem smo se vsi dobro namestili v velikih sobah dolge hiše, v kateri so bile še učilnice za razne krožke, stranišča in kopalnica. V naselju je bilo še nekaj hiš za druge brigade, jedilnica in kantina z glavnim štabom. Zvečer smo dolgo bedeli, ker sl nismo mislili, da bo zjutraj vstajanje tako težko, delo na soncu pa še težje. Luči smo pogasiti ob desetih, vstajali pa že ob šestih zjutraj. Delo na delovišču je trajalo do dvanajste ure. Izčrpani smo posedli v avtobus in vseeno veselo prepevali vse mogoče pesimi. Ko smo prišli v naselje, smo kar popadali na postelje, da smo se dodobra spočili. Kmalu je prišlo povelje za zbor in odhod na kosilo. Hrano smo vedno z veseljem pojedli, ker smo bili po delu zelo lačni. Tako je bilo prvi dan in še trideset dni za tem.
Popoldne smo sodelovali v raznih interesnih dejavnostih. Ves mesec mi je bilo v Brigadi zelo všeč, le proti koncu se mi je stožilo po domu in po starših. Dvakrat smo šli tudi na izlet: enkrat v partizansko bolnišnico Franjo, drugič pa po čudoviti in mogočni dolini Trente do izvira Soče. V prvem izletu me je presenetilo, kako je lahko v tako ozki soteski Skrita prava pravcata bolnica z vsemi potrebnimi pripomočki. Na drugem izletu pa sem užival ob pogledu na mogočne gore, ki so nas obdajale z vseh strani.
Tako je bilo v brigadi in srečen sem, da sem lahko že kot pionir služil domovini s svojim prostovoljnim delom.
Matjaž Končina, 7. b OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik
Kotiček moje domovine
Ali poznate našo domovino? Ali ’ ste sd že izbrali najlepši kotiček? Jaz sem si ga. In veste, kje je ta kotiček? To je Mala gora, kjer stanuje moja stara mama. Malà gora se nahaja v trikotaiJku med Kumrovcem, Podčetrtkom in Rogaško Slatino, če morda te kraje bolje poznate. Mala gora je zelo lepa vasica, ima nekaj deset prebivalcev. Vsi v vasi so kmetje, med njimi je tudi moja stara mama. Zelo rad grem v ta moj kotiček, ki je ravno dovolj skrit od glavnih prometnih poti, da si v njem lahko privoščiš počitek. Tu je prava kmečka idila. Nisem kmečki sin.
vasica zelo privlači. Tu imaš neomejen prostor za igro, kjer se igraš brez strahu, da bi te povozil avto, da Bi ,sosed kričal, da si preglasen, ali da bi te nagnal s hišnega stopnišča. Kljub temu, da je odmaknjena, pa lahibo rečem, da je idealen kraj za počitnice.
Zelo blizu so kopališča: Tuhelj-ske toplice, Krapinske toplice, toda to še ni vse. Komur ne diši kopanje, ima tudi prostor za izlete v hribe ali pa za ogled Titovih spomenikov,- njegovih spominskih parkov. Skratka, to je kotiček, ki predstavlja zanne Jugoslavijo v malem in tja vedno rad zahajam.
Zdenko Dupldšak, 6. b OŠ NH Rajka, Hrastnik
Program
predkongresnih
aktivnosti
Na osnovni šoli narodnega heroja Rajka, Hrastnik, smo pripravili program dejavnosti v počastitev 9. kongresa ZKS in 12 kongresa ZKJ. V okviru praznovanja dneva pionirjev smo pri muzeju revolucije v Hrastniku pričeli »Pot spominov NOB občine Hrastnik«. Člani literarno novinarskega krožk’a se bodo pogovarjali s komunisti, ki so našo občino predstavljali na dosedanjih kongresih Zveze komunistov. Člani zgodovinskega krožka bodo pripravili razstavo kongresnih dokumentov in marksistične literature in to od prvega kongresa KPJ do dairies. Mladinci bodo na. mladinskih urah obravnavali temo » Vloga in pomen ZK v samoupravni socialistični Jugoslaviji«, člani likovnega krožka bodo pripravili likovno razstavo nađemo »Delo —-učenje«. V to dejavnost pa ne bodo Vključeni samo člani posameznih krožkov, ampak vsi pionirji in mladinci, saj z izvajanjem programov PO in OO ZSMS dokazujemo, da tudi mi stopamo po Titovi poti.
