Letnik XXV številka 1 januar 88 Preskrbljeni z električno energijo V petek, 8. 1. 1988, smo v Kidričevem podpisali dokumente, ki predstavljajo uskladitev interesov med UNIAL-om, EGS in ZEP na področju dodatne oskrbe TGA Kidričevo z električno energijo iz SR Srbije. UNIAL je v zaostrenih pogojih gospodarjenja morala za kompenzacijo neugodnih posledic iskati spremembe v poslovanju, ki bi že v letu 1988 omogočile idoseči polno proizvodnjo 70.000 ton Al v TGA, kar istočasno pomeni tudi možnost povečanja oskrbe Impola za 10.000 ton Al in izpolnitev vseh obvez v ekonomskih odnosih s tujino. Po strategiji poslovanja, ki izhaja iz projekta MPPAI, je za leto 1988 bila predvidena proizvodnja TGA samo 56.000 t Al in za tako oz. nekaj višjo proizvodnjo, zaradi uspešne gradnje in predčasnega zagona novih zmogljivosti, je bila zagotovljena el. energija po slovenski el. energetski bilanci. Pogoj za izvajanje poslovne politike z novo strategijo je bila med ostalim torej pridobitev dodatnih količin el. energije po ustreznih pogojih. V okviru razreševanja problematike aluminijske industrije v Jugoslaviji, je ZEP Beograd izrazila pripravljenost za sodelovanje z aluminijsko industrijo, kolikor se lahko na ta način izboljša njena kritična oskrba z rezervnimi deli, ki ima izredno velik vpliv na poslovanje in optimalno koriščenje proizvodnih zmogljivosti ZEP. Upoštevaje svoje strateške cilje in izvozne možnosti v okviru (Nad. na 12. str.) MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI MPPAI TGA kot enovita delovna organizacija Samoupravljanje v enoviti delovni organizaciji in informiranje Leto 1987 je za nami. Na področju samoupravne organiziranosti delovne organizacije TGA smo se delavci na referendumu odločili za enovito delovno organizacijo ali bolj enostavno - ukinili smo tozde in delovno skupnost. V nekaterih tozdih je bila odločitev bolj težka, toda odločila je le večina - odločili so neposredni proizvajalci na račun vodstev, vodij oziroma njihove režije. V samoupravnem sporazumu o združevanju delavcev in statutu smo določili, da začnemo poslovati kot enovita delovna organizacija s 1.1.88. Samoupravno odločanje bo potekalo od odločitev celotnega kolektiva na referendumu oziroma zboru, do odločanja na samoupravnih organih-delavskem svetu ter odboru za gospodarjenje in odboru za kadrovsko splošne zadeve kot izvršilnima organoma delavskega sveta. Ti samoupravni organi bodo sprejemali vse pomembnejše odločitve o konkretnih ukrepih, metodah in načinih uresničevanja teh odločitev; neposredno odločajo in uresničujejo jih upravno-operativni organi. Na stopnjo samoupravnih odločitev pa ne vplivajo samo vodstveni in drugi organi, ampak tudi ukrepi, ki jih sprejema država, republika, občina. Pristojnosti navedenih organov, definirane v samoupravnem sporazumu o združevanju delavcev in statutu: Delavski svet: - določa predloge samoupravnih splošnih aktov, - določa poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, - daje predhodna soglasja k pogodbam o prometu nepremičnin in sklepa o združitvi sredstev akumulacije za dolgoročna vlaganja, - po predlogih odloča o organizacijsko tehničnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev z namenom doseči večjo produktivnost in zmanjšati stroške poslovanja, - določa periodični obračun in zaključni račun, - imenuje, voli in razrešuje kolegij, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, delegate in predstavnike DO, izvršilne organe DS in daje smernice za njihovo delo, - odloča o sprejemu ali zavrnitvi inovacijskih predlogov, nagrad ter spremlja ukrepe za pospeševanje inovacijske dejavnosti, - sklicuje zbore in skrbi za obveščanje delavcev, - odloča o zahtevkih za varstvo pravic in ugovorih zoper odločitve disciplinske komisije, - odloča o ukrepih po priporočilih samoupravne delavske kontrole, - spremlja in določa usmeritve za opravljanje in uresničevanje nalog SLO in družbene samozaščite in odloča o temeljnih vprašanjih organiziranja teh nalog... Odbor za gospodarjenje - izvršuje sklepe DS s področja gospodarstva, - obravnava letne, srednjeročne in dolgoročne plane delovne organizacije, - spremlja gibanje dohodka in OD ter stroške za poslovanje delovne organizacije, - potrjuje cene, - odobrava službena potovanja v tujino in potrjuje poročila o opravljenih službenih potovanjih ter potrjuje potne stroške, - dodeljuje stanovanja, kredite za individualno stanovanjsko izgradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš, - odloča o uporabi sredstev sklada skupne porabe... Odbor za kadrovsko splošne zadeve: - izvršuje sklepe delavskega sveta s področja uresničevanja kadrovske politike in splošnih zadev, - sklepa o sklenitvi delovnega razmerja, o razporejanju delavcev ter odloča o prenehanju delovnega razmerja, - sklepa o odsotnosti delavcev, - sklepa o zadevah rekreacijske dejavnosti in izvajanju programa, - obravnava pravice in obveznosti delavcev iz varstva pri delu, - odloča o uporabi sredstev za splošno kulturno in informativno dejavnost delavcev, - sprejema predlog politike in program informativne dejavnosti in analizira uspešnost informiranja in sprejema ustrezne ukrepe, - sprejema program politike izobraževanja kadrov, analizira in spremlja izvajanje programa... Zvezni zbor skupščine SFRJ je 17. 12. 1987 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Pri tem je na področju odločanja močno omejeno odločanje z osebnim izjavljanjem. Referendum ločimo na obligatoren, torej na primere, kjer to zahteva zakon in fakultativen, o čemer se odločajo delavci s samoupravnim splošnim aktom. Na ta način se utemeljeno krepi vloga delavskega sveta, seveda z delovanjem delegatskega sistema, ki nai omogoči izražanje stališč vseh delavcev. Po sprejemu planskega akta pa se uveljavi pravilo, da o isti stvari ne odločamo dvakrat. Še kar uspešno je urejeno razmerje med poslovodstvom in upravljanjem. Poslovodni organi so predlagatelj poslovne politike, potem ko je ta sprejeta, pa imajo vsa pooblastila za njeno izvajanje. Nedvomno uveljavlja pretežni del sprememb racionalizacijo v odločanju, kar je pozitivno. Po vsem tem bo imelo obveščanje pomembno mesto pri delovanju samoupravnih organov v enoviti delovni organizaciji, ki mora vse bolj postati sestavni del samoupravnih produkcijskih odnosov in političnega sistema kot celote, v katerem delovni ljudje prevzemajo v procesih družbenega odločanja, dogovarjanja in sporazumevanja odločilno vlogo. Nova organiziranost nalaga zgraditev takega samoupravnega sistema informiranja, v katerem bodo obveščeni oz. bodo imeli možnost biti obveščeni vsi delavci na svojih delovnih mestih oz. delovnih enotah in službah, kjer razpravljajo in odločajo o vseh ključnih vprašanjih. V sistemu informiranja moramo v prvi vrsti zajeti najširše ustvarjalne pobude delavcev, njihove potrebe in interese, kar pomeni proces obveščanja v delegatskem sistemu. Pravtako moramo zagotoviti informacije o uresničevanju odločitev - ob sprejetju vsake odločitve bo v prihodnje nedvomno potrebno zagotoviti tudi sistem spremljanja uresničevanja teh odločitev. Za nosilce delegatskih procesov imajo informacije vrednost le, če so sprotne, redne in med seboj povezane. Posebej pomembne so ’’jedrnate” informacije, ki naj bi redno spremljale celotno gradivo. Takšna jedrnata pa kljub temu celovita informacija, ne sme biti splošna ali samo površinska. Zvesto mora odražati vprašanja in probleme, ki jih zajema celovito in izvirno gradivo. Po vsem navedenem nas v tem mandatnem obdobju čaka naporno delo: - delegate v samoupravnih organih, ki bodo delovali v nedorečenih pogojih gospodarjenja, odvisnih od neprestanih intervencij države, - poslovodne delavce, ki bodo pri tem vodili poslovno politiko, - odgovorne za obveščanje, ki moramo samoupravno informacijo v prvi fazi narediti za aktualno - tekoče sprotne informacije na splošni ravni in povzetek, kjer