SO. Številka. Ljubljana, četrtek 24. januarja. XI. leto, 1878. Uhaja vsak dan, izvzemii poooUoljke tn dneve po ptasnicih, tor velja po posti preionian za a vstro-ogorske detule za celo leto 1«. ^Ui., za pol lota 8 «ld. n čotrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja ua dom ita celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld, 30 kr., zn en mesec 1 gld. lo kr. Za poSil janje na dom se računa 10 kr. za mesoc, 30 kr. &a četrt leta. — Za tujo doiole toliko -;oć, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ući to lj o na ljudskih Aoiab in za dijake volja zniiana oeua in sicer: Za Ljubljano aa ietrt lota 2 g>ld. 60 kr., po posti prejema« za ćotrt leta 3 gld. — Za oznanila te plaćuje od čotiristopne petit-vrite S kr., ce bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., eo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali voćkrat tiBka. Dopisi naj se volt irunkirati. — Rokopisi se no vraftajo. — Urodniitvo jo v Ljubljani v Frane Koluianovej hifii i*. 3 „gledalifika stolha". Opravništvo, na katero naj *» 'ilanrovol/jo rjuililiati na>-oen:va reklamacije, otnauiia, L j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. Telegrami. Carigrad 22. jan. Rusk oddelek maršira na Gallipoli. Sulejnian Je prišel v Kavalo, kjer bode njegova vojska na ladije šla in sem prepeljala se. Dunaj 22. jan. „Pol. Corr." poroča iz Aten : Ministcrstvo je dalo ostavko ; najbrž bode Komun d ur os dobil nalog nov kabinet sestavili, kar toliko po-menja kakor vojsko. London 21. jan. „Times" bo izvedeli iz Aten, da je grška vojska, zbrana v Chtl-kisu, dobila ukaz marširati na mejo. „Daily New3" bo izvedele iz Pere, da je nemški poslauik princ K-ihs rekel: zveza treh cesarjev nij bila nikoli tako trdna, kakor je zdaj. Poročila iz Erzeruma se glase prav žalostno za Turke. Belgrad 21. jan. Ko so Srbi po prvem Tzetji Kuršuinlja bili prisiljeni, to mesto zopet zapustiti, pustili so 2 oficirja in 24 mož v turškem ujetništvu. Ko so Srbi drugič Kuršumlje vzeli, nušli so glave onih ujetih Srbov in na kolec nabita trupla pred mestom. Turški poveljnik, ki jo to zlodejstvo ukazal, zove se Ilafn-pašn. Carigrad 21. jan. „Turquie", vladni turški organ, pozivlje porto, naj sklene mir celo z velicinii žrtvami, ne da bi se ozirala na interese druzih oblast i j. Vojska. Rasi mnrširajo torej iz Drenopolja na ravnost naprej v Kalipolje (fiallipoli), ki go-spoddtvuje nad vhodom v Marmora - morje. Torej Rusi se za Angleže in Turke vkup malo brigajo, temufc urno in zmagovito naprej prodirajo v trhlo in na tla poraženo Turčijo, varovanko vseh sovražnikov Slovanstva. \r. premirja bode teško kaj, predno se Turčija popolnem ne uda. Ko so namreč Turki prišli v glavni stan, vprašal jih je ruski veliki poveljnik, kake pogoje stavijo oni, da jih — v Peterburg poroča. Sum pa nij nobenih pogojev povedal. — Mej tem do Carigrada! Zakopani kanoni v Plevni. Tolegram v „ Moskovski j a Vedomosti" poroča, da bo Rusi v Plevni še potem naSli in izkopali deset kanonov, katere so bili Turki na raznih krajih zagrebli; tako, da so Rusi tam vkup 88 kanonov priplenili. Ob jeduem 8e pravi, da jih bode mogoče s časom še več najti. Ruski list „Goloi", govoreč o vojaške j obleki, pravi mej drugim: „Nezgode, katere iinujo naši vojaki ob sedanjem zimskem vojskovanji prenašati na bulgarskem bojišči, silijo na duu z vprašanjem, kako je treba predrli g a č i t i vojaško obleko. Ritstvo temu vprašanju je popolnem jasno, ako se nanje odgovori: kaj treba našim vojakom, da mogo menjavo uemensko prenašati in se zoperstav-ljati vsem atuiosfericnim prikaznim." Potem omenjeni list navaja nošo ruskih kmetov, ter nadaljuje: „Kratek kožuh, plašč in haljina — to je skoraj izključljivo vnanja obleka kav-kažkega vojaka na maršu ali v službi; uniformo ima le ob paradi. Zatorej nij sedaj nikdar čuti, da bi kavkaska vojska trpela mraz ali da bi vojaki zmrzavali na stotine, da-si je v Saganlugu in sploh v Armeniji mnogo bolj ostra zima nego na Ralknnu ter v podunavskoj ravaui. Jopica je dobra ob mrazu brez vetra, a kožuh se more nositi proti vsemu. S.mio poskusiti je treba kratek čas stati na straži v jopici ali kožuhu in gotovo bode vsak rekel, da je kožuh bolji. Govore sicer nekateri, da je vojak preveč nevkreten in neroden v kožuhu, a tu ne gre za nobeno drugo stvar nego za to, da se vojaki, kateri itak morajo v vojski Žrtvovati svoje življenje in kri, konci s tem nagradijo, da jih mraz ne muči — da bi zadostovali vsem pravilom lepote in bi imeli jednake oprave, tega ne more nobeden razu-men človek zahtevati." Srbi nameravajo, — kakor specijalni dopisnik v „Presse" poroča, — sledeče dele stare Srbije osvojiti. Paševstvo Niš, ki meri 240 kvadratnih: milj ter ima 110 380 kristijanov iu 46 027 mohamedauov. Razdeljeni so tako: okraj Niš . , Pirot Vranja . Leskovac Trokoplje Kuršumlje Trn . . 