Št. 14. Maribor, dne 6. aprila 1911. Tečaj ¡X L V. JbSt&i»- g-*-* Ust ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek ln velja s poštnino vred in v Maribora b poSiljaajem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavsiriJgBB &«2ela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udja „Katoi, aetevnega društva" dobivajo list brez posebne naročninej m Posamezni listi stanejo 10 vin, *-• Uredništvo: Koroška cesta Ste v, 5, — Eokopisl se ne vračajo, t-, IJpravništvoKoroika m Posamezni listi stanejo 10 vin* — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, —■ cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije* Z* Inserate se plačuje od enostopne petitvrst® za enkrat 15 slan za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseratI se sprejemaj» da srede zjutraj, zaprte reklamacije so poštnine proste* Nt Slovenskemu ljudstvu. D,ržavni zbor je razpušlčen. Podpisani poslanci Vseslovenske ljudske stranke polagajo svojo mandate v roke svojih volilcev. 7atenega očesa gledajo na svoje delo (in z mirno vestjo pričakujejo sodbe1 svojegia ljudstva. Vj nebrojnih shodih" ste, .Cenjeni volilci, v navdušfenem soglasju odobravali na'šo politiko in se veselili naših vspehov, neštetokrat nam je Vfaše zaupanje vlivalo novega poguma v nasfsm boju za Vfašo staro pravdo. Nalival j amo Vas danes za vse izraze Vafee ljubezni in Vaše zvestobe, ki dokazujejo, kako nepremagljiva stoji naša stranka, za katere prve služabnike smo se šteli mi kot Vaši zastopnik^, v državnem zboru. Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ometavali narodni nasprotniki, z vlštka je gledalo nate tuje ti uradništvo. Naš prvi namen je bil dvigniti tvoj pomen. to se je j^osrečilo. Brez pretira vranja smemo trditi, da te danes pozna celana-šia država, da te uvažujejo n,a rdeli ijn; stranke v nji, da jih ni malo, ki se te boje.' ¡Tívoji zastopniki so zvesto branili vse, kar je tebi svetega in pokazali so neenkrat, Ida ne klonejo svojih glav pred nikomur na svetu, kadar gre za tvoje pravice. Bilo se je mnogo hudih bojev, ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zedin- V Ljubljani, dne 31. marca jeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevtppgljivya sila, ki mora računati ž njo dunajski parlament in pa avstrijska vlada. Štiri leta je doživela prva zbornica, izvoljena po splošni in enaki volilni pravici. Dovolj za prvič! Pokazala je svežo, mlado moč, zmisel za državo in ljudstvo, zlasti pa zmisel za ustavno življenje. Zdravo delovianje v državnem zboru je zpočeto z izpre-membo poslovnika, pri kateri so |v prvi vrsti sodelovali Vaši poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi ne brez Slovanov. Politična zavednost se je izredno i^ovečala, — Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima državno uradništvo i edini namen služiti ljudskemu blagru. V ti zavednosti koraka ogromna množica, ki je zbrana v Vseslovenski ljudski stranki, na prvem mestu. VfaŠi poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako politično zrela, tako načelno zedinjena četa ne more biti premagana. Grehi prejšnjih dob £e niso izbrisani. Se vedno se plazi med našimi narodnimi nasprotniki in med enim delom uradništva nespametna, misel, da smo Slovenci manj vredni od drugih, Še vedno sanjarijo nekatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nacl Slovani. Te zmote Dr. Benkovič. Jaklič Demšar. Fon. Dr. Korošec. 1911. Gostinčar. Dr. Krek. so krive, da je državna zbornica dve leti pred ustavnim koncem dokončala svoje delo. Zato pozdravljamo bližnji volilni boj, ki bo izči-stil zrak in razbil mnogo starih zmot. V Vaši domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza vseh stanovi našega ljudstva, da je v njenem taboru |ves slovenski narod. Hvaležni se spominjamo svojih najožjih prijateljev, pravašjkih zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli in enega) srca združili v eno četo in se zavedamo, da je ta zveza, začetek no(ve, srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države. Zahvaljamo i tudi zastopnike čeških kmetov in {vse stranke Slovanske zveze, ki so nas podpirale v našem boju. Hvaležnega spomina na nje. ne izbriše nobena sila iz naših src. Štiri leta našega Vlela in boja so minula. Cisto smo ohranilij zastavo Vseslovenske ljudske stranke* ki ste nam jo izročili v varstvo. Moč nam je krepila zavest, da uživamo Vaše zaupanje, in da je svet boj za duševni in gmotni blagor naiše lepe domovine in njenega ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesta armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka^, Zvesta sebi, zvesta ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in k novim zmagam. Živela! Dr. Šusteršič. Grafenauer. Dr. Žitnik. Dr. Gregorčič. Pišek. Pogačnik. Dr. Hočevar. Povše. Dr. Verstovšek. Roškar. Tudi ta! Kakor velikanska sivovijoličasta krogla z rumenim robom, se počasi pomika jutranje solnce skozi prašno ozračje arabske puščave ter meče motno svojo luč na vrtove in strehe mesta Damaska. V mestu se giblje življenje že dve uri; bučen Šum ljudi in živali se sliši skozi temne, ozk'e ulice. Danes odhajajo proti Antijohiji in Mali Aziji karavane, ki so dospele pred tremi dnevi od Perzijskega morja in iz dolnje Arabije. Tu prijašeta dva jezdeca iz stranske ulice na glavno cesto, ki vodi skozi zahodna vrata proti severni Sibiriji, proti morju, ter, nekoliko pred mestom na levo, v Jeruzalem. Trgovci v karavani, ki sede na kamelah, vsi zaviti v Široke plašče, plašno pogledujejo na jezdeca, v očeh enega izmed Beduinov, ki varujejo karavane, se zaiskri ogenj srditega sovraštva in roka zgrabi za široko bodalce za pasom. „Pusti to," ga opomni spremljevalec, „to sta Rimca!" „Ravno zato bi jima rad s svojim nožem pre-rezal vrat." „In potem ob letu osorej ne živi niti eden več od tvojega rodu." Beduin se porogljivo nasmeje: „Mi prebivamo v puščavi; tja ne pride noben Rimeo!" „Rimci pridejo, kamor hočejo!" Dalje ni mogel govoriti; kajti eden jezdecev, močna, široka postava z gostimi, svetlimi brkami, se je zaletel s svojim konjem v gosto kardelo in zaiel 3cričati na trgovce najprvo v nekem tujem, surovem jeziku, potem pa po rimsko. Nihče ni razumel besedice, pač pa vsak bliskanje sivih oči in seganje desnice po meču. Karavana se je ustavila: drugi jezdec, plavo-las kakor Širokopleči, toda vitek in visok, je sledil tovarišu v ozko gaz, ki jo je naredila karavana. Njegova lepa vojaška obleka ga je značila za rimskega častnika. S težavo sta jezdeca dospela slednjič na prosto in v diru sta kmalu prehitela karavano. „Tu na levi zavijeva v stran," pokaže častnik. „Veš tudi, da ni bilo brez nevarnosti, prinesti sem propretorjeva pisma za glavarje delavcev v puščavi? Več milj na okoli ni prav nobene rimske posadke!" Tu je prenehal in pogledal pazljivo nasproti jezdecem, ki so se počasi bližali po jeruzalemski cesti. Prva dva jezdeca sta držala v sedlu nekega tretjega, ki je slepo strmel v daljavo. Prišli so že Čisto blizu. Naenkrat so se napele Častniku žile na Čelu, napol je potegnil svoj meč iz nožnice, a ga takoj zopet sunil nazaj. ..Ne, kogar so že bogovi kaznovali, se ne dotaknem! Torej so vendar Še pravični bogovi!" „Emo, kaj naj to pomeni? Saj je to le slep žid! Cemu taka jeza zaradi takega človeka!" Častnik ni poklical teh besed, ampak je poklical k sebi enega spremljevalca ter izvedel od njega, da je slepec, kakor je domneval Častnik, farizej Savel, ki je povzročil, da sc kamenjali do smrti nekega Nazarenca Štefana. Na poti v Damask, kjer je hotel dobiti Še več Nazarencev, je padel nagloma brez zavesti s konja. Ko se je zopet zavedel, je pripovedoval o žareči luči in o groznem glasu. To pa je seveda le domišljija: kajti noben spremljevalec ni ničesar videl, i:e slišal. Dejstvo je le, da je Savel Kipoma oslepel. Mož je govoril zaradi slepca s pritajenim glasom. Rimec pa je smatral to, zaradi enega žida, za svojo osebo za neumestno ter je glasno in trdo govoril ter izpraševal. Slepec, ki je Čakal nekoliko oddaljen, je boječe poslušal grozeči, ostri glas, a ni rekel ničesar. Jezdeci so se ločili. „Resnično ti povem, Bruno, ko bi že bogovi ne bili tega malovredneža zaznamovali, bi ga bil zdaj na mestu ubil!" „Ne razumem te, Emo. Kaj nas brigajo judje in privrženci Jezusa Nazarenskega?" „Si li kedaj videl tega Jezusa? Ne! Veš pa, da sem moral Čuvati na judovskem morišču red, ko je bil Jezus križan. Rečem ti in rekel sem ti že večkrat:! Ko umirajo ljudje med mukami in bolečinami, kolnejo ali pa jokajo in tožijo; to si sam izkusil na bojiščih, kjer vendar umirajo možje v orožju. Jezus pa ni u-miral tako; on ni umrl kot človek, ampak kot sin bogov. In potem še ta tema in potres!" „Toda vse to pa vendar še ni v nobeni zvezi z onim Savlom!" „Pač! Ali je bil Jezus božji sin, jx>tem je pregrešno zasledovati njegove pristaše, ali pa je bil vsaj plemenit in dober človek, potem pa tudi njegovi prijatelji ne morejo biti zločinci. Zločinec je tudi oni, ki jih mori; in to je storil oni Savel, ki se je nad Štefanovo smrtjo celo veselil. Sam sem to videl; kajti tudi na tem morišču sem v varstvo reda slučajno moral biti navzoč." „Hvala vsem bogovom, da so oslepili tega Človeka in ga kaznovali, ker bi bil sicer ti svoj dobri meč ponižal za rabeljsko sekiro. Sicer pa, Emo, pusti take stvari; Rimljani se ne brigajo za notranja razmere premaganih narodov. Storimo tudi mi tako.-Nas polrimcev pa še celo prav nič no briga, kaj imajo ljudje in vsi drugi med seboj. Mi se bojujemo za svojo mezdo, za vojno slavo, in pa ker smo že take krvi ter smo zato tudi pokorni povelju. Drugega nič!; (Dalje prih.) Nove volitve. Državni zbor je bil dne 30. marca s cesarskim pismom razpuščen. Cesar je ukazal ministrskemu predsedniku, da takoj pripravi nove volitve. Te se bodo vršile dne 13. junija. * * * Volitve za državni zbor so razpisane za torek, dne 13. junija. Morebitne ožje volitve se bodo vršile dne 20. junija. Pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1907 se je na Slovenskem Stajerju volilo tako-le: 1. Okraj Maribor levi breg, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer štel je vseh glasov 14.240. Oddanih je bilo: 9776. Dobili so: Roškar (Kmečka zveza) 6656, Mursa (liberalec), Kukovec (socijalist), Senekovič (Štajercijanec) skupaj 2993 glasov. 2. Okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice vseh glasov 10.873, oddanih 7705. PiŠek (Kmečka zveza) 4311, Glaser (liberalec), Kresnik (Štajercijanec), Vidmar (socialist) skupaj 3273 glasov. 3. Okraj Ptuj, Ormož vseh glasov 13.824, oddanih 9054. Ploj (takrat Kmečka zveza) 5390, Or-nig (Nemec), Zadravec (liberalec) skupaj 3561 glasov. 4. Okraj Celje, Vransko vseh glasov 10.070, oddanih 7449. Roblek (liberalec) 4131, dr. Po-valej (Kmečka zveza) 2658, Vodopivec (štajercijanec) in socialni demokrat skupaj 1660 glasov. 5. Okraj Rogatec, Šmarje, Kozje vseh glasov 8755, oddanih 6604. Dr. Korošec (Kmečka zveza) 4187, Zurman (liberalec), Drofenik (Štajercijanec) skupaj 2308 glasov. 6. Okraj Laško, Sevnica, Brežice vseh slasov 10.634, oddanih pri ožji volitvi 8,043. Dr. Benkovič (Kmečka zveza) 4432, Roš (liberalec) 3594. 7. Okraj Gornji Grad, Šoštanj, Slovenji Gradec, Marenberg pri lanski volitvi vseh glasov 10.120. oddanih 4909. Dr. Verstovšek (Kmečka zveza) 3179, Kac (liberalec) 1730. Vseh glasov je dobila Kmečka zveza leta 1907 pri volitvi v državni zbor 47,883, liberalna stranka 9550. Kakor so pokazale lanske deželnozboiske volitve, smo od istega časa že vrlo napredovali. » * * N -a š a n a 1 o g a. Slovenska kmečka zveza i-ma izvršiti pri prihodnjih volitvah veliko nalogo. Pokazati mora svetu, da med slovenskim ljudstvom ni prostora za lažnjivi liberalizem, najsi bo v slovenski ali nemškutarski obleki. Obenem mora narediti konec domačim prepirom s tem, da združi vse dobro misleče Slovence pod eno zastavo, pod enim taborom. Kdor ni zadovoljen s katoliškim in kmečkim programom, naj se stisne v kot in ne moti napredka svojega ljudstva z neplodovitimi boji. Zastava Slovenske kmečke zveze, vihraj nam veselo v boj in nas navdušuj v boju, da te nazadnje ovenčamo z vencem sijajne zmage na celi Črti. * * • O naši stranki piše graški dnevnik „Gr, Volksblatt" tako-le: Kar se tiče slovenskih volilnih okrajev, se bo bržkone v toliko spremenilo, da bodo zadnje liberalne trdnjave vzete od Slov., ljudske stranke (Kmečke zveze): V organizaciji so krščansko-so-cialni Slovenci močno napredovali, tako, da se v njih krogih izraža upanje, da si bodo pridobili vse volilne okraje. Gornjegrajski marenberški okraj so v nadomestni volitvi liberalcem že odvzeli, zdaj se gre torej Še za 26. in 27. volilni okraj, da ga jim iztrgajo. Prvi okraj je imel dosedaj senatni predsednik dr. Ploj, ki pa je Šel svojo pot in je iskal zveze z liberalci. Kakor slišimo, ne bo več kandidiral; imenovanje senatnim predsednikom ga je nemara privedlo do sklepa, da se odtegne političnemu življenju. Liberalci bodo potem v veliki zadregi, da bi mu našli vrednega naslednika, in s tem je zmaga Ljudski stranki (Kmečki zvezi) zelo olajšana. Več napora bo treba v celjskem volilnem okraju, Če se pomisli, da je dobil liberalni kandidat pri zadnjih volitvah skoraj 2000 glasov več. Ce se jim tudi tukaj posreči, da zavihra njih zmagovalna zastava čez okraj, potem je slovenski liberalizem na Spodnjem Štajerskem položen v grob. Sedanje volitve bodo med Slovenci radi tega posebnega pomena, ker se gre za obstoj ali propad liberalizma." — Tako nemški list. Ne samo slovenska javnost, ampak tudi nemška, in sploh vsa avstrijska javnost bo tokrat s posebnim zanimanjem zasledovala vonini boj Kmečke zveze. Postavimo se kot junaki, da bomo zmagovalci na celi Črti. Razne novice. * Iz finančne službe. Davčni oficial pl. Grutt-schreiber je prestavljen iz Ljutomera v Sevnico, in davčni asistent Henrik Snideritsch iz Laškega trga v Ljutomer. Nadalje so bili prestavljeni: kontrolor Anton Jurgl iz davčnega urada v Lienzenu v Maribor. Vincenc Gal iz Cmureka v Radgono in Jak. Mal-linger iz Ptuja v Kozje. Iz justične službe. Višje deželno sodišče je imenovalo pravnega praktikanta pri okrožni sodniji v Mariboru Friderika Felberja in pravnega praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani Kajetana viteza pl. Premersteina avskultantom. Iz orožniške službe. Orožnika postaja v Slivnici se je premestila v Hoče. Iz gozdarske službe. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega nadkomisarja Antona Zhuber-ja pl. Okrog v Mariboru gozdarskim svetnikom. Gospodarska zveza. V četrtek dne 30. marca dopoldne je imela Gospodarska zveza svoj občni zblor. Udeležilo se ga je lepo število članov. V imenu na-čelstva je poročal predsednik dr. Lampe. Povdarjal je, da je bilo minulo leto za vse zadružništvo in sploh za gospodarsko življenje skrajno kritično in težavno. Slaba letina, kriza na denarnem trgu, razni polomi, v prvi vrsti Agro-Merkurjev, vse to je vplivalo ovirajoče na razvoj zveze. Vendar je pa vse te težave srečno prenesla in bilanca izkazuje 2250.49 čistega dobička. To je gotovo znamenje, i da se kmečko zadružništvo, ki je še mlado in nenavjajeno težkih kriz, lepo utrjuje. V naprej se bo zveza zlasti bavila s posredovanjem za nabavo poljedelskih strojev in raznih semen. Nabava živine za vojno mornarice ostane Še nadalje v rokah Gospodarske zveze. Mornarica noče argentinskega mesa, ampak domače. Tudi centralo za prodajo živine prevzame zveza. Poročilo o poslovanju je podal načelstveni ravnatelj gospod J. Jovan. Skupni promet blaga je znašal 4,023.123 K 86 v, skupni promet denarja 14,299.129 K 16 v, celotni promet tedaj 18,322.363 K 2 v. Včlanjenih je bilo koncem leta 83 zadrug z 559 zadružniki, ki imajo za 9202 K vplačanih deležev. Pj^i volitvah je bil mesto odstopivišega dr. Lampeta, ki je prevzel zadružni referat v deželnem odboru, izvoljen za predsednika profesor na trgovski Šoli Karol Dermastija. Novi sanitetni okraj se namerava v področju o-krajnega glavarstva v Mariboru ustanoviti in sicer za sledeče občine: Sv. Miklavž, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, Pobrežje, Skoki, Bohova, Rofgoza, Slivnica, Spodnji Duplek, Ciglenci, Serkovci in Dogoše, Nemškutarsko gospodarstvo. V ilustracijo, kako so „Stajerčevi" napadi na naše zadružno delo in organizacijo vprizorjeni samo iz namena, zakriti denarne stiske raznih nemških in nemškutarskih zavodov in trgovcev, navajamo sodno razpravo, ki se je vršila pred par dnevi v Celju. Znani velenjski vele-nemec Wutti je stal pred sodiščem obtožen kride. Ta Wutti je tako gospodaril, da je v par letih zagospo-daril 13.000 K. Obsojen je bil na 10 dni težke ječe. O tej obsodbi svojega prijatelja „Stajerc" gotovo ne bo poučil svoje backe. Pa bi bilo tako hvaležno, napisati članek o nemškutarskem gospodarstvu, posebno, ker slučaj Wutti ni osamljen. Ponovimo: Pri naših nasprotnikih mora silno smrdeti, sicer bi „Stajerc" ne kričal tako divje. * To so prijatelji. Povsod se hlinijo štajercijan-ci kot prijatelji našega ljudstva. Toda to je samo na zunaj, v srcu pa se jim želi slovenske krvi in e.»venskega mesa. Najprej so zanesli razpor in sovraštvo v .vrste naših ljudi. Hujškali so soseda na soseda, sina na očeta, moža proti ženi. Opravljali so satansko delo. Sedaj, ko traja prepir sam naprej, začeli so naskok na naše kmečke posojilnice. Nesramno lažejo o teh posojilnicah in nekateri: ljudje, ki teh brezbožnih nasprotnikov ne poznajo, jim verjamejo. Zato dvigajo denar v kmečkih posojilnicah ter ga nosijo v nemške denarne zavode. Tam stoje sedaj nemški advokatje in drugi nemški stanovi okoli polnega korita, katero so napolnili slovenski kmetje, ter se smejijo. Komu se smejijo ? * Gonja za denar. Nemškutarji in Nemci grdo lažejo o slovenskih denarnih zavodih. Zakaj? „Slovenec" je izvedel, da so imeli radi enotnega hujskanja zborovanje, na katerem so sklenili: 1. Začeti se mora v „Štajercu" gonja proti slovenskim zavodom ter nadaljevati Številko za Številko. 2. Izdati se mora knjižica, v kateri se somišljeniki pozivajo, da bojkotirajo vse, kar je slovenskega. 3. Posebna gonja se mora začeti proti slovenskim posojilnicam v Ptuju, Mariboru, Ormožu, Celju, Konjicah, Brežicah, Slov. Bistrici, Ljutomeru, Šoštanju, Slov. Gradcu, Gor. Radgoni. 4. Pri tej gonji se mora gledati pred vsem na to, da se v slovenskih posojilnicah vzdignejo večje vloge in naložijo v nemških. 5. Linhart mora prirejati shode, ki so na videz proti obstrukeiji, v istini pa proti slovenskim posojilnicam. Na tak način upajo Nemci gospodarsko oslabiti slovensko ljudstvo ter zopet okrepiti nemške denarne zavode. * Proti ljudstvu. Stajercijanci so začeli hujskanje proti slovenskim kmečkim denarnim zavodom radi tega, da bi nezavedni ljudje vzdigovali svoj denar in ga nosili v nemške mestne šparkase. Vsak ve, da vsaka posojilnica naložen denar zopet izposodi, da ga torej nima zaprtega v kaki kasi, ker obresti ne rastejo same. Ako bi imela grda gonja nemškutarjev ta u-speh, bi morale slovenske posojilnice odpovedati posojila. Ker pa siromaki, ki imajo posojila, ne morejo dobiti drugod novega denarja, bi se jim morala nazadnje prodajati posestva. Iz posestev pregnati naše ljudi, to je zadnji cilj štajercijancev! Hudič nima večje ljubezni do siromaka, kakor jo ima Štajercijanec Vendar pa ne smemo pozabiti, da so dali tem prijateljem povod za gonjo naši liberalci s svojim brezvestnim gospodarstvom. Proč z nemškutarji in liberalci! * Mi in liberalci. Nobena naših posojilnic ni prizadeta od nemške gonje in hujskarije. Mi bi lahko sedaj križem držali roke in gledali, kako se podirajo liberalcem njih denarne trdnjave. Toda prostovoljno smo se postavili v bran nemškemu navalu. In Še-ie sedaj, ko smo stopili mi na plan, se je zajezila nemška gonja. Storili smo to iz ljubezni do ljudstva, ki je navezano tuintam na liberalno posojilništvo. Liberalci niso bili nikdar zmožni takega dejanja, ker niso nikdar ljubili slovenskega ljudstva. Vemo, da nam tudi za to uslugo ne bodo hvaležni. * V ječo ž njimi! Po deželi zunaj se klatijo neznani ljudje, ki po gostilnah in na cestah hujskajo proti slovenskim posojilnicam ter trosijo o njih grozeče novice. To so od Nemcev najeti in plačani agitatorji, katere so si naročili iz tujih krajev, da jih pri nas nihče ne pozna. Pozivamo župane, da dajo tako sodrgo takoj zapreti v občinsko ječo ter storijo potem nadaljne potrebne korake. * Občni zbor Štajerske C. kr. kmetijske družbe v Gradcu. V sredo in četrtek 29, in 30. marca se je vršil v Gradcu občni zbor štajerske Kmetijske družbe. Bil je zelo dobro obiskan. Prvi dan se je razpravljalo o raznih predlogih podružnic in je bilo zelo mnogo predlogov sprejetih. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli v naslednjem navajati vse, ker nam itak vedno primanjkuje prostora. Omenjamo samo, da se je sklenilo izdajati „Gospodarski List" vsak teden in da se uvede na Kmetijski Šoli v St, Jurju ob juž. žel. pouk o vinoreji. Drugi dan se je tudi še razpravljalo o predlogih. Poslanec Roškar je krepko označil postopanje Nemcev, ki se ozirajo samo na Srednji in Zgornji Štajer, a se za Južnega nič ne brigajo. V resoluciji odločno zahteva, da se v bodoče ozira na vse okraje enakomerno in se poskrbi za povzdigo živinoreje na Spodnjem Stajerju. Roškarjeva resolucija je bila sprejeta. Malo grdo so se sicer držali Nemci, ko so glasovali za-njo, toda ker se delajo na zunaj vedno kot najbolj pravične, so morali vgrizniti v to kislo jabolko. Poslanec Roškar je tudi ^ utemeljeval predlog, naj se posreduje pri vladi, da dovoli posestnikom, da smejo določeno mero, 56 1 žganja žgati v prihodnjem letu, ce je kako leto izostalo tako n. pr. za dve leti 112 1. Predlog je bil sprejet. Z navdušenjem je bil sprejet tudi protest proti uvozu argentinskega mesa. Končno so se vršile volitve. Poslanec dr. Verstovšek se je pikro pritoževal nad nemško pri-stranostjo in je končno predlagal, naj se izvolita iz cele skupščine v odbor tudi poslanec Roblek in Majcen Gab. Prešerni Nemci so pa skromno; zahtevo krat-komalo odbili. Tedaj še v tako strogo stanovskem društvu, k.akor je Kmetijska družba, ne poznajo Nemci nikake pravice, povsod hočejo biti gospodarji, slovenski kmet naj bi bil pa hlapec. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom grof Attems. Izmed Slovencev so izvoljeni: v revizijski komite g. nadučitelj Pušenjak iz St. Mihela nad Mozirjem in pa g. župnik Gomil-Šek. Za odbornike so izvoljeni iz skupine za Spodnji Stajer, g. odbornik RobiČ, g. Taler in g. Mursa. — Koncem zborovanja se je sklepalo o odlikovanjih. Odlikovan je grof Attems z že,ezno kolajno. Med drugimi so dobili odlikovanja: župan Faleschini iz Brežic, srebrno kolajno (za kake zasluge, res ne vemo!); izmed Slovencev ni dobil tega odlikovanja nobeden. Medeno kolajno so dobili: WreBner iz St. Ilja v Slov. gor; pos. Kandič S. iz Ormoža; nadučitelj Porekar iz Huma; Cepe iz Pesnice; ravnatelj Fr. Vrečko iz Slovenjega Gradca; častno diplomo: Fr. Korpar, posestnik iz Formina, in BI. Tovšek, posestnik iz St, Ilja nad Turjakom. * Možje in mladeniči! Razpisane so državno-zborske volitve, naj bodo zadnji naš bojni pohod proti liberalcem. V tem boju jih moramo za vselej potisniti na tla. Potem bo mir v slovenski domovini. Zato pa se organizirajmo za agitacijo. Vsaka vas mora imeti par agitatorjev, ki bodo kot vojskovodje svojega kraja vodili volilno borbo. * Iz volilne borbe. Se-le nekoliko dni je preteklo od razpusta državnega zbora, in že smo notri v polni volilni borbi. Vse stranke, posebno one, ki imajo slabo vest, se z mrzlično naglostjo pripravljajo na volilni boj. Cas, ki mii je odmerjen, je tudi res kratek, zato je taka hitrost kolikor toliko umljiva. Povsod se že postavljajo kandidati. Slišijo se nova imena, stari politiki izginjajo iz pozorišča, skratka, vse dela in se trudi. Poslancem S. K. Z, in ž njimi združenim poslancem Vseslovenske ljudske stranke ni treba nobenih prenagljenih korakov. Naša stranka je ves čas svojega obstoja izvrstno vršila svojo nalogo, zato se ji ni bati sodbe ljudstva. Mirnega srca prepušča zavednim volilcem, da si bodo na zaupnih shodih izbrali kandidate, katerim zaupajo. Ni nam potreba vsiljevati raznih ljudi, kakor se godi to ravno v teh dneh skoro povsod v državi. Samo dva kandidata sta že imenovana od naše strani. Kmečka zveza za ljubljansko okolico je v nedeljo, dne 2. t. m. proglasila enoglasno kandidaturo voditelja dr. SusterŠiča, in koroški Slovenci so ravno tudi v nedeljo postavili svojega voditelja Grafenauerja za kandidata. Kakor je videti, gremo v dobrem znamenju v boj. Voditelj naših kranjskih somišljenikov, in obenem vodja Vseslovenske ljudske stranke, dr. SusterŠiČ, in pa voditelj zatiranih koroških bratov, Grafenauer. sta bila prva pozvana od našega ljudstva k zopetni kandidaturi in stopata kot prva na plan. * t G. Kos Alojziji, župnik v pokoju pri Sv. Martinu v Rožni dolini, je umrl dne 2. aprila t. 1. v 70. letu svoje dobe. Rojen dne 1. julija 1841 pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, v mašnika posvečen dne 29. junija 1865 je služboval kot kaplan pri Sv. Ilju pod Turjakom, v Starem trgu, pri Novi Cerkvi, kot župnik v Crešnjicah in od 4. septembra 1892 kot župnik pri Sv. Martinu v Rožni dolin L__ Mariborski okraj. m Kamilica pri Mariboru, Kakor se govori, bode g. Gottfried Petschar odložil prihodnje dni županstvo. Hvaležnost našega posilinemštva je na vseli koncih in krajih ista: prej ali slej brca. m Sp. Sv. Kuiigota. 7osip 'Sernec, kmečki sin v Gradiški, nam piše, da ga prizadeti sumničijo dopisa ia Sp. Sv. Kungote ter mu na razne načine celo žugajo. Izjavljamo, da nt g. Josip Sernec z omenjenim dopisom v nobeni zvezi. hi Hoče. V nedeljo, dne 9. aprila po večernicab ima Mladeniška zveza zopet poučno zborovanje pri g. Rojku. Na dnevnem redu so: govori, deklamacije in petje. Pridite vsi udje Mladeniške zveze in | drugi dobro misleči. Sprejemali se bodo tudi novi udje. Živijo? Na svidenje! m Hoče. Na praznik Oznanjenja Marijo Device so si ustanovili naši nemčurji „Südmark--društvo — oznanjenje protestantizma in nemške šole.' izbrali so si gostilno g. Stanitza, priporočajoč ga na ta na-&n Siidmarki. Vzrok, oziroma povod ustanovitve je bil sledeči:. Dobro znani naš učitelj Gatti je izgubil pri hočki občini tajništvo, ki mu je vsled njegovo prebrisanosti in po zaslugi prejšnjega župana Wernig-ga neslo lepe novce. Tej nesreči je sledila kmalu druga. Naš nadučitelj Moder, Gattijev nerazdružljiv prijatelj, v veselili in žalostnih dneh in nočeh, je izgubil tajništvo občine Pivola. Za te in še druge bridke izgube nemcurstva in šlajercijanstva je bilo treba nekakega nadomestila, kajti lahko si mislimo, da sa ne da dobro živeti samo od posilinemškega navdušenja. U-tešilo za izgubljeno si ti, o ljuba, draga Siidmarka, ti edina njih rešiteljica ! Nadučitelj Moder ne nosi zastonj božjega imena! Osivel si že pri nas iu tvoja modrost je dosegla sedaj svoj vrhunec, kajti postal si že tako moder, da so te po dolgih letih tvojega bivanja v HoČah smatrali za sposobnega vsaj enega predsedniškega mesta. Kot nadučitelja na slovenski šoli so te izvolili za predsednika Siidmarke. Najbrž ni bilo zraven nobenega pristnega Nemca. Kaka čast in slast gledati nemške trake preko slovenskih prs in jih ljubko nazivati „Deutscher Bruder". Kaka razlika med sedanjimi razmerami in onimi pred 40. leti, ko je bilo izpraznjeno učiteljsko mesto! Moder! Moder takrat in sedaj. — Kar se tiče Šole, je stlačenih preveč otrok v posamezne razrede, kar naši deci, najdražjemu, kar imamo, zelo škoduje na zdravju. Pa tudi učni uspehi ne morejo biti v teh razmerah najsi-jajnejši. Saj imamo prostor že za četrti razred, a delalo se je na to, da se je prepustil Gattiju brezplačno za stanovanje. Bilo bi sedaj dobro, da naš nadučitelj Moder poskrbi, da zapusti Gatti svoje brezplačno stanovanje, kar bo kot kavalir gotovo storil, in da se o-tvori tam četrti razred. Saj smemo upati, da mu je blagor učeče se naše mladine bolj pri srcu, kakor vse drugo. Odpustili ti ne bomo nikdar, da si postal glavar nam v verskem in narodnem oziru najsovražnejšega društva. Vedno in vedno si nas prosil, da te naj ne damo v časnik, ker si zelo občutljiv, ker je tvoje srce v jedru Še slovensko, ker si rad z vsemi dober in. ker te to strašno boli. Vedno si pov-darja.I važnost miru in sporazumljenja med občani, sedaj pa si zasejal v svoji dozoreli modrosti s pomočjo nekaj kratkovidnih renegatov med nas kal najhujšega nemira in sovraštva. Hotel si imeti boj, imej ga torej! Od naše strani se mora delo podvojiti in potro-jiti, kajti drugače bi znal priti čas, ko se bo reklo: „Prepozno je!" Nismo Še izplačali niti slovenske občinske Šole in že nam hočeš naprtiti plačevanje za nemško Siidmarkino! Kako vabljivo za našega kmeta v sedanjih dragih časih! Več prihodnjič. m Poljčane. „Stajerc" in Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Ptujsko glasilo Šnopsarjev in renegatov se je začelo zadnji čas zaletavati tudi v Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, ker par nemškutar-skim, a od slovenskega denarja vzdrževanim hranilnicam ni hotela vstreči in jim poslati vinkulacijskih izjav. Zlasti ni všeč tem prodancem .geslo: „V imenu božjem!", ki ga ima zavarovalnica na čelu svojih polic, in ga smeši, ker mu diši preveč po krščanstvu, a prarv nič po nemŠkutarstvu in renegatstvu. Vedo pa naj duševni revčki in propalice okoli „Štajerca", ki menda še niso videli zavarovalne police drugih zavarovalnic, da se z isto pravico, kakor veČina drugih židovskih zavodov, sme posluževati tega lepega gesla tudi krščanska Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Vsem drugim pa naj bode to, da jo obira „Stajerc", v znamenje, da je ta domača zavarovalnica res izvrsten zavod, ki zasleduje težnje slovenskega ljudstva, in torej tudi no more biti po godii „Štajercu", ki ga hpče s kugo nevere, šnopsa in odpadništva za