gre za kratko, jedrnato delegatsko sporočilo, ki mora vsebovati vse bistvene elemente, potrebne za zavzemanje stališč v delovni organizaciji. Viktor Markovič Poznajo nas tudi do uporabi računalnikov, ne le po proizvodnji aluminija Mreža osebnih računalnikov in povezanost z velikim računalnikom Desetega decembra lani so se v naši delovni organizaciji srečali uporabniki osebnih računalnikov PC iz Slovenije in Hrvaške. Namen srečanja je bil izmenjati čimveč izkušenj pri uporabi PC v delovnih organizacijah. Prikazali so uporabo lokalne mreže osebnih računalnikov, ki je zelo uspela. Zbralo se je okoli 45 predstavnikov iz 32 delovnih organizacij. Prav ta seminar je bil povod, da sem poiskala Boruta Srećkovića, ki mi je o računalništvo natresel toliko podatkov, da jih bomo objavili še kdaj kasneje. Težko je namreč slediti nekomu, ki je ’’zastrupljen” z računalništvom, kajti če zjutraj ob pol štirih ob računalniku ugotovi, da se zopet začenja nov delovni dan, pa še zakinkal ni, potem je to resnično strup. Vse to pa daje rezultate, kajti vaja tukaj resnično dela mojstra. ”Ko sem prišel sem gori,” je začel pripovedovati Borut, ’’srno imeli zelo malo softwarea, sedaj pa smo pred tistimi, ki jim včasih nismo imeli kaj pokazati. Dajemo lahko tudi nasvete in težko bi naštel vse, s katerimi sodelujemo. Naj omenim le, da smo začeli z Muro, Tovarno dušika Ruše in mnogimi posamezniki, ki imajo doma osebne računalnike. V TGA smo začeli skromno z XT računalnikom, ki smo ga kupili. Moram reči, da je bil pobudnik tega Janez Križan, če njega ne bi bilo, bi verjetno capljali še daleč zadaj. Kasneje smo si sposodili računalnik od Uniala, v lanskem letu pa smo našo mrežo računalnikov precej razširili, da jih imamo sedaj že šestnajst. Prva služba, ki je zamenjala navadni pisalni stroj za PC, je bil pravna služba. Bolj točno rečeno sta ga začeli uporabljati Ančka in Vika v samoupravljanju. Mislim, da je bila to dobra naložba in rezultati so vidni vsak dan. Vso pismeno gradivo, ki prihaja iz pisarne samoupravljanja, gre preko računalnika. Naše potrebe so se nenehno večale. Tudi v planskem sektorju so želeli, da bi bile kalkulacije opravljene hitreje. PC sistem je dosti bolj fleksibilen kot sistem velikega računalnika. Poudariti pa je treba, da si veliki računalnik in PC nikoli nista bila konkurenca in to tudi ne bosta. Veliki računalnik ime ogromne zmogljivosti in veliko hitrost. PC pa ima veliko programske opreme in takoime-novanega softwarea in pri nas smo v lanskem letu uspeli pridobiti precej tega programa. Lahko bi celo rekel, da imamo skoraj ves uporabni software, ki obstaja v svetu, vendar vsega ne uporabljamo. Uporabljamo predvsem Lotus 1-2-3 - to je programski paket za obdelavo kalkulacij, d Base 111, ki je program za delo z bazo podatkov, Easy writer, ki je program za obdelavo teksta. Sedaj prehajamo na najnovejši programski produkt Word perfect in Autocad za konstruiranja z računalnikom. Pri delu na MPPAI smo dejansko vse pogodbe in zasledovanja vseh stroškov z vsemi možnimi analizami obdelali na PC. Ugotovili smo, da nam XT ne zadošča. Nezadovolji smo bili npr., če smo morali na določeno analizo čakati 20 minut. Nekdo bi rekel, saj to je hitro, mi pa smo želeli še več. Ta čas so se tudi v delovnih enotah pojavile potrebe po računalnikih. Uspeli smo dobiti zelo ugodno ponudbo za AT računalnik z grafično kartico, ki je hitrejši od IBM. Dogovorili smo se z glinico, katere last je, da nam ga posodi, dokler bodo potrebe na MPPAI tako velike. Čas kalkulacij se nam je tako skrajšal od 20 minut na 15 sekund. To so ogromne razlike. Imamo npr. devet kalkulacij, to je vsega skupaj čez osemdeset kalkulacij. Če smo prej program vči-tavali 25 minut in 20 minut kalkulirali, je to pol ure za eno kalkulacijo, zdaj pa je to končano z včita-vanjem v minuti in pol in kalkulacija 15 sekund - recimo, da je kalkulacija opravljena v dveh minutah. Tudi delovna enota Predelava aluminija je nabavila računalnik predvsem zato, ker je narejena dobra, orogramska aplikacija, ki jo je pripravil Janez Krempl s programom ci Base 111, ki bo omogočala povezavo med komercialo in predelavo glede rondic. Vse je že pripravljeno, le dogovoriti seje potrebno, kje bo računalnik postavljen, kjer bodo direktno vnašali zahteve kupca in takoj dobili odgovor, kakšne materiale je potrebno uporabiti, kakšno orodje imeti, kje ga dobiti itd. Prihajajajo še računalniki za procesno vodenje. Za tovarno anod sta dva, ki bosta nadzirala delovanje rodinga in procesa peči. Elektroliza C bo imela prav tako dva računalnika. Pri vsem tem smo ugotovili, da imamo v tovarni premalo ljudi za delo z računalniki. Trenutno bi lahko naštel štiri do pet ljudi, ki bi lahko delali s PC. S Križanom že nekaj časa načrtujeva seminar. Doslej ni bilo časa. Dogovorili smo se, naj bi bilo to kmalu po novem letu. Najprej seminar za vodstvene in vodilne delavce, da spoznajo zmogljivosti PC, kasneje za ostale, ki bodo delali z računalniki. Nekaterim se zdi to še vedno igračka, drugim, ki so vsaj malo pogledali čez ograjo TGA, nuja in resno delo, ki omogoča, da gremo (čeprav počasi), za razvitim svetom. Na seminarju ali srečanju se lahko veliko naučiš, ali pa si razočaran. Nekaj takega se mi je zgodilo, ko sem se udeležil edinega seminarja doslej, v Radencih. Mnogo reči je bilo na prenizkem nivoju. Mreže, zaradi katerih nas je večina prišla, sploh niso delale, zato pa so nam toliko več koristili pogovori, ko smo se čez dan srečevali. Prav tam se je porodila ideja, da bi se srečevali v raznih delovnih organizacijah, kjer je delo s PC že utečeno. Ko se nas je kasneje še nekaj srečalo na sejmu Interbiro v Zagrebu, smo dokončno sklenili, da bo to v TGA, saj imamo mrežo (povezanost) računalnikov prav ta čas na testiranju in stike z mnogimi delovnimi organizacijami po vsej Sloveniji in tudi Hrvaški. Zadovoljen sem, da je srečanje uspelo, predvsem mreža. Ugotovili smo tudi, kje smo, kaj imamo, kje so naše pomanjkljivosti, kaj bi še radi... Prišli smo do spoznanja, da je bolje organizirati srečanje na katerem bi prikazali le enega od programskih produktov - npr. srečanje uporabnikov, ki se ukvarjajo z Lotu-som. Prišlo bi manj ljudi, vendar Novoletni pogovor s predsednikom ptujske občine Na vseh področjih našega dela so rezerve Ob koncu starega leta se nas je večina novinarjev v združenem delu zbrala pri predsedniku občine Ptuj Gorazdu Žmavcu, ki je v intervjuju za Ptujski tednik (prav tako pa tudi za vsa tovarniška glasila) ocenil minulo delo in spregovoril o ciljih. Pogovor je bil v celoti objavljen v Ptujskem tedniku, ki ga prebira velika večina, zato objavljamo v Aluminiju le odlomke. Kateri so problemi, ki jih bomo prenesli v naslednje leto, tu mislim predvsem Agis in seveda mnoge druge, saj vemo, da je veliko delovnih organizacij, ki bodo zaključile poslovno leto 1987 z izgubo? Izgube v gospodarstvu nasploh so glede na ukrepe, na nov obračunski sistem in sploh na pogoje gospodarjenja prisotne bolj kot kdajkoli prej. Ocenjujemo pa, da ne bomo imeli veliko izgubašev, imamo pa mnogo kolektivov, ki poslujejo na meji rentabili-tete. Organizacija združenega dela Agis, katera je zašla v težek gospodarski položaj, gre za finančno nelikvidnost, odraža se problematika v veliki dispariteti cen po ukrepih, zapira se tržišče, kar pomeni, da je obstoječa proizvodnja delno ogrožena. To pa so veliki problemi, tu bo po oceni prisotna večja izguba že v poslovnem letu 1987. Težave pa sev celoti prenašajo v leto 1988. To bo leto preizkušnje za delavce Agisa, zato je sprejeta pobuda kolektiva, razmere pa to tudi zahtevajo, po začasnem ukrepu družbenega varstva. To pa pomeni, da mora širša družbenopolitična skupnost izpeljati finančno programsko in kadrovsko konsolidacijo - to pa pomeni tudi za 1800 članski kolektiv odgovorno nalogo -Morda nemogoče, vendar pos- kusiti moramo. To pa ni