17.107 krist. 29 741 „ 30.016 „ 21.030 „ 4618 , 757 n 7.072 4.021 raoh. 5 772 „ 12.502 „ 10 525 „ 6.207 „ 5.051 „ 1-10 [ Paševstvo Novi ha/, ar, ki meri 150 9> Črtica slovenskega samovidca iz Črne gore. Mej liokelji, 12. jan. [Izv. dop j Da je junak Črnogorec nikjer in nikdar ne pozabi; v svojem moškem postopanji, pri svojem kratkem pozdravu znači, da se zaveda svoje veljave, ter da zaničuje vsako, po svojem mnenji nemoževsko dejanje; ne bode se ustavljal in ogledoval si nenavadne stvarij, katere bi marsikaterega gospodskega radovednega Človeka za dalje časa iznenadile, tujec, ki se zelo redkokrat i/gubi v njegovo deželico, gotovo se ne pritožuje, da ga premnogo nago varjajo iu vprašavajo. Da bo Črnogorec obzirno razgovarja s kom, treba jo uže daljega zuaustva, ali potem se tudi izrazuje na zelo uljudni način iu z izbranimi besedami. Ne čuje se nesramežljivi, žlahtno čutenje žaleči imiz, in kedar se takemu uže celo ogibati ne more, vestno uporablja svoje „da oprostite". Ta izrek je pri govoru v prav obširuej rabi; kadar govori o svojem životu, o svojej ženi, ali ikri, pravi: „to je, da oprostite, moja žena", itd. Svojega gosta česti, kolikor mogoče, in pomanjkljivost postrežbe opravičuje po svojej siromaščini — pa je gotovo tudi razžaljen, ako se gost na nesnažnosti vtikuje; v nasprotji se mu ne moreš bolje prikupiti, kakor z domačim vedenjem in ako si navzameš kak črnogorsk običaj iu izraz. Žena pri postrežbi nema dosti opravila, pripravlja ogenj na ognjišči, ali prinese vina iz kleti v velikej skledi, iz katere se potem natoči v čase; sicer se pa v pričujočuosti svojega moža nič ne udeležuje govora iu namesto nje le mož na vsako vprašuuje odgovarja — povsod se razvidi nižjo socijalno postavljenje ženske. Ce je v hiši bolen dečko iu pošljejo po zdravnika, zbira se okolo njega cela vas in hlastno čaka ua njegovo mnenje; ako je slučajno v iste,; hiši tudi bolna deklica, se še le posled na njo spominjajo — in povprašujejo za kak svet. Mati obžaluje prav malo smrt hčerino, pa včasih vcudar-le katera pravi, da jo je skoraj enako ljubila, — kakor da bi bila „djetičtt. Će pade korenjak v boji, je Žalost le kratku, saj je padel pri izpolnitvi svoje najlepše domovinske dolžnosti, in ravno ženo svoje *&e f može najbolj navdušujejo za boj v propad Turčina. Gorje mu, ki je v sumu hoječnosti. Muogokrat sem čul, kako so se veselile, da gredo njih možje v boj, saj skrbi knez za otroke padlih Mrtvaška slavnost je posebno po moškem velika, iz vseh bližnjih vasij pridejo znanci in prijatelji, bližajoči se mrtvačkoj hiši, Izrezujejo svojo žalost t glasnim, v gorah od-mevajočim krikom, popevajo dobre lastnosti in junaHva mrtvega, imenujejo sebe „l»ore k ikavice" (kukavica je Jugoslovanom ptica žalosti), odmečejo svoje struke iu puške in {danijo se povišenimi rokami, izpuljonimi lasmi na mrtvega, ob enem si trgajo z nohti kožo z obraza, da kri s curkom teče po belih ha-Ijinah. Pri takej priliki se moraš čuditi črnogorskemu fanatizmu. Videl sem žalujočega, ki so je z vriskom vrgel v rakev na mrliča in tam popolnem omamljen in nezaveden obležal. Morali smo ga kakih deset minut zopet oživljati. Po dokončanem pokopavanji se razdeljuje poparjena pšenica in rakija mej došle, pšenica znači za s 1 u ge umrlega, katere se bodo zopet iz zemlje razcvele, kakor vse-jana pšenica v spomladi dozoruje. Pokopališča kvadratnih milj ter ima 43.320 kristijanov in 33.752 mohamedanov. Razdeljeni so tako: okraj Noti bazar 6.431 krist. 6 208 moh. n Mitrovica 1.511 n 1.522 ■ „ Vasojević . 3.057 n 432 n „ TrgoviSte . 4 164 n 8.206 m n Relopolje . 4.272 • 5.742 m Priepolje . 5.717 n 1 027 n „ Kolašin . 3 007 n 2.005 B n Sjenica . . 3 006 » 2.117 ■ „ Novavaroš . 0.283 a 1.801 „ Plevljan 6.891 n 2 802 Paševstvo P riz r en, ki meri 240 kva- dratnih milj ter ima 52 388 kristijanov in 13.017 mohamedanov. Razdeljeni so tako: okraj Prizreu . . 7.458 krist. 32 404 moh. , Ljun ... — „ 5.844 „ „ Djakova . . 2.257 „ 12 553 „ „ Pe6 . . . 8 527 „ 10.096 . _ Gusinje . . 1.125 „ 12.595 „ „ Vučitrn . . 3.271 „ 7.368 „ L Priština . . 4.6 S6 „ 14 847 „ u Gilan . . 11.607 „ 12.544 „ n Tetova . . 