vsako ceno upropasti. Kako ljubezen ima do Sloven-ca-trpina, dokazuje to, da napram drugim židovskim zavarovalnicam nima niti ene grajalne besede, če teh katera koga oskubi in, oslepari. W. Neka stranka blizu Poljčan se je preselila v drugo poslopje in to tudi naznanila zastopniku neke zavarovalnice „Štajer-čeve" baže, pri kateri je imela zavarovane svoje premičnine. Ko je lansko leto pogorelo poslopje in tudi njene premičnine, ji dotična zavarovalnica z izgovorom, da ji' preselitev ni bila naznanjena, ni izplačala niti vinarja odškodnine niti vrnila vplačane premije. __ Pri Št. Jurju ob juž. žel. je pogorelo prete-čeno leto nekemu posestniku poslopje do tal. A gra-ška „Wechselseitige" mu je izplačala samo nekaj čez 1100 K, Čeravno je bilo poslopje zavarovano za čez 1600 K in še več kot toliko vredno. A dični „Stajerc", ki je ves prežet ljubezni do slovenskega kmeta, ni odprl niti najmanj svojih smrdljivih ust ne v prvem, ne v drugem slučaju, čeravno mu je moralo biti to znano. — Torej proč s to sleparsko in gnusno cunjo, „Štajercem", in naročite „Slov. Gospodarja" in „Stražo" ter podpirajte dobre domače zavode, kakor je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Vsakega pametnega in zavednega Slovenca naj bode skrb, da svoje poslopje in premičnine pri' njej zavaruje, ker bo to itak njegova lastna korist, in ji skuša pridobiti vsaj še enega novega uda. To bo najboljši odgovor giftni kroti v Ptuju in njenim slovanožrcem. m Pekel pri Poljčanah. (Šulierajnska Šola.) Tukajšnji posilinemci se pripravljajo, da s pomočjo nemškega Šulferajna sezidajo v Peklu nepotrebno nemško Šolo. Nepotrebno, rečemo, ker popolnoma nemška Šola ni primerna niti za slovenske otroke niti za takozvane nemške, katerih pravzaprav sploli ni. Za slovenske otroke nemška Šola ni primerna, ker slovenski otrok nemškega pouka ne more razumeti, in torej tudi v izobrazbi ne napreduje in hodi zastonj v šolo obleko trgat; pa tudi za nemške ne, ker vsi ti razumejo slovenski in jim nič ne Škodi, če se naučijo prav slovenskega jezika. Na sedanji slovenski šoli pa se otroci itak učijo tudi slovenskega jezika v višjih razredih, kakor je edino primerno. Mesto da se torej tukajšnji posilinemci potegujejo za Čisto slovensko šolo, bi si rajši prizadevali, da se sedanja šola razširi, tako, da bi se otroci za življenje res dobro in korenito izobrazili. To bi otrokom res kaj koristilo. Ko bi Nemci v Slov. Bistrici namesto posebne nemške šole bili poskrbeli rajši n. pr. za dvojezično meščansko Šolo, bi to koristilo otrokom za življenje, in sicer slovenskim in nemškim, tako pa je cepljenje šol otrokom v izobrazbi in napredku le na Škodo in so stroški brez prida. Ali naši posilinemci pač črtijo slovenski narod in slovenski jezik ter bi vse Slovence radi v žlici vode potopili, ko bi mdgli. In to so ljudje, ki so sinovi slovenske krvi, n. pr. Baumann, ki se je pisal prej Drev, ali Gruntner, prej Zemljak, slovenska rodbina iz Laporja, ravno tako Kugler, Machoritsch i. dr. Da se ne sramujejo, svoj rod in jezik tako zatajiti, ko živijo vrhu tega le od slovenskega ljudstva! Kakor se Čuje, so naši posilinemci za bodočo nemško šolo, za katero vozijo že kamenje skupaj, nalovili 29 otrok, seveda večinoma otroke slovenskih rodbin. Mi tukaj svarimo pred vsem može občinskega zastopa v Peklu, kjer imajo slovenski možje sicer večino, pa so si izvolili posilinemca za župana, da se ne bodo dali zapeljati in prevzeli kakršnokoli obveznost glede pre-vzetja nemške šole v občinsko skrb. Ubogi kmet ima, že itak toliko plačil in davkov, in sedaj naj bi Še plačeval to nepotrebno nemško Šolo! Pa tudi posamezni kmetje naj ne obljubijo, pošiljati svojih otrok v to nemško šolo, ker če bode imela šola dovolj otrok, jo bodo takoj naložili občini na rame, da jo bode morala plačevati nemškemu Šulierajnu. Tako je bilo vedno in povsodi. Slovenski posestniki, branite se torej, dokler je Čas! Občinski možje naj na noben način ne pustijo, da bi se občina pri tej šoli kakorkoli v čem zavezala, pa tudi slovenski stariši naj ne obljubuje-jo nobenih otrok za nemško šolo. Za slovenske otroke je sedanja Šola najbolj primerna., ker se učijo tu tudi nemškega jezika na podlagi slovenskega, in ker se jim razlaga pouk v razumljivem slovenskem jeziku. Bog pa obvaruj komu verovati, da bo nemški Šul-ferajn prepustil nemško šolo občini zastonj. To bi bila jako bridka prevara za naše kmete. Poleg tega naj pomislijo slovenski stariši. "da otroci, ki se ne naučijo v šoli jezika svojih starišev, tudi starišev pozneje ne spoštujejo, ampak jim postanejo nepokorni ter jih naravnost zaničujejo. Povsodi vidimo take žalostne primere, kjerkoli hodijo slovenski otroci v čisto nemške šole. Grdo in brezvestno pa je, če se dajo kale' ri slovenski stariši zaradi kakšnih daril preslepiti, da kakor Judeži prodajo svoje ljubljene otroke našim sovražnikom, ki jih hočejo le potujčiti. Taki otroci, ki so slovenskih starišev, pa hodijo v nemško šolo, se vedno le pokvarijo. Zatorej slovenski stariši, ako hočete sebi in svojim otrokom dobro, branite se pek-elske nemške šole in se držite sedanje svoje šole v Poljčanah, kjer se učijo otroci slovenskega in nemškega jezika in se vam ne bodo izneverili in popačili. U-bogim otrokom pa se bode tudi v šoli v Poljčanah poskrbelo za darila. Sploh je to drzno izzivanje Slovencev, da se v Čisto slovenskem kraju stavi nemška šola, ki naj seje le zdražbo med ljudmi! Proč z nem-škutarsko kugo! Kdor seje veter, bo žel vihar, m Studenice. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe je imela pretečeno nedeljo po rani službi božji zelo dobro obiskan shod z zanimivim predavanjem gg. Škerleca in Ceriča, po večernicali pa v, M. Z. ja-ko vspodbuden govor g. Žebota, • " pfujsk! okraj, Ptuj. V soboto, 25. marca se je vršilo o priliki občnega zbora kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju predavanje. Predaval je gospod nadrevizor V. PuŠenjak, ki je pojasnil razvoj in stanje Zadružne zveze v Ljubljani ter govoril o slovenskih posojilnicah na Spodnjem štajerskem. Pojasnil je pomen neomejene zaveze in dokazal, da se vlagateljem ni treba bati za hramilne vloge. Osvetlil je tudi primerno hujskanje časopisov zoper slovenske denarne zavode in pozival navzoče, da naj vsakega človeka, ki bode obrekoval naše posojilnice, naznanijo Zadružni zvezi v Mariboru, katera ga bo izročila sod?®,ču. Zborovalci so odobravali izvajanja govornika, ter izražali svoje zadovoljstvo nad tem, da se je javno in odkrito pojasnil) položaj glavne posojilnice v Ljubljani in dokazalo, da Zadružna zveza v Ljubljani nima noblene zveze s to posojilnico. p Sv. Marko. Tu se je ustanovilo preteklo nedeljo po prizadevanju g. nadučitelja, Mihaela Vauhni-ka, Veteransko društvo, in kar moramo pozdraviti s posebnim veseljem: Poveljni in poslovni jezik je slo- venski. Novoustanovljenemu društvu želimo najboljši uspeh, gospodu ustanovitelju pa prisrčna, zahvala! Novo društvo si pač ne bo naroČilo za svoj list „Štajerca", kakor bukovski „fajerber". p Ormož. Političuo društvo našega „dragega" liberalnega advokata dr. Serneca „Sloga", je na ob6-nem zboru v nedeljo, dne 2. aprila sklenilo zahvalo za dosedanje delovanje dr. Ploja in ga bode naprosilo, da sprejme zopet kandidaturo. Ljubi in ža bolj nam dragi advokat dr. Sernec si torej želi zopet Ploja. Naši ljudje si pa želijo miru in odkritosrčne sloge, zato. pa se ne bodo nikdar ogrevali za moža, ki je s svojim uskoštvom povzročil v naši domovini toliko prepira in političnega sovraštva. Spominjajo se tukaj volilci Še tudi prav dobro, kako so jih liberalci, ne da bi zasluženi poslanec dr. Ploj to branil, zmerjali in napadali na prvem shodu po volitvah. Siti smo že vednih napadov med nami samimi, zato bomo volili kandidata Slov, kmečke zveze, liberalni advokatje pa naj imajo drt Ploja, ako ga hočejo, p Svetinje pri Ormožu! Že dolgo ni bilo iz naše župnije nobenega glasu! Zato sem si dovolil poslati enkrat nekoliko vrstic v naš ljubi „Slov, Gospodar". Sicer pridem že malo pozno s svojim dopisom, pa ker se zanašam na potrpežljivost g. urednika, u-pam, da ga ne bo vrgel v koš. Dne 5. februarja t. L sta obhajala v navzočnosti svojih dobro vzgojenih otrok in rodbine, ki so prihiteli od daleč, vrla naša pristaša in večletna naročnika „Slov. Gospodarja" svojo zlato poroko; ravno isti dan kot pred 50. leti, g. Matija Hedžet iz občine Zerovinec, in njegova žena Julijana, rojena Vraz, nečakinja dičnega ilirskega pesnika Stanka Vraza, Pred sv. mašo so Č. g. pater Janez iz Lipnice s krasnimi besedami Čestitali zlato-poroČencema ter jima polagali na srce vse bridkosti in dolžnosti, katere sta toliko let zvesto izpolnjevala. Na gostiji se je nabralo tudi 20 K za „Slov. Stražo". C. g. župniku, kakor tudi č. g. patrii Janezu, se za vso skrb in trud izreka najprisrčnejša zahvala, kajti preskrbela sta nam ta dan tudi pozno sv, mašo. Podobne slovesnosti se v lepi naši župniji najstarejši ljudje ne spominjajo. Čvrstima starčkoma pa kličemo: Bog naj vaju ohrani še mnoga leta! — Občinski odborniki občine Zerovinei so pri obč. računu dne 9. svečana svojemu že 8. dobo županujočemu županu, g. Francu Vrazu, izrekli zaupanje, ter ga izvolili za častnega župana in mu za njegove mnoge zasluge, ki si jih je pridobil v občini skozi 20 let svojega žu-panovanja, izročili Častno diplomo! Iskreno čestitamo! p Št. Janž na Dravskem polju. Dekliška zveza je priredila pri nas dne 2. aprila prav zanimiv shod, Izborni govori gdč. učiteljice Erne Razlag iz Ptuja, deklic Ivanke Horvat in Alojzije Kovačič, so napravili mogočen vtis na mnogobrojne poslušalce. Želimo še večkrat takega sestanka. p Sv. Jurij na Dravskem polju. Pri nas smo obhajali od 4. pa do 12. marca sv. misijon. Z veliko gorečnostjo se je udeleževalo ljudstvo pridig, kajti cerkev je bila dopoldne in popoldne natlačeno polna. Tisočera hvala čč. gg. očetom misijonarjem za njih trud in požrtvovalnost v spovednici in na prižnici! Samo za