enostavno, to bo tudi boleče za vse nas. Sodelovati pa bodo morali vsi delavci, sicer bo uspeh vprašljiv. Prijetna naloga pa se prenaša v leto 1988, to je začetek poskusne in redne proizvodnje aluminija in s tem se uspešno končuje modernizacija primarnega aluminija. Eden najuspešnejših slovenskih in jugoslovanskih projektov in ena največjih investicij v zgodovini Ptuja. Prav tako prenašamo tudi v naslednje leto začetek tretje faze izgradnje izvozne klavnice za predelavo mesa, katere nosilec je pomembna organizacija združenega dela, Perutnina Ptuj, ki vse bolj prevzema mesto nosilca perutninarske proizvodnje v jugoslovanskem prostoru. Dalje prenašamo tudi naloge izvajanja tretjega občinskega samoprispevka za projekte ceste, zdravstva in kulture. Prenašamo pa tudi izvajanje druge faze revitalizacije starega mestnega jedra, kot osnovo za enotno turistično ponudbo Ptuja. Skratka imamo naloge in zadolžitve. Tudi to je dobro, čeprav je to vezano z odgovornostjo in na pogoje, ki danes niso lahki. Mnogi, ki slabo gospodarijo, se izgovarjajo na sistemske rešitve, nenehno spreminjanje pogojev gospodarjenja. Nekaj resnice je že na tem, vendar pa hkrati ugotavljamo, da so stroji mnogokje neizrabljeni, da slabo gospodarijo, da imajo velik odstotek škarta, da imajo slabo tehnološko in delovno disciplino, vemo pa tudi, pa prevečkrat zamolčimo, da tudi nimamo pravih kadrov na pravih mestih, s kadrovsko strukturo se v občini tako ali tako ne moremo pohvaliti. Kje torej iskati krivdo za izgube? Ni časa niti potrebe za hvalo niti za splošno kritiko. Na vseh področjih našega dela so rezerve. Tudi gospodarstva, v družbenih dejavnostih, v političnem in delegatskem delu, pa če hočete tudi v informativni dejavnosti, kulturi in še kje. S tem, ko vsi pišemo in govorimo o vseh tekočih problemih, s tem ko se vsi na vse spoznamo, dajamo načelne ocene, kaj je dobro in slabo, kličemo na odgovornost, pri tem pa nobeden od nas ne prevzema kakršnegakoli projekta, ponudi rešitve in je to pripravljen tudi v praksi izvajati. To ni dobro. Mirno pa lahko rečemo, da v Ptuju nimamo dovolj pravih kadrov. Težave so tudi s prerazporejanjem obstoječih kadrov, in kar je pomembno - nimamo dovolj kvalitetnih programov. To pa so resne težave. Narediti moramo še mnogo na angažiranju kadrovskega in finančnega potenciala, opredeliti prioritete in projekte. Ne pristajamo pa na malodušje, nezadovoljstvo in nemoč. Ne pristajamo na delitev pesimizma, pa čeprav so razmere zelo zaskrbljujoče. To je po moje največkrat obrambni mehanizem tistih, ki jim takšno neorganizirano stanje brez odgovornosti tudi odgovarja. Skratka začeti bo potrebno delati in organizirati mlajše kadre in jih zato tudi usposobiti. Kakšen je bil vtem letu položaj predsednika občine, tu imam v mislih njegov vpliv na razreševanje posameznih problemov, s kakšnimi težavami so se obračali občani neposredno na predsednika občine, ali je sploh mogoče, da bi predsednik občine konkretno in neposredno razrešil kakšen problem? Koliko je pomemben položaj predsednika - ne vem. Niti ni to tako pomembno - gre za team odgovornih političnih, gospodarskih in strokovnih delavcev znotraj družbenopolitične skupnosti, ki vedo, kaj hočejo, ki imajo cilje, in ki so sposobni iti v realizacijo konkretnih nalog. Gre za sposobnost sprejemanja aktualne problematike ter za projektni način razreševanja prioritetnih nalog in kar je morda še pomembnejše, ustvarjati motivacijo s strokovnimi delavci po posameznih področjih. Potrebno je mnogo strpnosti in sodelovanja in nastopanja izven družbenopolitične skupnosti z interesi, ki so lastni predvsem naši sredini. Imeti občutek sprejemanja občutljivih vprašanj v hitrejšem razreševanju problematike v krajevnih skupnostih, kar je tudi pozneje odraz politične ocene stanja vseh naših sredin v občini. Za vse to pa ni niti potrebe niti primerno konkretno reševati posameznega problema, potrebna pa je mobilizacija odgovornih nosilcev. nad. na 6. strani bi imeli posamezniki od tega več koristi. Taka srečanja bi bila koristna vsake tri mesece, saj razvoj računalniške opreme naglo napreduje, tako da programi velikokrat ne morejo več slediti zmogljivostim. Naš cilj je izpopolniti to mrežo računalnikov in povezati vsaj enega PC z velikim računalnikom . Vemo, da je za vse to potreben tudi denar. Ostajamo na realnih tleh. Načrtujemo, da bi kupili več računalnikov, ki imajo osnovno konfiguracijo, pomnilnik, grafično kartico in eno disketno enoto (za tak računalnik je potrebno odšteti toliko denarja kot za dober električni pisalni stroj). Če bi imeli več takšnih računalnikov povezanih med seboj in če bi imel le eden od teh tudi dober tiskalnik, bi lahko nanj tiskali vsi, ne glede na to, kje bi bil postavljen. Npr., če bi bil računalnik s tiskalnikom v tretjem nadstropju, bi lahko nekdo iz prvega nadstropja poslal na njega tiskanje. In še več, samo enega izmed teh računalnikov bi povezali z velikim računalnikom in vsi bi bili povezani z njim. Prijetno je delati z računalnikom, posebno, kadar so s tvojimi uslugami zadovoljni naročniki, kadar lahko komu svetuješ in pomagaš. Veliko nam pomeni tudi to, da imamo podporo pri vodstvu, čeprav nekateri niso navdušeni nad to ’’mašinerijo”, ampak kadar kaj rabijo, vedno pridejo sem gor.” Iz majhne sobe sektorja za investicije in razvoj v tretjem nad-strošju, ki ji ne rečemo računalniški center, čeprav bi si morda, po priznanju, ki ga ima v slovenskem prostoru, to tudi zaslužila, so naši fantje ponesli dobro ime TGA daleč naokoli in mnogi nas poznajo bolj po računalništvu kot po aluminiju. To pa je obveza za naprej. Načrtov je še veliko, o njih bomo še pisali. Trenutno je pripravljen nov programski produkt Word perfect za obdelavo teksta in AutoCad za konstruiranje z računalnikom, kmalu pa bo pripravljen tudi program za namizno založništvo s katerim bomo lahko oblikovali tekst za Novice in Aluminij. To pa je novost, ki počasi zastruplja tudi mene. Vera Peklar AM res gradimo kotel v glinici predolgo V pogonu kotel na prašno kurjavo Ko sem pred več kot letom dni, točno septembra 86, na tehničnem pregledu novega kotla in spremljajočih objektov KPV, E.F. in sesalnice pepela predlagal, da naj bo poizkusni pogon eno leto, se je marsikdo začudil, zakaj je potreben tako dolgi rok. Energetski objekti so nekaj specifičnega, podležejo zelo strogim predpisom s strani inšpektorata pranih kotlov, lahko pa pride pri raznih havarijah do nepredvidljivih posledic, tako materialnih in človeških. To pomeni, da moramo pred ponovnim zagonom zadostiti vsem predpisom in izvesti zagonske preizkuse in tlačnega preizkusa vse od začetka. Nekako mi je težko pisati o objektu, ki je precej kasnil, rad bi pa spomnil vse tiste, ki nam očitajo dolgi rok izgradnje, da je bilo v fazi projektiranja in izgradnje skoraj tri leta mrtvega časa, od tega leto dni čakanja na uvozno opremo, pol leta priprav na ponovni zagon po eksploziji premogovega prahu v kurišču, Kaj bi lahko rekel, ali so občani ptujske občine zadovoljni občani oziroma, kje jih čevelj najbolj žuli? Ni razloga za samozadovoljstvo. Občani Ptuja imamo še mnogo nerešenih problemov. Pri tem so najbolj izpostavljeni nezaposlenost, redna oskrba, socialna problematika. Reči pa moram, da kljub težavam in pogojem, v katerih živimo in delamo, in so v omejenih možnostih v primerjavi z razvitejšimi kraji, imamo vsaj do danes sorazmerno mirne razmere, nestrpnosti in nezaupanja, in če to drži, je to pomembni politični ostalo pa zaradi znanih medtoz-dovskih razmer v letu 1983. Marsikdo se sprašuje, zakaj še kotel ni bil prevzet, čeprav je bil prvič dan v pogon že oktobra lanskega leta. Če se omejim samo na SR Slovenijo oz. novi V. blok v TE - TO Šoštanj in novi kotel v TE - TO Ljubljana -Moste, je razvidno nekaj posebnega, kar pa ima tudi nekaj skupnega z našo izgradnjo. Namreč ista invest, grupa, ki je V. blok v Šoštanju