12.957 „ 22.676 „ Paševstvo Sofija, ki meri 250 kvadratnih milj ter ima 155.330 kristijanov in 26.700 mohamedanov. Razdeljeni so tako: okraj Sofija . . 43.074»krist. 8.340 moh. , Orhanje . 19.414 „ 2.312 . „ Zlatica . . 5.450 „ 2.891 „ „ Samakov . 21.971 „ 2.701 „ „ Dubnik . . 11.427 „ 1.834 „ „ Radomir .16.771 „ 1.520 „ . Kbstendil .20.191 „ 4.214 „ „ Džuma . . 8.038 „ 2.896 » Paševstvo Vidin, ki meri 220 kvadratnih milj ter ima 121.445 kristijanov in 30.521 mohamedanov. Razdeljeni so tako: okraj Vidin . . 12.422 krist. 6.582 moh. . Belgradčik . 7.582 „ 1.756 „ „ Berkovac . 21.804 „ 3.686 „ „ Vrača . . 26.535 „ 3.403 „ „ Lom . f . 16.841 , 5.371 „ Ruhova . . 36.171 „ 0.633 „ Te navedene pokrajine bi tedaj vkupno pomnožile srbsko kneževino za 1100 kvadratnih milj sd 487.887 kristijani in 268.926 mo-hamedani. Naša kranjska trgovinska in obrtniška zbornica. n. Vendar je več kot smešno, če organ naših nemškutarjev trdi, da jo trgovinska in obrtniška zbornica zdaj, kar je bila tri leta v nemčurskih rokah, kaj storila. Pač bo pred tremi leti nemškutarji in njih agitatorji s tem sleparili večino menj omikanih obrtnikov in trgovcev, da bode treba od patenta menj plačati, če bodo volilci nemškutarjem glasovnice dali, ali zapisali nemškutarske kandidate nanje. Koliko so zdaj davki manjši? Nič, še večji. Ali nij bila torej agitacija nem Skutarjev nesramna, lažnjiva, goljufiva? Nemškutarji so zabavljali pred tremi leti na nezmožnost bivših narodnih zbornikov. Mi smo uže tačas rekli, da nemarno nobene vere v trgovinsko - politične zmožnosti kakovega kamnoseka Thomana, niti ne v talente gosp. Dreo. Tek trijeh let nam je tudi prav dal. Ves ta čas nijsmo slišali ni brali niti jedne važne besede iz te trgovinske komore, temuč le kratka in mrtva posnemanja tega, kar bo uže druge zbornice prej izrekle, večjidel — bob v steno. Vb peha nemajo nemškutarski udje to kranjske trgovinske in obrtniške zbornice v VBeh treh pretočenih letih prav nobenega pokazati. Kaj iz vsega tega izvira? Da je postala trgovinska in obrtniška zbornica — žalibog — samo politično torišče. Nemškutarjem je bilo in je le edino zato, da se iz te zbornice dva poslanca za deželni zbor dobodeta, ki večino odločujeta. Za vse trgovinsko in obrtniške interese jim nij nič mari. Zatorej bi pa mi Slovenci greh delali, ko bi se na vso moč ne trudili, da zopet to zbornico oborimo, v narodnem smislu prestvarimo. Domači možje morajo tu besedo imeti, ne tujci in odtujene i. Ker je stvar taka, dolžnost je vsacega Slovenca, ki se svoje narodnosti zaveda in jo spoštuje, da agitira pri teh volitvah za narodne, v včerajšnjem našem listu uže v drugič proglašene kandidate. Zi nas Slovence so vsake volitve važne, nikjer se ne smemo udajati, povsod moramo, če smo jedenkrat vrženi, zopet možko vstajati in z nova začeti borbo za sveto stvar slovenske domovine svoje, ker le po vstrajnosti in trudnem naporu pride trajna končna zmaga. Iz našega velicega posestva. Iz Dolenjskega 21. jan. [Izv. dop.J Tovsod vojska, povsod boj! Nič druzega I ko leto za letom volitve, mesec za mesecem glasovanje, dan na dan agitacija! Deželni zbor je kompleten, zdaj pride zbornica trgovinska in ko priklada, recimo kot kosti k mesu, prida volitev državnega poslanca v velikem posestvu na mesto umrlega grofa Thurna. In o tej volitvi bi Vam rad poročil par jako zanimivih podrobnosti j. katere čuti, tako rekoč izza kulis poizvedeti, se mi je slučajno posrečilo. Kakor znano, prisvojuje si glasoviti smi-joči dedič starega, tudi duševno plemenitega barona Apfalterera, sedanji križki baron Otto Apfalterer, pri vseh volitvah, ki so se vršile do sedaj v velikem posestvu kranjskem, nekako vo hegemoniio, ali recimo poveljnMtvo, ki je tako absolutno postalo, da Bi nikdo iz-mej velikih posestnikov naših, bodisi v oktav-ali duodec formatu, (ker „foliantov" nij pri nas), da si, pravimo, nikdo ne upa, črhniti besedice proti Apfaltererjevim naredbam. On sam pa se Se nij mogel povzdigniti tako visoko, da bi slekel nekedanjega poslužnega „staatsanvv ilt-substituta", nego je vedno in vedno ministe-rijalen, vladin mož, ki je ponosen in srečen, ako ga za trenotek obsveti Žarek Lasserjeve naklonjenosti. In sad tega je vedno bil in bo : vladi servilen poslanec iz velicega posestva kranjskega. Apfalterer komandira in „veliko" posestvo voli. In tako bode tudi baje sedaj. Apfalterer in iški grof Auersperg ustvarila sta „\vahlkomite" za veliko posestvo, in ona dva sta edina deležnika tega „odbora". Auersperg