Odbor PO OŠ NH Rajka, Hrastnik
Dopisujte
v Glas mladih


Čestitka delovnim ljudem ob novem letu
Vsem delovnim ljudem DO Steklarne Hrastnik iskreno čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov v novem letu 1982
Mladina Steklarne Hrastnik

Naša razredna skupnost
NA KRATKO
Z veliko truda nam je uspelo v tem mesecu ispet pripraviti našo rubriko. Še vedno je zelo žalostno, da :se v zadovoljstvo vseh mladih v Steklarni Hrastnik, samo nekateri zavzemajo za izdajo našega Glasila mladih. Vsi se zavedamo, da to ni prav, kljub temu, pa u-pam, da boste vsi z veseljem prebrali, kaj smo vam pripravili.
— V polnem teku so pred bližajočim se novim letom v vseh OO 'ZSMS Steklarne Hrastnik, volilno-programske konference, kjer mladi iz is voj e OO ZSMS sprejemajo nove člane .predsedstva. Na podlagi njihovih rezultatov, oziroma vaših rezultatov, bomo 24. 12. 1981 sprejeli novo predsedstvo mladine Steklarne Hrastnik za leto 1982. Kakšni bodo. sklepi -volilmo-pro-‘ gramske 'konference KS ZSMS Steklarne Hrastnik, pa vas bomo obvestili v naslednji številki.
-	— Po tej poti vas tudi obvešča-, mo, da je KS ZSMS Steklarne Hrastnik na svoji rednii seji pred-iselsitv», ki je bila 10. 11. 1981, •sprejelo sklep, da sprejmemo orga-
-	ni/atorstvo glede brigade Steklarjev JU v letu 1982. Za predsednika AO Steklar JU je bil izvoljen tov. Slavko Gornik.
—	Ob pregledu dela mladine Steklarne Hrastnik, je bilo ugotovljeno, da smo še vedno premalo resni pri 'izvajanju sklepov iz rednih sej predsedstva KS ZSMS. Lokalnih mladinskih alkcsij, ki so potekale 'Skozi celo leto v skoraj vseh OO ZSMS Steklarne Hrastnik je bilo veliko, vendar pa še vedno ni nikjer uradno kaj več napisanega o tem. C^eprav vem, da s tem ne bom predramila predsednike in sekretarje OO ZSMS Steklarne Hrastnik, da podajo poročilo, pa vseeno upam in pravijo, da upati ni greh.
—	Verjetno vsi delovni ljudje Steklarne Hrastnik spremljajo dela glede okolice naše DO, pa vendar nekaterim še vedno ne gre v glavo, da avtomobili, ki se še vedno parkirajo pred tovarno niso lep zgled tovarne in nas samih.
—	Bliža se novo leto in vem, da je zaman pisati o delu, ki nas še čaka, pa vseeno želim vsem mladim, da bi z več samokritike, več elana 'in želje po novem delu, ki nas še čaka, stopili v novo leto. Kajti ne smemo pozabiti, da bo na naših ramenih slonela prihodnost.
Toliko zaenkrat. Pa srečno v novem letu 1982.
Anita
Naša razredna skupnost je takšna kot vse otsale. Dečki in deklice se ne razumemo preveč. Dečki zafrkavamo, deklice nas lovijo in tepejo, mi pa bežimo in se branimo pred njimi, ker so kar precej močne. Pa vendar nismo navadna razredna skupnost. Imamo neko posebnost in to je naš predsednik Lado, imenovan Didl.
Imamo razredni sestanek, kjer naj bi predelali hišni red. Tov. Kastelic, naš razrednik,, reče: »Predsednik, prosim pridi brat.« Lado se kot medved prigunca do tovariševe mize in začne hrati. Ko pa se mu ni ljubilo več, je prenehal nekje na sredini teksta in na sredini stavka izjavil: »Tovariš, jaz sem že 'zmatran'.« Cel razred v smeh, tovariš pa: »A res?« Lado pa: »Ja, res.« Odgunca se v klop lenarit, neko dekle pa na mesto njega brat.
