Gospodarske stvari. Trs, kterega koreniue globoko segati zamorejo, nareja 7inograd trpežen in rodoviten. M. nKolikor globoceje zamore trs korenine poganjati, toliko trpežniai je 7inograd", to je resnica, ktero mora tisti, ki si no7 7inograd zasaja i 7inograduik pri obdelovanju in daljni strežbi 71nograda vedno in skrbno^pied očnai imeti in se pri delu po nji ra^nati. Ce 7inograd 10—20 let delj trpi, tako taka trpežnost obresti založenega kapitala in leto na leto na 7inograd obrnjenih 8troako7 znatno po7iša. Da pa more trs korenine globoko poganjati, zato je treba zemljo tudi globoko prerovati ali rigolati in jame, 7 ktere se novi trs posaja pra7 globoko kopati, da najde trs dosti globoko rable in rodo^itne zemlje, 7 ktero more spodnje ali nožne korenine pognati, ki so mu posebno za to namenjene, da ae po njih za rast in 7speh potrebne 7lage nasika. Zato pa je tudi treba pri zaaajanju sajenic koreninaki venec okoli vzgornjega kolenca skrbno in do 6i8ta porezati, da potem spodnje korenine toliko močnejše poženejo kar napravlja na prvem mestu močen trs, ki poganja krepke rozge, ktere 80 potem sposobne obilno in zdravega grozdja roditi. Tudi pri kopanju, starih vinogradov gre ua prvem meatu gledati, da se dosti globoko koplje, okoli trsa prst globoko odgreba in se trsu zgornje korenine, ktere aem ter tje tudi biče, moatace imeuuje;o, vestno porezujejo in odpravljajo. To je stara od c^etov sinom sporocena skušnja in resnica, ktero vestni vinograduiki tudi skrbno izpolnujejo. Vendar pa bi morda labko kdo vgovoril, zakaj bi trsu ravno one korenine jemal, ki ao najbolj vstvarjene živež in redivne snovi, ktere se ravno v gornjih plasteh zemlje največ in najbolje nabajajo, na se potegavati in rastlini v rast dovajati ? Marve6 bi se morale ravno te korenine gojiti in varovati, ki iz gornje prsti trsu najbolj živež dovažajo. In rea poskusili so to, pustili trsu gornje korenine ali biče in sicer z najboljšim nabipnim vspehom. Tra je bohotne rozge poganjal in da bi se to ae bolj pospeailo, se mu je ae z površnitn gnojenjem, kar je bujno rast le še bolj pospeševalo, na pomo6 priteklo. Veselje vinogradnikov je b:ro veliko ali le kratko. Vsled površnega guojenja so se biči v zgornji plasti zemlje vedno bolj razraščali tako, da je slednjič težko ali celo nemogoče postalo trs spomladi dobio okopati. Tudi plevel se je močno z vinogradu zaredil in zarastel pospeaevan po povranem gnojenjem. Zrak in solnce je z časnru. trsu jemal in v kratkem više vzrastel, ko trsne rozge same. Z 6aaom so se jeli pogosto žolti trsi po vinogradu sem ter tje pokazovati in vinogradnikov se je jel strab iu groza polastovati. Že se je mislilo na trano ali francosko uš, ali pa so rekli: tra je zgorel in takib reči vec. In vendar ni bilo drugega, kakor da je bil trs pozebel. Mokri pozimski mraz je bil trgom nježne vzgornje korenine, ki so bile vrhu zemlje preblizu, pokončal. Spodnji del traa pa je bil že prej oslabel in poginil, ali kakor pri nas pravijo: gole so ae na apodnjetn delu korenine zaredile. Zgornje korenine same po aebi pa niao bile dosti krepke celi trs prav prerediti. Za6el je hirati in, 6e leto za rast ni bilo ravno prav ugodno, popolnoma poginil. V drngih krajih pa, ki od mraza niso imeli preveč trpeti, je vzela suša to, kar je zima pustila. In tako se je pokazalo, kako malovrednoje trsu biče ali zgornje korenine puščati ali še celo njihovo rast z površnim gnojenjem poapeaevati. Umni vinogradnik toraj ne puača pri kopanju zgornjih koreniu v povranih plasteh zemlje in tudi gnoji trsu tako, da le spodnje korenine od gnoja živež dobivajo ne pa