naše liberalce in Štajercijance je bil sv. misijon trn v peti; no, resnica pač v oči bode. Dopisnik „Štajerca" se zaganja v gg. misijonarje, Češ, da so metali ljudem pesek v oči; morda si ti, revček na duhu, imel ta vtis. Nad vse veličasten je bil dan skupnega sv. obhajila (12. marca). Skoro vse ljudstvo cele fare, mlado in staro, je z veliko pobožnost-jo pristopilo k mizi Gospodovi; popoldne so bile pa prepevane litanije in procesija z Najsvetejšim. Liberalcev in Štajercijancev seveda ni bilo zraven. Prisrčna hvala tudi našemu nad vse dobremu gospodu župniku za trud, in tudi sosednjim gg. duhovnikom za pomoč v spovednici. Ljubi Bog povrni vsem tisočero. p Cirkovce pri Pragarskem. Po mnogih zaprekah so vendar začeli graditi pri nas postajališče. Že meseca maja se bodo ustavljali osebni vlaki pri Cir-kovcah. Sedaj je konec tistim mešetarskim novicam, da ne bo postajališča, ako se ne pošlje zopet nekaj stotakov. Res, „laž ima kratke noge", tako bo zažvižgala lokomotiva. p Cirkovce. Zadružna tehtnica je dobila napis, da bo vsakdo vedel, kam naj prižene vole, ako noče biti goljufan pri kupčiji. Ko še ni bilo napisa, je menil nekdo, da je ograja pri tehtnici za zborovanje; zato je nekdo zahteval pri tisti ograji, ker je namočil prej svoje možgane v norem florianu, da mora gosp. kaplan z nabranim denarjem postaviti hotel pri postajališču. Njegov sosed mu je dal dober nasvet, naj si postavi kotel z mrzlo vodo. Mi pa svetujemo Golja-tovi gostilni, StaraŠinini trgovini in cirkovški posojilnici, naj si tudi oskrbe lepe napise! Zakaj ni nobenih napisov? Saj je malo stroškov, a zunanjost naše vasi bi bila ličnejša. p Cirkovce. Mnogo gostij je bilo že letos v naši župniji. Najimenitnejša je bila Tominc-Sagadin, a tudi na gostiji Vabošek-Zafošnik je bilo prijetno. Brez plesa, a ne brez petja in godbe, smo biii židane volje tem bolj, ker sta oba ženina zavedna Slovenca. Na predlog domaČega gospoda kaplana so darovali narodni gostje v Sagadinovi hiši 10 K in v Zafošni-kovi 6 K za „Slovensko Stražo". p Zetale. Kolikor je dosedaj uradno znano, bo šla nova državna železnica, ki bo vezala Dunaj in mesto Split v Dalmaciji, iz Ptuja v Rogatec skozi Že-tale. V žetalski fari boste mali postaji v Dobrni, na travniku gospe Horvatove in na Prevalih, Večja postaja pa bo v Žetalah. Kedaj se bo gradila ta želez- niča, Še ni natanko znano. Dolgo ne bomo več čakali. Načrte dela že inženir Schenkl v Gradcu. Da se je ta železnica pospešila, imajo največ zaslug poslanci Slov. Kmečke zveze. Dr. Korošec in dr. Benkovič, ki sta vedno in vedno dregala železniškega ministra, posebno pa deželni glavar kranjski, pl. Šuklje, goreči pristaš Vseslovenske ljudske stranke, li kateri pripada tudi Slovenska kmečka zveza. Ta železnica bo odprla naše vinorodne haloške gorice. Potem nam ne bo več treba težko pridelanega vinskega pridelka dajati napol zastonj domačim in ptujskim vinskim oderuhom, ampak ga bomo lahko pošiljali dalje v svet, kjer bomo dobili boljše plačilo. Zato smo pa poslancem S. K. Z., posebno dr. Korošcu, iskreno hvaležni za ves njegov trud. p Zetale. Meseca marca je nek hud liberalec iz Cermožiš, saj ga vsi poznate, v svoji gorici pred svojimi kopači divje preklinjal in zmerjal sivo glavo našega častitega. priljubljenega g. župnika in delavnega Č. g. kaplana. Seveda, si je privoščil tudi druge „klerikalce", kakor n. pr. Janeza Vogrinea, Ga-špara Korena itd. Znabiti si misli, da bo imel zdaj pri svoji gorici več blagoslova. To je njegova stvar. Mi ga le pomilujemo. p Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno društvo pridno napreduje. Skrbno se Čitajo knjige in pridno pristopajo udje k temu društvu. Imamo že dosti čez 200 članov. Tudi naši liberalci hočejo postaviti svoje društvo na noge. Kmalu po novem letu so se začeli pripravljati na igro, ki so jo namenili igrati (zadnjo nedeljo pred pustom. Ker pa nekateri stari-ši niso pustili svojih deklet, da bi hodile ponoči okoli, je pa učitelj Trafenik s svojim tovarišem hodil na dom igralcev, da jih je tam učil in pripravljal za namenjeno veselico, ki bi se imela vršiti v novi Šoli. Toda čas je kmalu dotekel. Prišla je tista nedelja, ko smo že z veseljem pričakovali, kedaj se bode oglasila krasna godba, ki bi nas vabila k slovesnosti naših liberalcev. Ali kaj je bilo? Nič! Ves njihov trud je bil zaman. Le Škoda, da je ni bilo. Imela je biti popolnoma na nov način. Že pri vajah je bilo smešno; kakor se pripoveduje, so glavni igralci, kadar so se pripravljali in vadili, stali na mizi, imeli bele robce na glavi ter peli drug drugemu na uho. To bi bila smešna igra in popolnoma na nov način. Res škoda, da se ni vršila.. Nekateri njihovi igralci so Šli k ve-černicam, in potem k veselici Kat. bralnega in izobr. društva. Trafenikov tovariš pa je v Četrtek, petek in soboto nekam pobegnil. Saj vemo, kje je bil. V nedeljo, dne 12. sušca je predsednik liberalnega Bralnega društva pri cerkvi naznanil, da bode imelo društvo v novi šoli shod. Milo je vabil ljudi k obilni u-deležbi. Marsikaj je obetal, pa vse je bilo zaman. Govorniki so bili štirje:. Predsednik Sime, dva učitelja in „poslanec" Špindler, le poslušalcev je bilo prav. malo. Vsi štirje so skončali svoje govore v Četrt ure. Začel se je ta velikanski shod ob 10. uri ter trajal do % na 11. Predsednik Simon Potočnik je govoril nazadnje. Med govorom je imel klobuk na glavi, ker se mu ni zdelo vredno, da bi se pred tako malo poslušalci odkril. Slovesno pa so obhajali liberalci pustni večer. Celo noč je bila postelja nekega gospodiča nedotaknjena. Ko so ga bili v eni gostilni že siti, pa ]e šel v drugo. Bil je maskiran, opravljen kakor berač ali kakor kak cigan. Drugo jutro, ko so šli otroci v Šolo, je šel on domov. Bil je tako izmučen, da še poklekniti ni mogel, ko ga je č. g. kaplan srečal, ko jc šel z Najsvetejšim na spoved. Še mnogo Je takih reči, ki jih pa ne bodem omenjal, ker je Škoda časa in papirja. Kaj smešnega pa je včasih potrebno; in za to skrbijo naši liberalčki. p C rkovcti na Drav. polji;. V nedeljo 9. aprila po večernicah se vrši v Goljatovi gostilni gospodarski shod, ki ga priredi „Osrednja zadruga za voovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru. Kmetje, pridite! p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Prihodnjo nedeljo dne 9. aprila po rani božji službi se vrši pri nas gospodarsko zborovanja, ki ga priredi „Osrednja zadruga za vnovčrnje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru". Ker bo shod za naše gospodarske razmere velike važno sti, so vsi tukajšnji živinorejci vabljeni da se zanesljivo udeleže zborovanja. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Med tem, ko se Ču-je od drugod žalostna vest, da je Mohorjeva družba v številu udov nazadovala, smemo mi naznaniti veselo vest, da smo znatno napredovali. Lani smo imeli gotovo'že lepo število udov, namreč 311. To leto jili je pa kar za 27 več, tako, da ima letos pri nas Mohorjeva družba 338 udov. Koliko dobrih knjig bo prišlo na ta način zopet v župnijo, in kakor upamo, gotovo ne zastonj. Korist branja dobrih knjig je ja neprecenljiva. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Naše Bralno društvo priredi na velikonočni ponedeljek, to je dne 17. aprila, veselico v gostilniških prostorih g. Ignaca Hauptman v Križevcih. Na sporedu sta dve gledališki predstavi in tudi naši vrli tamburaši nas bodo zopet razveseljevali s svojimi „inštrumenti". Po veselici prosta zabava, katera nam Še tudi kaj zanimivega obeta. Torej vsi znanci in prijatelji od blizu in daleč in vsa sosedna društva ter vsi, ki ste radi dobre volje in bi se pa spet malo razveselili in kaj lepega videli, na veselo svidenje na velikonočni ponedeljek. Začetek ob 4. uri popoldne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. K najobilnejši udeležbi uljudno vabi odbor. 1 Sv. Jurij ob. Sčavnici. Naše Bralno društvo opozarja vse prijatelje poštene zabave, da priredi na velikonočni ponedeljek v prostorih gospe Trstenjak prelepo igro „Divji lovec". Na/programu so tudi krasne pevske točke in tamburanje. Pridite v obilnem šte- vilu, in tedaj se bo razvila po igri tudi vesela, a dobra in poštena zabava, Natančneji program se naznani prihodnjič. Siovtnjjraikl okraj. s Šmartno ob Paki. (Še enkrat naše šolske razmere.) Ne mislimo odgovarjati tem potom dopisu v „Narodnem Listu", kjer se surovo in neosnovano napada krajni šolski svet, oziroma komisija za opravičevanje zamud Šoloobveznih otrok, ker so Člani te komisije odločni naši somišljeniki, pač pa hočemo opozoriti tem potom javnost in tudi višjo šolsko oblast na nekaj druzega. V dopisu „Nar. Lista", kjer zagovaj-ja dopisnik g. nadučitelja. se Čiia med drugim tudi, da v. času, ko je imel g. nadučitelj obravnavanja zamud, ni bilo toliko strank kaznovanih, kakor pa sedaj, ko je isto delo v rokah omenjene komisije, katere Članom je g. nadučitelj iz strankarskih ozirov nasproten. Vprašamo, kako je to mogoče?! Zelo čudno se nam zdi, in mislimo, da to ni samo slučaj, da bi naenkrat, ko je izročil g. nadučitelj obravnavanje zamud komisiji, otroci bolj slabo obiskovali šolo. Nastane vprašanje, če ni g. nadučitelja njegova, prebur-no utripajoča liberalna žilica, to pot vendar-le prehudo razburila, da je izdal to, za kar se bo gotovo višja Šolska oblast precej zanimala in bomo po svoji skromni moči poskrbeli tudi mi. Hotel je po znani liberalni maniri izpodkopati ugled spoštovanim možem komisije, a je pošteno sam nasedel. — Se nekaj! V dopisu „Nar. Lista" se napada tudi načelnik k.r. Šol. sveta, češ, da je letos spoznal 9 za šolo nesposobnih otrok sposobnim, in da bodo sedaj isti kaznovani. Povprašali smo pri dotičnili strankah in izvedeli, da do-sedaj tozadevnih odlokov Še nimajo v rokah. Od kod torej dopisnik „Nar. Lista" to ve?! Lansko leto je popisoval otroke g. nadučitelj sam. Spoznal je otroke za nesposobne in dotičnim starišem zagotovil, da jih ni potreba pošiljati v Šolo — slučaj Glojek in