£*(ggg|
Sms
Praznik žensk praznik nas vseh
Četudi je 8. marec, praznik žensk, že tradicionalen, se ob njem vendar vedno na novo vprašamo, kaj bi lahko to leto novega povedali? Ali je namreč bistvo praznika žensk v tem, da vselej ponavljamo, da gre za enakopravnost žensk, za njihovo enakovredno vključevanje v delo, za njihovo razbremenitev in še marsikaj, kar so si zastavljali v program vsi dosedanji borci za ženske pravice v preteklosti, ali pa je treba v vsakem trenutku osvetliti najbolj žgoče probleme in dati odgovore nanje. Najbrž je prav, če storimo oboje.
Zgodovina, tudi polpretekla, priča, da so bile ženske nekoč hudo izkoriščane — tako doma, kot v službah, kako so za Prešernom, če so bile nezakonske matere, grenko ponavljale: Kaj pa je tebe treba bilo... Pri tem pa nismo spregovorili še o milijonih žensk po svetu, ki še danes živijo v bedi, mraku neznanja, kot plen zaostalih predsodkov.
Prav zato je tudi danes še treba ponavljati zahteve po enakopravnosti žensk vsega sveta, po njihovi osvoboditvi in enakovredni uveljavitvi na vseh stopnjah družbe.
Drugo pa je vprašanje naših vsakdanjih zagat in težav, našega človeškega odnosa, tako v TOZD, kot doma, v družini, kjer je žena v osi dogajanja, kjer je sama tako dejavnik, kot pogosto tudi žrtev.
Naša sedanja gospodarska kriza marsikatera vprašanja naših ljudi in družin otežkoča še bolj. Zato bo prav trdna, iskrena in odprta povezava med moškim in žensko, med tovariši pri delu, omogočila premagati ovire, ki grenijo življenje doma in na delovnem mestu. Zato je praznik žensk, praznik nas vseh, praznik naše skupne dobre volje.
SOZD
'Mt
s. Se/a ds sozd i^ra §nrejef letošnji program SOZD Iskra
Predlog letnega programa SOZD Iskra za leto 1985, Gospodarski načrt Iskrine INO mreže v tem letu, ustanovitev začasnega predstavništva v Pekingu in mešanega podjetja za proizvodnjo avtoelektričnih izdelkov v Pakistanu, razreševanje problematike v Tele-matiki in široki potrošnji ter Pravilnik o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre, so bile osrednje teme zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra, ki seje sešel v torek, 5. marca na svojem petem zasedanju.
Delavski svet SOZD Iskra je na torkovem zasedanju soglasno sprejel letni program naše sestavljene organizacije za leto 1985. V programu so zaokrožene najpomembnejše naloge v naslednja tri področja:
—	v konsolidacijo poslovne organiziranosti vseh proizvodno-tržnih segmentov v Iskri,
—	naloge s področja skupno dogovorjenih segmentov upravljanja in urejanja v Iskri ter
—	naloge s področja samoupravne organiziranosti in pravno-institucionalnega programa.
Sprejeti letni program predvideva povečanje celotnega prihodka v primerjavi z lansko oceno za 67%, dohodka za 65% in čistega dohodka za 60% ter akumulacijo za 78%.
V skladu z že dosedanjim povečevanjem Iskrinega izvoza in težnjami celotne družbe si je Iskra v izvozni načrt zapisala številko 268 milijonov dolarjev izvoza, od tega skoraj 179 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče. Skupni načrtovani izvoz je v primerjavi z lanskoletno oceno za 24%, konvertibilni pa za 14% višji.
Uvozna številka, zapisana v letni plan še ni dokončna in sicer zaradi najnovejših odločitev o formiranju t. im. metalnega reprodukcijskega kompleksa. Iskra je sprva predvidevala uvoz v višini 135 milijonov dolarjev, zadnja številka pa je 139 milijonov dolarjev in je za dobrih 20% višja od ocene lanskega uvoza.
Iskra bo letos predvidoma prodala na jugoslovanskem tržišču za 87 milijard dinarjev
izdelkov, surovin in repromate-rialov, od domačih proizvajalcev pa bo kupila za približno 50 milijard dinarjev. Seveda so zanimivi tudi podatki o rasti števila zaposlenih — letos nas bo v Iskri 34.415, tudi o investicijah v osnovna sredstva, ko naj bi vložili kar dobrih 18 milijard dinarjev o vlaganjih v razvojno-raziskovalno dejavnost, za kar bomo predvidoma porabili dobrih 10 milijard dinarjev, za izboljšanje kakovosti pa naj bi letos namenili več kot 3 milijarde dinarjev.
Delegate DS so na zasedanju seznanili tudi s podrobnostmi pri razporejanju sredstev za osvajanje tujih tržišč v tem letu. Medtem ko smo v ta namen lani predvideli 1,8 milijona dolarjev in smo jih zbrali ter porabili le 760 milijonov, je leto-
šnji načrt nekoliko nižji — znaša 1,6 milijona dolarjev.
V razpravi o letnem programu je bilo slišati le nekaj manjših pripomb, predsednik delavskega sveta Janez Kern pa je delegatom posredoval dve pismeni pripombi in sicer iz Kibernetike, ki se nanaša na kadrovanje in iz Široke potrošnje, točneje njene tovarne iz Idrije, ki med drugim, nasprotuje tolikšnemu povečevanju združenih sredstev.
Delavski svet je v nadaljevanju podrobno razpravljal o gospodarskem načrtu Iskrine mreže poslovnih enot v tujini v tem letu. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da je Iskrina osnovna strateška opredelitev, to je intenzivno vključevanje v proces mednarodne menjave, v veliki meri odvisna prav od Iskrine INO mreže. Kakšen je pomen teh enot, najbolj zgovorno pove podatek, da bomo v države, kjer imamo lastne prodajne točke, predvidoma izvozili za okrog 218 milijonov dolarjev, to pa je več kot 80% vsega načrtovanega
izvoza in kar 40% več, kot smo na tuje prodali lani.
Potem ko so delegati odobrili ta gospodarski načrt, so sklepali tudi o ustanovitvi začasnega Iskrinega predstavništva v Pekingu in mešanega podjetja za proizvodnjo avtoelektričnih izdelkov v Pakistanu. Soglasno so podprli tudi ta dva predloga — v našem .tedniku bomo o predstavništvu v Pekingu in mešanem podjetju v Pakistanu obširneje-pisali v eni izmed prihodnjih številk. — Zatem pa so poslušali poročili o razreševanju problematike v Telemati-ki in v Široki potrošnji.
O položaju v kranjskem kolektivu je spregovoril direktor Vito Osojnik. Najprej se je dotaknil načrtov Telematike v tem letu in poudaril, da so realno načrtovali, žal pašo morali prav zarad: te realnosti v plane zapisati tudi določeno izgubo. »Seveda se bomo v Tele-matiki trudili in bo vseh 4.500 delavcev storilo vse za cim boljši poslovni rezultat,« je poudaril Vito Osojnik, »načrtovana izguba jih gotovo ne bo
destimulirala, to pa so dokazali že v prvih dveh letošnjih mesecih in prve dni marca, ko je kolektiv Telematike delal izredno dobro.«
Direktor Osojnik je delegatom zgoščeno predstavil tudi letošnji načrt Telematike in . ukrepe za sanacijo kolektiva. V tem letu bo ta kranjska tovarna predvidoma izvozila za 70% več kot lani, to je za skoraj 68 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno tržišče za 17 milijonov dolarjev. Izredno pogumna je tudi številka o prodaji na domače tržišče — jugoslovanskim kupcem nameravajo prodati za 8 milijard dinarjev telefonskih central. Vsekakor so spodbudne tudi druge številke, ob čemer naj zapišemo, da se bodo bruto osebni dohodki v Telematiki letos povečali za 52%.
Medtem ko je Vito Osojnik kot poglavitne vzroke za nastali položaj v Telematiki navedel velik tehnološki zaostanek, uvozno odvisnost ob majhni sposobnosti za izvoz na konvertibilno tržišče ter izrazito
slabo strukturo virov sredstev pa je direktor DO Široka potrošnja Miro Krek v informaciji o izgubi v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah omenil poleg slabe strukture virov sredstev tudi neugodna cenovna gibanja in slabosti v notranjem poslovanju. Obširno se je dotaknil tudi razreševanja problematike in izvajanja sanacijskega programa, o čemer smo v . našem tedniku že obširno pisali.
V	zvezi s pokrivanjem izgube v Telematiki in TGA Reteče je delavski svet obema1<olektivo-ma med drugim odobril sanacijsko posojilo iz sklada skupnih rezerv, hkrati pa tudi nepovratna sredstva za zagotovitev izplačila normalnih osebnih dohodkov. Ob tem je delavski svet to pomoč odobril pod določenimi pogoji, kot so npr. predložitev sanacijskega programa v Telematiki, združitev prostih sredstev lastnih rezervnih skladov v ŠP, itd.
V	zvezi s problematiko Tovarne ELA v Novem mestu je delavski svet odobril vračilo
vplačanih sredstev rezerv TOZD ELA v rezervni sklad SOZD Iskra, z namenom, da se na ta način pokrije lanskoletna izguba te tovarne.
Delavski svet je na seji razpravljal in sklepal še o naslednjih vprašanjih, oz. temah: soglasno je sprejel Pravilnik o ureditvi temeljev skupnega razpoznavnega sistema Iskre, po organizacijskih spremembah in odcepitvi iz DO ISEZ je sprejel sklep o pristopu nove enovite delovne organizacije Iskra Merilna elektronika Horjul v SOZD Iskra, sprejel poročilo o delu koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZO PTT Slovenije in SOZD Iskra v lanskem letu, sprejel dodatek k Samoupravnemu sporazumu z Istitutom Jožef Stefan in med drugim poslušal poročilo o akcijah in ukrepih v zvezi z ekološko problematiko v semi-ških Kondenzatorjih. (Daljši zapis o tem objavljamo posebej.	. Lado Drobež
Kaj je novega z ekološko prohlemat
Na decembrski seji je DS SOZD obravnaval informacijo o ukrepih ža sanacijo stanja, ki je nastalo ob kontaminaciji reke Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB). Tokrat vas želimo seznaniti s tem, kaj je bilo v tem vmesnem času storjenega in katere naloge so še pred nami.
Najpomembnejše dejstvo je, da smo na osnovi dogovora z republiškimi organi, prenehali s proizvodnjo kondenzatorjev, impregniranih s PCB s 1. februarjem letos. Impregnacijske naprave trenutno čistimo in preurejamo za novo proizvodnjo z nekloriranim impreg-nanton. Zaradi poostrenega nadzora nad prevozom nevarnih snovi čez italijansko ozemlje (kar je posledica novih predpisov v sosednji Italiji), so nastopile dodatne težave pri transportu odpadnega impreg-nanta v Francijo. Kaže, da bodo problemi rešeni v kratkem in da bo odprema stekla v mesecu marcu.
Največji problem predstavlja trenutno sanacija smetišča. Meritve, opravljene v decembru in januarju, so pokazale, da se na smetišču za tovarno nahaja (odvisno od mestn vzorčenja) od 1% do 4% f na kg suhe snovi. Zaradi idativno počasnega procesa izpiranja PCB po naravni poti in s tem še dolgotrajnega onesnaževanja Krupe, so strokovne institucije predlagale, da naj bi na nekem drugem ustreznejšem mestu uredili odlagališče za posebne odpadke in vsebino našega smetišča prepeljali tja. Po naši zakonodaji so za določitev lokacije deponije posebnih odpadkov pristojni upravni organi družbenopolitičnih skupnosti (občine in republika), zato je naša DO začela postopek za pridobitev lokacije prek Komiteja za družbeni razvoj Sob Črnomelj.
Ker predstavljamo, da voda iz izvira Krupe še nekaj časa ne bo uporabna za pitje in ker je oskrba z vodo v KS Semič,
posebno v sušnih obdobjih kritična, je bilo dogovorjeno, da bomo v letu 1985 pristopili k izgradnji vodovoda, ki bo v KS Semič pripeljal dodatne količine vode iz izvira in zajetja Do-bličice. Izgradnja vodovodnega omrežja bo trajala dve leti, skupna predračunska vrednost pa znaša 300 mio din. Največji delež sredstev bosta prispevali območna vodna skupnost Dolenjske in Zveza vodnih skupnosti SRS, predvideno pa je tudi financiranje s strani »Iskre« v višini 30 mio din. Z realizacijo projekta bo rešen problem oskrbe z vodo v KS Semič in tudi za potrebe »Iskre«, vodovod pa bodo dobile tudi vse vasi ob Krupi. Projekt predvideva povezavo s črpališčem na izviru Krupe, ko bo to možno glede na kvaliteto vode.
Glede utotavljanja zdravstvenega stanja ogroženih delavcev in prebivalstva so v izvajanju naslednje aktivnosti: delavci, pri katerih se je pojavil sum na obolelost, prestajajo dodatne kli-
nične preiskave, vendar dokončnih rezultatov še nimamo. Specialnemu zdravniškemu pregledu je bilo podvrženih 13 najbolj ogroženih prebivalce" iz kanjona Krupe. Dosedanji pregledi niso potrdili suma, da bi bilo zdravstveno stanje direktno povezano z izpostavljenostjo vplivu PCB. Raziskave se nadaljujejo. Trenutno tečejo zdravniški pregledi približno za 100 prebivalcev iz vasi ob Krupi, ki so bili izbrani na osnovi posebne zdravniške ankete. Namen teh pregledov je, ugotoviti zdravstveno stanje celotnega prebivalstva ob Krupi.
Te dni bomo znova analizirali vzorce hrane (mleko, jajca, kurje meso), da bi ugotovili, ali so še razlogi za omejitev uporabe teh živil, ali se lahko prepoved ukine.
Rezultati bodo znani verjetno že do seje DS SOZD dne 5. marca 1985.
Razen onesnaženja vode in živil je obstajal tudi sum o onesnaženosti zraka v tovarni in ob reki Krupi. Ekološke meritve v tovarni (v impregnaciji) so bile opravljene v novembru in decembru 1984 in so pokazale, da so koncentracije hlapov PCB v zraku manjše, kot znaša maksimalno dovoljena kon-
ko v DO Kondenzatorji Semič?
centracija (MKD 1 mg/nrP). Le v času odpiranja impregnacijskih kotlov se je koncentracija kratkotrajno povečala, škodljivi vpliv pri delavcih pa smo v tem primeru odpravili z uporabo plinskih mask. Meritve koncentracije PCB v zraku izven tovarne in ob reki Krupi, so predvidene v posebnem raziskovalnem projektu, ki ga bo financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in ga bodo začeli izvajati v kratkem.
Vsa doslej opravljena dela so seveda zahtevala tudi ustrezna finančna sredstva. Financiranje je potekalo na osnovi dogovora na republiški komisiji. Celotni strošek (pri čemer so štete le važnejše postavke) je, že dosegel višino 8 mio din. Od tega je naša DO prispevala 3,5 mio, SOZD Iskra 1 mio, Zveza vodnih skupnosti SRS 0,6 mio, IS SRS 1 mio ter občina Črnomelj 2 rr.io din. Priprave na izgradnjo vodovoda Semič pa so do sedaj že stale 15 mio din in so jih financirali iz sredstev namenjenih za izgradnjo vodovoda.
Informacija daje pregled dogajanj, katerih cilj je izboljšanje stanja in odprava perečih problemov. Žal pa nekatera sredstva javnega
9. marec 1985
obveščanja o problemu še vedno poročajo preveč enostransko in neobjektivno. V mislih imamo predvsem vrsto člankov v »Dolenjskem listu«, članek v »Nedeljskem dnevniku« 3. februarja letos ter TV film »Kjer kukavica gnezdi«. Nihče v »Iskri« ne zanika dejstva, da je onesnaženje Krupe problem, vendar smo izmed vse dosegljive literature doslej le po pisanju zgoraj omenjenih in še nekaterih domačih sredstev javnega obveščanja ugotovili, da je PCB smrtno nevaren strup. Znanost ve, da se PCB, tako kot marsikatera druga snov, ne sme nad določeno koncentracijo nahajati v hrani, zato se tudi opušča proizvodnja teh snovi, ni pa še bilo primera, da bi zaradi zastrupitve s PCB ljudje umirali: Skratka, gre za nestrokovno in enostransko pisanje, ki smo po nepotrebnem razburja javnost.
V najkrajšem času bomo. pripravili informacijo na osnovi strokovne literature mednarodnih istititu-cij, ki bo pokazala dejavnost reševanja problemov onesnaževanja s PCB tudi v ostalih državah Evrope in Amerike, iz česar je videti, da se povsod srečujejo z enakimi problemi in, da nismo v Semiču nobena izjema.
stran 3
SOZD
Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Isi
S 4. seje Področnega kolegija za RR dejavnost SOZD
Predstavitev RR dejavnosti v Kibernetiki in ERO
V četrtek je bila v Kranju v delovni organizaciji Iskra Kibernetika 4. seja področnega kolegija za razvojno-raziskovalno dejavnost SOZD Iskra.
Najprej je kolegij poslušal poročilo Rudija Zorka, direktorja programsko razvojnega področja DO Iskra Kibernetika, ki je predstavil program in razvojno dejavnost te delovne organizacije ter možnosti za sodelovanje drugih delovnih organizacij v SOZD Iskra.
Predstavitev je bila podprta s filmskim prikazom in ogledom proizvodnje. V razvojno—raziskovalni dejavnosti imajo zaposlenih okoli 300 razvoj ni kov, od tega 100 z visoko izobrazbo.
Razdeljeni so po različnih TOZD, ustanovili pa so tudi RR enoto, v kateri je 30 zaposlenih raziskovalcev za naloge za razvoj novih izdelkov.
V	letu 1985 bodo v razvojno-raziskovalno dejavnost vložili 1,06 milijarde novih dinarjev, medtem ko je v letu 1990 predviden vložek v višini 4% celotnega prihodka.
V	bodoče bodo pospeševali zlasti elektronizacijo izdelkov, kar bo omogočilo tudi dodajanje novih funkcij sedanjim izdelkom, poenotili bodo programsko opremo zanje, uvedli CVC center in drugo, kar bo med drugim sprožilo tudi vpra-
šanje prešolanja okoli 2000 PKV delavcev.
Hkrati je o istem vprašanju poročal tudi Janez Slavec, pomočnik direktorja za razvojno-raziskovalno področje v delovni organizaciji Iskra — Industrija za električna ročna orodja, kjer imajo tudi organizirano razvojno-raziskovalno dejavnost, ki zaposluje 3 magistre znanosti, 5 diplomiranih inženirjev in druge, ki se ukvarjajo predvsem z inovi-ranjem izdelkov, v načrtu pa imajo tudi osvajanje povsem novih izdelkov, da bi z njimi do leta 1990 osvojili več svetovnega trga kot doslej.
V	razvojno raziskovalno dejavnost vlagajo 2% celotnega prihodka, manjka pa jim več razvojno-raziskovalne opreme za testiranje. Možnosti za sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami Iskre so precejšnje, zlasti velja to za delovno organizacijo Kibernetika, kot tudi za delovno organizacijo ERO.
V	nadaljevanju seje je kolegij sprejel sklep o prireditvi III. razvojno- raziskovalne šole še v , mesecu marcu. Izkušnje dosedanjih dveh RR šol so pokazale, da je treba deliti dosedanji program, ki je obsegal štiri tematska področja na dva dela tako, da bi program prvih dveh tematskih skupin razširili s še nekaterimi predmeti, ki bi ustrezali za vodstvene razvojno-raziskovalne delavce.
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, TOZD DS Zastopstva tujih firm Ljubljana, Celovška 122
objavlja prosta dela in naloge
1. komercialista
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Pogoji: končana fakulteta za elektrotehniko — smer računalništvo in informatika
2 leti ustreznih delovnih izkušenj znanje angleškega jezika 3-mesečno poskusno delo
Pismene prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov:
Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58.