zgradila in dala v pogon v predvidenem roku, je imela velike težave pri izgradnji in predaji kotla v Ljubljani. Vizgradnjije namreč kasnila skoraj tri leta, garancijski preizkusi in prevzemni preizkusi po DIN 1942 pa so bili izvedeni šele letos, vendar nič kaj pozitivno ter bodo ponovljeni. Kje so torej vzroki? Zaradi vsem znanih deviznih težav, je bila prisotna tendenca, nabaviti v glavnem vso opremo doma. Vendar pa domača oprema na najbolj občutljivem področju - memo reg. opremi in kapital nas vseh, da smo enotni, da vemo kaj hočemo, kakšni so naši cilji in kako jih lahko skupno in tudi odgovorno rešujemo za lepši jutri nas vseh. Kako v prihodnjem letu? Sprejem resolucij, ki opredeljuje pogoje in življenje dela za leto 1988 mora biti odraz realne ocene naših možnosti in odraz možnosti naših nosilcev v gospodarstvu. Ne more in ne sme biti optimistična, niti oportunistična, kajti cilji morajo biti realni in predvsem agresivni - to pa pomeni več kot leto poprej. Temu pa morajo biti prirejene tudi naše potrebe in nič več. krmiljenju, tehnoloških blokadah in zaščitah kotla, kljub tehničnemu sodelovanju s takšnimi firmami, kot je npr. Siemens, še ni na dovolj visoki ravni, prav tako projektanti ne sledijo vsem novim zahtevam, ki se pojavljajo na tem energetskem področju, t.j. kotlo-gradnji. Iti s takšno opremo v pogon, pomeni dosti zastojev pri obratovanju, kar se pa kasneje pozna na času in podaljšanje prevzema objekta. Domače firme tudi niso nikoli same izdelovale kotlov na prašno kurjavo (samo kotle z rešetko), po letu 1965 pa so se v glavnem preorentirale na kotle na oljno in plinsko kurjavo. Po naftni krizi pa so se ponovno začeli izdelovati kotli na prašno kurjavo, vendar s kuriščem v membranski izvedbi. Takšno kurišče je dejansko hermetično zaprto, posebno napram kotlu, ki ima obzidano kurišče ter so zato vsi pojavi ’’vzbuha” zelo nevarni in takoj registrirani. Zato je nemogoče primerjati klasični kctel z obzidavo s kotlom v membranski izvedbi v smislu vgrajenih zaščit, blokad, obratovanja mlinov in izkoristka ter seveda pojavov ’’vzbuha” oz. parcialnih eksplozij premogovega prahu v kurišču. V našem primeru izgradnje pa je bilo še nekaj posebnega, nabavili smo še 2/3 dodatne opreme, ki je bila nujno potrebna za normalno obratovanje in ni bila predvidena v idejnem investicijskem programu, za izgradnjo novega kotla. Tudi sedanja ekipa ni sodelovala pri sestavljanju tega programa. Kot sem že prej omenil, je bil kotel dan v pogon prvič lani oktobra, v pogonu na oljno kurjavo je bil skoraj 1000 ur, na prašno kurjavo pa 300 ur. Po eksploziji premogovega prahu v kurišču smo kotel opremili z dodatnimi zašči- tami (fotocelice), ki so bile preko inštituta Milan Vidmar Ljubljana že preizkušene in testirane. S kurjenjem kotla na prašno kurjavo, se je začel tudi poizkusni pogon elektro filtra in sesalnica pepela, kjer je v glavnem vgrajena samo domača oprema. Pri elektro filtru, proizvodnje "VEMOS” Zagreb, ugotavljamo, da dokler je ’’Vemos” sodeloval s švicarsko firmo Elex, so bili ti filtri pojem kvalitete v Jugoslaviji. S prehodom na domačo opremo (V.N. del - Rade Končar) in izolatorji, pa so se začele težave, ki so v glavnem odpravljene, vendar je opazna velika razlika v kvaliteti opreme. Velike težave so bile v začetku tudi s sesalnico pepela, ki ima dva dela - sesalni in tlačni. Kompleten sesalni del smo rekonstruirali sami v TGA, da smo omogočili obratovanje kotla na prašno kurjavo, ter sami vgradili tlačni del transporta in povezavo na obstoječi bunker. Moram napisati še to, da je ta dela izvedla skupina za tekoče vzdrževanje kotlarne, s tem se je omogočil zagon kotla na prašno kurjavo in ni bilo velikih zastojev. Veliko presenečenje vseh nas, ki smo delali na tej rekonstrukciji, pa je bilo kasnejše očitanje, da smo ta dela pravili v nadurnem delu. Mislim, da je komentar odveč. Kotel je trenutno v pogonu z enim mlinom, ki ima zmogljivost 60 % obremenitve kotla. Na drugem mlinu je mehanska okvara in ko bo le ta odpravljena, je potrebna le še garancijska vožnja 72 ur in opraviti prevzemne meritve. Kljub temu, da še kotel ni prevzet, služi svojemu namenu, prav tako so v pogonu ostali objekti, kot kemična priprava vode, elektro filter, sesalnica pepela in transportnimi trakovi za žlindro. Bojan Grobovšek Milan Kučan na seji CK ZKS v decembru 1987 čne gapomenaje, gledena aktivnost tn usmeritev. Ob zvezi komunistov je v tej situaciji na preizkušnji najoolj ravno sindikat. Mora! bi biti na strani delavcev - za uveljavi,an|i> njihovega ustavnega samoupravnega položaja. Moral bi biti. skupaj z delavskim svetom, sogovornik delavcem. S tovarniško uporabo - kadar gre za urejanje vprašanj. Ki jih je mogoče urediti znotraj delovne organizacije. Skupaj z njimi bi moral biti sogovornik z državnimi organi, katerih ukrepi so otežili pogoje poslovanja, pridobivanja dohodka, razvoja m standarda - ki so postavili posamezen kolektiv v neenakopraven položaj. Mislim, da bi biio dobro vztrajati na tej posebni odgovornosti in posebnem pomenu sindikata, ki sta le drugačna ko! odgovornost delavskih svetov. Gre za afirmacijo, ne za odgovornost, za afirmacijo te organizacije, ker sicer so zahteve po razformiranju sindikata ufer Disciplinski ukrepi 1. VAJSKOPF Jože, mat.št. 7471, tozd Proizvodnja aluminija, dne 3.8.1987 zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek z dela 5 ur, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 5 % neto OD. 2. MLAKAR Janko, mat.št. 6502, tozd Proizvodnja aluminija, dne 5.6.1987 zaradi vinjenosti neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 10 % neto OD. 3. PREDIKAKA Silvo, mat.št. 6516, tozd Proizvodnja aluminija, dne 13.6.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 10 % neto OD. 4. VIDOVIČ Franc, mat.št. 5473, tozd Proizvodnja aluminija, dne 20.8.1987 odšel z dela predčasno 3 ure, izrečen ukrep - prenehanje DR, in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe in plačilo 3 % neto OD. 5. ROŠKAR Daniel, mat.št. 7510, tozd Proizvodnja aluminija, dne 17.10.1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opomin. 6. SVENŠEK Jože, mat.št. 6951, tozd Proizvodnja aluminija, dne 1.8.1987 1 uro neopravičeno zapustil delo, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 7. ŠPINDLER Branko, mat.št. 6784, tozd Proizvodnja aluminija, dne 9.9.1987 ob 13.10 uri odklonil delo in ob isti uri zapustil delovno mesto, izrečen ukrep - javni opomin. 8. DOVEČAR Janko, mat.št. 6187, tozd Proizvodnia aluminija, dne 9.9.1987 ob 13.10 uri odklonih delo in ob isti uri zapustil delovno > mesto, izrečen Ukrep - javni opomin. 9. TOPLAK Jože, mat.št. 4115, tozd Proizvodnja aluminija, dne 3.11.1987 v popoldanski izmeni povzročil pretep in nered, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev. 10. FRIC Srečko, mat.št. 5604, tozd Proizvodnja aluminija, dne 3.11.1987 v popoldanski izmeni povzročil pretep in nered, izrečen ukrep - javni opomin. 11. ŠUMENJAK Franc, mat.št. 7512, tozd Proizvodnja aluminija, dne 13.9.1987 zaradi vinjenosti povzročil neopravičen izostanek z dela 6 ur in ker je dne 20.9.1987 brez dovoljenja zapustil delovno mesto ob 18 uri, izrečen ukrep - prenehanje DR in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe in plačilo 30 % neto OD. 12. MUNDA Stanko, mat.št. 5104, tozd Proizvodnja aluminija, dne 8.9.1987 zapustil delovno mesto ob 19 uri, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo 3 % neto OD. 13. RACA Mladen, mat.št. 6147, tozd Proizvodnja aluminija, dne 13.3.1987 zapustil 201 žerjav, ne da bi izklopil mali dvig, zaradi česar je prišlo do strojeloma, izrečen ukrep - javni opomin in povrnitev škode v višini 10 % od nastale škode v višini 1,054.784,- din. 14. MOGE Štefan, mat.št. 3698, Delovna skupnost skupnih služb, dne 8.4.1987 ob 13.55 uri predčasno zapustil DO in pri tem žalil varnostnika Ivana Fajta, izrečen ukrep - javni opomin. 