Praprot-nik — a je potem vkljub temu izročil razredniku po-polen imenik, da so bili dotični starši res kaznovani. To se je dobro obneslo, ne li g. nadučitelj?!! Ni čuda torej, da je Vaša priljubljenost ne le v širših krogih, kjer kot pristaš liberalne stranke niste priljubljen, temveč tudi v ožjih vrstah Vaših liberalnih somišljenikov, skrčila, na ničlo. To je popolna resnica! Dobrohotno Vam torej svetujemo, da te napade opustite, ker možem, kot so župan g, Pirtošek, Steblovnik in Koren, pisava in napadi umazanega „Nar. Lista" pač ne morejo škodovati. Škodovali bodo podobni izbruhi le Vam, ker bomo prišli Še z drugimi dejstvi na dan, katera, bodo liberalni stranki zelo, zelo neljuba, Torej pamet!!! s Sv. Primož nad Muto. V nedeljo, dne 2. aprila smo pokazali ŠentprimožČani, da Še živimo in se Še čutimo dobre, verne Slovence. Lepo število do 80 se nas je zbralo pri posestniku Ledinekui na občni zbor Izobraževalnega društva. Na ustanovnem shodu je govoril poslanec dr. Verstovšek; društvo je oživil tokrat s svojim predavanjem. Posestnik Uršnik je o-tvoril zborovanje; Č. g. Pintar je podal poročilo od-borovo. Nato je govoril g. poslanec o izobrazbi, o potrebi vednega Šolanja tudi za kmete, o slabih gospodarskih razmerah marenberškega okraja, o propadanju kmečkega stanu v tem okraju in o drugih javnih zadevah, katere mora poznati tudi kmet. Večkratni „Živio"-klici so se zahvaljevali govorniku za poučne besede. Do 40 udov se je vpisalo in plačalo udnino na dan zborovanja, V odbor so voljeni: Uršnik predsednik, Breznik Jože podpredsednik, Pintar J. tajnik, Lavko M. blag., Holbl in mežnar odbornika, Ladinek knjižničar, Anton Kos in Potočnik Lud. rač. pregle-dovalca. Po zborovanju so se razgovarjali možje s poslancem še o mnogih zadevah, zlasti o Šolskem vprašanju Sv. Jerneja. s Marenberg. Veste kaj, fantje in dekleta, kaj bi pa bilo, Če bi si ustanovili mi kakšno izobraževalno društvo ali pa mladeniŠko in dekliško zvezo! Kaj pravite k temu, dragi mladeniči in mladenke? Ali bi ne bilo potem veselo v Marenbiergu, ko bi imeli kaj takega? Tega seveda ne sme nihče reči, da smo za nič, da nič ne naredimo za narodno stvar, za naše razmere Še mi zadosti delamo, toda lažje bi potem delovali, Če bi ustanovili kako društvo. Saj beremo vedno v časnikih, kako se fantje in dekleta na vseh koncih in krajih naše mile slovenske domovine dramijo in si ustanavljajo društva in zveze, v katerih se izobražujejo in napredujejo na političnem polju. Na ta način se tudi lažje izognejo raznim priložnostim, ki pretijo od vseh strani, in se lažje branijo proti sovražniku, ki ga je povsod dovolj. Tudi mi se ne pustimo zaničevati in zasramovati od verskih odpadnikov in narodnih nasprotnikov; agitirajmo z vsemi močmi, da dosežemo, kar si želimo. Toda posamezno ne dosežemo nič, le skupno. Zato pa, dragi fantje in dekleta, združimo se v veliko četo. držimo se eden drugega, kakor zvesti bratje in sestre in ne mirujmo poprej, dokler ne zaplapola slovenska zastava po naših krajih;____ Konjiški okraj. k Konjice. Kmečka hranilnica in posojilnica ima na velikonočni ponedeljek, dne 17. t. m. svoj III. redni občni zbor. To je denarni zavod, ki dela našim kmetom Čast. Zaupanje slav. občinstva je vsestransko. Naj govore obrekljivi jeziki kar hočejo, to je jasno: tu se družijo zanesljivost, vestnost in požrtvovalna nesebičnost, ki želi le korist posameznika in skupni gospodarski napredek. Da se razblinijo zadnji pomisleki med občinstvom, se uljudno vabijo vsi člani, naj se zbora sigurno udeleže. Vedite pa, prijatelji in neprijatelji: To je ljudsko delo, in ljudsko delo ima veljavo, moč in obstanek. k Konjice. Gotove tržke gostilne nimajo važnejšega dela, ko da skrunifo resni postni čas s sistematičnim krokanjem, ki ni v Čast njim in ne obiskovalcem. k Konjice. Dne o. marca in 2. aprila st-i se vršila dva dobro obiskana shoda Dekliške zveze, ki ponosna na svoje delo in zvesta svojim načelom, hiti za vzornimi cilji, probuditi svoj dom za veličast vere in domovine. Umevno je, da duh, ki vlada v zvezi, marsikomu bode v oči, a čim vrlejša so dekleta, tem mirnejše zasledujejo blagotvorni svoj smoter. Mladenke, zveza vam je zvezda voditeljica, ki vas vnema za to, česar so polna vaša srca, zvesta ljubezni do vere in domovine. V Cadramu je imela slovenska ljudska posojilnica za Oplotnico in bližnji okraj, ki je začela dne 9. marca 1902 svoje delovanjg, občni zbor, pri katerem se je poročalo, da je imela 1. 1910 nad 240.000 K prometa in ima nad 7000 K rezervnega zaklada in svojo lastno hišo v Opiotnici z malim posestvom. U-raduje pa ta naša posojilnica še v župnijski hiši tik nove cerkve, ker ima Še v njeni lastni hiši vso pravico prejšnja, že nad 80 let stara lastnica, do smrti. Dosedanjemu odboru se je izreklo zaupanje in so se računi že po g. nadrevizorju PuŠenjaku pregledani, soglasno potrdili, ter se je slednjič tudi stari odbor soglasno vnovič izvolil. V njem imamo kar < trdnih posestnikov, odločnih domačinov, kateri so pri občini zapisani kot volilci I. razreda, so skrbni gospodarji in imajo sami lepe svote denarja tukaj naloženega, zato pa tudi skrbijo, da se denar varno obrestuje. Od lani imajo naši posilinemci v Opiotnici že tudi s pomočjo matere Siidmarke svojo posojilnico. Oni, ki so pred ustanovitvijo naše rekali, da pri nas j>osojil sploh ni nič treba, so zdaj spoznali drugo kot potrebno in pri vsaki priložnosti hujskajo proti naši nevedne ljudi, Češ, da bodo izgubili svoj denar,, in nahajajo se med narodnjaki še taki ljudje, ki imajo veliko tisočakov v nemški hranilnici ali kje drugje naloženih i.n zaupajo bolj našim nasprotnikom, kakor pa poštenim domačinom, ker prvi imajo v lepih palačah svoje urade in blagajne, katere so jim pozidali Slovenci z dobičkom svojih vlog, tako pomagajo k temu, da smo mi podlaga tujčevi peti. Pravi domorodec pa skrbi za blagor domovine, kateri obstoji v gmotnem in duševnem napredku, Ce kdo učaka, da se bo reka-lo: Posojilnice na Kranjskem imajo 100 ali več milijonov premoženja, kako nas bodo tujci spoštovali! Celjski okraj. c Slivnica pri Celja. Slivniškemu vodji liberalcev se zdi že predolgo čakati, da bi prinesel „Nar. List" poročilo o izidu volitev; zato se ponaša s svojo zmago v ljubljanskem „Slovenskem Narodu", ker je šel „Nar. Dnevnik" rakom žvižgat. Ko je začel „N. Dnevnik" izhajati, ga je priporočal z velikim lepakom na čebelnjaku; to je tisti Čebelnjak, ki je bil radi zidanja IV. razreda za nekaj korakov, prestavljen; stalo je pa to delo občane toliko, da je nek Slivniean rekel: Ce svoto, ki se je izdala za prestavljanje čebelnjaka, pomnožimo z 10, dobimo že skupaj denar za novo šolsko poslopje. — Dopisniku se zdi potrebno omeniti, da je bila volitev ob obletnici Kumerčevega pogreba. Tako zdaj še-le vemo, zakaj je volitev, ki bi se imela izvršiti novembra, bila 16. sušca. S Ku-mercem bi bili vi pač rajši tiho, ki mu niste privoščili tolažbe sv. zakramentov, ter ga niste, dasi od mnogih strani naprošeni, pri svojih obiskih k temu nagovarjali. Zdaj,- ko je leto minulo, pišete, „ni se dal namreč spovedati", takrat ste pa brzojavili na ordi-narijat, da se je želel spovedati. G. župnik dobro ve, kakšne ljudi ima v fari, zato je moral, poslušajoč svojo vest, pri izbiranju kandidatov za občinski odbor, izločiti vse tiste, ki trosijo grd liberalizem: žal, da ljudstvo Še ne pozna volkov v volčji obleki. A storil je svojo dolžnost kot dušni pastir ter povzdignil svoj glas; da je ostal njegov glas glas vpijočega v puščavi, to mu njegove zasluge ne zmanjša. Pa že sedaj se mndgim odpirajo oči ter se kesajo svojega ravnanja s svojim domačim župnikom, se tudi Še sramujejo; kesali pa se bodo še velikokrat, preden bo potekla doba; ker z verskim liberalizmom bo vladal v občini, kakor že dosedaj, gospodarski liberalizem, to se pravi, ne bo se gledalo na krajcar; občinski veljaki bodo z denarjem po svojih liberalnih nazoriii razpolagali in cvetela bo gostilniška obrt. c Lahovna pri Celju. Umrl je dne 25. marca t. 1. posestnik Jožef Pečnik v Pernovu. Pokojnik je bil vzor krščanskega moža, vnetega kristjana. Posebno pa se je odlikoval s tem, da je držal nad 100 otrok pri sv. krstu na svojih blagih rokah. Pogreb se ]e vršil dne 27. marca ob 10. uri dopoldne. Marsikoga je ganil do solz pogled na toliko množico ljudi, posebno pa otrok, katerim je bil pokojnik boter. Naj Vam bo torej dragi boter žemljica lahka, počivajte v miru in večna luč naj Vam sveti! c Gornji Grad. Liberalizem hoče strahovati vse v Gornjem Gradu. Kdor zasleduje tukajšnje dopise v „Narodnem Listu", spoznava lahko to kliko v vsem njenem mišljenju, stremljenju in delovanju. Ti ljudje napadajo na najsurovejši način vsakogar, kdor se drži'svojega katoliškega prepričanja in noče segati za liberalce v ogenj po kostanj. Kakor stekli pes napada mirnega Človeka, ravno tako napada blatna cunja „Narodni List" gornjegrajske trezno misleče fante in dekleta. Kakor da bi bili mi krivi, da so li« beralne veselice tako slabo obiskane, da nosijo ljudje denar v našo Kmečko posojilnico, da je pobrala smrt enega izmed vaše kompanije in da je začela N. stranka iti pri nas na led. Ti pa, ubogi dopisnik, ki Še ne znaš prav pošteno prijeti peresa v roke, lepo miruj in si tiste novce, ki jih zmečeš po nepotrebnem za papir in črnilo, lahko prihraniš, da si ob novem letu kupiš bič in greš nazaj, od koder si prišel, za pastirja, ali pa k Spehu za Kožarja, Ako boš pa dovolj modro gospodaril in ti bo preostalo kaj denarja, bi bilo najbolje, da daš svojemu prijatelju za trud, ko ti pomaga dopisovati, da bo mogel poplačati dolgove po gostilnah. Nekaj naj si pa zapomnijo ti „piir-garii" „Narodnega Lista", da se je začelo namreč svitati. Kmalu vam tudi „Nar. List" ne bo več mogel pomagati. Prišel bo čas, ko se bodo ljudje s studom obračali od vas in vašega smrdljivega lista ter upoštevali geslo: Svoji k svojim. c Šmai-je pri Jelšah. Liberalna stranka naglo in mogočno napreduje. Pred