Drugi del, oz. tretjo in četrto tematsko skupino pa bi priredili kot specialistične tečaje s področij, ki bi bila zanimiva za posamezne interesne skupine razvojno-raziskovalnih delavcev. O tem pa bo naprej tekla beseda na naslednji seji kolegija.
Nadalje je kolegij obravnaval družbenoekonomske odnose pri skupnem financiranju razvojno-raziskovalnih nalog strateško razvojnih programov SOZD in izdelovanja teh nalog ter odobril obrazec nove pogodbe, v kateri so ti odnosi bolje opredeljeni, omogočajo pa tudi boljše upravljanje s temi sredstvi.
V zadnji točki je kolegij pripravil določena stališča, ki jih bodo uporabili pri izdaji tako imenovane modre knjige o tel-einformatiki Iskre. Sklepal je tudi o nadaljnji organizaciji Iskrine izpostave za pridobivanje tehnologije v Santi Clari v ZDA.
Člani kolegija bodo pregledali tudi osnutek razvoja sistema SOZD Iskra in dali nanj morebitne pripombe. Končno je kolegij še sklenil, da morajo prijavitelji kandidatov za inovacijske nagrade Iskre pohiteti s prijavami tako, da bo komisija za predloge teh nagrad lahko opravila svoje delo pravočasno.
mak
SOZD Iskra — Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
3.raziskovalno-razvojna šola v Iskri
v času od 25. 3. do 5. 4. 1985 , in od 20. 5. do 24. 5. 1985
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vodjem raziskovalnoražvojnih enot v Iskri in delavcem, kijih Iskra namenja za vodenje projektnih skupin.
VSEBINA: Program je sestavljen iz zbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo naslednja tematska področja:
1.	Vodenje inovacijskih procesov
2.	Informatika v raziskovalno-razvojnem procesu
3.	Vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi
Nova in posebna interdisciplinarna znanja, ki jih terja raziskovalno-razvojno delo Iskre so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnegadelas končnim poudarkom na Iskrini problematiki.
ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna-obveznost.
Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: dr. Jože VOGRINEC
ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 25. 3. 1985 ob 8. v Hotelu Transturist, Škofja Loka.
PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 18. 3. 1985, na naslov: Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3—XI.
Podrobnejše informacije o organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite pri dr. Jožetu Vogrincu, (tel.: 061 576-156), ali v Izobraževalnem centru Iskra (tel.: 061 222-212).
Plečnikova medalja Iskrinim oblikovalcem
Slavnostna podelitev Plečnikove nagrade za dosežke v arhitekturi je v ponedeljek, 4. 3. minila v znamenju pravkar umrlega arhitetka Iva Spinčiča.
Prisotni so se njegovemu spominu oddolžili z minuto molka. Uvodno besedo in	v
razmišljanje o pomenu arhitekture v današnjem času je imel arhitekt iz Trsta Marco Pozzetto.
Sklad arhitekta Jožeta Plečnika podeljuje vsakolethd nagrado z namenom, da bi pospeševal in podelil javno priznanje za kakovost oblikovanja naše okolice. Plečnikova nagrada se podeljuje za najvišje dosežke na področju oblikovanja naše okolice (arhitektura, urbanizem, ndtranja oprema, vrtna arhitektura ipd.). Žirijo 'so' letos sestavljali arhitekti prof. Edo Ravnikar, Miha Kerin, Svetozar Križaj, Borut Pečenko, Marjan Ocvirk, Jovo Gabrovšek in Sonja Hojer.
Žirija se je odločila, da Plečnikove nagradefetos ne bo podelila, namesto tega pa so podelili tri Plečnikove medalje. V obrazložitvi je žirija zapisala:
»Zaradi izrednih razmer, ki zadnja leta močno vplivajo tudi na zahtevnejšo arhitekturng produkcijo, že lansko leto ni bilo veliko možnosti izbora. Za letos pa žirija misli, da postaja pomembnejša družbenogospodarsko usmerjena inventivnost večjega števila odličnih del, kjer je težko določiti sprejemljiv vrstni red. Zato več odličij, vendar enakih.«
Plečnikovo medaljo je prejel Savin Sever za realizacijo kompleksa tiskarne Soča v Novi Gorici.
Drugo medaljo je žirija dodelila arhitektu Branku Uršiču za oblikovanje L—programa lameliranega. pohištva.	.
n riti:	-k. .. iSO<
Tretjo^jttgdaljo si je pridobila skupina za razstave pri Iskri Marketingu, ki jo sestavljao arhitekti Marko Deu, Milan Zornik in Zvone Zupanek ter akademski sli-: kar Drago Novak. Žirija je medaljo obrazložila z besedami: -Skupina je v dvanajstletnem oblikovanju sejemske arhitekture izoblikovala izvirno razstavno identiteto Iskrinih izdelkov doma in v tujini. Prvi so pričeli oblikovati sejemski prostor na kompleksnejši način, ob vključevanju širšega sporočila v sejemski prostor in njegovo razširitev tudi na prostor izven ožjega sejemskega prostora. Izvirnost njihovih oblikovalskih naporov jih uvršča v sam vrh sejemske razstavne arhitekture, ob bok razstav velikih svetovnih firm, kar v mnogočem prispeva k uspešnosti izvoznih naporov Iskre.«
Dobitniki Plečnikove medalje za leto 1984 iz Marketinga Iskre Commerce — z leve Zvone Zupanek, Marko Deu, Drago Novak In Milan Zornik. Priznanje jim je v Narodni galeriji v Ljubljani izročila predsednica skupščine Sklada arhitekta Jožeta Plečnika Tina Tomlje.
Iskrina telefonija v neuvrščeni, vzhodni Afriki
V Zimbabveju so začeli po Iskrini tehnologiji proizvajati in montirati zasebne telefonske centrale EPA—X in telefonske aparate. Vrednost posla bo znašala letos 400.000 dolarjev, prihodnje leto pa naj bi dose-
gla že milijon dolarjev. Obstajajo vse možnosti tudi za Iskrin prodor na področje javne telefonije v Zimbabveju, Keniji in še nekaterih drugih vzhodn-oafriških državah.
V Harareju. glavnem mestu Zimbabveja je pred štirinajstimi dnevi startala proizvodnja zasebnih telefonskih central EPABX in telefonskih aparatov. Pričetek proizvodnje je rezultat poslovno-tehnične-ga sodelovanja med Iskro in zimbabvejskim partnerjem WR-S—-World Radio Systems— na osnovi Iskrine tehnologije.
Kranjska Telematika se je za prodor na tržišče vzhodnoarfriških dežel odločila že v začetku osemdesetih let in sicer za dva projekta — prvega v Keniji in drugega v Zimbabveju. Obe državi sta tudi članici skupnosti PTA — področja s posebnimi .tržnimi olajšavami, ko medsebojno trženje obračunavajo na klirinški način, ob tem pa je Iskrin izvoz povsem konvertibilen.
WRS Electronics je firma z močnim strokovnim in komercialnim potencialom, usposobljenim za kakovosten tehnični suport — za proizvodnjo, montažo, servisiranje, programiranje, jtd., skratka za vse funkcije, ki so v sodobnem trženju elektronskih sistemov potrebne. WRS je že mp.o,tira|p,psera central EPABX in v&p ysg9Š^Td.#wejgtJ1_,
Slavnostne otvoritve proizvodnje central in-telefenev-v-Har-areju
so se med drugimi udeležili tudi Zimbabvejski minister za informatiko, pošto in telekomunikacije Dr. Nathan Shamuyarira, z Iskrine strani pa član KPO SOZD Iskra Aleksander Mihev, Blaž Kavčič iz Tele-matike, Bogdan Udir iz Iskre Commerce in tehnik Mujo Ali-džanovič. Iskra je firmi WRS odstopila tehnologijo brezplačno.
-Proizvodnja in montaža zasebnih telefonskih central naj bi bil prvi korak v Iskrinem sodelovanju na področju telefonije s tem delom sireta,« poudarja v. d. komercialne-gi direktorja Telematike Blaž Kavčič. »Vsekakor želimo prodreti v ta del Afrike tudi z javno telefonijo, pri čemer pa so trenutno možnosti večje v Keniji, kot v Zimbabveju. V ) tej, slednji.deželi je še veano čutiti izredno 'močan kolonialni vpliv, seveda pa gre tudi za določene predsodke proti naši tehnologiji.«
Morda še nekaj besed od tej neuvrščeni afriški državi. Ima pri- . bližno 7,6 milijona prebiv 'cev, od tega le 2% belcev, ki pa so na ključnih mestih. Dežela meri 390.000 kvadratnih kilometrov, poznana pa je po sodobnih tehničnih in .tehnoloških zmogljivostih in rigoroznih tehničnih zahtevah.
LD
< Iskra Iskra Iskra SOZD
Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra
Mednarodna nagrada našemu oblikovalcu Ljubanu Klojčniku
Visoko priznanje Iskri
Mednarodna žirija je te dni na podlagi ugotovitve nadpovprečnih oblikovalskih kvalitet odlikovala Iskrin proizvod ultrazvočni defek-toskop in ga uvrstila v razstavo »Dobra industrijska oblika« .(Die g ute industrieform). Oblikovalec je Ljuban Klojčnik iz Iskre.
Dvanajst članov žirije in strokov-. njakov je ovrednotilo proizvode skoraj 300 podjetij iz 14 dežel. Pri tem sodijo h kriterijem zlasti visoka oblikovalska kvaliteta, visoka praktična uporabnost, varnost, ergonomska prilagoditev ter tehnična in oblikovna samostojnost.
Omenjena razstava oblikovanja, ki jo organizira istoimensko združenje sodi med mednarodno najpomembnejše tovrstne razstave in jo vsako leto organizirajo ob specializiranem sejmu v Hannovru, ki bo letos od 17. do 24. aprila. Okrog stotisoč oblikovalcev z vsega sveta se prek te razstave seznani z najnovejšimi razvojnimi smermi mednarodnega industrijskega oblikovanja.
kra Iskra Iskra Široka potrošnja iskra iskra
Saniranje TOZD TGA, Reteče:
Iskra Iskra
Zadržke odpraviti pred odločanjem!
Interesi Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov in Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč morajo biti usklajeni, sicer referendumsko odločanje o prenehanju temeljne organizacije v Retečah in priključitvi k Iskri v Železnikih ne bo uspešno. Kot je na sestanku, ki ga je v ponedeljek, 4. marca, v Škofji Loki organiziral sindikat Široke potrošnje, poudaril eden od razpra-vljalcev, je v tem trenutku najvažnejše vedeti, da se do pozitivnih referendumskih odločitev preide pred samim referendumom.
Predstavniki družbenopolitične, samoupravne in poslovodne strukture obeh temeljnih organizacij, ki naj bi v bodoče živeli v okviru ene same organizacije, so na ponedeljkovem sestanku sicer obravnavali eno samo točko dnevnega reda — -elaborat o družbenoekonomski ” upravičenosti priključitve TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, Reteče k Iskrini TOZD Elektromotorji v Železnikih, vendar pa je bila razprava, razumljivo, široka. Občutljivo vprašanje prenehanja obstoja ene temeljne organizacije in priključitve k drugi v obliki obrataz novim proizvodnim programom, je seveda odločitev, ki je ni moč premisliti čez noč. V razpravi, ki je bila pravzaprav sklepen (čeprav ne tudi dokončen!) akt širokega obravnavanja elaborata o priključitvi v obeh prizadetih temeljnih organizacijah, se je pokazalo, da o samem dokumentu ne gre pomišljati. Elaborat — lahko bi ga imenovali tudi sanacijskega — je '
izdelan po oceni obeh temeljnih organizacij in po oceni pobudnika družbenega varstva, škofjeloške občinske skupščine, na neoporečni ravni. Skrbno analizira sedanji položaj v obeh temeljnih organizacijah in napoveduje rezultate priključitve v letih do zaključka prihodnjega srednjeročnega obdobja Vseeno pa je pred izvedbo vsega, kar so predvideli sestavljale! elaborata, še velik »če« — sredstva. Najprej tista, s katerimi bo treba pokriti izgubo TOZD TGA do trenutka priključitve k Iskri Železniki, še posebej pa sredstva, s katerimi bo treba financirati zagon proizvodnje v Retečah po novem. Tja naj bi namreč prenesli program iz Železnikov, sedanjega, ki je perspektivno nezanimiv in ne obeta možnosti za kolikor toliko zadovoljivo poslovanje pa naj bi v celoti opustili. V celoti pokrita izguba, kolikor je bp v Retečah do dneva priključitve k Železnikom, je seveda pravica samoupravljalcev iz
Železnikov, ki hočejo, da se obveznosti iz preteklosti poravnajo brez njihovega sodelovanja. Seveda je povsem razumljiva tudi njihova zahteva, da Iskra in družba finančno podpreta prenos njihovega proizvodnega programa v novi obrat — s tem se konec koncev razreši vprašanje zaposlenosti 300 ljudi, ki bi jih težko prezaposlili v kratkem času. Seveda pa gre takoj ripisati tudi resnico, da imajo v eleznikih danes izredno širok proizvodni program in da bi potrebovali pomoč precejšnjega števila kooperantov, če bi hoteli upoštevati svoje razvojne usmeritve. Koristi so torej obojestranske pa vendar v tem trenutku še pogojne: brez razčiščene finančne konstrukcije, ki mora biti podprta tudi z zagotovili (konstrukcija sama je sicer že predvidena v elaboratu o pripojitvi) sanatorjev oz. bank, nima prav nobenega smisla pripravljati referendumov, saj bi bila izida na obeh straneh prav gotovo negativna..
@1 Iskra
Zato je pametneje nekaj malega počakati (v elaboratu je sicer pre-, dviden datum za izvedbo referendumov še pred koncem tega meseca) — s tem se poleg obeh prizadetih kolektivov strinja tudi pobudnik družbenega varstva in poskrbeti za z zagotovili podprte načrte. In še nekaj: na ponedeljkovem sestanku je bila sprejeta tudi zahteva, da morata sindikata TOZD TGA in Široke potrošnje poskrbeti za usodo viška zaposlenih v Retečah (bilo naj bi jih 70). Nikakor ne pride v poštev, da bi kdorkoli od Retečanov ostal brez dela!
Aktivnosti za izvedbo dokončnega odločanja o pripojitvi bodo torej tekle naprej, z vseh strani podprt odlog pa še ne pomeni, da se tempo lahko zmanjša. Nasprotno, kot je poudaril predsednik zač,as-nega kolektivnega poslovodnega j organa Tovarne gospodinjskih aparatov, časa ni — tudi za letošnje poslovanje, ki še vedno temelji na 'j osmih desetinah proizvodnega programa lastne temeljne organizacije, je predvidena izguba. V današnjih razmerah pa si nadaljnjega kopičenja težav ne more privoščiti nihče!
l\) Ua CTSOT ;stane F|eischman
6. stran
9. marec 1985
Krožki za izboljšanje proizvodnje se uveljavljajo povsod v svetu. Tudi v Iskri postajajo vse bolj popularni. Prav zato smo se napotili v Bil in se pogovarjali s sodelavci biroja, ki se ukvarjajo s tem področjem in sicer: z Dragom Dolencem, vodjo oddelka, Samom Rejo in Vinkom Ribnikarjem, sodelavcema. Na vprašanje, kako smo v Iskri s tem začeli in kako to akcijo vodimo, so nam povedali:
Krožki za izboljšanje proizvodnje so v Iskri že znani in v nekaterih TOZD že tudi uvedeni in uveljavljeni. Biro za industrijski inženiring pa sedaj izvaja vse, od inštruiranja in širjenja krožkov za izboljšanje proizvodnje tako znotraj SOZD, kot tudi izven njega. Krožki ža izboljšanje proizvodnje (kratko KIP) predstavljajo eno izmed oblik množične inventivne dejavnosti (MID).
Kako torej poteka ta akcija v celoti?
Izobraževalni center SOZD Iskra organizira seminarje za izobraževanje, tako za pospeševalce, kot tudi za vodje krožkov. Biro za industrijski inženiring pa svetuje in kasneje uvaja krožke v zainteresirane organizacije. Slušatelji se na izobraževanju naučijo metod in tehnik dela v krožku. Seveda pa to še ni dovolj, da bi krožki tudi v praksi zaživeli. In prav tu je vloga Bil potrebna — namreč, svetovalci BI I naj bi vsem zainteresiranim delovnim in temeljnim organizacijam pomagali prav pri uvajanju v prakso, tako da bi le-ti zaživeli.
Kako poteka uvajanje?
Najprej formiramo odbor za pospeševanje krožkov na ravni temeljne, ali delovne organizacije. Ta odbor bdi nad poslovnimi stroški ter nad delo-
vanjem in širjenjem krožkov. Delo poteka odlično, če je za to delo zainteresirana tudi vsa vodilna struktura in imamo njeno moralno podporo. Če ni, gre delo slabše od rok.
Odbor nato izbere delavca, ki bo operativno skrbel za delovanje in širjenje krožkov. Tega človeka imenujemo pospeševalca krožkov za izboljšanje proizvodnje. Seveda mora zato pridobiti dodatno znanje. Poznati mora metode in tehnike dela v krožkih.
Kako so krožki oblikovani?
Na ustreznih mestih v proizvodnji se formirajo krožki, ki so oblikovani kot skupine ljudi — delavcev, ki delajo na podobnih nalogah, se srečujejo s podobnimi problemi. Iz te sredine izberejo vodjo krožka, prav tako pa vodjo lahko izbere med sabo skupina sama. Ko nato vodji posredujemo teh-
nike in metode ter način dela v krožkih, le-ta z delom lahko začne. Vodja namreč v naslednjem krogu, ali na naslednji ravni seznanja sodelavce v krožkih s tehnikami, s katerimi nato po predvidenih korakih rešujejo in iščejo posamezne probleme iz njihovega delovnega okolja.
Kje je težišče dela krožkov?
Zavedati se moramo, da rezultati dela krožkov niso neke velike inovacije, ali velikanski prihranki. Zadovoljni smo že z manjšimi prihranki, pri katerih je torej tudi finančni učinek manjši, vendar delavci probleme odpravijo in njihovo delg je lažje. Prav zato namreč gre: niso bistveni le ekonomski učinki; pomembnejši so psihološki učinki: vzgoja delavcev, pripadnost kolektivu, odnosi med delavci itd.
En sam krožek ne da finančnih rezultatov, ekonomski učinki so v množičnosti, ki je splet drobnih izboljšav.
Običajno krožki delavce motivirajo pri inovacijski dejavnosti, ne le tiste, ki po delovni dolžnosti skrbe za proces ampak prek krožkov dosegamo, da se delavci vključujejo v proces delovanja ekonomičnosti proizvodnje. Dejansko so prav delavci tisti, ki delajo in čutijo, katero delo ni dobro pripravljeno. S sprostitvijo inovativnosti lahko bistveno vplivamo na delovni proces. In prav krožki so način za motiviranje delavcev, za zbiranje idej, rešitev, treba je namreč poiskati rezerve, teh je pa veliko.
Delovni proces je povečini že preštudiran do vseh detajlov s strani konstrukterjev proizvodnje, vendar še vedno ostajajo detaljli, ki jih ni možno predvideti. Tu se poiščejo izbrane metode za izboljšanje proizvodnje in delavci,, ki so motivirani, to opravljajo in izvajajo.
Kakšne tehnike dela najpogosteje uporabljate pri delu?
Najpogosteje uporabljamo/Bra-instorming tehniko (zbiranje zami-
Samo Reja (Foto: L D)
sli in idej) pa ABC — Paretto analiza (za razvrščanje in prikazovanje podatkov), histogram (grafični prikaz podatkov) in Ishikavva diagram (za nazorno prikazovanje vzroka in posledic).