Na zadnjem sestanku je moral brati nekaj v zvezi z nemirom na šoli, čistoči ter urejanju stenčasa. Tovariš iz zadnje klopi reče: »No,
■ sedaj pa sprejmite sklepe.« Ker naš predsednik ni vedel, kaj so to sklepi, je rekel: »No, sklepi so sprejeti. Gremo naprej-« Mi se zasmejemo, tovariš pa poučuje: »To
morate potrditi z dvigom rok in zapisom sklepa v zapisnik.« Lado pa: »No dvignite roke!« Mi se zopet smejemo. Ker je tovariš spoznal, da še Lado vedno ne ve, kaj so to sklepi, je raje kar sam začel predlagati stvari, ki bi jih sprejeli. Predlogi so se vrstili, ko pa pridemo do sklepa, da bomo nehali dirjati po šoli, se oglasi Didl: »Ne, tega pa ne bomo sprejeli.« Tovariš se je ravno pripravil, da bi ga ob-drl, Dii'dla pa je_rešil zvonec. »In pravljice je konec.«
Učenci nismo ravno veliko odnesli s tega sestanka, smo se pa vsaj nasmejali po napornem sedemurnem četrtkovem umiku.
Urban Moljk, 8. b Dol pri Hrastniku
Dopisujte v
Glas mladih
Nagradni kriz znanja
1.7. 11. 1944 se je pii preizkušanju angleških minometov smrtno ponesrečil komandant glavnega štalba NOV in PO Slovenije. Kot pekovski pomočnik se je že mllad vključil v napredno gibanje. Od leta 1933 je bil član KP Španije, od leta 1939 pa član KPJ. Bil je komandant bataljona, komandant odreda, komandant operativne cone in od leta 1943 dalje 'komandant glavnega štaba NOV in PO Slovenije'. Kdo je bil ta na-' rodni heroj?
2. 7. 11. 1867 se je rodila znana profesorica fizike in direktorica inštituta za radij, v Parizu, po rodu Poljakinja. Skupaj z svojim možem ista odkrila radij in polonij in tako postavila temelj moderni vedi radioaktivnostii. Skupaj z možem sta leta 1903 prijela Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1911 pa je Sama prejela Nobelovo nagrado "za kemijo. Katera je bila ta žnan-■ st vernica?
3. Kateri slovenski pisatelj se je rodil >v Globokem pri Rimskih Toplicah, Po končam-gimnaziji je zaradi revščine šel štu-
dirat za duhovnika in ostal v tem poklicu dokler se mii dokončno sprl z škofom. Potem je postal mestni arhivar v Ljubljani. Njegova dela: Brodnik, Anka, Mejnik, itd.
..................-...........i...........................
4. 17. 12. 1920 se je začela v irudniikih trboveljske premogovne družbe splošna stavka, v kateri je isodelovato 9.640 rudarjev iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Kočevja, Rajhenburga, Št. Janža, Hude Jame, Mirne. Štrajk rudarjev je po dveh mesecih uspel. Za koliko so se mezdo takrat povečale (procentualno) ?
...............................I.........................-...
5. Pred 4. leti je v Švici umrl majvečjii’umetnik nemega filma. Rodil se je leta 1889 v revni londonski družini. Svojo kariero je začel v potujočih cirkusih po Angliji. Njegovi najzanimivejši filmi: Idili v polju, Mirna ulica, Luči velemesta, Veliki diktator, itd. Kateri igralec je to ‘bil, leta 1972 je dobil, za življenjsko delo zlatega oskarja ameriške akademije za film?
■V
Pred vami je spet Nagradni kviz znanja. Upamo, da vprašanja niso težka In da jih boste z veseljem rešili. Vaše odgovore pa pošljite najkasneje do 28. 12. 1981 na Uredništvo Steklarja.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebanjem razdelili .tri nagrade:
1.	nagrada 60 din,
2.	nagrada 40 din,
3.	nagrada 30 din.
Pa velikg sreče!
Za NAGRADNI KVIZ ZNANJA iz prejšnje številke Steklarja smo prejeli 6 rešitev. Pravici odgovori so:
1.	Igmanski marš
2.	Wolfgang Amadeus Mozart
3.	Rašica
4.	Črnomelj
5.	Wilbur in Orville Wright
Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajejsj:
1.	nagrada 60 din: Ervin Predovnik
2.	nagrada 40 din: Metka Kaiser
3.	nagrada 30 din: Zvonka Dre-mel.