je posodil svoje ime in Apfalterer svojo roko, in tako delata sedaj. Pa glavna njihova skrb, ki se jima je potisnila stoprav v zadnjem tre-notku, in o katerej bi vsak Človek misl»l, da nij mogoča — bila je namreč ta: kje bodemo dobili — kandidata? Čudno veliko posestvo je to, posestvo, ki bi moralo zastopati najvišjo inteligenco, pa še kindidata nema. Ta Apfalterer je navihan mož, in on je takoj našel pripravnega kandidata, ter telegrafiiral v Litijo Franzelu ali Vesteneku, kakor se rajši imenuje, ali ne bi hotel prevzeti kandidature. „Ohne vveiters" odgovoril je ta vitez „ohne Furcht und Tadel". Pa tedaj seje Apfalterer vendar le malo zbal. Spomnil se je, da Veste nek a drugi aristokratični krogi kranjski ne obrajtnjo posebno, da družba Pace-Mar- imajo v Črnej gori okolo cerkev in najde se na njih dosti zidanih rakev, se ve da zelo primitivnih. Sorodnikom je na tem ležeče, da njihovi rojaki doma umro, mnogokrat nosijo hudo bolnega en dan daleč domov, le da jim ne umre zuuaj doma. Ker bi bilo treba na dveh krajih pokopalno Blavnost napraviti in to prenašanje je marsikateremu v zlo; padle junake večjidel tudi spravljajo v domačo zemljo. Vsako pleme ima svoje krstuo ime, naj-navadneje slavijo sv. Petra, Štefana Mitra, sv. Ilija, Kosma iu Damijana in dr. Dva dni je hiša vsem prijateljem odprta in postrežejo jim z vinom in črno kavo, za najbolje prijatelje pa je gotov velik obed in več-.-rja, in drugi dan zopet kosilo na čast pomrlih tega rodu. Pop moli za nje, ter vaacega imenno navede, piičujoči svetijo z voščenimi BveČami, Odgovarjajo na molitve in po dokončanoj molitvi zobljejo poparjeno pšenico. Zdaj se vedejo k mizi. Starešina prime hleb, spečen, podoben križu z zarezanimi pregovori iz sv. zakona, odreže kraje in da ostalo z bokalom vina domačici ter jej in njenej družini želi srečo in še mnogo krstnih imen. Ona se za- hvali gostom za izkazano jej čast in služi nadalje pri jedi. Navadno ženske ne sedo pri mizi, le ma'okdaj videl sem jih tiho na dolj-nem koncu. Pri celem obedu gori na Bredi mize velika voščena sveča. Napitnice bo zelo na v d u š ev a 1 ne, in pripoznati se mora naj-prostejšemu Črnogorcu nekoji poetični ta le nt, kar se besede in tudi kur so predavanja tiče. Jo se riža, slanine, kosi govejega mesa, na kolu spečenega prašiča ali jagnjeta, kokoši in končno se pije kava. Drugi dan po nujujo ribe iz skadarskoga jezera, sušene in skoraj ujete. Lovi bo namreč v tem jezeru mnogo rib, kadar po zimi jezero deloma zmrzne, se ribe v toplejših zatokih tako nakopičijo, da kolec mej njimi obstoji. Enake gostijo imajo na božično praznike, Štirinajst dnij poprej postavijo pred hišni prag butare iz lepemu, z zelenim listjem ovitega liukovega lesa in s tem zapali hišni gospodar na sveti večer blagoslovljeni ogenj na Ognjišči, kateri se potem cele praznike vzdržuje. Ta običaj spominja neki še na pagansko darovanje bogovom. ZenitVS Bfl vrše še prilično dosti veselo. Mej tem, ko se v cerkvi dovršuje venčanje, moški zunaj ukajoči plešejo poskočko in si streljajo s pištolami — pod noge. Čuda, da se navadno ne zgode nesreče. Po božjem opravilu vodijo nevesto do njenega doma. kjer se poslovi od svojih, in potem gredo vsi gostje z njo v novo domačijo, mej potjo se strelja, vriska, uka in krasno je videti lepe može v najlepšem lišpu z dragoceno okovanim orožjem, s hanžari in samokresi. Žene se ne udeleže spremljevanja; doma se gostija nadaljuje. Prazničnega plesa se vesele Črnogorci Se na voskrsenje (veliko noč) in na sv. Petra dan. Popoluilne plešejo na Ruoni — (okrogli kameniti prostor, na katerem žito mlatijo) — kolo nli oral po enoličnem petji. — Ostanejo pa pri tem zelo trezni, le redknkrat videl sem krožiti bokal vina. ali u pijan ili se ni j so Črnogorci nikdar. Kadar so velika krdela prišla doli po žito, in so tu prenočevali, čakajoči jutranje hladne zore, čudili smo se, kako so celi večer sč suhim grlom odpevnli svoje junaške pesmi in plesali kolo, potem pa se ulefjli na pesek oh bregu ali v kako pramo poslopje, ne misleči na težavni pot v svoje skalnate gore. In vročina je bila mnogokrat strašna. Vem se spominjati na tri gheri et consortes ne čislajo posebno tega posilnoga vrinjenca, in da nij upati spraviti ga sed j po tej „ precej navadnej" poti v državni zbor. Spomnil se je Apfalterer druzega kandidata: grofa Gustava T h urna, o katerem je do leta 1877, ko je bil voljen v deželni zbor kranjski, k večjeran kakov gore nj -Bki ..borštnar" v Jelovici vedel in znal, da