Vse rezultate in uporabljene tehnike so na vidnih mestih, najpogosteje na zidnih listinah in tja evidentirajo vse zamisli in rezultate in vse se tudi arhivira.
Pa še to je pomembno: vsi člani krožka so enakovredni in enakopravni, vsi morajo sodelovati, razprava je usmerjena, ideje in rešitve so dobre, v krožkih ni posmehovanja (dobrodošle so tudi nore ideje!), saj so le-te lahko asociacija za dobre ideje.
Vsekakor mislimo, da se bodo krožki uveljavili in, da botudi vlskri zaživela množična inventivna dejavnost in zato smo pripravljeni nuditi vso ‘strokovno pomoč — so nam dejali v Biroju za industrijski inženiring.
Avtomatika
Akcijska konferenca ZK
V sredo, 27. t. m. so se v prostorih restavracije Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah zbrali na drugi akcijski konferenci ZK DO Avtomatika sekretarji in delegati osnovnih organizacij, člani poslovodnega odbora delovne organizacije, poslovodni organi TOZD in DSSZ ter predstavniki družbeno-političnih organizacij. Seji je prisostvoval tudi Zoran Kos, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Ljubljana—Šiška, iz SOZD Iskra pa Boris Mužič, član poslovodnega odbora in Miloš Pavlica, sekretar družbeno-političnih organizacij.
Namen sestanka je bil, da na predvsem z visoko akumula-
Vojaki v Avtomatiki
cijo. Vzroke, ki so nas pripejjali do stanja, ko je potrebno poseči z restriktivnimi ukrepi — tako je izzvenela razprava, torej poznamo. Kateri so tisti elementi, ki jih moramo, izhajajoč iz omenjenih kritičnih segmentov poslovanja kot nujen predpogoj vgraditi v plan:
—	da dosežemo izvoz v vsaj tolikšni višini, kot je v planu za tekoče leto zapisano,
—	da prek boljše organizacije nabave in z obvladovanjem proizvodnje dosežemo fizično bistveno zmanjševanje zalog,
—	da dosežemo načrtovano povečanje prodajnih cen na domačem trgu,
—	da racionaliziramo ostalo porabo (predvsem investicijsko).
Realizacija teh nalog je predpogoj, da zadržimo zadolženost _ na sedanji ravni, je pa tudi izrednega pomena za planirano akumulacijo.
Kot druga pomembna ugotovitev akcijske konference je konkretizacija predlaganih ukrepov in drugih oblik izvajanja za njihovo realizacijo. Akcijska
osnovi gradiva, ki so ga predhodno obravnavale osnovne organizacije in do njega zavzele stališča ter razprave, ocenimo poslovanje v Avtomatiki z vsemi kritičnimi žarišči, ki navezujoč se na sprejem plana za 1985. leto zahtevajo še posebno skrbno pripravljene, realne in z vso odgovornostjo zastavljene planske številke na področju kot so: izvoz, zaloge, doseganje povečanja prodajnih cen, racionalizacija investicijske porabe, zaposlovanje.
Vključno z odločitvami, ki naj na osnovi analize postavijo v prioriteto izvozno usmerjene in dohodkovno donosne izdelke.
Že iz uvodnih poročil članov komisije za pripravo gradiva,
Staniše Kovačeviča in Staniše Nikoliča, ki ju je poleg Janeza Galeta imenovala koordinacija sekretarjev ZK delovne organizacije, je bilo razvidno, da gospodarski položaj v Avtomatiki kot v mnogih drugih v Iskri in izven nje ni niti najmanj ugoden. Čeprav rezultati gospodarjenja za 1984. leto na prvi pogled niso kritični, nas podrobnejša analiza nekaterih bistvenih postavk iz plana za tekoče leto in ob upoštevanju splošnih pogojev gospodarjenja silijo v razmišljanje, da jih brez dodatnih ukrepov za njihovo dosledno izvajanje ne : bomo dosegli.
Če padec akumulativnosti in zadolženost v naši delovni organizaciji ocenjujemo kot zunanje posledično stanje, se vzročno izkazujeta v prenizkem konvertibilnem izvozu, visokih zalogah, investiranju iz obratnih sredstev in previse-, ,
kem zaposlovanju, proizvodnji	zaščite v^SŽB^zvojni institut in strokovnjake)/, iz TQ£j3,,yTpbt
izdelkov z visoko vsebnostjo	ter TOZD Telefonski in telegrafski sistemi razvija. izdelata.Mpto-
materiala, neselekcioniranje iz-'	" '	®p¥'Bfane Orlič in
delkov in premalo novosti,	.	....	,,„1^	(fotoni	Sj)
V ponedeljek. 11. t. m. je obiskala delovno organizacijo Avtomatika naša vojaška delegacija. Goste so v imenu delovne organizacije sprejeli: dr. Bruno Štiglic, član poslovodnega odbora za programska področja, Jože Pukl, direktor TOZD Razvojni institut in Jože Unk, direktor projekta Kapela.
Po uvodni seznanitvi z delovno organizacijo, njenimi programi in razvojnimi načrti, s katerimi je člane delegacije seznanil dr. Štiglic, so v okviru delovnega sestanka obojestransko predložili smernice srednjeročnega plana razvoja z opredelitvijo, konkretnih možnosti razvojno-programskega sodelovanja v omenjenem obdobju, (Š. D. (foto: S. D.) j -
konferenca se je sestala z namenom, da še pravočasno opozori na probleme in neskladja, ki so se akumulirani in izostreni pojavili prav v času sprejema letnega plana, jih pravilno oceni ter pripomore, da se s pravilno usmerjenimi akcijami izognemo negativnim posledicam, ki bi se lahko izkazale med, ali ob zaključku leta. Če smo se izhodiščno odločili, da je dosledno izvajanje plana za tekoče leto tisti ukrep, ki mora pokazati pozitivne premike v našem gospodarjenju, potem je naša naloga, da z vso odgovornostjo opravljamo dela, ki nas zavezujejo; od poslovodnega odbora delovne organizacije, poslovodnih organov
■‘v.
■
1
V prejšnji številki našega glasila smo objavili prispevek z naslovom Prva serija sestavnih delov sistema PASO, ki ga uporabljamo za prenos in obdelavo alarmne signalizacije iz ščitenih objektov do lokacijsko oddaljenih nadzornih centrov. Tokfafprila-
damp.še fotografijo, na kateri so vsi trije sestavni deliifSAKTrhddUl, •.	— 300 modul in frekvenčna kartica). Kot smo-že poročatt sCa
x<9lfflB,n)Wnils£št£fVHe dele ob pomoči sodelavcev oddelka integralne
TOZD in DSSZ, do strokovnih služb in vseh, ki prispevajo k dnevni reprodukciji,. Vztrajati •na izvajanju pa pomeni tudi sprotno preverjanje in ugotavljanje realizacije, oz..odgovor-nosti za njihovo izvajanje. Vse skupaj ob splošni ugotovitvi, da samo sprejem in samoupravno verificiranje nekih ukrepov hi dovolj.
Čeprav je razprava izzvenela dokaj kritično in izostreno, ne preseneča in verjetrio po svoji tematiki ne predstavlja osamljenega primera v združenem delu. Zadnjih nekaj let smo skoraj praviloma podobne razprave pričeli z zaostrenimi pogoji gospodarjenja, ki so nas prisilili v to, ali ono. Vsi se dobro zavedamo, da se bodo zaostreni pogoji gospodarjenja še nadaljevali, da bodo še težji. V takih razmerah pa so kritični trenutki še bolj kritični, napake še teže popravljive, občutljivi smo za nesoglasja, nekoordinirano in nestrokovno delo hitro ustvarja nezaupanje. Če so nam te razmere za kakšno leto, ali dve prej razkrile notranje težave ih slabosti in če smo toliko močni, da smo jih opredelili, potem moramo v sebi poiskati tudi toliko moči, dpqSp. igjropljemo iz težav, se fM#0tei BOmenitno o željah in del°tisto
ifšflčrtjaftčti^jfcjkot delovna or-igamspoijiavpptmbujemo.
motal s ivspsmiir1	S. D.
Posebna skrb za humanizacijo dela
V prizadevanjih za boljše delovne pogoje zaposlenih v TOZD Elementi za avtomatizacijo, smo že lani imenovali komisijo za humanizacijo dela, v katero je delavski svet imenoval naslednje člane: Žare Petrovski, Marjan Strle, dr. Jasna Lavrač, Jadranka Rijavec, Stane Škripce, Bojan Meršol, Cveta Šušteršič in Venčeslav Kitak. Prav izbiri članov smo posvetili posebno pozornost, saj smo želeli, da glede na delo in naloge, ki jih člani opravljajo, komisija deluje v popolni interdisciplinarni funkciji: varstvo pri delu, preprečevanje nezgod pri delu, psiholog, študij dela, ureditev delovnega mesta, tehnolog, kadrovnik, socialni delavec, vodja proizvodnje, specialist medicine dela — zdravnik,vodja montaže.
Čeprav posvečamo skrbi za delavca, njegovo dobro počutje in urejeno okolje v zadnjih letih vedno večjo pozornost, je v naši delovni sredini pred 7 leti že delovala komisija. Izhodišče za njeno delovanje so bili rezultati ankete o nezadovoljstvu pri delu, ki smo jo izvedli v proizvodnji. Pri študiji je sodeloval tudi Biro za industrijski inženiring. Objavili pa smo tudi več člankov o humanizaciji dela in obravnavali nekatere rešitve z omenjenega področja, ki jih je objavil tuji tisk kot na primer: namestitev dušilnih pregradnih sten za zmanjševanje ropota v proizvodnji montaža števcev za avtomatsko štetje izdelanih kosov na posameznem delovnem mestu, nastavljivi podstavki za noge itd.
Že kmalu po imenovanju komisije smo v začetku lanskega leta izvedli anketo o vzrokih za nezadovoljstvo delavcev v montaži, ki je pokazala na bistvene vzroke za slabo počutje, kot jih vidijo delavci. V nadaljevanju komisija na sejah obravnava že predhodno pripravljen material, ki ga navadno pripravi ožja strokovna skupina, sestavljena iz članov komisije in drugih strokovnih delavcev iz temeljne organizacije, oz. delovne skupnosti. Da bi dosegli čim boljši učinek sprejetih sklepov in s tem nalog ter čim širši krog delavcev seznanili z našim delom in jih na ta način ak-
tivno vključili v sodelovanje, vabimo na seje tudi druge strokovne in vodilne delavce temeljne organizacije. Na željo delavcev iz neposredne proizvodnje pa smo v delo komisije vključili tudi dvedelavki: Jožefo Stare in Leopoldino Ceglar iz montaže.
Naj omenim še cilje, ki smo jih v našem programu dela opredelili kot glavne:
—	reševanje problematike delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo,
—	uvajanje zadostnih rekreativnih odmorov,
—	izobraževanje s področja humanizacije dela,
—	odpravljanje pomanjkljivosti v strojni delavnici,
—	izvedba odsesavanja od brusilnih strojev in plinov od spajkanja iz montaže,
—	ureditev dodatne strehe nad proizvodnjo (zaradi slabe izolacije je poleti v proizvodnih prostorih neznosna vročina) itd.
Zg zaključek še to: prepričani smo, da bomo z veliko volje, požrtvovalnosti in strokovnim delom članov komisije in posameznikov uspeli dokazati vsem, ki vodijo posamezne dele delovnega procesa vtemeljni organizaciji, da le zdrav in zadovoljen delavec lahko učinkovito opravlja vsakodnevne naloge.
Pozitivni učinek že dolgoletnih prizadevanj v tej smeri je prav gotovo ta, da je pri nas, v primerjavi s podobnimi tovarnami, malo nesreč pri delu. Tako smo lani pri 613 zaposlenih imeli 14 nesreč pri delu, od tega 2 na poti v službo. Po statističnih izračunih pomeni to manj kot polovico nesreč, ki velja za republiško poprečje v elektro-kovinski panogi. Pred sedmimi leti, : ko smo pričeli z delovanjem na tem področju pa je bila pogostost nesreč skoraj še enkrat večja.
Venčeslav KITAK
Kondenzatorji
Lani proizvedli za 77% več kot prejšnje leto
Na voljo so že prve informacije o poslovanju DO Kondenzatorji v letu 1984. Iz njih, še pred zaključnim računom, povzemamo, da si je DO Kondenzatorji v lanskem letu začrtala vrsto nalog v skladu s programom ekonomske stabilizacije in resolucijami o družbeno-ekonomskem razvoju, ki so se nanašale predvsem na oživitev proizvodnje, izboljšanje kvalitete gospodarjenja, krepitev gospodarskega položaja OZD, utrditev položaja OZD v menjavi s tujino, obvladovanje inflacije in zaustavitev padanja osebnih dohodkov. In koliko teh nalog je izpolnila v lanskem letu?
Če pogledamo rezultate proizvodnje v lanskem letu, potem lahko ugotovimo, da je delavcem v Semiču lani uspelo narediti za 17% več kot v letu 1983. V dinarski vrednosti pa je lanskoletna proizvodnja vredna 2.246,176.949 dinarjev (po tekočih cenah) in je bila tako za 4% pod planom. In kje so vzroki za izpad planirane proizvodnje? Čeprav je bila oskrba z reprodukcijskimi materiali in surovinami lani zadovoljiva, še posebej v drugi polovici leta, ko so lahko v večji meri izkoristili blagovne kredite, so bile kljub temu zaloge repromate-riala večkrat neustrezne, kar je seveda povzročalo težave pri organiziranju proizvodnje. Dalje so se v drugi polovici lanskega leta srečevali s pomanjkanjem izvoznih naročil pa tudi opremljanje proizvodnje z novimi stroji je potekalo prepočasi, čeprav se je položaj proti koncu leta v tem smislu izboljšal.
Lani je delovna organizacija prodala blaga v skupni vrednosti 2,831,254.948 dinarjev, kar pomeni povečanje v primerjavi z letom
1983 kar za 96%, pri čemer ima zagotovo precej zaslug tudi naša inflacija.
V lanskem letu so izvozili blaga v vrednosti 7.277.958 dolarjev, kar pomeni za tri odstotke večji izvoz v primerjavi z letom 1983. Položaj na področju konvertibilnega območja je bil lani nekoliko boljši, saj je delovna organizacija na to območje izvozila blaga v vrednosti 4.830.533 dolarjev in tako povečala izvoz na to območje za 12%. Izvoz na klirinško območje je bil dosežen v višini 2.447.325 dolarjev in je bil za 11% nižji od izvoza na to območje v letu 1983. Delovna organizacija iz Semiča je načrt celotnega izvoza za lansko leto, ki je bil načrtovan v višini 8.436.000 dolarjev tako uresničila le s 86%.
Vzroki za neizpolnitev izvoznega plana in s tem prodora na tuje trge tiče zagotovo v prepočasnem prilagajanju zahtevam tujega tržišča in to zaradi tehnološko-tehničnega zaostajanja za svetom ter neučinkovite notranje organiziranosti, dalje nemoči sprejemanja zahtevnih
dobavnih rokov, neustrezne kvalitete domačih reprodukcijskih materialov in dotrajana oprema, dalje so bili stroški za posamezne izdelke večkrat tako visoki, da so cene same onemogočale uspešen prodor na tuje trge in končno so imeli v Semiču premalo pogodb o dolgoročnem sodelovanju s tujimi partnerji.
Glede uvoza pa številke za lansko leto kažejo naslednje: v letu 1984 so uvozili blaga v vrednosti 4.009.000 dolarjev in so tako povečali uvoz v primerjavi z letom 1 1983 za 32,2%. Mimo tega so uvozili prek ostalih delovnih organizacij: blaga v vrednosti 1.150.000 dolar-: jev ter so tako lani razpolagali z-uvoženim materialom v vrednosti . 5.159.500 dolarjev. Tako se je vrednost uvoženega materiala lani gibala sorazmerno s povečanjem obsega proizvodnje.
In za konec še nekaj podatkov o številu zaposlenih. Delovna organizacija je na dan 31. 12. 1984.: zaposlovala 1709 delavcev, kar ^ pomeni povečanje števila zaposle-. nih v primerjavi s stanjem istega , dne 1983. leta za 9,3%, oz. za 145 delavcev.	D. Z,
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, TOZD DS ZUNANJI TRG, Ljubljana, Trg revolucije 3
objavlja prosta dela in naloge
1. vodje začasnega predstavništva Iskre na Kitajskem
Delovno razmerje se sklepa za mandatno dobo dveh let.
Pogoji: dipl. ekonomist, ali ing. elektrotehnike 4 leta delovnih izkušenj
ZT registracija, aktivno znanje poslovnega jezika dežele, v kateri je predstavništvo
Pismene prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov:
Iskra Commerce, Kadrovski sektor, Ljubljana, Topniška 58.
Avtoelektrika
Iz poročila o poslovanju
Dobri proizvodni rezultati
V mesecu februarju je v vseh organizacijah združenega dela namenjenih največ besed zaključnemu računu, razprave tečejo o tem, kako smo poslovali, kje so bile slabosti, kje smo bili uspešni. Za novogoriško Iskro Avtoelektriko, kjer je 3293 zaposlenih, je bilo lansko leto izredno uspešno. Nobena izmed enajstih temeljnih organizacij ni poslovala z izgubo, čeprav vmesni rezultati po posameznih TOZD med letom kaj takega niso obetali. In kje je ključ za uspeh in tako dobre rezultate? Gotovo v proizvodnji sami, seveda z dobro organiziranimi spremljajočimi dejavnostmi, zato se bomo danes nekoliko dlje pomudili prav pri proizvodnih rezultatih.
Na ravni delovne organiza- V bovški Iskri, v tovarni vži-cije dosežena proizvodnja v galnih tuljav, so dosegli letni
lanskem letu je bila za. 16% večja nasproti letu poprej, glede na letni plan pa je bila dosežena z 99,7%. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je dosežena vrednost proizvodnje na zaposlenega za 12% večja nasproti letu 1983. Tudi plansko določena vrednost proizvodnje je solidno dosežena, saj znaša dejanska vrednost proizvodnje na zaposlenega 99,6% planirane.
Poglejmo zdaj podrobneje v proizvodne rezultate po temeljnih organizacijah. V tovarni malih zaganjalnikov, kjer je bila še ob polletju 1984 izkazana izguba, so sprejeli program ukrepov, ki se jim je bogato obrestoval. Eno izmed zastavljenih nalog, da bodo naredili 361 tisoč zaganjalnikov so celo presegli in tako so presegli tudi letni plan za2,5%, glede na leto poprej pa je bila proizvodnja večja kar za 32%, a na zaposlenega je bila vrednost proizvodnje za 24% večja kot v letu 1983.
Najboljši proizvodni rezultati so bili doseženi v tovarni velikih zaganjalnikov. Letni pjan so dosegli že v decembru in ga do konca leta presegli za 6%, glede na preteklo leto pa je doseženo povečanje proizvodnje 14 odstotno.
V tovarni generatorjev in elektronike je bila dosežena vrednost proizvodnje za 18% večja nasproti letu 1983, vendar načrta niso v celoti dosegli. Imeli so velikozastojev, analiza le-teh pa je pokazala, da bi jih lahko — če ne povsem odpravili pa vsaj zmanjšali.
plan 99,6%, povečanje obsega proizvodnje glede na preteklo leto pa je 13,6%. Njihov osnovni program, vžigalne tuljave, je
Kolektiv Tovarne žarnic Ljubljana uspešno nastopa tudi na tujih tržiščih
tudi slabe repromateriale. Podatek o doseženi vrednosti proizvodnje, ki je manjša od
porasel za 10%, lep rezultat pa , preteklega leta pa je le delno
točen, saj je imela precejšen vpliv na izkazano vrednost proizvodnje sprememba v strukturi proizvedenih žarnic.
so dosegli tudi v obratu vdolini Trente, v vasi Soča, kjer so naredili 354 tisoč dinam za kolesa. Ostali proizvodni program so , prilagajali zmanjšanim prodajnim možnostim, sicer bi lahko plan proizvodnje tudi presegli.