kratkim so si ustanovili Ciril-Metodovo podružnico (pa Še-le sedaj ?! — " ako zgodaj? — Pa v Šmarju!) Pomagat sta prišla dva iz Celja, PrekorŠek in Lesničar. Predzadnjo nedeljo sta počastila Šmarje zopet dva gosta, neki Škrlec iz Velike Nedelje ter Spindler iz Celja. Kako sta se ravno ta dva sešla v Šmarju? I no, slučajno sta se povabila. Med pozno službo božjo je ustanovil Špind'er pred nekako 10 slušatelji peko „politično društvo' ali kaj že. Ali je bil Graner hudo okregan od celjskega špindlerja, zakaj ni poskrbel za boljšo udeležb'.) ? Drugič bo važen posel agitacije poverjen najbrž kakšni boljši „moči". Ko so prišli po sv. opravilu poslušat nekateri kmetje Škrleca, je bil Spindler z ustanovitvijo že „gotov" — ker za danes niso nič večjega uiti mislili prirediti (!). Izgovor je preslab. Kako „stvarno" pa je Spindler govoril, posnamemo lahko iz tega, da je napadal kaplane in klerikalce, ki so bili ta čas v cerkvi, in se torej niso mogli braniti. Za par „ustanovljenih društev" smo torej v Šmarju bogatejši, da bo imelo zopet kaj zaspati, kakor n. pr. med drugimi mnogimi Društvo županov, ki se je „ustanovilo" v Šmarju po ravno istem Špindlerju itd. Se pač .,usia-navlja", da je kaj novega, da stranka živahno deluje in se živi. Podobnih liberalnih „ustanovitev", pii Čemur navadno ostane, je kronika polna. Spindler sam je napovedal še en sličen „veliki shod!" Pozor, nevarnost je velika! c Šmarje pri Jelšah. V zadevi rekurza občinskih volitev so se godile razne zanimivosti. Tako je n. i r. naznanil Strnad g. kaplana Sinko-ta pri re-kurzni obravnavi v Celju, da je ta „zelo mnogim'' vo-lilcem po sili napisal odbornike in silil k izvolitvi klerikalnih kandidatov. Nato je bilo poklicanih 25 mož k uradnemu dnevu, katere je Strnad navedel, da so bili „prisiljeni". Toda glej spaka in smolo! Ko je sam g. glavar izpraševal zbrane može o tem „prisiljenju" — ni vedel noben izmed volilcev nič povedati, da bi g. kaplan koga silil. G. Strnad, ali veste, kaj je to, blamaža? Ne? Veste, to je taka „plava maža", ki se lahko rabi za različne politične in tudi druge bolečine. Kdo je pa kaj podpisal rekurz, Vam je li kaj znano? In kdo bo povrnil izgubo časa in denarja onim možem, ki so morali hoditi v Celje ?! ? Lahko je potemtakem razumljivo, da smo volilci že skrajno ne-voljni, ker s svojimi nerodnimi rekurzi izid volitev tako dolgo zavlačujete ter nam delate povrhu Še stroške !! c Šmarje pri Jelšah. Na cvetno nedeljo se vrši v prostorih Habjanovih važno zborovanje kat, slov. političnega društva za Šmarski okraj obenem z občnim zborom. Poročala bosta o svojem delovanju naša poslanca dr. Korošec in Vrečko. Za sliod vlada veliko zanimanje, saj so nove volitve pred durmi. Pridite torej polnoštevilno zavedni Šmarčani, pa tudi sosedje iz vseh sosednjih župnij, da bo shod veličasten pojav tudi v Šmarskem okraju krasno napredujoče Slov, kmečke zveze! Bmfilkl akral b Bizeljsko. Neumevno se nam zdi, kako sedaj pod vodstvom novega župana, propalega kandidata Maluza, nosijo po žepih učenci blagajničarja županovo Štambiljo? O tem prihodnjič več. Dohje pri Planini. Zdaj pa vemo, zakaj Posojilnica v Dobju tako izvrstno uspeva. Baje zaradi tega, ker je njen načelnik, g. Franjo Dernjač, zadnji čas tako dober gospodar, in ker dobiva njen tajnik, g. Val. Pulko, samo par sto kronic. Dopisnik „Nar. Lista" ta zavori vsem somišljenikom toplo priporoča. Za vse dobro vneti doposnik, ki je dobil od višjega mesta priznanje in navodila, kako se je treba v družbi vedno uljudno obnašati, bo že vedel dajati nevednim dobre svete. Klerikalcem se pač ne sme zaupati, to je pribito. Modri dopisnik „Nar. Lista" naj nam Še pojasni, zakaj Janez Detcma prosi šele zdaj za dovoljenje točiti šnops? Vsaj ga je že vendar več let točil nemoteno na drobno in na debelo. Gotovo je imel za to posebno dovoljenje od „višjega mesta". Tega dovoljenja pa zdaj ne more najti, ker ga je založil med stare „Štajerce". Detoma namerava pokupiti s časom celo Dobje z okolico. Kraj je res lep, okolica mična, kedo bi se ne potrudil. Pravijo, da ga zalaga g. Pulko z denarjem, kar pa skoro ni verjetno. Kjer se toči šnops in deli „Štajerc", tudi slovenski groši precej zaležejo, le znati je treba. b Koprivnica. Dne 29. sušca je umrl po dolgi in mučni bolezni Blaž SikoŠek v 67, letu svoje starosti. Pokojnik je bil blagi mož, imenitnega, mirnega značaja; bil je zelo priden in skrben gospodar ter si s tem pripomogel do lepega premoženja, katero je pametno razdelil svojim otrokom, da trije sinovi in e-na hči dobro stojijo na svojih posestvih; a najmlajši sin je tudi oskrbljen. Blagi pokojnik je bil večleten cerkveni ključar podružne cerkve sv. Jošta ter bil mnogo let v občinskem starešinstvu. Njegovo pokojno ženo so odpeljali pretečeno zimo v krško bolnišnico, kjer je po kratki bolezni preminula in počiva sedaj ločena od svojega ljubega soproga v kranjski zemlji. Pogreb je pričal, kako je bil pokojni Blaže priljubljen1; udeležilo se ga, je mnogo ljudi tudi iz sosednje kozjanske iare. S tužnim srcem smo se vsi vračali na pokopališče, tako smo ljubili pokojnika, ker je bil vedno dobre volje in priljubljen v družbi. Bodi ti žemljica lahka, dragi tovariš starešina. (Tu pripomni pisec teh vrst, da sva si bila na mnogih gostijah kolega „starešina".) — N. v m. p.! b Zabukovje. Visoki c. kr. dež. šolski svet v Gradcu je na prošnjo, katero je sestavil tukajšnji domačin g. Jožef Vrečko, dovolil poldneven Šolski pouk. na tukajšnji ljudski šoli v Zabukovju. Sedaj se nam je izpolnila srčna želja, katero smo gojili že toliko let brezuspešno in skoraj že brez vsakega upanja, da se nam bode kedaj uresničila. Tem potom se iskreno zahvaljujemo svojemu rojaku g. Jožefu Vrečkotu, kakor tudi gg. tukajšnjima poslancema, drž. in deželnemu zboru ter slavnemu okrajnemu Šolskemu svetu v Brežicah, ki so blagovolili to našo ljudsko prošnjo podpirali. h celega sveta, Gostilna na kolesih. V New Yorku v Ameriki se vidi sedaj na nekaterih krajih stati lepe velike vozove, ki so urejeni kot prevozne gostilne. Vozovi so last neke zmernostne družbe, ki skuša dobivati na ta način pristaše za svoje abstinentično gibanje. V teh' vozovih se dobe ob vsakem dnevnem Času jedi za zelo nizke cene, vendar pa nobeaih alkoholnih pijač. V zadnjem delu voza je kuhinja, v sprednjem pa male mizice in stolčki. Vozovi menjajo svoje prostore le redko, tak'o, da so odjemalci vedno gotovi, da nalete na svojih potih po opravkih na kako vozno restavracijo. Visokošolci — natakarji. Več visokošolcev se je odzvalo pozivu zdraviliškega gostilničarja v Keste-lyju na Ogrskem, da vstopijo med počitnicami kot natakarji in so že podpisali pogodbo. Med njimi je 7 medicincev, 3 so tehniki, 5 je pravdn. Oglasilo se jih je nad 500. Med temi je bilo mnogo učiteljev, malih uradnikov, družinskih očetov in tudi nekaj žurnali-stov, Restavrater daje natakarjem stanovanje, hrano in mesečno 200 K. Velik požar. Iz Albanyja v Ameriki (New York) poročajo, da je požar deloma vpepelil ondotni kapitol (državno zbornico), ki je vreden 25 milijonov dolarjev. O požaru se je izvedelo do sedaj še sledeče. Izbruhnil je v III, nadstropju, najbrže vsled slabe električne napeljave in se zelo hitro razširil. Kapitol je deloma razrušen. Zaliodnji del je popolnoma pogorel. Obe posvetovalnici sta zelo trpeli vsled velike množine vode. Zgorela je tudi dragocena mestna knjižnica in ž njo brez števila neprecenljivih zgodovinskih spisov in rokopisov. Posrečilo se je rešiti samo del vsega. Škodo cenijo približno na 8 do 10 milijonov dolarjev. Med gašenjem je bilo ranjenih več ognjegascev od razbitih Šip. Enega ognjegasca so s strehe padajoče opeke ubile. Izvoljen za poslanca, a ni poslanec. Listi so priobčevali ob razpustu poslanske zbornice vest, da je dala vlada ustaviti v kotorskem državnozborskem volibiem okraju v Dalmaciji že razpisano ožjo volitev med kandidatoma dr. Vukotičem in dr, Sardeličem. Ta vest ni bila resnična, zakaj ožja volitev se je dejansko vendar-le vršila. Izvoljen je bil z 283 glasovi večine kandidat združenih Srbov in Hrvatov, dr. Vu-kotič. Ker je bil državni zbor razpuŠČen, je bil dr. Vukotič poslanec samo par ur. Dvajset let nepretrgoma z zakurjenimi kotli. Že dalje kot 20 let stanuje Mr. Bayald Brown, milijonar iz Amerike, na svojem parniku, ki je zasidran pri mestu Brightlingsea na esserskem obrežju. Celih 20 let se je kadilo iz dimnikov, moštvo je bilo vedno pripravljeno za odhod. Toda nikoli ni parnik v teku 20. let dvignil sidra. Browna se je smatralo čudakom. Kaj da je on po poklicu, ne ve noben Človek. Plačal je vedno vse s suhim zlatom, samo dohodninskega davka ni plačal nikoli. Pustil se je tožiti, a se je zagovarjal s tem, da ne živi na angleškem ozemlju, temveč na svojem lastnem. Toda sodišče je odločilo, da se ga mora smatrati kot angleškega podanika in ga je obsodilo na plačilo 200.000 mark. V Brightlingsei je vse ogorčeno radi postopanja davčne oblasti, kajti po razsodbi je Brown zagrozil, da se bo sedaj prvič odpeljal, kar bi pomenilo velikansko izgubo za primorski kraj; kajti Brown ni izdal tam samo dosti denarja, temveč on in njegov parnik sta bila nekaka privlačna sila za tujce, ki so radi tega prihajali v velikem številu v Brightlingsev. Vstaja v Albaniji. Na Balkanu je izbruhnila zopet vstaja, in sicer v Albaniji. Ogenj upora, ki.ga turška vlada ni mogla zadušiti, se je zopet razširil. Razvnel ga je dogodek v turški državni zbornici, ker je namreč veliki vezir (turški ministrski predsednik) dal albanskemu poslancu Kemalu zaušnico. Pa to je bil samo dobrodošel povod k vstaji. Uprli so se skoroda vsi rodovi, tudi Miriditi, ki so katoličani. Preskrbeli so si modernega orožja in se založili z zadostnim streljivom in živili. Kakor se zatrjuje, Šteje cela vstaška vojska več kot 100.000 mož. Albanci so napadli turške trdnjavice, so ji 1« porušili in oplenili, ter vojaštvo po večini poklali. Mesto Tuši so zasedli ter vojaštvo po večin, vjeli