eksistira. B ig me, ta bode dober kandidat! Počil pa jo mej tem Se nekov drugi glas, ki zasluži, da tudi od naše narodne strani malo bolj pozorno čujemo nanj, ker je vendar le premisleka vreden, in to je glas o samostojni kandidaturi g. dr. viteza Zavin-Seka. Imenovani nij naš mož, on nij naroden, in nij bil nikdar pristaš naše stranke ; pa to smeje narodnjak in nem^kutar, ki objektivno sodi parlamentarno delovanje Zavinše-kovo, z vsem prepričanjem potrditi, da je bil ▼Bestransko pravičen zastopnik svojih volilcev. Mi sedaj ne agitiramo niti na jedno niti na drugo stran, — ali, ko bi imeli voliti samo mej jelov-skim borštnarjem, znanim grofom Thurnom, ali pa mej večletnim parlamentnim udom Zavinškom ! Toliko za denes! Morbiti poizvemo v kratkem Se kaj več izza kulis o tej zanimivej stvari. Politični razgled. TCotriuiJ«* «LV£«»le. V Ljubljani 23. januarja. „N. Fr. Pr." ve pripovedovati, da so se tudi i'i*t4*itititski ministri odločili terjati finančne cole (podraženje kave, petroleja itd.) Če jih državni zbor ne dovoli, Žuga ministerstvo, da bode odstopilo. Da pa je tako županje za našo ustavoverce bolj izdatno kot vsi interesi ljudstva, to je obče znano. Hrvatski sabor je kraljev odpis, v katerem se izreka, da nij še čas za zjedinje-nje Hrvatske, mirno na znanje vzel in je bil odložen. Nobena stvar nij kazala važnosti tega Saša za Jugoslovane. Zato ne moremo mnogo govoriti o tem. Ivan Vončina je izstopil iz kluba večine in iz takozvane narodne stranko hrvatske. Želeti bi bilo, da bi se on postavil na čelo novej zares narodnej stranki, ki bi malo menj Magjnrom mamelukovala. O osvojenji Iii**nf> po Avstriji piše zadnji list oficijozne berlinske „Montags-revne": „Če Avstrija vzame Bosno, bode na t.......... ~ - —■.~^j^miroij—_i-'nr~m: izstradano žene, kater« so obleglo na vročin-Bkem mrtvudu predno so dospele na vrh gore. Gotovo bo se zmirom našle do črnogorske meje dve ali tri airomašice tik pota ležeče, skrčene v mrzličnem tresu in čakajoče na od-nehanje bolezni, da bo mogle posled svoj tovor naprej nositi, in v Piperi, Bjelopavliči itd. so imele pol drug dan daleč. Očigled tacega siromaštva bi so slutilo, da je za Blučajno tukaj potujočega nevarno hoditi brez spremstva ali varstva. Ali v nasprotji je Črna gora varnejša od naših krajev, gotovejše je najti tu izgubljeni denar, kakor drugod, dostikrat se na Bazarju javno proglasa najdena „cvancign". Ali knez tudi zelo strogo vsako tatvino kaznuje z denarno kaznijo in zaporom ali celo s tepenjem, in da je zadnje oskrunjen je za vi težke Crnogorce jako nečastno, nij treba poudarjati. Danilo, ki je prvi energično historično črnogorsko roparstvo zatrr, je tudi z veSali kaznoval tatvino. Če Črnogorec na avstrijski zemlji stori zločinstvo, kar se pa skoraj nikdar ne zgodi, gadoma še ostrejše kaznujejo, ker jim dela nečast. Mnogo naših Bokeljev (Poborji, Krivo« ščani) svoje pravde nosijo h knezu in se srednjem morji dobila izredno močno in veljavno položenje Na srednjem morji se na redi nov faktor. Železnice črez Balkan bi avstrijsko trgovino povzdignilo. ■ Iz tega citata je vidno, da znajo v Berlinu bolje mčuniti nego na Dunaji. kjer se ne ve, ali so uže pre-videli, kaj je Bosna za našo monarhijo. V u ti ii f <> tiffo9§tw se glasi telegram 21. jan.t Druga izdaja „Timesov" poroča iz Pere, da se Turki boje, da Rusija odlaša premirje tako dolgo, da pridejo njene vojske v Carigrad. Zato ho je ministerski svet posvetoval o vprašanji, ali bi šel sultan v Bruso v Azijo. V frrt»c»*tr; zbornici republikanci pri verifikaciji mečejo vse one „konservativce", od katerih se da dokazati, da so s pomočjo kake nepostavnosti voljeni. To pa je desnico zbornice tako razkačilo. da žuga in corpore izstopiti, če bodo republikanci nadaljevali njene vrste tako močno trebiti. V Afriki na Kapu, kjer se Angleži vojskujejo, nemajo sreče dozdaj. Namišljeno podvrženje kneza v Gaiki je izpodletelo. Nov polk vojakov bo morali tja poslati. Dopisi. Ofl .vi iilciirflcljc 21. jan. [Izv. dop.j Predzadnji broj v tukajšnjih krajih mnogo čitanega „Slovenskoga Gosp." ima dopis iz tukajšnje okolice, r katerem se m*i drugim priporočujejo kot primerni kandidati za bodoči deželni zbor cenjeni domoljubi, gg. Kukovec, dr. Gršak in profesor Žitek. Ker utegne ta dopis žaliti našega dosedanjega poslanca, g. dr. Srnca radi tega, da se on v njem nič ne omenja, moram javno izjaviti, da se ima pri nas delovanje g dr. Srnca v hvaležnem spominu; kajti on je našej šoli 1000 forintov pridobil