Kolektiv tovarne žarnic je dosegel nekoliko skromnejše rezultate. Vrednost proizvodnje je bila nekoliko pod lanskoletno ravnijo, načrt proizvodnje pa so dosegli le 88,6%. Na skromne rezultate so vplivali posegi v proizvodno opremo, ki so bili nujni zaradi izboljšanja kvalitete in posegi v proizvodnjo, s ciljem uvajanja racionalnejših delovnih postopkov in racionalizacije dela. Ti posegi pa so imeli žal za posledico tudi izpade v proizvodnji, vsekakor pa moramo omeniti
Proizvodnja v tolminski Iskri AET je bila še ob prikazu polletnih rezultatov na ravni preteklega leta, od maja do konca leta pa se je povečevala tako, da je lanska dosežena proizvodnja za 12% večja od leta poprej. Do dosega letnega plana jim manjkajo trije odstotki.
Tovarna odlitkov Komen je prejšnji mesec odprla nove proizvodne prostore, gradnja le-teh pa je nekoliko motila proizvodnjo samo. V začetku leta so čutili tudi pomanjkanje materiala, ta dva razloga pa sta krivca, da proizvodnega načrta niso v celoti izpolnili.
Ostane nam še ena proizvodna TOZD, ki je najmlajša v Avtoelekt-riki, saj je bila ustanovljena 1.1. 1984, tovarna električnih rotacij-
Osnovni program tolminske Iskre AET so magnetni vžigalniki
skih strojev. Cilje, zastavljene v prvem letu obstoja so dosegli, v I redno proizvodnjo pa so uvedli velik asortiman izdelkov. S stališča kvalitete izhajajo pohvalni rezultati, saj izmeta praktično ni, izločanja pri končni kontroli so bila minimalna, odkar izdelke prodajajo pa niso dobili še nobene reklamacije.
V okviru dejavnosti, ki jih je lani opravljala tovarna delovnih sredstev, naj omenimo le nekaj najvidnejših. Dokončali so orodja za alternator AAT 1103, dokončujejo orodja za nov izdelek AZL. V izredno kratkem roku so skonstruirali in izdelali zahtevna orodja za izdelke, namenjene italijanskemu kupcu.^Dokončali in usposobili so napravo za kontrolo mladih zaganjalnikov, v prvem polletju pa so predali napravo za krivljenje in vlaganje utorovne izolacije za rotorje.
V	drugem polletju so veliko dela vložili v izdelavo navijalnega stroja za statorje alternatorjev, ki bo dokončan letos. V oddelku vzdrževanja strojev in orodij so kljub pomanjkanju rezervnih delov zadovoljivo odpravljali motnje v proizvodnji TOZD, lociranih na dvorišču.
V	oddelku generalnega remonta so popravili nekaj velikih strojev, med njimi stroj za zobnike, enovreten-ski avtomat, dva vrtalna stroja za vrtanje' okrovov itd. Omeniti moramo še na novo ustanovljeno elektroničarsko skupino z namenom, da bi povečali proizvodnjo namenskih strojev in naprav. Ta skupina, formirana konec lanskega leta,-bo poleg vzdrževanja kr-milj, izdelovala tudi krmilja za nove naprave.
Danes smo se seznanili s proizvodnimi rezultati temeljnih organizacij Avtoelektrike, prihodnjič pa bomo pogledali- še na druga področja, ki so spremljevalno vplivala na dober poslovni rezultat.
Marko Rakušček
IS Iskra
10. stran
9. marec 1985
Commerce
Pogovor z Igorjem Ingoličem
»Pri trženju moramo imeti vso podporo proizvodnje«
Pred natanko pol leta je Igor Ingolič prevzel dožnost direktorja tržnega področja SEV v Zunanje-trgovinski temeljni organizaciji Iskre Commerce. Naš sogovornik, po poklicu diplomirani ekonomist, je v Iskro prišel iz Metalke, kjer je bil direktor TOZD Maloobmejni promet, pred tem pa štiri leta direktor predstavništva Metalke v Pragi. Novega Iskraša bi seveda lahko v našem tedniku predstavili že prej, namerno pa smo počakali, da bi podrobneje in celoviteje predstavil svoja gledanja na trženje Iskre v deželah Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč.
— Morda najprej vprašanje, zakaj ste se po več letih dela v Metalki odločili za Iskro in v njej za trženje s SEV?
»Več vzrokov je bilo, glavni pa je ta, da je Iskra večji sistem in ponuja več možnosti za kreativno delo, za izpopolnjevanje, itd. Precejšnja razlika med Metalko in Iskro je tudi v tem, da je prva trgovska organizacija, druga pa proizvodna, trženje pa ima organizirano znotraj svojega sistema, to je v Iskri Commerce. Za prihod v tržno področje SEV sem se odločil zato, ker imam večletne izkušnje s trženjem s temi deželami.«
— Preden preideva k samemu trženju s SEV, le še vprašanje, kako se počutite v Iskri po teh šestih mesecih?
»Prvi vtisi so izredno dobri. Mislim, da sem prišel v zdrav in dober kolektiv, med dobre sodelavce, J<i se trudijo pri izpolnjevanju svojih nalog.«
— Čeprav ste dolžnost direktorja tržnega področja prevzeli šele 1. septembra, bi vas le prosil za krajšo oceno lanskoletne Iskrine menjave z deželami SEV.
»Iskra je imela lani izredno pogumen načrt za izvoz v SEV in sicer v višini 101 milijona dolarjev. Izvozili smo le za nekaj več kot 70 milijonov dolarjev — v SZ za 41 milijonov dolarjev, v NDR za 12 milijonov in v ČSSR za 8,5 milijonov dolarjev. V konvertibilni del SEV je Iskra skupaj izvozila za 10 milijonov dolarjev, od tega več kot polovico na Poljsko. Seveda se vsi zavedamo, da ti
rezultati niso dobri, kljub temu pa sem optimist za letošnje . leto, to pa predvsem zaradi številnih naročil. Letošnji izvozni načrt je enak lanskemu.«
— Hrbtenica Iskrinega izvoza v ta del sveta je vsekakor mreža naših predstavništev v glavnih mestih Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Nemške demokratične republike, Poljske in v zadnjem času tudi Madžarske. Kako ocenjujete delo teh enot?
»Iskrina mreža je zelo razvejana. Najmočnejše predstavništvo imamo v Moskvi, kjer trenutno delajo štirje Iskrini strokovnjaki. V drugih predstavništvih je le po en Iskrin delegat, zaposlene pa imamo tudi domače, tamkajšnje strokovnjake. Že zaradi posebnosti trženja z vzhodnoevropskimi državami, ko je skoraj vsakodnevni stik prodajalca s kupcem ena izmed osnov za us-' pešno trženje, bomo morali v prihodnje nameniti mnogo več pozornosti prav kadrovskemu vprašanju: število zaposlenih Iskrinih strokovnjakov v predstavništvih bomo morali prilagoditi obsegu menjave in zahtevnosti poslov.«
— Kako pa gledate na posebnosti trženja s temi deželami. Pri tem mislimo na klirinški, oz. konvertibilni način obračunavanja pa na kooperacije, kompenzacije in še kaj, medtem ko klasični način prodaje že nekaj časa upada?
»Posebnosti trženja bi rajši obrazložil po posameznih državah. Če se pomudim najprej pri SZ, kot največjem Iskrinem
partnerju, poteka trženje še vedno na klasični način, s tem, da sovjetski partnerji vse bolj pogojujejo nakupe s protido-bavami njihovih izdelkov. Problem je predvsem v tem, da našega izvoza ne moremo kompenzirati z uvozom kateregakoli blaga. Tako npr. se bomo v prihodnje srečevali s problemom uvoza obdelovalnih strojev, merilnih instrumentov, itd. Sovjetske zahteve so zdaj v višini 5% od našega izvoza, obstaja pa verjetnost, da jih bodo povečevali. Za razliko od Sovjetske zveze, tržimo s ČSSR, NDR in Poljsko predvsem prek kooperacijskih oblik. V minulih letih je Iskra dosegla v kooperacijskih odnosih s patnerji iz teh dežel lepe rezultate, v zadnjem času pa so se začeli pojavljati določeni problemi, ki jih pogojuje predvsem gospodarski položaj v Jugoslaviji. S problemi se bomo verjetno še nekaj časa srečevali, toda potruditi se bo treba, da bo raven kooperacij ostala vsaj na sedanji stopnji, hkrati pa bomo morali poiskati nove proizvodno-poslovne povezave.«
— Ker bomo v našem tedniku že v kratkem poročali o izvoznih rezultatih Iskre po posameznih vzhodnoevropskih državah, bi zdaj rajši prešla na uvozno področje, torej na Iskrine nakupe v teh deželah.
»Iskra se doslej ni dosti ukvarjala z uvozom iz SEV in po mojem mnenju ni maksimalno izkoriščala možnosti za uvoz surovin, repromaterialov in tudi opreme. K presekanju te prakse nas bo delno prisililo tudi pogojevanje našega izv-
Igor Ingolič, direktor tržnega področja SEV v Iskri Commerce (foto: LD)
oza z uvozom, o čemer sem že govoril. Ob tem se pojavlja problem, kajti v vezani trgovini se ni mogoče ločeno pogovarjati o izvozu in ločeno o uvozu, problem, da tisti, ki izvaža, ne ve, kaj in pod kakšnimi pogoji kupuje uvoznik.«
— To vprašanje, oz. problem v Iskri nikakor ni nov, kako pa ga nameravamo rešiti?
»V Iskri Commerce smo se začeli izvozniki in uvozniki že konstruktivno dogovarjati in iskati najustreznejše oblike za medsebojno sodelovanje, iskra Commerce bo morala dobiti tudi ustrezno zaupanje in podporo v samih delovnih organizacijah, predvsem pri reševanju problemov v zvezi s protinakupi v smislu medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja med tistimi Iskrini delovnimi, ali temeljnimi organizacijami, ki so izvozniki, oz. uvozniki. Dogaja se namreč, da nekatere Iskrine delovne organizacije prek svojih služb in mimo naših predstavništev sklepajo različne posle, celo z istimi partnerji, za iste materiale in pod različnimi pogoji. O enotnem Iskrinem nastopu, v teh primerih gotovo ne moremo govoriti...«
Lado Drobež


mmmšmm
-A'
»Nočem medalje, saj sem prepričan, da nisem bil prvi« — »Ejga, kam pa ti, saj je tukaj proga« — »Še nikoli me ni tistile namahal, zdaj pa, nekaj ne bo v redu z meritvami«. To je le nekaj cvetk s pravkar končanih Iskrinih zimsko-športnih iger, s tekmovanja v smučarskem teku, o samem veleslalomu lahko zapišemo vse pohvale na račun organizatorja in izvajalca.

^—   ' ^  3 --------- ^	^	\ mL	.
Smučam tekači ogorčeni, veleslalomisti izredno zadovoljni
Slabo, deževno vreme je prejšnji konec tedna kar precej oklestilo udeležbo na Iskrinih zimskih športnih igrah: skupno je bilo prijavljenih večkot 700 tekmovalcev — nad 200 v smučarskem teku in nad 500 v veleslalomu. Ob tem je treba takoj dodati, da sobotni dež med smučarskim tekom in poplavama kranjskogorskem smučišču nikakor nista vplivala na razpoloženje udeležencev, celo obratno — spodbudila sta jih k še boljšim dosežkom.
Najprej o tekmovanju v smučarskih tekih. Zaradi dežja in »po-, plave« v Gozdu Martulku, se je" Smučarski klub Triglav odločil za prestavitev proge v Rateče. Ob že utečenih smučinah so »potegnili« še eno smučino, zaradi hitrice in majhne ekipe pa so marsikaj zanemarili. Žato ni čudno, da zmagovalec ni hotel sprejeti zlate medalje, daje »zmagovalka« v kategoriji C priznala, da ni prva, medaljo pa je le veselo odnesla, da sta se dva tekmovalca izgubila in pritavala v Podkoren, da je en tekač kar trikrat prevozil del proge in še in še bi lahko naštevali. Res, še srečo smo imeli, da nam ni kakšen tekač pomotoma »pobegnil« v bližnjo. Italijo,
Nezadovoljstvo na cilju tekačev je bilo upravičeno in fantje iz tekaške sekcije SK Triglav so morali prenesti marsikatero pripombo. Vsega pa le niso bili krivi sami. Tudi novi drsalni korak je opravil svoje in tekači, ki ga obvladajo, so veselo uničevali progo med Ratečami in Planico. O regularnosti sobotne tekme bi se lahko torej vprašali, zlasti zaradi slabo označenih prog.
Povsem drugače pa so se odrezali fantje iz smučarske sekcije SK Triglav. Progo so pripravili že v soboto, jo drugi dan utrdili š snežnim cementom, ekipa pa je štela kar 25 mož. Da ni bilo niti najmanjše pripombe, ni čudno.
Rezultati
Teki:
ženski C razred: 1. Krampel 16:09,00, 2. Bertoncelj (obe K.) 17:24,00, 3. Žepič (K. E.) 17:27,80. 4. Jančar (AV) 17:31,60,	5.
Gabrovšek (Š. P.) 18:57,20, 6. Klopčič (ERO) 19:34,50,	7. Ste-
pič—Koželj (ID) 20:24,80, 8. Vrhovec (KE) 20:30,60, 9. Šparovec (T) 20:54,90, 10. Kogoj (AV) 21:12,00. 11. Strašek (CEO) 25:07,20, 12. Volčič (KE) 25:24,40, 13. Planinc (EZ) 31:56,10. ženski B razred: 1.
Solar (ERO) 15:20,70, Z Verdnik (KE) 16:53,00. 3. Gorjanc (IEZE) 17:55,90, 4. Ziherl (T) 19:34,80, 5. Mohorič (ŠP) 20:06,50. 6. Koki (T) 20:08,80, 7. Lukane (EZ) 20:52,50, 8. Juras 21:47,80, 9. Skumavc (obe KE) 22:44,80, 10. Verčič (AV) 23:50,90, 11. Benedik (KE) 27:56,40. Ženski A razred: 1. Mlinar (IEZE) 15:51,40. 2. Eržen (ŠP) 17:04,60, 3. Eremite (AV) 19:12,80, 4. Lampe (ŠP) 19:49,70, 5. Krvina 20:28,00,6. J. Vrhovec (obe El.) 21:40,00, 7, Drobež (IEZE) 23:10,00.
Moški C razred: 1. Baloh (T) 12:04,60, 2. Zaplotnik (K) 12:36,80, 3. Pajk- (T) 12:43,00, 4. Lotrič (ŠP) 13:43,50, 5. Gros 13:46,60, 6. Vidic (oba K) 13:51,40, 7. Merlak (M) 14:29,30, 8. Leban (T) 14:54,60, 9. Dagarin (K) 15:01,40, 10. Kert (T) 15:10,60, 11. Čelik (ERO) 15:18,50, 12. Rant (K) 15:22,20, 13. Marn (AV) 16:11,50, 14.-Mrzlikar (ŠP) 16:21,30, 15. Drobež 16:25,70, 16. Sepe (oba KE) 16:49,20, 17. Pleško (ŠP) 16:55,60, 18. Dekleva (AV) 18:05,80, 19. Kavčič (EL) 18:21,20, 20. Gorjanc (CEO) 18:37,30, 21. Meden (KE), 22. Žakelj (CEO), 23. Ambrož (AV), 24. Dolinar (ŠP), 25. Končar (KE), 26. Ivanuša (ŠP). Moški B razred: 1. Pogačnik (K) 17:21,00, 2. Kozinc (ŠP) 17:32,40, 3. Ma-erič (ID) 17:49,70, 4. Faganel (K) 18:47,20, 5. Šraj (ŠP) 19:18,10, 6. Čarman (CEO) ' 19:18,60, 8. Veskovič 10. Vojvoda (T) 20:24,30,

>•
,y
Stari in s tem začetek reševanja ugank na slabo označeni progi.
11. Porenta (EZ) 20:29,40, 12. Velkavrh (ŠP) 20:40,90, 13. Zornada (EZ) 20:45,90, 14. Zavrl (IEZE) 21:10,20,	15. Banovec (Kon)
21:44,90,16 D. Zdešar (EZ) 22:17,80, 17. Ranfl (EZ) 22:35,50, 18. Reja (KE) 22:46,00, 19. Nadles (CEO) 22:54,30, 20. Škorjak (AV) 22:58,70, 21. Majcen (ERO), 22. Srše (AV), 23. Matko (CEO), 24. Pajnič (EL), 25. Fajgelj (ŠP), 26. Kožar (K), 27. Pipan (KE), 28. Rajšek (EZ), 29. Kramer (IKM). Moški A razred: 1. Zidar (AV) 14:39,60, 2. Vizjak, (T)
Med skoraj 50 tekmovalkami v veleslalomu je Mojca Jarca zasedla v svoji kategoriji solidno 10 mesto.
16:01,70, 3. Jelenc (ŠD) 16:46,90,4. Bešter (K) 17:19,10, 5. Legac 17:28,10,	6.	Šeruga (oba T)
17:40,60, 7. Brodan (EZ) 18:16,00, 8. Praprotnik (K) 18:36,50, 9. Zupanc 18:51,40, 10. Čenčič (oba ŠP) 18:55,20, 11. Levec (AV) 19:01,90, 12. Prijatelj (KE) 19:43,20, , 13. Thaler (ŠP) 19:53,10, 14. Justin 19:53,70,	15. Bohinc (oba K)
20:17,20, 16. P. Bučar (IEZE) 20:19,70, 17. Jazbec (EL) 20:33,70, 18. Stanovnik (EZ). 20:39,90,'19. Meznarič (KE) 21:14,70, 20. Bešter (ERO) 21:22,20, 21. Canč (EZ), 22. Kamnikar (ŠP),	23. S. Bučar
(IEZE), 24. Kozjek (ERO), 25. Ker-šmanc (AV), 26. Jošt (ERO), 27. Šešek (CEO).
VELESLALOM:
Ženski C razred: 1. Bertoncelj (K) 25,78, 2. Brzulja (KE) 26,79, 3. Bajič (AV) 27,54, 4. Lavrič (IEZE) 28,28, 5. Kogoj (AV) 30:21, 6. Šparovec (T) 31,34, 7. Kosec (ERO) 36,41, 8. Kovačič 53,79, 9. Jazbec (EL) 55,14.;
B razred: 1. Verdnik (KE) 23,31, 2. M. Mohorič (ŠP) 23,85j 3. Turenšek (K) 24,49, 4. C. Šolar (ŠP) 25,74, Juras (KE) 26,14, 6. Veskovič (AE) 26,41. 7. Pačnik (CEO) 26,52, 8. Flak (KE) 26,68, 9. Vogrinc 27,44, 10. Malovrh (obe EL) 28,34, 11. Rihard (AV) 29,38,12. y. Šolar (ERO) 32,65, 13. Lukane (EZ) 35,75, 14. Šprajcer (Kon) 36,96, 15. Gartner (ŠP) 37,48, 16. Jakše (Kon) 46,42. Zenski A razred: 1. Benedičič (ŠP) 23,17, 2. Vertelj (AE) 23,60, 3. Logar (EZ) 24,03, 4: Kravanja (AE) 24,33, 5. Krvina (EL) 24,38, 6,-Ma-
rka (AE) 24,73, 7. Eržen 25,03, U. Barle (obe ŠP) 25,27,9. Holy 25,62, 10. Jarc (obe KE) 25,68, 11. Pot-očar'25,68, 12. Jagodic (obe IEZE) 26,18, 13. Marina Horvat (T) 26,25, 14. Fužir (IEZE) 28,11, 15. Mateja Hprvat (Kon.) 28,87, 16. Zagorc (IEZE) 29. 17, 17. Švajger (Kon) 30,33, 18. Pecher (ID) 30,61, Lah (Kon) 32,24, 20. J. Vrhovec (EL), 21. Smolej (K) 55,22.