15. MANDELC Miran, mat.št. 6505, Delovna skupnost skupnih služb, dne 18.4.1987 preveč solil polento, da ni bila uporabna inje nastala materialna škoda v višini 15.937, - din in ker je dne 27.5.1987 pripravljal obroke hladne hrane tako, da je tehtal obrok hladne hrane (posebna klobasa, sir) 12 dkg, namesto 20 dkg, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev in poravnati škodo v višini 15.937, -din. 16. TOPOLOVEC Janez, mat.št. 2781, tozd Promet, dne 30.5.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin. 17. RODOŠEK Danilo, mat.št. 7182, tozd Promet, dne 20.6.1987 neopravičeno izostal z dela, in ker je dne 21.6.1987 ob 22. uri nameraval odtujiti iz DO 1 kg lepila tip - top, izrečen ukrep -javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 18. MEDVED Jože, mat.št. 5421, tozd Promet, dne 17.6.1987 neopravičeno izostal z dela od 18. do 6. ure zjutraj, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 19. ŠTUHEC Drago, mat.št. 5907, tozd Promet, dne 19.9.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10% neto OD. 20. VINDIŽ Stanislav, mat.št. 3882, tozd Promet, v času od 18 ure dne 22.3.1987 na 23.3.1987 med vožnjo na službeni poti izgubil rezervno kolo vozila, izrečen ukrep - opomin. 21. ZAJC Franc, mat.št. 3436, tozd Promet, dne 10.7.1987 ob prihodu na delo v nočno izmeno kazal znake vinjenosti, in vsled tega je imel 8 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo 10 % neto OD. 22. EMERŠIČ Jože, mat.št. 7074, tozd Predelava aluminija, dne 8.7.1987 neopravičeno zapustil delovno organizacijo in ker od dne 21.8.1987 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep -prenehanje DR, in sicer z 21.8.1987 in plačilo 40 % neto OD. 23. BELA Bojan, mat.št. 7372, tozd Predelava aluminija, dne 18.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 24. PURU Igor, mat.št. 7211, tozd Predelava Aluminija, dne 25.5.1987 ni izlil peči W2 vTfor-mat, izrečen ukrep — javni opomin. 25. BEDENIK Slavomir, mat.št. 5178, tozd Predelava aluminija, dne 1.10.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 26. HORVAT Stanislav, mat.št. 7142, tozd Predelava aluminija, dne 23.4.1987 neopravičeno odklonil delo, izrečen ukrep -javni opomin. 27. PUKŠIČ Stanko, mat.št. 5634, tozd Predelava aluminija, dne 5.7.1987 neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 4 % neto OD. 28. ŽINKO Bojan, mat.št. 6100, tozd Vzdrževanje, dne 4.6.1987 malomarno opravljal dela in naloge, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 29. GOJKOŠEK Alojz, mat.št. 5199, tozd Vzdrževanje, dne 18.9.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 30. SERDINŠEK Stanko, mat.št. 7377, tozd Vzdrževanje, dne 2.6.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 2 % neto OD. 31. KOLARIČ Ivan, mat.št. 7404, tozd Vzdrževanje, dne 14.8.1987 predčasno zapustil delovno mesto 1 uro, izrečen ukrep - opomin. 32. KRAMBERGER Milan, mat.št. 4623, tozd Vzdrževanje, dne 18.9.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 33. LENART Maks, mat.št. 4219, tozd Vzdrževanje, dne 14. in 28.8.1987 neopravičeno zapustil delovno mesto 1 uro, izrečen ukrep - opomin in plačilo 2 % neto OD. 34. TEODOROVIČ Mirko, mat.št. 6277, tozd Tovarna glinice, dne 5.9.1987 predčasno zapustil delovno mesto 6 ur, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 6 % neto OD. 35. KOJC Dušan, mat.št. 7033, tozd Tovarna glinice, dne 19.8.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 36. KRAJNC Franc, mat.št. 7485, tozd Tovarna glinice, dne 2.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 37. MESAREČ Janko, mat.št. 7480, tozd Tovarna glinice, dne 18.7.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo 10 % neto OD. 38. ARNUŠ Milan, mat.št. 7175, tozd Tovarna glinice, dne 10.10.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % neto OD. 39. GRABROVEC Jože, mat.št. 7323, tozd Tovarna glinice, dne 11.10.1987 neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep -opomin in plačilo 4 % neto OD. 40. ŠALAMUN Marjan, mat.št. 3993, tozd Tovarna glinice, dne 12.6.1987 in 1.8.1987 bil vinjen na delu, dne 29.6.1987 NI 3 ure, dne 26.8.1987 NI 4 ure, dne 8.5.1987 NI 1 uro in dne 13.7.1987 NI 3 ure, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 6 % neto OD. 41. MUZEK Franc, mat.št.727, tozd Tovarna glinice, dne 30.7.1987 na delu bil močno vinjen, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 42. SKRBINŠEK Štefan, mat.št. 5185, tozd Tovarna glinice, dne 28. in 29.7.1987 odklonil delo preko polnega delovnega časa in dne 15.8.1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo 3 % neto OD. 43. INTIHAR Franc, mat.št. 601, tozd Tovarna glinice, dne 27.6.1987 malomarno opravljal delo, izrečen ukrep - javni opomin. 44. NADELSBERGER Roman, mat.št. 6344, tozd Tovarna glinice, dne 27.6.1987 malomarno opravljal delo, izrečen ukrep -javni opomin. 45. ŽUMER Jože, mat. št. 6329, tozd Tovarna glinice, dne 9.7.1987 neopravičeno izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep - opomin in plačilo 3 % neto OD. 46. HORVAT Jože, mat.št. 7583, tozd Tovarna glinice, dne 30.9.1987 žalil delavca - mentorja Franca Žumra, izrečen ukrep - javni opomin. 47. PREDIKAKA Drago, mat.št. 5782, dne 3.8.1987 neopravičeno izostal z dela in dne 12.8. in 26.8.1987 malomarno opravljal delo, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo 10 % neto OD. 48. MIHELIČ Marko, mat.št. 6772, tozd Tovarna glinice, dne 8. in 10.4.1987 približno ob 13. uri odklonil delo, čeprav za to ni bilo upravičenih razlogov, izrečen ukrep - javni opomin. 49. MRZIDOVŠEK Mitja, mat.št. 7370, tozd Tovarna glinice, dne 5.8.1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opo-» min. 50. VRABL Marjan, mat.št. 4657, tozd Tovarna glinice, dne 17.3.1987 vlekel z viličarjem dvoosno prikolico, na kateri je bilo naloženo železo, zraven pa je prevažal še štiri delavce, izrečen ukrep - denarna kazen in sicer 5 % OD. 51. HORVAT Miran, mat.št. 6184, tozd Tovarna glinice, dne 7.10.1987 neopravičeno izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep -opomin in plačilo 3 % neto OD. Pravna služba Kako smo poslovali _________________________________!__________________________________J Iz tabele I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v pri-decembru 1987. Kolona indeksi v tabeli I. prikazuje proiz- merjavi z letnim planom poslovanja 1987. vodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem Tabela I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega Tabela II. Pregled porabljenih najvažnejših surovin obsega proizvodnje na enoto proizvoda DOSE2ENO __[NDEKSI TOZD Enota Planposl. 1986 ' 1987 1987/86 1987 Proizvod mere XII I-XII XII I-XII XII I-XII 7:5 8:6 7:3 7:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD Tovarna glinice Al hidrat AI203 t 9.703 108.655 9.669 106.567 9.988 105.289 103 Kalc. gl.-red. proizv. t 8.736 102.863 9.654 102.407 8.299 102.153 86 100 95 99 Prod. hidr. -red. proizv. t 400 4.800 83 2.237 195 2.152 235 96 49 45 Prod. hidr. -predelava t - - - 1.271 -|l - - - - - Skupaj (kale. gl. + pr. hid.) t 9.136 107.663 9.737 105.915 8.494 104.305 Raztop. vod. steklo 38° t 922 10.850 805 8.587 1.067 8.586 133 100 116 79 Raztop. vod. steklo 42° t 34 400 - - - 119 - - - 30 ZeolitA-suhi t 248 2.925 168 1.855 150 1.565 89 84 60 54 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A t 1.675 20.272 1.816 21.221 1.741 20.930 Elektrolit. Al - hala B t 1.984 23.357 2.005 23.181 1.967 23.380 98 101 99 100 Elektrolit. Al - hala BP t 181 2.133 197 2.169 187 2.317 95 107 103 109 Skupaj hala A + B t 3.840 45.762 4.018 46.571 3.895 46.627 97 100 101 102 Anodna masa t 1.606 24.430 2.932 25.901 1.620 22.778 55 88 101 TOZD Predelava aluminija Al formati - za prod. t 1.694 19.938 2.211 24.361 2.887 - - 123 1.395 279 2.396 227 172 - - Alžica - EAI + P-11 t 195 2.300 65 1.945 104 1.497' 160 77 53 65 - za izparilce t - - - 19 - - - - - - 76 900 - 1.199 30 1.482 •i - 392 4.620 344 3.733 507 4.681 147 125 129 101 187 2.200 47 1.595 199 1.785 423 112 106 81 315 3.710 246 2.787 81 1.950' 33 70 26 53 - šir.zaizpar. t 357 4.200 292 1.400 163 1.523 56 109 46 36 -šir. za MPPAI t - - 52 57 - - - - - - 170 2.000 62 1.226 159 1.570 256 128 94 658 7.750 404 7.275 306 6.520 76 90 47 589 6.930 521 6.523 133 3.901 26 60 23 56 Predzlitine: last. por. t 91 1.071 76 1.019 29 827 38 81 32 77 10 120 2 46 - 25 - 54 - Livarna skupaj t 4.734 55.739 4.445 54.580 4.877 55.576 110 102 103 3.884 45.728 3.556 46.911 3.900 46.233' PretapljanjeAlzatujenar. t 85 1.000 39 527 676 2.996 Predelava: rondelice t - - 43 - - izparilci t - - 64 204 - 309 - - - mat. za MPPAI t - - - 1.545 - - 15 - _ šir. trak za tokov. t - - 345 _ ' “ "V blagovni proizvodnji je zajeto 105 ton Al traku in 5 ton Al žice vrnjeno iz zaloge Impola, kar je bilo predvideno za MPPAI. 