zgornje, ki le prerade, če premočno začnejo rasti, spodnje zaduae in ž njimi vred ves trs ugonobijo. Gnoj se mora v vinogradu tako globoko pod zeinljo spraviti, da njegove redivne snovi le spod- njim koreninam na korist pridejo, in toraj se mora že pri naaajanju novih vinogradov ozir jemati in skrbeti za močen razvitek spodnjih korenin. So sicer lege, v kterih trs korenin globoko apua6ati ali ne more ali tudi ne sme. Prve so tiste, v kterih kamenje in skalovje globoeeje vdiranje korenin zabranuje in v kterih so apodnje plasti zemlje brez vse redivne anovi. Vendar pa je tudi tukaj jedino sredstvo rodoviten vinograd napraviti, da se globoko v kamenje koplje in jame z dobro prstjo, vejoikom iu gnojem do dobrega naložijo. Druge pa so tiste, kder so spodnje plasti mokre. Tu koienine nemorejo vdirati, ker jih mnogo začnegnjiti in se dosti prej U8uši, kakor na dobrem in priležnetn zemljiš6u. Umni viuogradnik si pa tudi tukaj more in zna pomagati. Jame ? mokrih krajib skoplje za toliko giobočejse iu jib potem na dnu z kamenjem nasuje, na ktero še le dobra prat, vejnik in gnoj pride in v to potem trs zasaja. Na tak uačin se mokre lege dajo nekoliko posuaiti, vsaj da trsu toliko ne škodujejo. Le 6e bi se tem napakam ne dalo na noben drug naciu odpomo6i, se amejo gornje korenine seveda na škodo trpežnosti celega vinograda gojiti in varovati. Tako trs rea bolj bujno začne gnati in tudi roditi ali kakor smo že rekli na škodo trpežuosti celega vinograda. V obče velja toraj pravilo: da mora tr8u korenine globoko poganjati mogoče biti, in razumni vinogradnik ima v posainezuih slueajih preudariti in odločiti, kde in kdaj se ame druga6e ravnati. Stolčen ogelj dober poinočnik v vrtnarstvu. Stol6enega olglja se vrtnarji pri svojib opravkih na vrtu vedno bolj poslužujejo. V mnogib slu6ajih je dober pomoček, z kterim se plesnoba odpravi. Rano narejene gnojne grede le redkokdaj trpijo vsled prevelike vlažuo8ti, 6e so ae semena z stol6enim ogljem potrosila. Vse čebulovine z ogljem potrošene ostanejo dosti bolj zdrave. Ce se prerezne rane prav sočnatib rastlin z ogljeviin prahom potrosijo, manj kaj gnjijejo, in boljše rastejo. Sploh pa je ogelj povsodi, kder gre zato, da se vlaga ia plesuoba odvraca, najboljai pomočck. M. Prestop na zeleno klajo. Priael je 6aa, ko se z suhe na zeleno klajo prestopa. Treba pa je velike opaznoati, da se, dokler je zeleuje še inlado in putavo, prenaglo iu na enkrat na zeleno klajo ne preatopi. Treba je posebno sprva še vedno nekaj aube klaje pritnešavati, da se /.iviua tako polagoma zelenega privadi in ne zboli. M. Sadna drevesa pomladiti je zdaj čas. Sadna dreveaa, ki se eem ter tje vkljub vsej primernej postrežbi ne morejo opomoči in k mo6em priti, je zdaj 6a8 pomladiti. To se pa tako-le godi: Veje staiike se jim polagoma porežejo in se jim iz mladib letoraslov nova krona naredi. Grešnje pa tako pomlajenje ne preneso. Njim se pa po- maga, 6e ae pod drevesom nad koreninami precej siroko okoli debla koplje in rablja. Rakove rane se jim izrežejo noter do zdravega lesa in z drevesnim voskom lepo zamažejo. M. Zoper drevesne gosenice. Obeže se drevesno deblo blizu pol metra nad zemljo z kosoni debelega papirja, ki je 2—3 prste airok in prej z katranovcem, kolomažo ali tičjim limom pomazan. Tako ne vleze nobena goaenica z tal na drevo. Vsaki teden se papirni koa ponovi. Sejmovi na Štajerskein. 13. maja Planina, Miklavž v Sausalu, Janž na Sulmi, Slov. Gradec, Studenice, Ponkva; 16. maja Bizelsko, Vojnik, sv. Martin na Sulmi, Pilatanj, at. Ilj v Slov. goricah. Sejmovi na Eoroškem. 13. niaja Doberlaves; 20. maja Celovec.