Moški G razred: 1. Hafner (K) 23,29, 2. Peharc (T) 23,27, 3. Šarabon (K) 23,82, 4. Bajželj 24,00, 5. Benedik (oba T) 24,01, 6. Pirc (KE) 24,02, 7. Primožič (T) 24,04,8. Pogačnik (K) 24,63, 9. Keše (ERO) 24,64, 10. Tominc 24,75, 11. Pretnar (ŠP) 24,81,12. Košir 24,91,13. Matjašič (oba AV) 24,99, 14. Grohar (ERO) 25,05. 15. Brezar (K) 25,20, 16. Pintar (ERO) 25,79, 17. Lampe (EZ) 25,89, 18. Rakar (K)
26.18,	19. Bobnar (EZ) 26,21, 20. Feguš (AV) 26,26, 21. Planinc (IEZE), 22. Križaj (T) 26,67, 23. Mlekuš (AE) 27,22, 24. Zupan, 25. Jelenko, (oba KE) 26. Jan (IEZE), 27. Peterca (AV). Moški F razred: 1. Gartner (ŠP) 23,44, 2. Govekar (K) 23,50, 3. Fink 23,76, 4. Škerjanc (oba AV) 23,88, 5. Krampi 24,22, 6. Koblar (oba K)' 24,22, 7. Čelik (ERO) 24,53, 8. Mrzlikar (EZ) 24,88, 9. Leban (T) 25,22 10. Sladič (IEZE) 25,52, 11. Kavčič (EZ) 25,72, 12. Pavlin (Kon.) 26,14, 13. Čuj (ŠP) 26,93, 14. Kovačič (IEZE) 27,05, 15. Debeljak 28,15, 16. Mlakar (eba CEO) 28,80, 17 Grubar
28.91.18.	Majcen (oba IEZE) 29,29,
S
Ute
'Wvi;,r
.
SSk
stil
S
«811
■ -
j? !- 'vI I&5
■■




V šotoru na cilju smučarskega teka $0 merilci poiskali zavetje pred dežjem, med samo tekmo pa se je vreme zboljšalo.
19. Bizjak (AE) 30,85, 20. Kure (Kon.) 33,47, 21. J. Lebar (CEO) 36,27. Moški E razred: 1. Žakelj (CEO) 21,38, 2. Mlekuš (AE) 22,11, 3. M. Gartner (ŠP) 22,31,4. Fajdiga (AV) 22,58, 5. Rupnik (ŠP) 22,71,6. Modic (EZ) 22,89, 7. Mak (IEZE) 23,15, 8. Bečan (K) 23,76, 9. Medic (EL) 24,06,10. Pavlin (CEO) 24,24,
11. Lavrič (T) 24,47,12. Ložar (EZ) 24,78, 13. Sever (IEZE) 25,07, 14. Virant (KE), 15. Poč (Kon) 25,49, 16. Dolinar (ŠP) 25,59, 17. Malej (KE) 25,79, 18. Terlikar (AE) 26,12, 1 18. Grubar (IEZE) 26,33, 20. Štefan Darino (ID) 26,79, 21. Drinovec (K), 22. Baudek (IEZE), 23. Ivanuša (ŠP) 24. Kastelic (AV), 25. Nunar (T). Moški D razred: 1. Nadišar (T) 34,38, 2. I. Mohorič (ŠP) 33,91,3. Majerič (ID) 37,69, 4. Kemperle (ŠP) 37,82, 5. Rihar (AV) 39.63, 6.
12. stran
Iskra
9. marec 1985
Po znanju in zavzetosti nekateri naši smučarji niso dosti zaostajali za vzorniki v alpski reprezentanci.
9. marec 1985
Peršin (EZ) 40,65, 7. Reja (KE) 40,81, 8. Kunaver (AV) 41,23, 9. Hafner (KE) 41,43, 10. Meglič (K) 41,84, 11. Gorjup (ŠP) 42,03, 12, Zornada (EZ) 42,46, 13. Malnerič (Kon.) 42,56, 14. Mrak (AE) 42,75, 15. Ivanuša (ERO) 43,05, 16. Šulin (AE) 43,33, 17. Soča (AV) 44,44, 18. Traven (EL) 44,73, 19. Kožuh (ID) 45,48, 20. Jakša (Kon.) 21. Fajgelj (ŠP), 22. Z. Pogačnik (K),
23.	Zupančič (EZ), 24. Bizjak (IEZE), 25. Klemenčič (CEO), 26. Kramer (IKM), 27. Mekinda (ID), 28. Trampuž (IEZE). Moški C razred: 1. Pave (K), 34,39,2. Žvanut (AV) 36,06, 3. T. Pogačnik36,71,4. Kraševec (EZ) 37,04, 5. Parte (T) 38,14, 6. Jurjevčič (K) 38,63,7. Pretnar (AE) 38,94, 8. D. Zdešar (EL) 39,98, 9. Bukunder (AE) 40,66, 10. Mrgole (T) 40,71,11. Nadles (CEO) 40,81, 12. Sušnik (IEZE) 41,18, 13. Ažman (IS) 41,60, 14. Jelenc (ŠP) 42,16, 15. Mrak (IEZE) 42,34, 16. Pajenk (AV) 42,35, 17. Švab (T) 42,51, 18. Hribar (CEO) in Bitenc (IEZE) oba 43,08, 20. Jeler (K) 43,28, 21. Poljšak (ERO), 22. Tomšič (IEZE), 23r Zaplotnik (T), 24. Krničar (AV), 25. Komac (AE), 26. Vrlinič (Kon.), 27. Selak (IEZE), 28. Rojšek (EZ), 29. Rovšek (AE), 30. Ule (T), 31. Nagode (KE). Moški B razred: 1. Magušar (AV) 33,78, 2. Kavčič (K) 35,05, 3. Černuta (AE) 35,23, 4. Marin (KE) 37,14, 5. Cenčič (ŠP) 37,97, 6. Keržič (EZ) 38,dl, 7. Podlogar (KE) 38,03, 8. Benedičič 38,22,9. Ozbič 38,39,10. Gaser (vsi SP) 39,01, 11.Košir(EL) 39,11, 12.Zupančič39,16,13. Koritnik (oba IEZE) 39,23,14. Bohinec, (K) 39,68, 15. Šavli (AE) 39,89, 16. Zalaznik (AV) 40,11, 17. Šolar (K) 40,39, 18. Ješe 41,37, 19. Glicarev (oba CEO) 42,86, 20. Benedejtič (AE) 43,85, 21-^Možek (EZ), 22. Radkovič (lE-ZČSSS, Saje (Kon),
24.	B e štenfE R O L 25 jffra n t (CEO).
m Iskra • Sr
Moški A razred: 1. Pintar 36,12, 2 Peternelj 36,20, 3. Nagode (vsi ŠP) 36,22, 4. Vinko Švab (T) 36,43, 5. Vili Švab (ERO) 36,94, 6. Ribnikar (ID) 37,22, 7. Frelih 37,92, 8. Komac 38,15, 9. Rutar (oba AE) 38,49, 10. Govekar (ERO)38,71,11. J. Pogačnik (K) 38,90, 12. Kočevar (AV) .39,34, 13. Korošec (KE) 40,22, 14. Pegane (Kon.) 40,93, 15. Gatej (K) 41,84, 16. Lenarčič (EZ) 41,97, 17. Lešnak (IEZE) 42,07, 18. Žulc (KE) 42,49, 19. Štrukelj (Kon.) 43,17, 20. Kobe (AV) 52,40, 21. T. Kavčič (EL).
EKIPNI KONČNI VRSTNI RED
točke"
1.	ŠIROKA POTROŠNJA 458
2.	AVTOMATIKA	527
3.	KIBERNETIKA	966
4.	ELEKTROZVEZE	1066
5.	IC—ISE—ZORIN	1072
6.	ELEKTRONIKA	1112
7.	TELEMATIKA	1527
8.	ERO	1.626
9.	ELEKTROOPTIKA	3151
10.	IEZE	3254
11.	AVTOELEKTRIKA	3619
12.	KONDENZATORJI	3697
13.	DELTA	4657
14.	IKM	7255
LEGENDA: AE — Avto-elektrika, AV — Avtomatika, EL — Elektronika Horjul, CEO — Center za elektrop-tiko, ERO — Električna orodja, IEZE — Elementi,-ID — Iskra Delta, IKM — Inštitut za kakovost in metrologijo, KE — Iskra Commerce, Invest Servis, ZORIN, Kon.
—	Kondenzatorji Semič, EZ
—	Elektrozveze, K — Kibernetika ŠP — Široka potrošnja, T — Telematika.
stran 13
Elementi
Z lastnim znanjem do novih tehnoloških postopkov
Razširitev proizvodnega programa in osvajanje novih proizvodov na podlagi lastnega znanja, sodijo med primarne naloge, ki so si jih zastavili v TOZD Keramika in tako predstavljajo osnovne smernice razvojne strategije tega kolektiva. Nosilci, ki že uspešno uresničujejo začrtano usmeritev, izhajajo iz lastnega razvojnega oddelka, ne zanemarjajo pa tudi povezav z zunanjimi raziskovalnimi institucijami. V mladi in ambiciozni ekipi strokovnjakov razvojnega oddelka Keramike smo tokrat zaprosili za pogovor Jadranko Radivojevič, dipl. ing. kemijske tehnologije, ki ji je zaupan aplikativni razvoj AI2O3 keramike. O svojem delu, uspehih in težavah je povedala naslednje:
podlage, lahko iz njega izse-kujemo substrate poljubnih oblik in velikosti.«
»V razvojnem oddelku že tri leta delam na področju visoko-glinične (Al202) keramike. Moja osrednja naloga je vpeljati novo tehnologijo oblikovanja keramičnih prahov, t. im. — nalivanja. Do sedaj smo v proizvodnji uporabljali 2 načina pri izdelavi keramičnih elementov: — ekstrudiranje in — suho stiskanje, ki pa se ne izkažeta vedno najustreznejša.«
— V čem so torej prednosti nalivahja?
»Prednosti so večstranske. Z nalivanjem lahko izdelamo substrate za številne elektronske aplikacije (npr. piezo elektriko, varistorje, substrate za hibridna vezja, substrate za katalizatorje). Naredimo lahko relativno velike površine substratov (od 26cm2 naprej), debeline od 0,025 mm do 1,15 mm. Pri stiskanju pa smo omejeni na debelino 0,30 mm in površine pod 26 cm2. Stiskanje ustreza le za manjše površine in ne za pretirano tanke izdelke. Substrati, ki jih dobimo z nalivanjem, imajo enakomerno in visoko želeno (surovo) gostoto, ki daje po žganju keramiko z najmanjšo možno ukrivljenostjo in tudi pogostost raznih defektov (por, lukenj) je precej nižja, kot pri drugih postopkih.«
— Kako ste definirali proizvodni proces nalivanja?
»Proces se začne s pripravo suspenzije, ki vsebuje fino porazdeljene keramične prahove, veziva in dodatke v organskem topilu. To suspenzijo nalivamo na gibljivo podlago, narejeno iz materiala, ki ima s keramiko ustrezno adhezijo (oprijemljivost). Suspenzija potuje pod nožem, ki poravnava nalito plast na želeno širino in debelino. Sledi postopek sušenja, pri čemer topilo izhlapi, fini trdi delci so se združili v gost, fleksibilen keramični trak. Potem, ko ga previdno odstranimo s
zastarelo opremo, kar je vse znatno oteževalo vaše delo. Kaj menite o tem?
— Ta postopek je zaenkrat opredeljen na ravni laboratorijske, poskusne proizvodnje. Kako konkretno načrtujete njegovo uporabo v redni proizvodnji?
»Največ pozitivnih rezultatov smo dosegli pri nalivanju viso-kogliničnih substratov za hibridna vezja. Razvili smo recepturo za pripravo suspenzije, izbrali materiale, ustrezne za podlage in določili parametre, ki vplivajo na sam proces. Zato menimo, da je tehnološki proces zrel, da začnemo z redno proizvodnjo izdelkov.
— Lahko bi rekli, da je vaše razvojno delo obrodilo ugodne rezultate, posebno, če upoštevamo izredno neugodne prostorske pogoje in pomanjkljivo,
»Kvaliteta, ki smo jo dosegli pri razvoju omenjene tehnologije, je zadovoljiva, čeprav zelo
težko dosegamo ponovljivost rezultatov, pesti nas predvsem pomanjkanje opreme, s katero bi lahko kontrolirali proces in parametre, ki vplivajo na nalivanje. Potrebovali bi zaprt sistem -- ves proizvodni proces bi se moral odvijati v strogo zaprtem, klimatiziranem prostoru, kajti najmanjši prašni delci v zraku zelo neugodno vplivajo na kvaliteto izdelkov. Prav tako se zatika pri dobavi surovin iz uvoza, dobavni roki so redno daljši od 6 mesecev, včasih čakamo na naročeni material tudi leto dni.«
— TOZD Keramika se je torej glede na rezultate raz-
voja, odločila začeti z proizvodnjo Al203 keramike. Ali je nabava ustrezne opreme, oz. proizvodne linije, le še vprašanje časa?
»Glede na tehnološke parametre, ki so kvalitetnejši kot pri japonskem	proizvajalcu
KVOCHERA, bo Keramika poskušala izkoristiti vse možne vire za pridobitev te opreme. Sedaj smo v	zbiranja	ponudb, pred	z tujine,	saj
pri nas laenk je ni proizvajalca tovrstnih naprav. Delno pa lahko računamo tudi na pomoč domačih kdnstrukterjev«.
— Kakšni pa	so cilji	za
naprej?
, »V letošnjem letu bomo razvili recepture suspenzij za nalivanje varistorskih in piezo . električnih mas. Po pridobitvi nove, kvalitetne opreme pa nas , čaKa vpeljava nalivanja v proiz-vodnjor
•	'.V V,, ■	I. S.
Invest servis
Varčevanje s standardizacijo
Z enotno oblikovanimi dopisi in raznimi obrazci za poslovanje bomo spet uveljavili skupno kulturno podobo Iskre
Pred leti, ko je bila Iskra še v drugačni organizacijski sestavi, so veljali interni predpisi o obveznem, tako imenovanem hišnem stilu za oblikovanje vseh na novo razvitih in izboljšanih izdelkov in tudi o grafično poenotenih dopisih, obrazcih in prospektih za celotno poslovanje »vesoljne« Iskre. Z leti je predpis dobil luknje in ga je ostalo toliko kot nič, sedaj pa spet kažejo prizadevanja da se bo nekaj premaknilo, saj je bil januarja sprejet sporazum o celotnostni podobi Iskre.
Na temelju grafičnih osnutkov IC marketinga je organizacija ZORIN po posvetovanju z delovnimi organizacijami Iskre pripravila standard za delno poenotenje raznih obrazcev, ki jih uporabljamo pri poslovanju. V prvem naletu je bil splošno in ugodno sprejet grafični osnutek za dopise, ki ga nekatere organizacije že uporabljajo, druge se pripravljajo na natis, tretje pa se še obotavljajo, oz. trmasto vztrajajo na svojih sedanjih, grafično več, ali manj neustreznih oblikah.
Da morajo imeti dopisi enotno oblikovano glavo, je jasno slehernemu, saj je to prvi in najpogostejši posredni stik med ljudmi, kjer se zrcali podoba človeka, organizacije, družbe in ustvarja tako imenovani image. Zato ni vseeno, če so na nekaterih dopisih drugačne črke od obvezne »helvetice«, drugačen znak Iskre itd., skratka >>šarenilo<‘, ki namiguje na
medsebojno razcepljenost organizacij.
Vzlic temu kaže, da bodo dopisi kmalu poenoteni, morda z zamudo, ki jo velja upoštevati. Nekatere organizacije imajo namreč stare zaloge dopisov, ki jih je škoda zavreči. Bolj nejasno je z drugimi obrazci: računi, naročilnicami, dobavnicami, prevzemnicami in vrsto drugih, ki so v rabi pri poslovanju. Tod je problem v tem, da morajo ti obrazci ustrezati tudi računalniški obdelavi. Ker imamo razne računalniške sisteme, ki niso prilagodljivi, je to še teže. Tu se zelo nazorno kažejo razpoke naše notranje zaletavosti in neorganiziranosti. Do poenotenega oblikovanja izdelkov, embalaže, prospektov in druge dokumentacije pa smo še bolj oddaljeni.
Če se to pot osredotočimo na grafično poenotene dopise in kasneje še na nekatere druge obrazce, se ponuja za-
misel racionalnosti z varčevanjem. Z natisom večjih količin bi prihranili 15 ali celo 20 odstotkov pri stroških, glede nato, da so osnutki dopisov in drugih obrazcev dimenzijsko in grafično enaki za vse, razen za naslove organizacij, ki jih v tiskarni sami spremene. Tudi distribucija je ugodnejša z enega mesta, kot pa če vsaka organizacija išče svojega tiskarja.
Invest servis ima v kleti stolpnice- tiskarno. Majhno sicer, vendar specializirano prav za nekatera dela, kot so tiskanje obrazcev,_ tehniških navodil, prospektov, koledarjev v barvah, revij in podobnega. Te dni bo dobila opremo za fotos-tavek, kar bo bistveno zboljšalo pripravo tekstov v primerjavi z deosedanjim sistemom IBM. V načrtu ima nakup stroja za zlaganje, kar sedaj opravljajo sodelavke ročno. Stroj bo nadomestil 14 rok in bo povrnil nakupne stroške v
poldrugem letu. S takšno opremo bo tiskarna kos slehernim naročilom, tuditiskanju revij ustrezne velikosti na kakovostnem papirju.
Če bi Invest servis prevzel tiskanje dopisov in obrazcev ža celotno Iskro v velikih količinah, bi prihranili nekaj deset milijonov novih dinarjev samo pri stroških. Ne gre torej za čisti »kšeft«, ampak za racionalizacijo z varčevanjem. Mimo prihrankov bi bila kakovost ti-skarskih storitev tudi vedno dobra ter sodobna z uporabo samokopirnega sistema. Edin prehoden zadržek je, da Invest servis v tem trenutku kadrovsko ni dovolj močan za nove naloge. To pa je le vprašanje časa.
Z novim fotostavkom bi v tiskarni Invest servisa lahko doma v hiši postavili ceneje 'vse tekste, npr. za glasilo Iskro (odpadli bi dosedanji prenosi v Novo mesto in nazaj) in tudi natisnili bi glasilo ob sedanjem zmanjšanem formatu, vendar samo na boljšem tiskarskem papirju, ne pa na rotacijskem.
Sporazum o celostni podobi Iskre dobiva tako že konkretne oblike in predlog, v katerem je zajeta tudi racionalizacija. In kdo ni za milijonske prihranke?
Marjan Kralj
V tiskarni Invest servisa' v stolpnici Iskre bodo te dni dobili sodobni sistem za sestavo besedil irfipostavitev slik, tako imenovani fotostavek. Z'novim sortirnim strojem ali po slovensko znašalko pa bodo odpravili ozko grlo pri^laganju natisnjenih prospektov, revij in podobnega, (foto Marjan Kralj)	^ Vj
Kultura
Predstavljamo naše slikarje: S fanti Zgaga
Slovenski materi
Pozdravljena nam mati blaga, ki v srcu nosiš zlati, sladki dar, poklanjaš upe, nade draga, mladini tvoji snivaš čar.