'Skupna proizvodnja rondelic (redna proizvodnja in predelava) je v času od I-XII 2.211 ton (indeks 101), skupna proizvodnja izparilnikov je 1.880 ton (indeks 94). Tozd Tovarna glinice V mesecu decembru smo proizvedli 9.988 ton Al hidrata AI203, kar izkazujemo z indeksom 103 % glede na plan. Kumulativna proizvodnja I-XII je 105.289 ton in ne dosegamo plana za 3.366 ton oz. 3 %. S proizvodnjo 8.299 ton kalcinirane glinice nismo dosegli mesečnega plana za 5 %, kumulativna proizvodnja 102.153 ton pa ne dosega načrtovane v letnem planu poslovanja za 1 %. Al hidrat AI203 smo v decembru proizvedli za prodajo 195 ton oz. 49 % planirane količine, letna proizvodnja pa je 2.152 ton in ne dosegamo planske postavke za 55 %. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) je v decembru dosežena z 8.494 ton (indeks 93) od začetka do konca leta pa znaša 104.305 ton in zaostajamo za načrtovano količino 3.358 ton oz. 3 %. Iz tabele II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v celem letu prekoračili samo porabo el. energije za 4 %, ostalih surovin pa smo porabili v mejah planskih normativov. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo za 3 % presegli porabo Al fluorida in za 8 % električno energijo, poraba toplotne energije pa je 2 % pod planom. V TOZD Tovarna glinice smo v decembru proizvedli tudi 1.067 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be (indeks 116), kumulativna proizvodnja je 8.586 ton in s to količino ne dosegamo plana za 21 %. V obdobju I-XII smo proizvedli tudi 119 ton raztopljenega vodnega stekla 42° Be (indeks 30) in 1.565 ton zeolita A-suhega (indeks 54). TOZD Proizvodnja aluminija V hali A smo v decembru proizvedli 1.741 ton elektrolitskega Al in za 66 ton oz. 4 % presegli planirano količino. Kumulativna proizvodnja je 20.930 ton in je za 3 % večja kot smo načrtovali. V hali B smo v tem mesecu s proizvodnjo 1.967 ton 1 % pod planom. Dvanajstmesečna proizvodnja je 23.380 ton in je za 23 ton večja od planirane (indeks 100). Ugodne rezultate smo dosegli s proizvodnjo na poskusnih pečeh v hali B, saj smo v celem letu proizvedli 2.317 ton in presegli TOZD Proizvod Enota mere Plan 1987 DOSEŽENO XII INDEKS I-XII 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat AI203 - boksit t *2,594 2,590 2,588 100 - Na hidroksid t '0,10325 0,12951 0,10059 125 97 - para t 4,344 4,306 4,344 99 100 - žganoapno t 0,0734 0,0242 0,0570 33 78 - el. energija kWh 386,495 357,704 401,348 93 104 Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ 5,418 5,381 5,335 99 98 - para t 0,040 0,040 0,040 100 100 - Alfluorid t 0,0002 0,00018 0,00021 90 103 - el. energija kWh 32,505 36,761 35,235 113 108 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al —hala A - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,618 0,551 110 99 - kriolit t 0,022 0,0235 0,0189 107 86 - Alfluorid t 0,040 0,045 0,038 111 96 - el. energija kWh 17.754 17.760 17.805 100 100 Elektrolitski Al - hala B - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,560 0,600 0,546 107 97 - kriolit t 0,020 0,0445 0,013 222 64 - Alfluorid t 0,040 0,043 0,038 107 95 - el. energija kWh 17.501 17.457 17.373 100 99 Elektrolitski Al - halaBP - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodni bloki t 0,568 0,614 0,575 108 101 - kriolit t 0,0255 0,012 0,0092 46 36 - Alfluorid t 0,0205 0,032 0,0217 158 106 - el. energija kWh 17.016 18.268 16.905 107 99 Anodna masa - petrol koks t 0,70033 0,67058 0,68900 96 98 - katranska smola t 0,31312 0,33591 0,32036 107 102 - mazut t 0,003 — 0,00085 - 28 - el. energija kWh 137 152 143 111 104 Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decembru 1987. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1987. plansko postavko za 9 %. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v decembru 3.895 ton (indeks 101), kumulativna proizvodnja I-XII pa je 46.627 ton oz. 2 % nad planom. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba najvažnejših surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V decembru smo proizvedli 1.620 ton anodne mase in s to količino presegli plansko postavko za 1 %, kumulativna proizvodnjaje22.778toninje7 % pod planom. Pri proizvodnji anodne mase smo v dvanajstih mesecih znižali porabo petrolkoksa za 2 %, medtem ko smo za 2 % povečali porabo katranske smole in za 4 % električno energijo. TOZD Predelava aluminija V obratih livarne in predelave smo v decembru proizvedli 4.877 ton različnih livarniških proizvodov in s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 143 ton oz. 3 %. Kumulativna proizvodnja je 55.576 ton in je za 163 ton manjša od predvidene v letnem planu (indeks 100). Od skupne proizvodnje je mesečna blagovna proizvodnja 3.900 ton (indeks 100), od začetka do konca leta pa je 46.233 ton in presegamo plansko postavko za 1 %. Glede na asortiman, smo najboljše rezultate dosegli s proizvodnjo Al formatov - za prodajo (indeks 138) in Al traku - ozkem za prodajo (indeks 165). Decembra smo s pretapljanjem Al za tuje naročnike s količino 676 ton dosegli indeks 795 % glede na plan, v obdobju I-XII pa smo pretopili 2.996 ton in dosegli indeks 300. V celem letu smo predelali še 426 ton rondelic in 309 ton izparilnikov. Če prištejemo predelavo rondelic k redni prizvodnji, znaša skupna proizvodnja rondelic 2.211 ton, kar je 1 % več kot smo načrtovali proizvodnje rondelic. Redna proizvodnja in predelava izparilnikov znaša skupaj 1.880 ton in ne dosegamo planske postavke za 6 %. Zraven omenjene proizvodnje smo v TOZD v dvanajstih mesecih predelali še 236 ton tokovodnikov za potrebe MPPAI, kar pa nismo planirali v letnem planu poslovanja. — Samoupravni sporazum sklada tovariške samopomoči pri konferenci osnovnih organizacij TGA ______!____/ Na osnovi 21. člena POSLOVNIKA O ORGANIZIRANJU Konference osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo, Predsedstvo Konference osnovnih organizacij sindikata predlaga Izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata DE, da na sejah izvršnih odborov sprejmejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM SKLADA TOVARIŠKE SAMOPOMOČI PRI KONFERENCI OSNOVNIH ORGANIZACJ SINDIKATA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA ’’BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO 1. člen Sklad Tovariške samopomoči pri Konferenci osnovni organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo se oblikuje iz sredstev, ki jih prostovoljno združijo člani kolektiva v višini 150,- din mesečno. 2. člen Član Tovariške samopomoči postane delavec Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo, ko podpiše pristopno izjavo s katero potrdi, da dovoljuje odvajanje sredstev v višini 150.- din od osebnega dohodka za tekoči mesec. Odvajanje sredstev se vrši avtomatično v obliki odbitkov. 