in se je v obče hrabro potezal za narodne in šolske interese. Zato bi bilo ne samo zelo neprevidno, ampak tudi nehvaležno, ako bi se vrli g. dr. Srnee preziral. Upam si tudi izraziti, da oni dopis nij bil ravno pri njegovemu izreku tudi popolnem podvržejo. Bataljonski poveljnik ali Serdar je vsakemu okraju tudi sodnik in on je porok za izvrševanje odločeno kazni; enako je on odgovoren, da njegovi vojniki ne store kakega prestopa na Avstrijskem. Ko so bili ftpičani to leto enega Črnogorca ujeli in predali Turkom, prosili so vojvoda Mašo, opravičevnjoči svoj čin, da jih reši maščevanja sosedov in nij se upal ne eden Črnogorec obljubljenega maščevanja izpolniti. Nikica napravil je z ruskimi pomočki v vsakej velikej vasi ljudsko šolo, kjer deloma popi, deloma pravi učitelji detca podu čuiejo v branji in pisanji cirilice, v verskem nauku in v nnjpovršnejih zemljepisnih načrtih. Ti učitelji imajo pač slabo plačo: kakih 40—60 gold. na leto in nekaj bire, katera je pri ondotnem siromaštvu zelo negotova Navadno so iz istega kraja doma in so se dve leti na kneževe stroške v CetinjaK izučili, doma enako drug'm seljnnom se svojo dru Kino kak mali košček zemlje mej skalovjem obdelujejo ali si drže nekaj ovac itd. Bolje nadarjena je po ruski carici osnovana dekliška šola v (Jetinjiih, učiteljico imajo po 500 gold. plače, dve sto Crnogorki, ki ste živeli se svojo družino i/gnani v Zagrebu, ker bo se bili nas sestavljen. Sicer pa v istini ne vemo Set ali g. dr. Srnec kandidira ali ne in mi sploh za nase tri okraje še nemamo nijednega kandidata in nas še nihče skupaj klical nij, da bi se pogovorili. Moja misel jo ta, da centralni volilni odbor v Mariboru, kateri se je menda uže vendar sošel, in pa tukajšnji domoljubi podpirajo eventuvalno kandidaturo g. dr. Srnca. Na to se pri tem ne smemo ozirati, ali je kandidat osobni prijatelj te ali one osobe ali ne; ozirati se namjena narodno značajnost in zmožnost kandidata, na njegovo govorniško sposobnost itd. No, in v tem prekosi g. Srnec marsikoga. Sicer pa, ako bi njegova kandidatura došla v preveliko protislovje s centralnim volilnim odborom in tukajšnjimi domoljubi — radi podpiramo katerega koli narodnega kandidata, bodisi g. Kukovec, dr. Gršak ali drugi kateri popolnem neodvisni narodni mož. Domače stvari. — (Glasovnice za volitev v trgovinsko zbornico) so bo po Ljubljani pred-včeranjem, po deželi ee bodo menda denes ali kmalu razdelile. Zatorej ponavljamo prošnjo do vseh narodnjakov, naj pazijo, da nemškutarji ne bodo od menj zavednih trgovcev in obrtnikov volilnih glasovnic dobili in s svojimi kandidati napolnili. Tu je treba po fa-rah in občinah precej ganiti se in okolo volilcev iti. — (Ljubljanski mestni zbor) ima jutri ob petih popoludne sejo. Na dnevnem redu je več kollavdiranj novih stavb in drugo poročilo. — (Slovenski polk.) Podoficirji polka št. 17, bar. Kolin, napravijo 2. febr. t. 1. ▼ Trstu v gostilni Monteverde plesni vence k. Vabila na ta ples so slovenska, kar kaže, da se narodni duh tudi mej vojaki uže javlja zaveden in močan. — (Tiskovna pravda.) G. poslanec Hočevar iz Krškega toži dunajski „Vaterland" zarad dopisa iz Ljubljane, v katerem mu je bilo očitnno, kako je z zagrebškim judom Pristrom vred zabogatel. Stvar pride meseca februarja na vrsto. njiju očetje udeležili zarote zoper kneza in so se zdaj pomiloščeni vratili v domovino Sicer sto še dve, ena Francoska in ena Švicarka, nameščeni. V to učilnico se sprejemajo po milosti kneginje nadarjene deklico brezplačno. Tudi iz avstrijskega jih je nekoliko gori, vadijo se ženskih del in se uče razen nekaj srednješolskih predmetov italijansko in francosko. Ta šola obstoji še le kratko časa. V dalmatinskih gimnazijah v Kotoru, Dubrovniku in Zadru jo tudi nekoliko črnogorskih učencev. Eden je bil celo v Belgradu, mej vojsko pa je prišel te bvojo ženo domov in jo delal provijantnega uradnika. Ker je Črnogorec prebrisano glave, mu je lehko napredovati, ima veselje za vsak napredek. Kazal mi je eden pismo, v katerem se je se> svojim prijateljem z lastuoumno sestavljenimi črkami razumeval; telegrafski uradniki so se bili prav bi zo svojeg-i posla naučili, ali za temeljito učenje Črnogorci z našimi Dalmatinci vred menda nemaj0 potrebno strpnosti, vsaj kolikor študentov sem izpoznaval, so se mi činili vsi malo lehkomišljeni; pa saj je vsega še le pričetek, in kulturno napredovanje je za to razmero popolnem zadostljivo. — (Imenovanje.) Za direktorja goriške velike gimnazije in ob jednem za