Ko darovala si svobodi, najdražje — sina si za nas, sladila život si v tugobi, ko tujca trd je bil poraz.
V rožno gredo trosiš hčere in sinove, da vzklili domu bi cvetoč jasmin, ak’ teptan ponos bil domovine, heroj ostal, Slovenec znan bo, sin.
Zato nam živi mati naša, popolni setev sinov in hčera, ko dvignila življenje iz temnine, odstranila kopreno si gorja.
M. Novak

.".V"
Vladislav Stres Poletje
Kako sem srečen, da živim, kako sem srečen, da gorim, da se izliva vsa ta kri, da sem rumen, zelen—rdeč in bel kako sem srečen, da živim.
Kako sem srečen, da hrepenim, hodim po sledeh tvojih stopinj s tvojim, tvojim smehom se smejim, tvoje predem bele niti, tvoj šepet tako poznam..
zuta volani: Presenečenje
On: Bova?
Ona: Kaj?
Ona: Brala, spala, ali...
Ona: Kaj?
On: Knjigo Narava ima vselej prav Mauricea Messegueja. Piše, da so česen, zelje in čebula najzdravilnejše rastline...«
Ona: O, česa ne poveš. Pa... kreša, ki je naravni antibiotik pa kamilice, pa..!
On: Česen je celo večkratni naravni antibiotik.
Ona: (Umolkne in premišljuje). Čemu bi se prerekala. Bolje dautihnem. Zaspati tako, ali tako ne morem. Ta moj stari samo bere v postelji. Vsak večer. Ul!
In bliža se 8. marec, dan žensk. Sem sploh še ženska v njegovih očeh! Vsi praznujejo ta dan. Že res, da se ga nacukajo, a vsaj rože kupijo ženam.
On: Spiš?
Ona: Ne.
On: Pozabil sem ti povedati, da prvega dobim še pol plače. Zaostanek od dohodka. Nekaj ti bom kupil.
Potem bere dalje.
Ona: (molči in premišljuje): Krzno? Kakb si želim pravi krzneni plašč. Perzijaner? Kje neki! Vsaj lisičko. Zadovoljila bi se tudi z ovčko.... Morda bo kupil kaj zlatega? Zapestnico? Kako bi se je razveselila! Ali pa vsaj prstan. Prstanček. S kamnom, ali brez... No, lahko bi bil tudi srebrn. Letos so zelo moderne srebrne verižice. O, ko bi mi kupij vsaj uhančke. Viseče, na majhni verižici. Kako lepo se tresljajo in lesketajo na obeh straneh lic!
On: Spiš?
Ona: Ne.
On: Presenečenje! Ja, pa bo res presenečenje!«
Ona: (sama zase) Kakšno!? Saj vem. Kupil bo rože. Najcenejše. Opoldne, ko v cvetličarni ni več izbire.
Ali pa bo kupil naslonjač. Tako si ga želim v dnevni sobi.
Pa kristalno vazo bi rada. Kako fep je kristal.!
On: l/eš, kaj smo kupili ženskam v službi?
Ona: Kaj?
On: Vezen prtiček in keramični krožnik z originalnimi slikarijami neke naivne slikarke.
Ona: Lepo. Me bomo dobile le pojedino in obisk folklorne skupine. Pa plesali bomo.
Ona in bn zaspita.
Ona 8. marca: Opoldne:
Ni ga. Le kje hodi?
Zvečer: Sama bom večerjala. Na zdravje!
On: se vrne ob enaindvajsetih: Pozvoni in vpije: Žena, ženkica!
Odpri! Nekaj sem ti prinesel. Pridi pogledat!
Ona: Že grem. o-o-o-h!
On (navdušeno) Poglej! Ves popotndam sem tekal iz trgovine v trgovino in izbiral... najboljše. Tu je pet krasnih zeljnatih glav, sedem kilogramov čebule in trije kilogrami česna.. Plačal pasem še zaboj čudovitega korenja — sem ga že plačal. Samo zdravje.,Si veaela?
Ona: Seveda. Prav to sem si želela. Pridi večerjat. Osmi marec gre h koncu...
Polona Škrinjar JMcivicCl
—	»Sa/ vidiš, da sva se šele vselila! Kako naj...«je rekla ženska z otrokom in ga pozidala, da bi malo utihnil.
—	»Zmenili smo se, da bo Marica hodila k očetu vsak mesec, zdaj pa vama je še enkrat na leto pretežko. Lep oče...«
—	»Se sami smo v drenju, saj vidiš... Ti imaš celo hišo sama...«
Marica je pogledala v zasop-Ijeno okno. Priletela je taščica, pobrala nekaj zrnc z okenske police in spet odletela.
—	»Lej, ptiček!« je vzkliknila zadovoljno in stekla k oknu.
—	»Marica, ne tekaj po kuhinji, ko pa imaš tako blatne škornje!« je zavpila mati in jo grdo pogledala. Tudi ženska z otrokom je pogledala v njene škornje. Marica je zardela, zdaj ji je bilo še bolj hudo, še bolj vroče.
—	»Ne bom ga čakala, zamudila bom avtobus za nazaj«, je čez čas zavzdihnila mama in se obrnila.
—	»Mamica, jaz bi šla rajši domov,« je poskočila Mari in se ji skrila v krilo.
—	»A/e, nič ... kar tu boš ... naj malo ve, da te ima, naj malo ve, kako te je treba hraniti, pa oblačiti pa... oh, dedci...« Obrisala si je potno čelo, pogledala po ženski, ki je še kar zibala otroka v svojem naročju. Izpod privihanih rokavov so ji silili ven goli komolci, rdeči, tudi roke je imela tako rdeče — od pranja gotovo. Tako, kot ona včasih, ko je rodila Marico in Andreja. Se dobro, da je vsaj
Misli
Žensko ugibanje je dosti bolj natančno kot moško prepričanje.
Vsaka ženska je igralka, manj ko se to opazi, večja igralka je.
Srce je edini instrument, ki tudi zlomljen dela.
Človek brez ljubezni jemlje, človek poln ljubezni, daje.
Ljubezen brez spoštovanja je greh, ki ustvarja druge grehe
Ljubezen je sreča, ki jo dajemo drug drugemu.
SRte ,ov	. ■
v .tBOObsv Vcm^ .»toVai,tr. iv-:,e
Narava in modrost govorita vedno isti jezik
—	»Tako, zdaj boš pa lepo ostala pri očetu en teden. Pa da boš pridna! Pazi pri smučanju, da se ne polomiš! In obleci se, mrzlo je!«
Ivanka je potisnila hčer v kuhinjo in zaprla vrata za svojim hrbtom.
V kuhinji je bilo vroče. Na štedilniku je bil kup loncev, na vrvici, napeti od okna do okna, so visele otroške pleničke in povijala.
Dišalo je po cimetu, po sveže pečenem zavitku.
Marica je vdihnila vase ta vonj, bila ježe pošteno lačna, z mamico sta bili na poti skoraj tri ure. Bilo ji je vroče v debelem zimskem plaščku, prestopala se je z noge na nogo, po podu se je izpod njenih škorenjčkov cedila luža.
—	»Naj se sleče! In preobuje! Ne vem, ali bo tako vsak dan... vse mokro po kuhinji.«
Marica je plašno pogledala po kuhinji, po materi zadaj in ženski, ki je pravkar stopila v kuhinjo z otrokom v naročju.
Otrok je vekal, bil je ves premočen, rdeči obrazek se mu je kremžil, po licih so mu tekle solze.
Marica se je premaknila korak nazaj, a jo je mati ujela in spet potisnila predse.
—	»Ali Martina ni doma?« je rekla hladno tisti ženski pred seboj, »rekel je, naj jo pripeljem ta teden, ko so počitnice. Pa s plačevanjem sta tudi v zaostanku. Lahko bi bila vsaj ti malo drugačna od njega!«
Andrej pri kruhu in na svojem. Da mu ni mar očeta...
Grenko se je nasmehnila Marici in odprla vrata.
— »V nedeljo te pa pridem iskat,« je še rekla in trdo zaprla za sabo.
Marica je ostala zdaj sama v kuhinji. Ko je mami odšla, je izginila tudi ženska z otrokom. Jok se je slišal zdaj za zaprtimi vrati.
Zdaj ni vedela, kaj naj. Razgledovala se je po tuji kuhinji, po omarah in štedilniku, po mizi. Nič več ni bila tačna, samo utrujena še. Odstopicala je do prvega stola in sedla. I/ kuhinji je bilo tiho. Zunaj se je slišal vrišč otrok, kepali so se spodaj na dvorišču.
Marica še je presedla na drug stol, k oknu, pritisnila obraz na šipo in se našobila. Po parkirišču je prihajal oče, z nočne izmene. Spoznala ga je po hoji in po plašču z visokimi zavihki.
' Pred blokom se je ustavil, pogledal prav v okno, Marica je poskočila, prepričana, da jo je opazil, zamahnil nekaj z roko in z opotekajočimi koraki stopil do vhoda.
— »Nikoli ne pride, kadar je treba! Nikoli! Prekleta pijača!« je zaslišala žensko v sobi, ko je zarožljal ključ v vratih. Nato je spet vse potihnilo.
Na okenske police je lezla megla, mrzel februarski dan je zarisal na šipe ledene rože...
Ugodna prodaja
Vse Iskraše obveščamo, da lahko do 15.04.1985. pod ugodnejšimi pogoji kupijo naslednje izdelke:
Naziv izdelka	Cena s popustom
Zbirka Dobro jutro elektronika
—	spoznavam osnove	4.855,50	din
Zatemnilnik svetlobe ZS1	1.398,00	din
Zatemnilnik svetlobe ZS1-S (senzorski) 2.146,00	din
Intervalno stikalo	1.147,00	din
—	10% popust na tovarniško ceno
. — kredit na 3 obroke brez pologa (velja samo, če je skupen znesek večji od 4.500,00 din).
—	nizka obrestna mera 28%.
Informacije dobite v Ljubljani, pri tov. Štrus, telefon 213-213, int.: 35-89, ali v Iskri—industrijska elektronika, Kostanjevica na Krki, telefon (068) 69-726, ali 69-793 — v prodaji.
* . .....................
Prospekte, cehike in obrazce za nakup smo poslali predsednikom OOS v vse Iskrine TOZD. Priporočamo vam, da pohitite z nakupom, dokler so izdelki še na zalogi.
S te? ” "
d s
#1

Naš sobesednik ing. Slavoj Jenko
Pot
do izvirne, trn domačem znanju razvite proizvodnje
»Če preideva ob koncu najinega razgovoraz magnetov na kondenzatorje,« je nadaljeval svojo pripoved naš sobesednik, »potem naj najprej povem, da sem na IEV prevzel oddelek za merilne aparature in seveda sodeloval pri razvojih sestavnih delov. Tako sem'prišel do že omenjenih magnetov, nakar sem sodeloval tudi pri razvoju elektrolitnih kondenzatorjev. Takrat je kemični laboratorij na IEV vodil ing. Milan Slokan, ki vam bo seveda lahko povedal še številne podrobnosti in dejstva o nastanku in proizvodnji kondenzatorjev ter vseh drugih elementov, ki so danes v proizvodnem programu IEZE. T akrat so se kondenzatorji šele prav začeli uspešno razvijati pri nas, medtem ko so Zagrebčani mislili, da so že na konju. Vendar pa jim proizvodnja ni uspela, tako kot nam, ki smo brez licenc sami razvijali kondenzatorje. Seveda pa je bila pot do njih težavna. Takrat smo smo precej potovali in med drugim, sem bil tudi na Dunaju. Tam smo obiskali tudi neko tvrdko in koso se informirali iz kakšne stroke smo, so nam pokazali samo tisto, na kar se nismo preveč razumeli. Med drugim so nam pokazali tudi eloksiranje aluminijevih trakov za elektrolitske kondenzatorje. In kar me je takrat
malce presenetilo, je bil način zaščite trakov proti onesnaževanju. V tovarni so imeli prostorno sobo in v njej je bil zračni nadpritisk. Vrata sobe so bila dvojna in zatesnjena, folija pa je šla skozi špranjo v prostor, kjer so eloksirali aluminij, skozi drugo špranjo pa je Al folija zapuščala prostor. In ker je bil v sobi nadpritisk, je zrak sam silil skozi špranjo ven, nikakor pa ni mogel noter, to pa je bila vsekakor prav skrajna pozornost do čistoče. Tako je bil aluminijasti trak 99,9% čist. Tudi v Ljubljani smo namreč že dobro vedeli, da mora biti folija dobesedno skoraj stoodstotno čista.
Od takrat poznam tudi resnično anekdoto, ki najbolje ilustrira vse težave v zvezi s čistostjo folij. Dunajska tovarna je izdelovala elektrolitske kondenzatorje, ki so bili znani po svoji kakovosti. Vedeti namreč moramo, da so elektrolitski kondenzatorji zelo občutljivi in je njihova življenjska doba zelo kratka, če ni vse v redu z njimi glede kemije. V tisti dunajski tovarni je torej leta in leta tekla proizvodnja, svoje izdelke so prodajali različnim tvrdkam, ki so izdelovale radijske sprejemnike. Naenkrat pa je prišlo do preplaha, ko so začeli vsi radijski sprejemniki nekeznanetvrdke prihajati nazaj v servise z isto napako, odpovedali so namreč elektrolitski kondenzatorji. Po nekaj mesecih je to postala že prava katastrofa za prodajo. Začeli so iskati vzroke za napake na vse načine, vendar niso ničesar našli, kajti vsi potrebni ukrepi za proizvodnjo so bili-,v redu. Nazadnje so ugotovili, da so bili vsi zaposleni v oddelku izdelave kondenzatorjev oblečeni po predpisih v skrajno čista delovna oblačila, hodili so na malico in se vračali na delo pod istimi pogoji. Vendar pa je ena izmed delavk imela slučajno
zelo rada slanike, ki jih je jedla za malico. In ko se je vračala z malice, je imala po rokah ostanke soli z nasoljene ribe. Klorid na njenih prstih je bil vzrok za napake na kondenzatorjih, kajti klor' je že v neznatnih količinah strup za elektrolitne kondenzatorje.
Tako smo v IEV začeli na najrazličnejših koncih in krajih izdelovati upore, kondenzatorje, keramiko kot nosilce za upore, keramične kondenzatorje in končno smo lepega dne začeli izdelovati tudi kristale za stabilizacijo frekvence. To je bila zamisel Milana Slokana, hkrati pa je IEV začel delati tudi za našo armado. Vojska je imela namreč precej radijskih oddajnih postaj in od nje smo tudi dobivali sredstva in podporo za naše posamezne projekte. V glavnem se je Slokanu takrat posrečilo, da je pregovoril pristojne vojaške službe, da bi tudi pri nas začeli s proizvodnjo kristalov, ki jih je bilo dotlej potrebno uvažati. Kljub pičlim sredstvom smo začeli nekaj kombinirati. Imeli smo ing. Ravnikarja, fizika po stroki, ki je prevzel delo s kristali, razvoj pa smo začeli s potrebo, da bi dobili nekatere najosnovnejše stvari. Tako smo najprej dobili brazilske kristale silicijevega	dioksida—kremena—,
posrednik dobav pa je bili neko podjetje v Milanu. Zato sem odšel v Milano k tej tvrdki, tudi njihovi predstavniki so potem prišli k nam, pogovorili smo se in ugotovili, da bi potrebovali brusilne stroje, ki so jih izdelovali samo v Ameriki. Skratka, nekaj smo lahko naredili sami, drugega pa ne. To pa je bilo dovolj, da smo pri naši vojski dobili takrat za to dejavnost zeleno luč.
Ko je bila zelena luč prižgana, smo bili v Parizu. Tam je bil tudi profesor Z ega, kot uslužbenec IEZ, ki se je ukvarjal s feriti. V Parizu je bil poseben inštitut ENET, ki seje med drugim tudi ukvarjal s poskusno proizvodnjo kristalov. V Parizu smo si torej vse dobo ogledali, vendar sem končno ugotovil, da si
;r;
'
.. -	• m ««_
V Kotnikovi ulici pa je IEV organizirala obrat za proizvodnjo vseh vrst miniaturnih žarnic, predvsem avtomobilskih, nadalje fotocelic, Miiller—Geigerjevih cevi In telefonskih prenapetnostnih' odvodnikov.
s- ef-el obod
z njimi ne moremo nič pomagati. Kasneje smo izvedeli v Milanu za tvrdko API Italiana, ki je izdelovala omenjene kristale za italijansko vojsko. Sicer je bilo v tej italijanski tvrdki vse precej primitivno, a so vendarle prišli do nekih rezultatov, vse moči pa so bile usmerjene v kristal, ki je moral biti odrezan res do minute natanko v stopinjah, če si ga hotel kvalitetno izdelati. Takšno točno orientacijo pa so izdelovali po zunanjih ploskvah kristala, kar pa je bilo precej približno. Kasneje sem izvedel, daje bilozatov Milanu precej škarta. Toda vsemu temu navkljub so bile v Milanu za nas le osnove in tja je odšel zato tudi ing. Ravnikar. V Milanu so imeli namreč majhno delavnico z morda desetimi zaposlenimi. V Ljubljani pa smo potem s tem delom nadaljevali in smo imeli ustrezen obrat v Črnučah. Razvijali smo tako kristale naprej. Na njih je delal neki fizik, ki je naredil rentgensko orientacijo teh kristalov, kar je pomenilo, da so se rentgenski žarki odbijali in je bilo zato moč nastaviti diamantno žago zelo natančno pod potrebnim kotom. Tako smo uspeli. V Ljubljani smo takrat mnogo prej naredili ustrezne kristale kot pa so jih naredili v Beogradu, kljub vsej veliki podpori. Vse skupaj je potem zamrlo, kako in kaj pa je bilo potem, o tem vam bo zagotovo lahko veliko povedal in. Milan Slokan.
Lahko bi za konec naštel ševr§to •drugih dejavnosti, ki smo jih začenjali na Inštitutu za elektrozveze, vendar pa je marsikaj, že začetih načrtov bodisi zaradi ozkih grl bodisi zaradi nerazumevanja zamrlo. Tako se je, na primer, nek oddelek ukvarjal z »aparaturami za pošiljanje podatkov po električnih visokonapetostnih daljnovodih, v njem pa je delal Kunaver, ki je bil prej v Švici pri BBC.ter je od tam prinesel potrebna znanja o teh aparaturah. Takosmojih tudi lahko sami izdelali in z njimi opremili naše transformatorske postaje ih centrale.