3. člen Sredstva prispevka članov Tovariške samopomoči se vsako leto po možnosti povišajo, s tem pa tudi višina izplačanih sredstev, ki jo določi predsedstvo KOOS, upravičencem iz 7. člena 4. člen Zbrana sredstva se nalagajo na hranilno knjižico pri Kreditni banki. Naložbe, dviganje in izplačila sredstev upravičencem, vrši delavec, ki opravlja dela blagajnika pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata. 5. člen S skladom Tovariške samopomoči upravlja in ga nadzira Nadzorni odbor, ki ga izvoli predsedstvo Konference osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija "Boris Kidrič” Kidričevo na volilni konferenci. 6. člen Mandatna doba Nadzornega odbora traja 2 leti. 7. člen Sredstva sklada T ovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč: a) ob smrti člana kolektiva, ki je bil član T ovariške samopomoči, se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba, izplača 120.000.- din. b) ob smrti moža ali žene se članu Tovariške samopomoči izplača 50.000, - din. c) ob smrti otroka ali posvojenca se članu Tovariške samopomoči izplača 20.000.- din. d) ob smrti očeta ali matere se članu Tovariške samopomoči izplača 20.000, - din. e) ob smrti brata ali sestre se članu Tovariške samopomoči izplača 20.000 -din. f) ob smrti tasta ali tašče se članu Tovariške samopomoči izplača 10.000, - din. g) ob smrti upokojenega člana Tovariške samopomoči se zakoncu, če pa zakonca ni, tistemu, ki predloži dokazilo o stroških pogreba izplača 50.000,- din. h) ob smrti zakonca upokojenega člana Tovariške samopomoči se upokojenemu članu Tovariške samopomoči izplača 30.000,- din. 8. člen Za uveljavljanje pravic iz 6. člena morajo upravičenci predložiti mrliški list, dokazilo o sorodstvenem razmerju, katerega izda pristojna krajevna skupnost, ter za točko a), in g), dokazilo o stroških pogreba. 9. člen Za sklad Tovariške samopomoči se' vodi pri Konferenci osnovnih organizacij sindikata Tovarne glinice in aluminija posebna blagajniška knjiga. 10. člen Sporazum začne veljati, ko Predsedstvo Konference ugotovi, daje v predlagani obliki bil sprejet v vseh osnovnih organizacijah sindikata po delovnih enotah in strokovnih službah. Z istim dnem preneha veljati dosedanji Samoupravni sporazum. Pravico do uveljavljanja zneskov iz 7. člena imajo vsi člani Tovariške samopomoči. Če član Tovariške pomoči želi odstopiti, mora podpisati odstopno izjavo v tajništvu družbeno-političnih organizacij TGA! Sporazum začne veljati in se uporabljati od 1.1.1988. Tolmači ga Predsedstvo Konference osnovnih organizacij sindikata. Zaključna dela na pečeh Temelji v novi livarni Cenik storitev pri RTC Trije kralji na Pohorju otroci do 12 let odrasli 1. dnevna karta 2. poldnevna karta dopoldan od 9 -13 popoldan od 12,30 3.000,- 4.000,- -do konca 3. dnevna karta popust 2.300,- 3.200,- (za org. skup.) - 3.500,- 4. 7 - dnevna karta 5. 5 - dnevna karta 22.000,- (poned. - petek) - 18.000,- 6. sezonska vozovnica 7. sezonska karta 42.000,- 60.000,- predprodaja 8. sezonska karta pred- 28.000,- 40.000,- prodaja - obročno 32.400,- 45.000,- odplačevanje (3x10.800,-) (3x15.000.-) Opozorilo: - cene vozovnic od zaporedne št. 1 do št. 5 veljajo od začetka zimske sezone do 31.12.1987. Nove cene se spremenijo s 15. 12. in veljajo od 1.1.1988 naprej za obdobje 3 mesecev; - cene sezonskih vozovnic pod št. 6 veljajo od 1. 12. 1987 naprej; - cene sezonskih vozovnih pod št. 7 veljajo v času predprodaje, katera traja od 1.10 do 30.11.1987; - cene sezonskih vozovnic pod št. 8 veljajo v času predprodaje in sicer od 1.10. do 31.10.1987 po tem roku ni več možen nakup sezonskih vozovnic na obročno odplačevanje. Ostale cene storitev na smučišču: 1. teptalni stroj 1 ura 46.000 2. smučarska tekmovanja obvezna predhodna prijava upoštevan razpored - smučarski klub Slov. Bistrica 24.000 - ostali 36.000 V Plošče Cenik penzionskih in ostalih storitev za RTC Trije kralji v sezoni 1987 - TWC 2-posteljna A O o C\J 8.900,- 16.000,-12.700,- B 10.000,- 7.700,- 14.000,-10.900,- - hladna topla voda A 9.500,- 13.500,- 4-posteljna B 8.200,- 12.000,- - skupne sanitarije A 8.000,- 12.000,- 6-posteljne B 7.200,- 10.400,- - tuji gostje - stalna cen ne glede na sezono ali sobo 16.000,- ali32DM 22.500,-ali 45 DM Cene poipenzionskih storitev otroci odrasli - soba TWC 2-posteljna 8.400,- 10.000,- - TWC - pomožno ležišče 6.400,- 8.300,- - soba THV 5.800,- 7.700,- - skupne sanitarije 5.400,- 7.100,- - tuji gostje ne glede na kategorijo sobe 13.500,- 20.000,- ali 27 DM ali 35 DM Trajanje sezon: sezon + A od 27. 11. do 31.3. od 1. 7. do31.8. sezonaB od 1. 4. O30.6. od 1. 9. do 26.1 ž. Cene prenočišč: - prenočišče z zajtrkom - soba TWC 2-posteljna 7.200,- - pomožno ležišče 4.000,- - koriščenje 2-posteljne sobe kot enoposteljno 8.000,- - koriščenje 2-posteljne sobe kot enoposteljno - tuji gost 15.000,-ali 30 DM - prenočišče z zajtrkom THV 4.000,- - prenočišče z zajtrkom v sobi s skupnimi sanitarijami 3.800,- - prenočišče za tuje goste 12.500,- ali 25 DM Cene za dnevni počitek: - soba TWC 2-posteljna 5.400,- - koriščenje 2-posteljne sobe kot enoposteljno 6.000,- - soba THV 2.800,- - skupne sanitarije 2.700,- ______________________________________________________________J Delovni stroj Novi člani konference, odborov, komisij V petek, 15. januarja, je bila letna volilna seja osnovnih organizacij sindikata TGA. Kakšne so bile razprave, ta čas ne moremo poročati, ker smo gradivo za tiskarno oddali že prej, lahko pa objavimo predlog članov konference, komisij in odborov. Člani KOOS DE FUNKCIJA 1. Kotar Janez Predelava Al. predsednik KOOS 2. Šešerko Jože Proizvodnja Al. namestnik pred. 3. Franc Murko Splošne zadeve pred. OOS 4. Franc Repec nam. pred. OOS 5. Maja Furman ” član 6. Blanka Horvat Družbeni standard pred. OOS 7. Štefka lljevec nam. pred. OOS 8. Marija Pešič član 9. Dušan Prigl Strokovne službe pred. OOS 10. Dragica Leskovar ” nam. pred. OOS 11. Frančka Zajšek ” član 12. Širovnik Srečko Glinice pred. OOS 13. Sagadin Franc » nam. pred. OOS 14. Nadelsberger Roman član 15. Juriševič Ivan Vzdrževanje pred. OOS 16. Jernejšek Zdravko nam. pred. OOS 17. Ekič Ibrahim ” član 18. Marinič Radivoj Promet pred. OOS 19. Horvat Stane » nam. pred. OOS 20. Zebec Vinko » član 21. Car Adolf Predelava pred. OOS 22. PulkoRudi » nam. pred. OOS 23. Hameršek Franc >» član 24. Briner Drago LLBK pred. OOS 25. Hren Sašo nam. pred. OOS 26. PetauerViktorija ” član 27. Lenart Marjan Proizvodnja Al. pred. OOS 28. Urbančič Miha » nam. pred. OOS 29. PabdiMriko »» član 30. Potočnik Ivan Kontr. kvalitete pred. OOS 31. Jeza Miran » nam. pred. OOS 32. Žlahtič Majda ” član Nadzorni odbor KOOS in komisije Člani NO DE Funkcija 1. Ivanka Galun Splošne zadeve član 2. Erika Meško Družbeni standard član 3. Angela Skaza Strokovne službe član 4. Vinkler Bogdan Glinica član 5. Blažek Boris Vzdrževanje član 6. Pernat Zvonko Promet član 7. Kovačec Alojz Predelava Al. član 8. Ambrož Pavle LLBK član 9. Šajn Maks Proizvodnja Al. član 10. Kuret Mario KK član Komisija za šport in rekreacijo pri KOOS 1. Rosič Milorad Splošne zadeve član 2. Knežević Drago Družbeni standard član 3. Koletnik Danilo Strokovne službe član 4. Mihelič Marko Glinica član 5. Kosi Damir Vzdrževanje član 6. Vindiš Stanislav Promet član 7. Emeršič Miran Predelava Al. član 8. Selevšek Martin LLBK član 9. Poplatnik Ivan Proizvodnja Al. član 10. Štumberger Dragica KK član Komisija za kulturo pri KOOS 1. Anica Primožič Splošne zadeve član 2. Said Musič Družbeni standard član 3. Božo Glazer Strokovne službe član 4. Pulko Hedvika Glinica član 5. Lončarič Stjepan Vzdrževanje član 6. Koderman Jakob Promet član 7. Lipovnik Janez Predelava Al. član 8. Šoba Albert ml. LLBK član 9. Ferlinc Darko ProizvodnjaAl. član 10. Selinšek Branko KK član Komisija za družbeni standard in socialna vprašanja 1. Janez Vidovič Splošne zadeve član 2. Antonija Krajnc Družbeni standard član 3. Olga Sagadin Strokovne službe član 4. Hojnik Lilijana Glinica član 5. Širec Franc Vzdrževanje član 6. Peršuh Alojz Promet član 7. Lorber Andrej Predelava Al. član 8. Petauer Viktorija LLBK član 9. Koletnik Zvonko ProizvodnjaAl. član 10. Sabath Jožica KK član Zbirnik planiranih sredstev za DPO TGA za leto 1988 Zbirnik: 1. KOOS TGA - redne dejavnosti 6.075.000,- 2. Tradicionalno srečanje delavcev TGA-PIKNIK 6.400.000.