člana deželnega šolskega sveta goriško-gradiškega je imenovan neki dr. T. Pantke, dozdaj gimn. direktor v BolCMM na Tirolskem. Pantke je po rodu Prus, iz pruske šlezijo. Kakor čujemo, ne zna nobednega, izmej deželnih jezikov, uiti slovenskega, uiti italijanskega. — (Lj uto merska čitalnica) ima na svečnico 2. februarja v svojih prostorih (go-Btilnica g. Seršena) svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika iu blagajnika; 3. volitev 3. pregledalcev računa j i. pogovor O naročevanji časnikov, o plačevanji družabnikov, o prirejevanji zabav; o. predlogi in C. govor o „Vodniku". Začetek ob 3. uri po-poludue. Zvečer ob l/a8. uri pa tombola in plesna zabava. Vabijo se vsi p. n. družabniki in domoljubi iz trga in okolice. Odbor. — (Iz Zagreba) se nam piše tale skoro neverjetna novica: „Podnaslovom: „Na čem smo" zagledala bode te dni beli svet nova politična brošura Starčevičeva. Kakor čujem od prijateljev, kateri so imeli priložnost poglelati pobližu v rokopis nam, probudila bode rečeua brošura gotovo občno senzacijo, kajti Starcevič zugovarja baje jako živo s tem svojim spisom slovansko vzajemuost sploh, ter obsoja hrvatski partikularizmu, — kratko: iz Savla postal je Pavel. — Več o tej brošuri spregovorim, kadar jo dobim v roke." Ka-dovedni smo. — (Kapiteljski arhiv.) Bere se v „Slov.", da je knez in škof ljubljanski v škofijskem listu sprožil misel, da bi bilo jako koristno spisati zgodovino ljubljanske škoiije kakor tudi posameznih fara. Marsikdo bi se rad lotil tega hvalevrednega dela, če bi imel le kaj pripomočkov za to. Naj bogatejši zaklad, zlasti za zgodovino prejšnjih dob, se hrani v kapiteljkem arhivu ljubljanskem, ki je skoraj eden najimenitnejših na Kranjskem. Ker je bil ta arhiv v velikem neredu, hoče ga sedaj g. Kljun vsled želje gg. kanonikov urediti ter mu izdeluje alfabetičen repertorij ali zapisnik vseh pisem, ki bo v njem nahajajo, katerega je uže dokaj dovršenega. Ko bode to delo dokončano in nastopi topleje vreme, bode razne snopiču v arhivu tako uredil, da bode slehrni prav lahko našel vse, kar koli bode želel, ter skupaj zbral in v zapisnik spisal tudi tiste spise in pisma, ki do zdaj še nijso ure jeni. Bolj mikavne in znamenite reči hoče sem ter tja tudi objaviti. Kdor bi tedaj rad kaj pisal o svoji fari, ali kaki imenitni dobi naše škofije, ter želi izvedeti dotično vire, naj Be obrne do g. Kljuna, ki mu bode po alfabeti-čnem zapisniku naštel in natančneje zaznamoval vire, ki so o dotični reči nahajajo v omenjenem arhivu, da so užo skoraj dejansko začno izvrševati škofova misel o natančneji zgodovini naše škoiije. Kolikor dosedanje delo kaže, je v kapiteljskem arhivu zlasti veliko dokumentov, ki zadevajo fare na Gorenjskem, pa kapiteljske in škofove fare na Koroškem in Spodnjem Štajerskem. Razne vesti. "(Snežni plazi.) Iz Gornjega Štajerja poročajo, da je na več krajih snežni plaž velike škode naredil. Na cesti, ki pelje v Št. II, je bilo 14 potnikov zasutih. Izkopavati jih nijso mogli, ker so je bilo bati novega posut ia. V okraji Liezen je tudi več ljudij snežni plaz posul in umoril. Nekatere ceste v žlebovih so več metrov visoko s Buegom zametane, tako, da nij mogoče voziti po njih. * (V o 1 k o v i.) Iz Slavonije poročajo hrvatski listi, da se tam to zimo pokazuje izredno veliko volkov. Na enem lovu v gozdih granite Nu:t;ir so 17 volkov ustrelili. Tudi v brodskom okraji so imeli već enako srečnih lovov. * (Žalosten prigode k.) Kakor nek ogersk list poroča, ugriznil je pred jeduim letom nekega železniškega uraduika stekel pes in rana se mu je kmalu zopet zacelila ter so vsi uže pozabili stare nesreče. Pred nokute-rimi dnevi jo mož mirno legel spat, a po noči ga jame srbeti in skeleti oni za raste k iu po-besnil je vsled bolečine. V takem stanji je svojo soprogo vso razpraskal m obgnzel, in ko je na nje vpitje prihitela pomagat kuharica, je tudi njo ugriznil ter vse, ki so se mu hteli približati. Naposled sta dva možaka mokre ruhe vrgla mu preko obraza iu ga tako dobro povezala. Nesrečna žena bodo teško okrevala. V „Narodn«j tutkarai' so dobiva: v LJubljani je izšlo ia VUL zvezek „Llstki": Pomladanski valovi. Roman, spipal I. T ur g en j o v, poaloTouii dr. M. S ume c. S« 17 pol Ceri« 8*1 kr. Kdo hče iiifKccno pO M »O frlcl« In več po Htr.ini /.asluziti si, zastopajoč imenitno hitio? — Ponudbe oaob vseli stanov posoja pod naslovom lito*-ekspedicija za anonce G. L. Daube in dr., I., išingerstrasso 8, Wien. (18—.i> •MNI 1 15 Podpisani uljudno naznanja, da jo odprl januarja t. 1. svojo žitno trgovino n» Korenju, pri v Gorici, • tor sc priporoči /.a obilni • stvu. Z odličnim • (15—8) •••••• \ o S- K„ O — C c-„tr2. « iJ e w g 2 S c n. m ■ ''Si f O -■ od ES • je n I • 3 g« "5 I B • M " -i ' « -i a _ c: i ■ m C S I m Z, pO H .6» t* ta a»" H 2L Hn ,&f - —• I s o> • n I . 