Podobno je bilo tudi s feriti, kjer je delal Zega in je imel pri razvijanju kemijske probleme. Obrat fe-ritov je bil takrat v Šiški in lahko rečem, da so se fehti razvili tako rekoč iz nič, brez sleherne druge pomoči. Imeli smo tudi obrat ger-manijevih tranzistorjev, ki gaje vodil Šel iger, Začetek tega obrata sega v nekdanje barake na Jamovi cesti, kjer stoji danes novo poslopje Fakultete za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo. Kakor torej lahko vidite1,ti-z!elo široko, dobro in zanimivo smo šVfa-krat zastavili delo, posledica vsega tega pa je, da ima Iskra danes zlasti na področju sestavnih delov in elementov pretežno izvirno, na ddmaččm znanju razvito proizvod-njdvkFfe^še kško pomembna prav v teh sedBrtjih' časih, ko je znanje terrtefj ^ieherflega razvoja in pomembna proizvajalna sila.«
kra Iskra Iskra Drugi c nm. * -
• Sarajevski list Oslobodenje je pripravil anketo med večjimi sistemi o oceni poslovanja v letu 1984 in o razvojnih možnostih v prihodnje. Med anketiranimi predsedniki poslovodnih odborov je bil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, ki je med drugim dejal, daje Iskra uresničila poslovne cilje, ki jih je načrtovala za leto 1984. Precej velike izgube Iskre—Telematike pa so zmanjšale . dobre poslovne rezultate Iskre kot celote.jskra sicer po vseh kazalcih poslovanja sodi med boljše organizacije v Jugoslaviji. Dokaz za to je stalnost v izvozu, ki danes predstavlja več kot dva odstotka vsega jugoslovanskega izvoza, medtem ko je uvoz manjši za en odstotek. Pet do šest milijonov dolarjev, ki jih Iskra daje za uvoz opreme je premalo za vključevanje v svetovno tehnološko tekmo. Zunanja trgovina je področje, kjer prihaja naš birokratizem najbolj do izraza, kjer je administriranje največje. Dolga vrsta izvoznih in uvoznih dovoljenj je že absurd, saj je elektrotehnika danes najbolj odprta dejavnost na svetu. Iskra osvaja nove programe, toda še vedno prepočasi glede na možnosti v računalniški in procesni tehniki ter avtomatizaciji. Razlog sozmanjšane možnosti investiranja, tako v potrebno opremo, kot tudi v kadre. Razvoj danes merimo s količino vloženega znanja ne pa s tonami, nietri in kilovati kot pred dvajsetimi leti. Znanje je danes najdražje blago na svetu in se investicija v znanje tudi najbolj izplača. V preteklem srednjeročnem planu se je Iskra opredelila za izvoz kompleksnih sistemov in tudi dosegla pomembne dosežke na tem področju. Prodali smo tudi licenco za integrirana vezja v srce elektronike — Silicijevo dolino. Za naslednje obdobje je Iskra definirala programe in pogoje za njihovo uresničevanjema štirih osrednjih področjih: teleinformati-ka, kibernetika, mikroelektronika in široka potrošnja. Računamo, da bomo okrog 1990. leta izvozili polovico celotne proizvodnje. Da bomo to tudi dosegli, moramo programe in investicije osredotočiti na nekaj širših segmentov, ki ustrezajo najmodernejšim svetovnim tehnologijam. Do tega obdobja moramo podvojiti tudi odstotek vlaganj v razvojnoraziskovalno dejavnost, le-ta danes znaša 4.5 do 5 odstotKov od celotnega prihodka.
• Informacija o podelitvi Iskrinih nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge se je pojavila v večih časopisih. Še posebej na široko se je o tem razpisal Gospodarski vestnik, ki je obširneje podal tudi obrazložitve za vse nagrajence. Časopis med drugim piše, da so se leta 1983 v Iskri odločili, da začnejo podeljevati posebne nagrade za diplomske in magistrske naloge, ki naj bi diplomanteže ob zaključku študija vzpodbudile in pritegnile k reševanju odprtih vprašanj v združenem delu. Pri tem niso postavili meja med posameznimi vedami, odločili pa so se, da bodo prispele naloge ocenjevali predvsem z vidika uporabnosti, prenosa izsledkov v proizvodnjo in omogočanja uporabe domačih materialov. Iskra že j ■ drugič podeljuje take nagrade, kar je v skladu z njeno poslovno
politiko hitrejšega razvoja lastnih znanstveno-raziskovalnih zmogljivosti.
•	Delo, Dnevnik, Dolenjski list in nekateri časopisi iz drugih republik so objavili informacijo o pomembnem Iskrinem poslu v Sovjet ski zvezi. Nova združena !OZD dveh novomeških Isker bo namreč letos dobavila Sovjetski zvezi 2 brezprekinitvena sistema za dispečerska centra v Moskvi in Minsku. Celoten posel jevreden3,6 milijona dolarjev in pomeni okrog 60% celotnega izvoza te nove temeljne organizacije. Oba sistema bo Iskra dobavila sovjetskemu partnerju v četrtem trimesečju letošnjega leta, v prvi polovici prihodnjega leta pa pričakujejo začetek obratovanja. Iskra bo tudi izšolala sovjetske strokovnjake, ki bodo prišli na specializacijo v Novo mesto.
•	Tanjug je posredoval zanimivo vest z niškega območja, ki je glede razvoja mikroelektronike zelo poučna tudi za Slovenijo, Več kot 70 organizacij združenega dela iz niške občine je namreč podpisalo samoupravni sporazum o združevanju sredstev, namenjenih za razvoj mikroelektronike, ki naj bi bila temelj razvoja vseh gospodarskih področij. Ro tem sporazumu bodo niški kolektivi zagotovili več kot 400 milijonov dinarjev, ki jih bodo vložili v razvojne programe Elektronske industrije Niš, v področje mikroelektronike. Pridružile naj bi se še druge zainteresirane organizacije na niškem območju in v vsej republiki, saj si je Srbija zastavila mikroelektroniko za najvažnejšo vejo v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
•	O posvetu Zveze komunistov Jugoslavije na temo zunanja trgovina je obširno in izčrpno poročal ves jugoslovanski tisk. Med argumenti iz.prakse so sredstva obveščanja na vidnih mestih citirala tudi Iskrinega delegata na konferenci Milana Loparnika. Tako je ugledna beograjska revija Ekonomska politika v obširnem komen tarju o konferenci napisala, da je Iskrin delegat Milan Loparnik slikovito prenesel stališča komunistov tega velikega kolektiva. Ugotovil je namreč, da »čeprav se je velika večina strinjala, da so zaključki zapisa o mišljenju članov zveze komunistov pa ključnih vprašanj ekonomskih odnosov s tujino ne moremo razrešiti z aktivističnim pristopom, ki je najpogosteje voluntarističen. Če je izvoz naš edini izhod, potem mora imeti ta izhod svoj ekonomski značaj.« Več kot polovico razprav seje navezovalo na Loparnikovotezo, da je zožen devizni prostor delovanja organizacij združenega dela po vzročil padec tehnologije in s tem zaostajanje za svetom, ki ga bomo šele občutili. O tem je poleg drugih govoril tudi Anton Stipa-nič iz Gospodarske zbornice Jugoslavije, ki je med drugim dejal, da če od novega sistema pričakujemo pravičnejšo rešitev delitvete majhne (devizne) pogače, bo to povzročilo še večji devizni primanjkljaj.
■a Iskra Iz tujega strokovnega tiska ■
Kam z vesoljskimi razvalinami
Po najnovejših podatkih službe NORAD (North American Aeros-pace Defense Command), ki je odgovorna za pravočasno opozorilo ob morebitnih letalskih napadih, kroži sedaj v vesolju nad 3.800 ostankov nekdanjih umetnih satelitov. V nižjih plasteh pa kroži še blizu 10 tisoč manjših delov, ki bodo zgoreli, ko bodo zašli v ozračje. Nevarnost, da bi posamezni deli vesoljskih razvalin padli komu na glavo, je izredno majhna. Leta 1969 je tak del iz sovjetskega satelita zadel japonsko ladjo. Že prej, leta 1961 pa je po besedah Fidel Castra, nek kos iz ameriške vesoljske ladje ubil kubansko kravo. Brez nevarnosti je potekal tudi padec 70,5 tone težkega Skylaba NASA, ki so vsi deli potonili v Indijskem oceanu, vendar pa > je 5 ton težki sovjetski 954 razsejal radiokatiyge1(p.stasnke , na nekaj 100 km2velikei^pč<dr9ŠjrV:. v Kanadi.	. vsiora endmerr
Američani sedaj razmišljajo, kako bi satelite, kijih ne morejo popraviti v vesolju, navezali na jekleno vrv in jih nato vrgli v ocean, ali pa še bolje, zbrali na nekem natančno določenem po prostoru v vesolju, kjer bi za vse večne čase krožili kot nekakšna vesoljska deponija.
Radar razlikuje točo od dežja
Ameriški fizik T. A. Šeliga iz državne univerze v Ohiu je odkril radarski merilni postopek, s katerim natančno določi, kdaj pada toča in kdaj deževne kaplje. Metoda temelji na polarizacijskih učinkih radarskih valov. Šeligov postopek ima samo eno šibko točko in sicer dodatno merjenje odklonov, to pa pomeni 5% več stroškov pri radarskih vremenskih opazovalnici-,Glede na to, da znašajo letne odškpdnioe kmetovalcem v ZDA prjpHip, 700, milijonov dolarjev, bodo le-te z novim načinom prav-
očasnega odkrivanja toče več kot za polovico manjše.
Tekmovanje o vzdržljivosti
Najtežja avtomobilska proga na svetu je rally Pariz—Dakar v Senegalu. Približno 14.000 km dolgo cesto, prevozijo vsako leto v 21 dneh. Letos so bili zmagovalci Belgijec Gaston Rahier z motorjem BMW, Italijan Zaniroli—Da Silva z osebnim vozilom Mitsubishi ih Nemca Karl in Jošt Capito (oče in sin) s tovornjakom Mercedes Unimog. Za rally, ki vodi po nekaterih afriških področjih ipo brezpotju, so proizvajalci vozil izbrali najboljše sestavne dele. Kljub temu večina vozil ni prišla na cilj, med njimi pri osebnih avtomobilih Audi Ouattro, Opel Manta in tudi Porsche. Pri motorjih je bil ponovni zmagovalec BMW, medtem pa se je močno zataknilo pri tovornjakih. Najtežji tovornjak proizvajalca DAF, ki gajevozila holandskasku-pina, je imel uradno prijavljeno
moč 510 kW, v resnici pa celo 660 kW. Zanimivo je, da je kljub silni moči izpadel na zadnjem delu proge in prepustil prvo mesto Mercesed Unimogu z močjo komaj 132 kW. Rally je spremljalo na stotine poskusnih inženirjev od vseh poglavitnih proizvajalcev avtomobilskih vozil na svetu.
Telefon s kaseto
Iskanje papirja in svinčnika ob telefonu bo kmalu odveč. Novi kasetofon povezan s telefonom je dejansko beležnica telefonskifi razgovorov. Vsak telefonski pogo vor posname namreč novi kasetofon na trak povsem avtomatično in se sam izklopi, ko je prekinjega telefonska zveza. Seveda je možno vsak posneti pogovor vsak čas reproducirati, izbrisati, ali pa snemanje sploh opustiti pri posameznih telefonskih pogovorih. Kasetofon uporablja običajne kasete, njegovo uporabo pa je odobrita zahodnonemška pošta.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Šport in rekreacija
Iz otroških spisov ob 50-letnici Planice
Planico je treba doživeti
Piše: prof. Drago Ulaga
Ob proslavi 50-letnice Planice so razpisali za otroke osnovnih šol nagradni literarni in likovni natečaj, ki je naletel na dober odmev. Komisija, ki ocenjuje dela otrok, je prejela 8248 risb in spisov. Presenetljivo je, kaj vse vedo otroci o naših skakalcih in kako srčno si želijo, da bi lahko prišli v dolino smučarskih skakalnic in videli vse na lastne oči. Objavljamo nekaj odlomkov iz njihovih spisov.
O smučarju skakalcu:
Ko pride na pol poti in se od mize odlepi, v zrak kot ptič poleti, vedno ponosno pogledam ljudi,saj vse to se dogaja tu na naši skakalnici.
Dedek je imel prav. Planico moraš doživeti in potem postane del tebe, je zapisal učenec 3. razreda.
Ko sem zagledala Planico, sem občutila to, čemur pravijo lepota narave (Polona, 7. razred).
Ko sva prinesla z očkom moje polomljene smuči v servisno delavnico Elana v Begunjah, sem prvič videl Rudija Finžgarja. Toliko stvari bi ga rad vprašal/pa si nisem upal. Dobro pomnim njegove besede: Bomo že uredili, za skakalce zastonj.
Bolj ko se je bližal začetek tekmovanja, bolj sem se bal, kot da sem tudi jaz v skakalčevi koži.
Pionirske vloge, ki jo je odigrala Planica, ne bomo mogli nikoli pozabiti.
Bili smo presenečeni, ko je na naši skakalnici zmagal naš tekmovalec! Primož je tudi pozneje še
mnogokrat v naša srca prinesel veselje.
Našega, nekdaj tlačanskega človeka je Planica obogatila s spoznanjem, da lahko tudi Slovenci kaj dosežemo v tem športu za pogumne fante.
Po ogledu velikanke se mi v misli vrine stavek, menda je Kosmačev: .-Zdi se mi, da mali narodi bolj, ali vsaj drugače ljubimo svojo domovino, kot jo ljubijo veliki. Majhna je.... In ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki so polni lepot...« Eden izmed takih ko-
tičkov je tudi Planica, pomislim in se še enkrat ozrem na velikanko.
V avtobusu je vladalo prijetno razpoloženje. Peli smo' in se veseli-li. Zal mi je bilo, daje bilo vse mimo pa tudi žal, da nisem fant in se ne morem vključiti v klub skakalcev.
Vendar zato še bolj spoštujem in občudujem skakalce in seveda Planico. Ponosna sem, ker sem z Gorenjske, kije prav zaradi Planice svetovno znana. Vendar vem, da gre vel ikanska zasluga za ta sloves organizatorjem prireditve. Brez teh požrtvovalnih mož bi Planica ne bila prava Planica (Marja iz Radovljice).
Stara planiška velikanka v primerjavi z ljubljanskim nebotičnikom
Iskra leze — TOZD Polprevodniki Trbovlje
Osl J tradicionalni veleslalom
Dne 28. februarja so se na Soriški planini zbrali delavci DO IEZE, da med seboj preizkusijo svoje znanje na snegu. Za to tekmovanje se je prijavilo rekordnih 219 tekmovalcev, od tega se jih le 14 ni udeležilo.
UVrščenih je bilo 197 tekmovalcev, rezultati pašo bili naslednji:
Daljša proga, TR—A: 1. Suhar (ME) 53,35, 2. Novak (KEKO) 54,35, 3. M. Sever (ME) 54,57, 4. Gornik, 5. Zalokar, 6. Guzej, 7. P. Sever, 8. Hočevar, 9. Izgoršek, 10. Bregar.
TR—B: 1. Zupančič (Feriti) 50,21, 2. Koritnik (Pol.) 50,50, 3. Kamnikar (Pol.) 52,28,4. Lešnik, 5. Lediha, 6. Čuk, 7. Ratkovič, 8. Lekše, 9. Likovič, 10. Knez.
TR—C: 1. Sušnik (ME) 53,54, 2. Mrak (Feriti) 53,59, 3. Bitenc (ME) 54,72, 4. Selak, 5. Tomšič, 6. Vidergar, 7. Slapšak, 8. Faganel, 9. Kotar, 10. Potočar.
TR—D: 1. Mraz (Pol.) 53,66, 2. Tominec (SS) 53,91, 3. Bizjak (IE) 57,53, 4. Vencelj, 5. Trampuž, 6. Ibrahimagič, 7. Zalaznik, 8. Polutnik, 9. Škafar, 10. Zdešar.
Krajša proga ženske, TR—A: i. Mlinar (ME) 35,90, 2. Potočar (Upori) 35,97", 3. Jagodič (ME) 37,52,4. Zagorc, 5. Fužir, 6. Jeras, 7. Kunaver, 8. Mežič, 9. Zupan. 10. Snoj.
TR—B: 1. Svet (SS) 33,36, 2. Bevc (Pol.) 34,36, 3. Gorjanc (ME) 35,90, 4. Recelj, 5. Šval, 6. Bizjak, 7. Nastran, 8. Fajdiga, 9. Luzar, TR—C: 1. Lavrič (Pol.) 37,73, 2. Kovačič (Upori) 53,19,
Moški — TR—E: 1. Mak (Pol.) 34,18, 2. Bavdek (Keko) 35,46, 3. Pehan (SS) 35,76,4. J. Sever, 5. Franko, 6. Peitl, 7, Schoss, 8. Jerina, 9. Hudokliln, 10. Glavič.
TR—F: 1. Sladič (ME) 36,96, 2. Majcen (Pol.) 39,28,3.S;Grubar (Hipot) 39,6" 4. K. Grubar, 5. Kovačič, 6. Schmavtz, 7. Kapelar.
TR—G: 1. Manine (Pol.) 35,92,2. Dolničar (Feriti), 36,58,3. Celjar (ME) 36,59, 4. Polajner, 5. Jan, 6. Šiler, 7. Jarc, 8. Škerl, 9. Žuljič, 10. Pivk.	'
Ekipna razvrstitev: 1. Polprevodniki — 447,85 sekund, 2. Upori — 487,22 sekund, 3. ME — 520,21 sekund.
Zvone Izgoršek
Šport in rekreacija
Hoja je stvar navade in vzgoje!
Piše prof. Drago Ulaga
So stvari, o katerih nikoli ne premišljujemo. Pa bi bilo dobro, da bi. Na primer o hoji. O vsakdanji hoji, ko gremo na delo, v trgovino, na sprehod. Ste že kdaj sedeli pri oknu in opazovali ljudi, kako hodijo po mestnih ulicah? Kako hodijo moški, kako ženske, otroci, stari, bolehni? Vsakdo s svojim načinom hoje nekaj izraža: svojo biološko starost, zdravstveno stanje pa tudi odnos do telesne kulture. Veliko pove že obutev sama: ta je lahko pravilni hoji v prid, lahko pa jo tudi ovira in celo onemogoča.
Nekateri hitijo z dolgimi koraki — očitno je, da se jim mudi, ali pa izkoriščajo hojo po opravkih za treniranje. Nekatere ženske stopicajo, ali drobijo — očitno je, da so se navadile na tesne čevlje z visokimi petami, ki onemogočajo sproščeno hojo s polnim korakom. So pa tudi taki, ki se premikajo lagodno in se niti na prehodu za pešce ne potrudijo, da bi malo pohiteli, da ne bi ovirali prometa. Tisti, ki hodijo naravno, kolikor toliko živahno, in vzravnano, so nam že po svojem gibanju všeč; nad prepoča-
BTif,.-. : .	V...	■, ...4 "v.,-.
Ob smrti najinega očeta
Janeza Kleča
se zahvaljujeva za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč sodelavcem v TOZD Mehanizmi Lipnica in TOZD RTC,
Matevž Kleč in Marija Semen.
Ob smrti moje mame
Angele Lavrič
se zahvaljujem vsem sodelavcem in prijateljem za prelepo cvetje in izrečeno sožalje.
Sonja Vrhovec
Ob boleči izgubi moje drage mame
Ivanke Kepic
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v TOZD Števci — obdelovalnica, posebno pa v vrtalnici TOZD Števci za izražena sožalja, podarjeni venec, denar, o pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Ivan Kepic
snimi pešci, posebno še, če ovirajo promet pa smo že kar nejevoljni.
Ste že kdaj poslušali, kako ljudje hodijo? Nekateri lahkotno, tiho in obzirno, da ne bi motili drugih, nekateri pa kar s topotom. Hoja je stvar navade, temperamenta, zdravja, starosti. Hoja pa je tudi stvar telesne vzgoje. Če hočete, se lahko navadite na daljši korak, na živahnejšo in sploh malce prizadevno hojo, lahko pa tudi na bolj tiho in obzirno. Lahko se odvadite topotanja, tem prej, če se zavedate, da je ropot med gibanjem znamenje nerodnosti.
Stvar je vredna premisleka: Ne pozabimo, da je hoja naš najbolj vsakdanji način telovadbe, ki učinkuje na mišice, sklepe in notranje organe. Če se navadimo na športno hojo (hitrejši tempo, daljši korak!), če si prizadevamo s hojo vzdrževati gibalne sposobnosti organizma, bo trud bogato poplačan zlasti v letih staranja. Nič boljšega si ne moremo želeti v stvareh telesne vzgoje in športa, kot da bi tudi v tretjem obdobju življenja lahko hodili z užitkom.
mz A H V A L E
Belo-čme ocene
Beli: GALLE LEOPOLD (MK)
Črni: VOSPERNIK ZDRAVKO (MK)
(Sindikalno prvenstvo Ljubljane — 1985)
I.	e2-e4,c7-c5 2,Sg1-f3,e7-e6 3.d2-d4,c5:d4 4.Sf3:d4,a7-a6 5.Lfl-d3,Sb8-c6 6.Sd4:c6
Beli hiti z razvojem, saj mu preostali možnosti ne dajeta veliko:
а.	)6.Sb3,Sf6 7.Sc3,d5 z izenačenjem, ali: b.)6.Le3,Sf6 7.0-0,Se5 8.h3,d5
■9.Sd2,de 10.Se4:.SdS z nejasno igro.