- 3. Komisija za kulturo pri KOOS 3.800.000,- 4. Komisija za šport in rekreacijo pri KOOS 4.950.000.- 5. TOZD LLBK-redne dejavnosti sindikata-DPO 995.000,- 6. Godba na pihala TGA 6.600.000.- 7. Moški pevski zbor TGA 2.180.000,- 8. Aktiv krvodajalcev TGA-redne dejavnosti 480.000.- 9. Aktiv žena 460.000.- 10. Akcijska konferenca ZK TGA 130.000.- 11. Konferenca ZSMS TGA-redne dejavnosti 1.935.000,- 12. Dotacije OŠ-Kidričevo, Leskovec, Žetale 300.000,- 13. Plan uporabe dvorane za DPO TGA 34.305.000,- Nove električne naprave so že pod napetostjo „IMI Društvo upokojencev Kidričevo Tovariško srečanje Društvo upokojencev Kidričevo je 28. decembra priredilo tradicionalno srečanje svojih članov v prosvetni dvorani v Apačah. Potrebno je poudariti, da je srečanje organiziralo društvo in vsak posameznik (upokojenec) je prispeval svoj delež. Z organizacijo in pripravo je bilo veliko dela, zato se seveda zahvaljujemo družini Rajh, tovarišici Vidi in še nekaterim, seveda iz Apač, za nesebično pomoč. Srečanje je vsako leto v drugem kraju naše krajevne skupnosti. Žal si pa tega ne moremo privoščiti v Kidričevem, ker nimamo ustreznega prostora, saj se srečanja udeležuje okrog sto članov skupaj s svojimi družinskimi člani. Zahvaljujemo se Prosvetnemu društvu Apače, ki nam je brezplačno odstopilo dvorano. Seveda velja zahvala tudi ansamblu Vihar, ki je za majhen honorar zabaval in razveseljeval, saj so si udeleženci, seveda ne več mladi, ob polkah in valčkih močno brusili pete. Srečanje je bilo letos še posebej svečano, ker smo ob tej priložnosti proslavili deseto obletnico obstoja ženskega pevskega zbora. To pa je bilo povezano tudi s krajšim koncertom, za katerega so se naše pevke izredno potrudile in s podelitvijo Galusovih značk. Značke je prejelo 13 pevk, ki že več kot pet let sodelujejo in vztrajajo v zboru in seveda zborovodja Anton Greif. Značke je podelil predsednik ZKO občine Ptuj Franček Lačen ter spregovoril nekaj spodbudnih besed za nadaljnje delo in zahvalo za dosedanje. Vabimo upokojenke, ki imajo veselje do zborovskega petja, da se vključijo v zbor. Vaje so dvakrat na teden v torek in petek od 14. do 16. ure v prostorih društva. Tako je torej v prijetnem in veselem razpoloženju minilo srečanje upokojencev, z željo, da se ob letu zopet srečamo. Vse upokojence na območju krajevne skupnosti Kidričevo, ki še niso člani našega društva vabimo, da se včlanijo, kajti čimveč nas bo, lepše nam bo. Vreže F. Priprava proge za novo cestišče Čistilna naprava Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi oče in dedek Roman MAJER - upokojenec TGA Zahvaljujemo se vsem njegovim upokojenim tovarišem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskali. Hvala tudi vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osnovni organizaciji sindikata TGA za darovani venec in izrečeno sožalje. Prav tako hvala DE Predelava aluminija za venec, denarno pomoč in izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem govornikom, pevcem in tudi za odigrano tišino. Hvala vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in delili z nami bolečino. Žalujoča hči Anica z družino in sin Roman r Montaža Dopisujte v svoje glasilo ! v____________) Naši upokojenci na tradicionalnem srečanju (nov. 87) Foto: Zvonko Kozoderc (Nad. s 1. strani) sklenjene kooperacijske pogodbe s tujim partnerjem je UNIAL takoj ponudila sodelovanje. Po kratkih in uspešnih pogajanjih, ki so potekala v atmosferi visoke poslovnosti, smo uskladili vse svoje interese in pripravili ustrezne dokumente. Pri tem je uspešno sodelovalo tudi EGS, s katerim bomo uredili razmerja pri prenosu el. energije iz Srbije. Osnovni dolgoročni cilji, ki jih partnerji želimo doseči z izvajanjem danes sklenjenih sporazumov oz. pogodb so: - optimalno izkoriščanje obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti poslovnih sistemov z velikim pomenom in vplivom, tako na proizvodnjo v samih sistemih, kot izven njih; - povečanje proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje s pomembnim izboljšanjem strukture izvoza in skupnih deviznih učinkov; - pomembno izboljšanje zanesljivosti proizvodnje, kar je izrednega pomena zaradi značilnosti naših poslovnih sistemov, ki jo predstavljajo izjemno visoki stroški in ostale neugodne posledice v primerih eventualnih hava-rij, ustavljanja in ponovnega zaganjanja proizvodnih naprav. Bistvo usklajenih interesov predstavljajo sledeča določila: - odnosi se vzpostavljajo za obdobje desetih let, pri čemer so določila o cenah trdno določena za leti 1988 in 1989; - ZEP bo s 100 % garancijo dobavljala TGA el. energijo v netto količini, izhajajoči iz moči 45 MW, kar letno znaša cca 400 GWh. Kolikor bo prišlo še do uskladitve interesov s predelovalno industrijo v Srbiji za nakup 5.000 t Al, bo ZEP dobavila še dodatnih 125 GWh el. energije letno. Take količine pomenijo od ene četrtine do ene tretjine skupnih predvidenih potreb kot izha- jajo iz proizvodnih možnosti TGA; - cena za to energijo je določena v odvisnosti od gibanja cene aluminija na svetovnem tržišču in se lahko spreminja v plus ali minus za 13 %. Izhodiščna cena je občutno nižja od siceršnje sedanje brutto cene EGS za TGA Kidričevo; - za vsakih dobavljenih 100 GWh el. energije bo TGA oskrbela ZEP po dogovorjenem planu z rezervnimi deli v vrednosti 3 miljone US $, v primeru splošnega pomanjkanja pa omogoča tudi uvoz el. energije; - prenos el. energije je zagotovljen na osnovi ustrezne pogodbe med EGS in TGA, ki v celoti upošteva določila pogodbe ZEP - TGA, pomembna za prenos. Partnerji z zadovoljstvom ugotavljamo, da z uskladitvijo naših interesov dajemo tudi zelo pomemben prispevek iz širših družbenih vidikov. Še posebej v sedanjem času je izredno pomembno optimalno koriščenje proizvodnih naprav in večanje konvertibilnega izvoza, še posebej če gre za boljšo strukturo. Ocenjujemo, da je izrednega pomena tudi širjenje medrepubliške gospodarske sodelave, kot jo vzpostavljamo z našimi medsebojnimi odnosi. Posebej želimo poudariti, da bo z izvajanjem dogovorjenega dokazana sposobnost slovenske aluminijske industrije, da v zaostrenih gospodarskih razmerah najde rešitve, ki so izrednega pomena in pozitivno vplivajo tudi na slovensko el. energetsko bilanco. Kratica ZEP pomeni SOUR ZDRUŽENA ELEKTROPRIVREDA BEOGRAD Ivan Gerjovič Iz elektrolize C Viktor Maček (1942 - 1988) Viktor Maček seje rodil leta 1942 v Slovenski Bistrici, kjer je končal tudi osnovno šolanje. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Mariboru, je nadaljeval s študijem metalurgije na ljubljanski Univerzi, v Impolu pa je pričel delati kot diplomirani inženir metalurgije v valjarni. Po uspešni vključitvi v kolektiv in prizadevnem delu, je nadaljeval s študijem na drugi stopnji mariborskega Vekša, kjer si je pridobil še drugo visokošolsko diplomo. V Impolu je nato vodil komercialno službo, zadnje leto pa je bil direktor delovne organizacije. V vsem času svojega delovanja v Impolu je bil član številnih organov, aktiven komunist, nekaj časa pa tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta. Spominjali se ga bomo kot človeka, ki je s svojim znanjem in izkušnjami nesebično pomagal številnim društvom in sodelavcem. Palice Nova livarna aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija ’’Boris Kidrič” Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Grafična priprava: Studio Linea, Trubarjeva 11, tel. (062) 28—849 Maribor. Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo Ust brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.