1 |^i£iiBti o • "g ^^ 5.2. . 2.. . g|| g ■ • * • r: • mm cb tre pv ..... g . ^ g » 3 § ct .... * " S P 8 . ....... . 0 i-l t-* ~j cr> o po 01 C (C oo ^ 1^ ll»-Ol K EJ SO r.-ci oi I — i cn «a O« « O <— QC cj< V 1 O O' O« O i E <1 i. I CD 7« I E f g JO g- , 5 »|- s. f J o 1 Si (tri Pj .> $1 s. Vojska, zaradi katuru so moralo izostati obilnu naročim na iztok, dajo povod Tovaiiu za oskrbovanje nevest \. NtrausMa, Dunaj, Kotlienthiiriustrassc 21, da Vdo Čodržaue večjo in manjšo pošiljatve perilu za uospode, Kon|>«> in «!«'«•«. kakor i platno* robce, prte itd., dajo po s.edučiti zaios nizkih oenah, Ua si izprazni urno orjaško skladišče. ■Banku HameHto l«» cmIoh goldinar! aniH l uiav m K"»iiutlu i»r«'.l Ki- ■••"»»> >dMj I« kr. 7li 11 :iiivl. rubci'v i/. Iiittintn, z burvenini rolicui, obrubljeni 1 trikjuu r.ii Koajiotlu i/, so-toi^n. z itabruniiui uli wl.nl k um prsi 1 |irkulskHlu, jiruv burvuioi urujcu, nujimvujattKU krojit 1 iin:. Iirlu iu lnirvanu U ili K-"'11"!' Iiutiulovili ruliiuv z burvumiii robom, zurubljciii 1 trojuili /.uviulnikov, iiujtiovujši kroj 1 i/.nivulllk nr;ljt\, Kil llUIIII', I/. Il.ljlr|.-.i'k',l ^ll[in_'il 1 i -1 ■ ■ n.i ni ■ >i > lil... i' /n iLtui.' uli krnju "Kiiuiiui' i ilu noćni i...i.i. i m. mlinu,'.i. obrobljen, najboljši , li iinili |ihitiiL'inb i'olii'uv, jiiincoiio jiruvi) iilutim , 1 lil.it In lir K,ilr Zli ^""l""1" 1 Umi b.n i.iii,. kiutiiii-uniJCii, jniiivuou pr.ivu biirr» , 1 bula srujuii za Moi]">illutiio 1 llli«l. o.ilunlnr.ijr.l, nuj l n p > ij«l Izgled, jiilllciilin j.iav.i i Hiajua /.a goapoda i/, pnvvegu ruinburikuga plaUui iu lupo iiiibrauiini luni L lino Ullfat arujva za plfll, rodno vozunjn, nujui>vi*jhi kroj ti porOV Iinili aiigl. niuiiHrt, inijnovojHi kroj , 1 nun izBita nrajiu /... iluiiu', i...j;.ao okiiivaua 1 i'lug. truuc. kurtul z bogato vezenino . 1 lino H|>niliij(> krilo /.a tlitinr, bogato okiniano m -j. Ki Hi ti, K« Ki j. «1 a. Ki -i, ki a. „ Kl. 1 Kl i -Kl 1 - .. Ki- '■- h ki-1— m Ki. 1 — „ Ki- |.r- Kl Ki Ki Ki Ki Ki Ki Ki i. Ki-,. K« Ki .. Ki. „ Ki-.. Ki. . Ki. I. Ki-„ Ki- i -i — i.— j. -l.ou i..IO i.no l.no i.oo „ Ki.i.ao •i ki. a— »I *, Ki 4, Ki L Ki 4. Ki i, Kl i, 1 lllaOB /.a iliiiiir, i/, iiiijbnljni'^a hiiirlburliiMita, gluilki' iu kniHiio okiiuuim ^1 i. si__ li,— n Kl. n Kl. Kl. Kl Kl- „ Ki. a— -, l.iia, i.no a.— a.— knlu i/, iiii.ilinljbcga Hiiirllmi bi-iilii, glailko in krušno okiučuiiu «1 i ."tO. 1!.— , "J rvo korai'1, iiujlioljni nniilli.ii livnt, gl.ulck ni kiiiHiio okmcioi nI- i J.i. l.ftO, a.— i raj ca za goapoUe, rumbvirikii, prav«, gladka ali nabrana, naJOnejla Kl- - ."»o, a, a.no, i uriijca za gospoda, prava riuiilnirškii, lanl.izij.i m vezena, nujlincjna k'1- ;* •»<'• 'i • A i irajoa aa dama, pravo platno, gladka In rautailja, liaJAneJla i m.iji.i /.n liani.', pravo platno, vi/.i-nii, najftnajia 1 koi BU vatlov iiajliiirjtK-g.i Mllllli.u lirntii 0 kosov H ri-t I I Lllk lir. rjilli blr/. mi' (I konov M rctrlink hir. rjuli brc/, tivi-, ciatu platno, UUjAnujlc 1 utiaiio pokrivalo au t oaob, cvilii ali ii.minut i iin/.iio pokrivalo za rj oaobj ovilli ah rtamail l kos :10 vatlov I ČotrUllk mi. iliiiii.it->Iga platnu 1 ko* Hi vatlov b iftrtink iiir. kreaakooa platnu ui. l.SO, a, a..-i«, a ni. a.Bo, a, B.ooj i Kl. ?.r>o, s, ii, lo, ii m. o, io Ul ia .Ml. 1i50, lo (>o Kl a, a r>o, i, i .»o. o.ao Kl. s ..o, io, li, ia, 11 Ki B.0O, 6.BO, 7.so, n Kl io, 17, in, 1H.ko ul. in, ii», ao, aa, ai. ar, ao •ji, a7, :io, aa, ao, 10 3o BO ki. a, a.»o, 4, n, o, 7, s 1 ilmmiNtiio ioiy.ii«> |m»lii-iiu.o x» 11 ono1» ali S-l ioli«4'\ j.M nakupili /a tO gfuld. 1 'iniMiif naročbe proti gotovemu denarju oli povzetju bo vestno 11111 <» i K Vrtu. — < »"iiiliiilii 111 riituiii za /.Vnilo\aujNke (ipriiu' (J7tt—4 j 1 kun GO vatlov Ti ii-trtiiik Hir. irliuiili-a lili linluinlra 1 kua m vatlov .1 iitiiink rir. rumburikogn platna ^1 12 kosov lirnin , OViltl ali ilainast Rabat: bu /aalonj do]iošiljajo. NaroČbe proti dopošiljanju gotovini! ali povzoiju \Viisrlu'-I!raiilaiissiiilliiiit;s - Kalnik von a. KiraiiNN "VVien I.,RothentliurinBtrasse Nr. 21. lidi.ul) ia uitdiiiii Josip Jurčič. LuiiMiina in tiak .Nurodue tiskarne". 5641