б.	„b7:c6
Za nekoliko bolje velja 6. .. dc, naprimer: 7.0-0,e5 8.Sd2, Ld6 9.Sc4,Lc7 10.a4,Se7 11.a5,Le6 12.Le3, in beli ima majhno prednost.
7.C2-C4, ...
Novost. Po:7.0-0,d58x4,Sf6 9.Sc3,Le7 10.cd,cd ll.ed.ed 12. Da4+jebeli v prednosti. (12. ..Ld7 13.Dd4,0-0 14.Lg5!, ali 12. ..Dd7 13.Te1,Da4: 14.Sa4:,Le6 15.Le3!)
7. .. d7-d5 8.c4:d5,c6:d5 9.e4:d5,Dd8:d5(?!)
To pa je že napaka, s katero je beli računal. Bolje je bilo:
9. ..Lb4x 10.Sb1-c3,Lf8-b4(?)
Nova nepreciznost, po kateri je črni izgubljen. Seveda ni šlo Dg2: zaradi Le4, toda bolje je bilo De5+, npr.: 11.Le3,Lc5 12.Df3,Tb8 z ostro igro.
II.	Dd1-a4 ,Lc8-d7 12.Da4:b4,Dd5:d3
Pozicija, ki sta jo nasprotnika različno ocenjevala. Beli gospodari po črnih, črni pa po belih poljih.
13.Lc1-g5!,Ta8-c8
Na: 13. ,.Sf6 sledi 14.Td1,Df5 15.Lft:,Df6:(15. ..gf 16.Se4, De5 17.0-0) 16.Se4,De7 (16. ..De5 17.0-0) 17.Db7,Td8 18.Sd6
14.Sc3-e4!,Tc8-c2
Preti mat v potezi, toda beli je hitrejši. Ni bilo bolje 14. ..Tc6 zaradi 15.Tdl,Db5 16.Sd6+,Td6:17.Dd6: in dobi!
15.Se4-d6 x (1:0) Črni preda, ker ja 15. ..Kf8 sledi 16.Sf5+, Ke8 17.Sg7: mat!
m
mm
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD Marketing na Poljanski cesti za cvetje na njen grob in za izraze sožalja
Ančka Žgajnar
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame
Urše Škvarč
se iskreno zahvaljujem sodelavcem Razvoja gradnje sistemov, sindikatu in vodstvu TOZD Sistemi DO Avtomatika za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
Jože Škvarč z družino
Ob smrti mojega očeta
Milana Dehariča
se lepo zahvaljujem sodelavcem in obdelovalnice in orodjarne TOZD Stikala, za izrečena sožalja in denarno pomoč
Milka Sofič
Ob boleči izgubi dragega moža
Staneta Govekarja
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD števci — stikalne ure in sindikatu za izrečeno sožalje in denarno pomoč
žalujoča žena Beti z družino
■■■


■■
Kotiček za Iskraše
Nove mere
Do konca leto 1980 smo še lahko uporabljali stari merski sistem. Po tem datumu je z zakonom uveljavljen mednarodni merski sistem IS. Temu sistemu sedogajato, karsedogaja z novimi in starimi dinarji. Govorimo še vedno, da imamo plačo toliko in toliko milijonov, vendar je to slaba tolažba, tudi milijoni niso več to, kar so bili.
Zelo podobno se dogaja s tem merskim sistemom. V eni sapi > lahko izustimo več napak, tako v splošnem življenju, kot na delovnem mestu. Za take napake so predvidene kazni. Denarna kazen od 20.000 do 500.000 din preti podjetju, ali pravni osebi, ki v svojem pošlo- -vanju uporablja nezakoniteeno-te. ,
Do poenotenja merskega sistema na vsem svetu še ni prišlo, vendar prizadevanja teko v to smer in bo do tega tudi res prišlo. Zeljo po poenotenju so imeli že mnogi zgodovinski narodi, ker so za svoje podvige, ki nas še danes opozarjajo na njihov obstoj nujno potrebovali.
Mere piramid še danes burijo duhove zgodovinarjev. Tudi Babilonci so imeli svoj enotni mer-
“P- #.	Vclidna	Menke enote	Znak	Izjemno dopustne enote	Znak	PrtporedMne merske enote i 12. 12. 1980	Znak	Opombe
I.	Dolžina	meter	m	morska milja		angstrdm mikron palec ali cola (inch) čevelj (foot) jard (yird)	A in ft yd	1 monka milja - 1852 m IA - 10""'m 1 - 10—m' 1 in - 25,399. IO-’m 1 h - 0.3048 m 1 yd - 0.914399 m
2.	Cas	sekunda	s	minuta ura dan teden leto	min. h d			1 min - 60 s 1 h - 3600 s 1 d - 86.400 s
3.	Masa	kilogram	kg	tona	t	kvinta! ali metrski cent funt (pound) long-tona	q Ib L.T	It- 103 kg 1 q - 102 kg 1 Ib - 0.45359 kg 1 LT - 1016.04 kg
4.	Eleki. lok	amper	A					
i.	Tcmpcrat. term odi nam.	kclvin	K	stopinja Celzija	*c			1*C - 1 K O^C -.273.15 K
6.	Svetilnost	candcla	cd					
7.	Količ. snovi	mol	mol					
8.	Sila	neivton	N			dina kilopond	kp P	1 dyn - 10-5N 1 kp- 9,80655 N 1 p - 9.80655 mN
9.	tlak \	pascai	Pa	bar	bar	tehnična atmosfera normalna, fizikalna atmosfera milimeter živosrebmega stebrička milimeter vodnega stolpca	at atm Torr mmHbO	1 bar . 103 Pa 1 at - 98066,5 Pa 1 atm - 101325 Pa 1 Torr - 133,322 Pa 1 mm H20 - 9,80665 Pa
10.	Encr.. delo, količina toplote	joule	j	watt-ura elektronvolt	Wh cV	erg kilopond- meter kalorija	erg caJ™	1 Wh - 3,6 kJ 1 eV - 1.60219.10-'"! 1 erg - 10-9 1 kpm - 9.80655 J 1 cal - 4,1863 J
n.	Moč. energija, termični pretok	watt	w	voltamjper var	VA var	konjska moč	KM	1 W - 1 J/j s 1 VA - 1W (za določanje navidezne moči el. toka) 1 var ™ 1W (za določanje jalove moči električnega toka) 1 KM - 735,498 W
12.	Ploščina	kvadratni meter	(m2)	ar hektar	a ha			1 a - 100 m5 1 ha - l0Jm’ = 10000 m-
						bam	b	1 b - t0-:,nv
13.	Prostornina	Kubični meter	(m5)	titer	i	registrska tona prostorni ns ki meter	prm	1 1 - 10-3 m’ 1 reg. tona - 2.832 ”J »
14.	Hitrost	meter na sekundo	m/s	vozel		čevelj na sekundo	h/i	vozel ■ morska milja na uro - 0.514 m/s tfVs - 0,3048 m/s
15.	Frekvenca	bertz	Hz					1 Hz - l/s
16.	Gostota magnetnega pretoka tesla		T	■I i		- -		1 T - IN/1 m. 1A
ski sistem, katerega je predpisal vladar.
Tudi mi imamo v Beogradu zvezni zavod za mere, kjer se dogovarjajo glede tovrstne problematike in kjer imajo spravljena premerila, ki so neprecenljive vrednosti. Nekaj teh premeril je med vojno dobilo noge, ker so iz žlahtnih kovin.
Povrnimo se na napake iz našega vsakdanjega življenja.
Na bencinski črpalki. Avtomobilske pnevmatike so napolnjene z zračnim tlakom (in ne pritiskom) toliko in toliko bar in ne atmosfer.
Avtomehaniki težko razjahajo s svojih konjskih sil na VVatte.
V	trgovini mora na vrečki pisati 20 dag kave in ne d kg.
Kmet se bo motil s centi (q) in ne s 100 kilogrami.
Shujševali bomo z odpovedovanjem v Joulih (J) in ne v kalorijah.
V	proizvodnji kovinarji govorijo o merah v.mikronih (/u) namesto pravilno v mikrometrih.
Zdravnik se bo motil spet s pritiskom, namesto krvnim tlakom in še to v Torrih in ne v Pascalih.
Glede tlaka in pritiska je bilo razlitega mnogo črnila. V tehničnem slovarju je tlak za silo na ploskovno enoto. Pritiski so pa po mojem družbeni, službeni, alizasebni (pritisk žene na moža glede novega kožuha).
Trudimo se, da se teh enot navadimo, ker nas počasi mladi ne bodo razumeli in bo zmeda. Ta razvoj je neizogiben in bo šel prek naših trm.
Pri novih enotah je potrebno, da se navadimo tudi na delilne in mn-ožilne predpone, kar pa velja le za merske in ne denarne enote. Kaj čudno bi se slišalo: Imam osebni dohodek 40 kilo (k) novih din, kar je 4 (M) mega starih dinarjev. To pa ni izključeno, če bo inflacija tako napredovala in bo življenjski minimum nekaj EKSA'(E) dinarjev.
- ž ••
v.J

kra <skra Iskra Iskra Iskra I
Ob 8. marcu
Bliža se 8. marec, dan, ko se naš vesoljni moški svet »po uradni dolžnosti« spomni, kako prazen bi bil svet brez žena in mater. Najboljši in najslabši možje in otroci — vsi skušajo biti vsaj ta dan pozorni in dobri. In zakaj jim ne bi me pokazale, da to cenimo, da nam je ljubo.
Lep cvet. poljub, iskreno voščilo — da. vsem nam je to drago. Naredimo praznik lep. otrokom, možu in sebi.
Praznično kosilo, ali večerja, brez-nerganja in hitenja. Ni treba veliko denarja za malo drugačno večerjo. Naj nam ne bo žal pogrniti na mizo svežega prta. dati iz omare porcelana, ki gahranimoza večje praznike, odpreti steklenice dobrega vina in speči preproste sladice. Praznik naj bo drugačen od drugih dni!
Tisti, ki smo tako srečni, da imamo še mame, ne pozabimo se jim zahvaliti za desetletja ljubezni, skrbi in dela. Če bomo nje osrečili, bo tudi naš praznik lep!
Helena
Mi ga pa pijemo...
Cvetje ob prazniku
Ob prazniku dneva žensk smo se — tudi zaradi stabilizacije v lastnih gospodinjstvih — povsem odrekle najrazličnejšim darilom, vendar pa bomo le gotovo deležne vsaj 'šopka. In v kakšno vazo ga bomo postavile? Cvetje zahteva različne velikosti pa tudi širine vaz. Zato si oglejmo nekaj najbolj pogostih šopkov za ta čas.
Vse vrste cvetja lepo pristajajo v gladke steklene vaze. Lepe so tudi najrazličnejše keramične in porcelanske vaze. Prav pa je. da se, če se le da, izognemo plastičnim vazam, ki že same po sebi ne delujejo lepo pa tudi nikakršno cvetje v njih ne zaživi prav. Da bi cvetje lepše obstalo. pogosto uporabimo ježke, ali steklene paličice — kot podpornike, ne nazadnje pa so tudi tanke žičke, ki jih oprete pod cvet, prav uporabne. Paziti moramo le, da v prozorno vazo postavimo opor- , nico iz istega materiala. Če je nimamo, si pomagamo z mahom, ali drobnimi vejičicami in listjem, ki deluje tudi same zelo dekorativno,
V	VELIKO in SlROKO vazo bomo morale vedno postaviti mnogo cvetja. Zato vanje pristajajo tulipani, nageljni, španski bezeg in vrtnice. Spominčice, zvončke, žef-rane in drugo nizko spomladno cvetje namestimo kar v nizke posode, ki pa morajo biti dovolj široke. To cvetje običajno drži zelo dolgo, če mu redno menjamo vodo.
V	VISOKO vazo. postavimo vejice mačic, forsicij pa tudi lepih rdečih golih vej grmovnic, ki še niso ozelenele. Tak šopek običajno dobi izredno dekorativno obliko, na toplem pa tudi barve postanejo izjemno lepe in nerravadne.
V	VISOKO, ZELO OZKO vazo izjemno pristaja 'na sama vrtnica, ali ena sama vejica češnje, španskega bezga pa tudi vejica razcvetele jablane.
Pozorne moramo biti tudi na zelenje. Ne gre k vsakemu cvetu enako zelenje.
K vrtnicam in nageljnom najbolj pristajajo vejice asparagusa.1 Tuli-
pani imajo običajno svoje zelenje in ne potrebujejo ničesar več. K spomladnim drobnim cvetkam pa dodatnega zelenja niti ne potrebujemo.
Pa še droben nasvet: pri nakupu cvetja pazite, da so čaše in cvetovi trdi, saj to pomeni, da je cvetje sveže. Ne kupujte povsem odprtega cvetja, premalo časa bo lepo. Kupite'čim bolj zaprt cvet, steblo pa naj bo čim daljše, da ga boste lahko obrezovale in s tem šopku podaljševale življenjsko dobo.
bk
Rastemo, živimo in delamo v znamenju alkohola. Pijemo na zdravje in veselje, na žalost, na uspeh in neuspeh. Zlivamo vase. Nimamo mere. Šilce, ki je zadostovalo našim prednikom, je danes že etnografska posebnost. Premajhen je za nas. Za naše razrvane živce nula
Slabi vzorniki
Znani slovenski psiholog je v eni izmed knjig o vzgoji opisal tudi tale dogodek. Neko nedeljo je na sprehodu skozi gozd srečal mlado družino, ki se je ustavila ob velikem mravljišču. Tudi manjši otroci so občudo-
_^poTo0J.__	(3^
tri, ali deci komaj zadostujeta. Vinjak navsezgodaj, vinjak med delom, vinjak'po delu. Vinjak, vodka, gin, viski — vedno več je infarktov, živčnosti, kapj. Jeze, prepirov in hudobij tudi. Če bi manj pili, bi lepše živeli.
Pijemo, dokler ne postanemo smešni, neumni, nesramni. Vse dokler nam alkohol ne zalije našega dostojanstva, ne zatemni pogleda in ne poneumni pameti. Posebno težko pa je gledati, kako nezmerno sega po pijači tudi del naše mladine. Vse prevečkrat srečujemo mlade pijance. Res, prava alkoholna kuga, ki se hitro širi. Koliko neopravljenega dela, koliko uničenega zdravja in ljudskega premoženja, koliko nemira in nestrpnosti v ljudeh samo zato, ker ljudje niso sposobni urediti svojega razmerja do alkoholnih pijač. Pijanec onesrečuje sebe, sočloveka in družbo, sramoti pa tudi svoj narod in mu škoduje.
Nedavno tega je tekla akcija: »En dan brez cigarete«. Poizkusimo še: »En dan brez pijače!« — poizkusimo!
vali številne mravlje, ki so otovorjene s hrano, smolo in iglicami hitele po neštetih stezicah sem in tja. Otroci se kar niso mogli nagledati in načuditi, kako se vse giblje in drhti od mrzlične delovne vneme. Psiholog, ki je to gledal, je seveda pričakoval, da so se starši nalašč ustavili in, da bodo delovne mravlje prišle prav pri vzgojnem pomenku z otroci.
Očeta je direktno vprašal; odgovor tega moža pa ga je presenetil. Psiholog je dobil takle odgovor: »Niti na misel mi ne pride, da bi našim otrokom dajal za vzgled mravlje. Med vsemi živalmi se mi zdijo mravlje najneumnejše in naj-nesrečnejše. Nikdar še nisem videl mravlje, ki bi se stegnila na soncu, uživala toploto sončnih žarkov in se veselila sončnega dne, kakor to vidim pri našem mačku in psu. To so pravi modrijani življenja. Pri mravljah pa tega ne boste nikoli videli.
Vednc^se jim nekam mudi, kakor hitro pa so opravile neko nalogo, so že pri naslednji. Prava slika današnjega evropskega človeka, ali ameriškega sodobnega, ki ne zna uživati majhnih prijetnosti življenja, temveč hlasta za velikimi, izrednimi stvarmi:
Ob mravljišču smo se ustavili zato, ker je otrokom to všeč. Z ženo skušava otrokom dati do dna doživeti in izkusiti lepoto majhnih stvari in vsakdanjih dogodkov. Tega je veliko v našem življenju, samo nihče nas r.; naučil umetnosti, da bi bili zadovoljni z manjhnimi stvarmi.« Nikoli ni prepozno. Naučimo se!«
ira Pisma bralcev Iskra Isk
Prosim, da bi v vašem glasilu napisali kaj več o uporabnosti in posameznih lastnostih merilnega instrumenta UNIMER 43, ki ga izdeluje TOZD Merilni instrumenti Otoče.
Robert Reščič Šempeter,
Odgovor bomo posredovali v naslednji številki našega glasila.
Uredništvo
Mali oglasi iv ra Iskre
Potrebujete ličen okvir za sliko,^gobelin, fotografijo, diplomo? Na ljubljanskem Gornjem trgu 33 vam ga v novi delavnici »Železnik« izdelamo poceni in v najkrajšem času!
Stanovanje z odločbo v Kranju, sončno, trisobno, z balkonom, zamenjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe pod Dogovor na uredništvo Glasila. Stanovanje za študentko v centru Ljubljane, ali v bližini medicinske fakultete iščem za študentko. Ponudbe pod »September se bliža« na uredništvo Glasila.
Električno kitaro PEAVEV prodam. Informacije po telefonu 213-213, int.: 34-69.
Imajo nas radi
Vzgojiteljica v otroškem vrtcu je povabila otroke, naj izberejo najlepšo mamico v kraju, kjer so doma. Zmagala je mamica dvojčic, ki je dobila ^večino glasov« — dva glasova. Od 31 otrok so namreč vsi glasovali za svoje mame, dvojčici pa sta seveda obe glasovali za isto mamico. Izidi takih in podobnih glasovanj so vedno enaki. Otroci imajo svoje matere za najlepša in najboljša bitja na svetu.
PLAN
n n cr o a □ d

era Iskra Križanka Iskra Iskr

Iskn
.** ' m							'SKPA	KSSSE1	O.E.	SČl"	EF			NELOOlCNI	^CHARLES)
						.	ISTANBUL								
							PUSTOLOV-								
							|B					POLAJNAR			
L	J							m-						WAUACH		
	L_	MINERAL-	1‘ulLc,	—					POKR.V		OKUDC*				
	ZDRAVNIK											pj-			
LEPAK								ISSSS ^ASv'oo,							PODVODNIM OBJEKTOV
				S*"											
															
--					LIL										
Eu-					Es,.					TEUČKA					
									Er	F". LOVCA					
Šale
Prav mu je
Si že slišal, kako jo je Tone skupil?
Ga je kdo pretepel?
Huje! Moja žena se je preselila k njemu...
•
Ljubica, ti si moje edino bogastvo! Res? Potem sva pa na psu...
•
Uspešna
Znebila sem se 70 kilogramov odvečne teže...
Nemogoče! Kako pa ti je to uspelo?
Moža sem nagnala od hiše...
Poznavalec
Moje dekle govori pet jezikov in igra klavir... »
No ja, moja tudi ni ravno lepotica...
V živalskem vrtu
Tonček, ne rini tako blizu polarnega medveda.
Zakaj ne?
•Saj si že tako ves prehlajen...
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/t, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.