ter ga odpeljali v gorovje. Turška vlada je odposlala takoj več polkov, ki so mesto Tuši po vročem boju zopet osvojili. Boj se je vršil cel dan. Na obeh straneh jih je padlo veliko. Turška vlada z vso gotovostjo zatrjuje, da se je udeležilo boja tudi 300 črnogorskih vojakov. Urednik Twanai, ki je prišel v Sofijo delat propagando za albansko stvar, se je izjavil, da nameravajo Albanci uvesti v svoji domovini državo z lastno upravo pod zaščito evropskih veledržav. Pa se jim najbrže ne bo posrečilo. Turška vlada je sicer sedaj precej v škripcih, ker še vstaje v Arabiji ni zadušila, toda vstaši se rednemu vojaštvu ne bodo mogli dolgo časa postavljati po robu. Zato pa tudi zatrjuje turška vlada, da bo zadušila upor v 14. dneh. Toda Albanci so hrabro ljudstvo in bijejo obupen boj na življenje in smrt, ker vedo, da če se udajo, nimajo nič dobrega pričakovati, zato ne verujemo, da bo v tako kratkem času upor zadušen. Zmagala bo vlada, toda kedaj, to prinese prihodnjost. novice Iz sodne službe. Okrajni sodnik in predstojnik sodišča v Borovljah, Adolf Matzl, je prestavljen •. Maribor. Priznanje. Okrajni Šolski svet celjski je v svoji seji dne 30. marca 1911 sklenil izreči priznanje nad-učitelju v Teharjih, gospodu Lovro Šahu za hvalevredno uradovanje kot voditelj šole, za skrbno negovanje Šolske kuhinje in za dobre učne uspehe na tej šoli. Sv. Jakob v, Slov. gor. Po več kot enem letu je vlada vendar zavrnila posilinemški rekurz proti našim občinskim volitvam in jih je potrdila. Volitev predstojništva se bo vršila po Veliki noči. Podružnica c. kr kmetijske družbe za Štajersko pri 8? L -nartu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 9 aprila IS 11 ob 8. uri zj i-traj pri Sv. Rupertu v Slov. gor. predavanje o vino-in tadjereji. Kmetje, vincrejci in sad;erejci, udeležite se tega predavanja v obilnem številu. Pripeljite ¿udi svoje znance in sosede seboj! Posestniki vinograd v pripeljite svoje viničarje k temu predavanju, da se tudi oni kaj koristnega nauče. Predavanje se začne t čno ob 8. uri zjutraj in se vrši v stari šoli pri Sv. Rupertu v Slov. gor. —| ........j. ,„ II [II I , Listnica uredništva. Sv. Jurij v Slov. gor.: Se je že obširno poročalo. Ne kaže več. — Ljutomer: Nekaj časa še bomo opazovali, kako se razvijajo razmere v tem društvi?, potem pa bomo govorili. — Rimske Toplice: To še ni pripravno, a poročajte kaj drugega — Sp. Sv. Kungota: Zastarela novica 1 Prihodnjič kaj drugega. — Krtinci pri Lembergu: Premalo določeno, za druge nerazumljivo. — Zabukovje: J P. plačano do 1. julija 1911. — Zavodnje: Preosebno. Prosimo kaj drugega. — Sc. Peter na Medvedovem selu, Eamnica, Sv. Vid pri Grobelnem, Maren-berg, Šmartno ob Paki, Dramlje, Vransko, Dol pri Hrastniku, Sv. Pavel pri Preboldu, Mestinje, Vel. Pirešica: Radi pomanjkanja prostora, prihodnjič. Pcro&lo o zimskem sejma v Gradca 30. marca 1911 Piignalo se je 207 volov, 130 bikov, 147 krav, 2 te eta. Cen.! so bile sledeče: pitani voli prima blago 98 do 108 K, lepi pitani voli 86 do £6 K, slabejši vc li 74 do 84 K. pitane krave 70 do 80, srednjf pitane kra e 56 do 68 K, slabe.že 52 do 56 K_ biki 78 do 98 K ž.a 100 kg žive teže. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 88 komadov. » Trst 78 komadov. Tendenca: na ta sejem se je prignalo 108 koma lov več kakor na zadnj« ga. Cene so se znižale proti cenam prejšnjega sejma. Poročilo o sejmo goveje živi»ena Dunaju dne 3, aprila 1911. Prignalo se je 2886 volov, 661 bikov, 728 krav in 192 bivolov ; skupaj 4417 komadov. Cene so bile sledeče za 100 kg: voli alpski, prima 102 do 110 K, , srednji 12 do 99 K, suhi 82 do 90 K, ogrski si i voli, irima 92 do 100 K, srednji 80 do 90 K, suhi 74 do 77 K, ogrski lisasti voli, prima 100 do 112 K, srednji 90 do 98 K, suhi 80 do 89 K, voli iz Galicije prima 100 do 110 K, srednji 92 do 98 K, biki, prima 94 do 98 K, srednji in slabši 84 do 92 K, krave prima £6 do 94 K, srednje in slabše 78 do 84 K, bivoli prima 66 do 76 K, slabši 5<> do 64 K. Tendenca: prignalo se je 65 komadov živine več kot prejšnji teden. Cena je ostala pri boljših vrstah neispremenjena, biki in blag) druge in slabše vrste je bilo 1 do 4 K ceneje. Promet je bil živahen n se je vsa živina pridala. Oene dožiOn^ h pridelkom § i-o £ Celje 1 i ^ C } Ime pritalka. «3 E O C S3 33 "S* fC K T K ' K v K T K „J Rž....... Sladko Svno. . . . Kislo..... o S H bc O » B S 12 9 9 10 7 8 9 2 2 75 25 92 50 75 08 50 20 10 8 8 9 7 8 8 i l 50 25 50 60 75 25 fO 76 ¡2 9 9 10 8 U 11 2 2 2 hO 50 50 11 8 11 11 8 8 9 3 3 8 50 50 50 80 10 60 11 9 10 9 7 9 9 5 4 3 I "1 fo; __ i _ ! _f ..... [ Sir....... Surovo n ašlo . . , M».- lo...... Speh, svež .... Zelje, kislo .... Repa, kisla .... a 2 CHD £ M »H — 0 1 1 60 60 08 40 50 80 70 24 20 | 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 — 1 II 1 1 II 1 1 1 | — ! .. i t - i ■ &leVo...... Smtt&ua, iiladka . . „ kisla . . . o rH — _ — 22 96 i Zelje, 100 glav . . . . - 50 — - — — ... — M» - - - — Zahvala. Za i se srčno sočntje povodom prebridke ii-gufce našega ljubljenega očeta, gospoda Jožefa Weingerl, kakor tndi za častno spremstvo k večaemn počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku za prelepi nagrobni govor, slavni fVamiki požarni brambi za njen obilni trud, društveni godbi slavne požarne brambe na Sp. Poljskavi za ganljive koračnice žalujke kakor tudi vsem zastopnikom to-sednih gasilskih društev, ki so spremili svojega tovariša na zadnji poti. Fram, dne 28. sužca 1911. 419 Žalujoča rodbina Fortmuiler. r • VABILO na občni zbor Kozjaške posojilnice pri Sv. Križu pri Mariboru, ▼pisana zadruga z neomejeno zareze, ki se vrši v nedeljo 23. dne aprila 1911 ob 11. ori pred-poldne v zgornjih prostorih Kočevarjeve gostilne. Dnevni red: 1. Ptroč lo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odohr»nje računskega zaključka za leto 19.0. 4. Volitev nečelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 439 Več dobrih potovalcev sprejme proti visoki proviziji: „Glavni iiastop" Vzajemne zavarovalnice ljub Ijanske v Mariboru. 440 Tovarna za lesne izdelke in barve . v LJuibiji, pasta Mozirje, sprejme takoj 2—3 dobre kovače, 2 kolarja preti 3 do 5 kron dnevnega zaslužka. S87 Oskrbništvo tovarne. ! WrmrmmJke birmne! petvrslne 36 K sest „ 64 „ 400 sedem „ 172 „ in vse druge poljedelske stroje izdeluje točno in po ceni tovarna pofjettelsSiiFt strojev v IJotaf» pri JMaritooru »Sos. E*feifer. Razglas ustanov. Na deželni gluhonemnici v Gradcu se bodo oddale s pričetkora šolskega leta 1911—1912 sledeče o-značenih 15 ustanov za na Štajerskem pristojne, za uk sposobne, uboge gluhoneme otroke. 1. Ena, cesar Franc Jožef-ova ustanova za e-nega, na Štajerskem rojenega, v deželnem zavodu se najiajajofiega otroka. Ustanovo podeli na terna-pred-log štajerskega deželnega odbora Nj. ekscelenca g. c. kr. namestnik štajerski.. 2. Ena Gottlieb-ova ustanova in 3. Ena Jožefa Furgott-ova ustanova. iTi dve ustanovi podeli po prezentaciji knezoš,ko-iijskega konzistorija o, kr. namestništvo. 4. Ena Josip Sessler-jeva ustanova: Isto podeli na predlog posestnika graščine GroBlobning c. kr. namestništvo. 5. Tri Ignac Dissaner-jeve ustanove: Podeli jih štaierska hranilnica. C. Ena Ivan Pauerjevnj ustanova. Podeli jo posestnik Hrastovca, 7. Dve Franc Lraliern-jevi ustanovi.. 8. Ena Franc Tax-ova ustanova. 9. Ena Simon Stocker-jeva ustanova. 10. Ena vitez Kaiseiiefdova ustanova in 11. Dve Štajerski deželni ustanovi. Te ustanove (točka 7 do ll) podeli Štajerski deželni odbor. Prošnje, naslovljeno na Štajerski deželni odbor, opremljene z domovnico, krstnim listom, listom o na-stavljenju koz, s spričevalom o zdravju >n ubožnim spričevalom, se naj dopošljejo na ravnateljstvo dež. gluhonemnice v Gradec, Rosenberggiirtel 12, n a j -dalje d o 30. aprila 1911. Gradec, v aprilu 1911, 435 Štajerski deželni odbor. Loterijske številke. Dne 1. aprila 1911. Gradec . 84 12 82 54 38 Dunaj . 2 42 68 17 S8 Učenca, ki bi imel talent za po-dobarstvo in poz!atarst.\o, sprejme takoj pod ugodnimi pi goji Ant. Sumrek, podjbar in pozlatar Celje. 248 Seme pravega kašeljskega zelja, prodaje Ig. Mrcina, t Zg. Kašlju poi-ta D. M. y Polju po K. 120 za 20 gramov. Deuar je poslati naprej. Sprejemajo se tadi pisemske znamke. Pohvalna priznanja mojih do-sedftjnih odjemalcev so na razpolago__158 Lepo pesestve tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in -izda ter lepe zidane z opeko kiite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ngodno takoj proda, I sto tam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natanineie pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor. 845 Lepo malo posestvo med Sevnico in Rajhenburgom, 5 minut od železnice, je hosta, lepe Djive, travnik s sadnim drevjem, lepa ravnina, je kozole, hlev za živino in svinje, hiša ima dve sobi, dve kuhinji, klet, se prod» za 4500 kron. Naslov je v upravništru tega lista. 118 Posestvo se proda zavoljo starosti, 10 minut od cerln e Makole, Zidana hiša, velik vrt, travišče, mlad les, vinograd, brajde in njiva, vse skupaj meri 6 oralov. Cena 3000 kron. Več se izve pri Antonu Vam pel, posestnik v stranskih Makolah št. 15, pošta Makole pri Poljčanah. 219 Krojaški žt£nt še skoraj rov, dobro ohranjen, z vso pripravo, kišto in streho, se po ceni proda. Izve se pri upravništvu „Slo». Gospodarja". 375 Predam vino, 10 polovnjakov vina, 10 polovnjakov starine, oboje bele barve, večj-delj rizling. Kdor kupi vsega, ga dobi po 26 vin. 1. Jurij Pleunik, Virštanj p. Podčetrtek, Štajersko. 4 0 Pozor kovači! Na piodaj je kovačija v sredi vasi pol ure od ptujskega mesta, pri veliki cesti, hišnih številk je 116, ker tam ni nobenega kovača. Cena je 3000 K. Vpraša se pri Ivanu Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 411 Na predaj je v Sevnici ob Savi lična zidana hiša z vrtom, obstoječa iz treh sob, dveh kuhinj, eže, fcleti in jedilne kamre, pripravna za vsacega rokodelca. Cena nizka. Več se izve pri A. Dokler-ju, pos. v Sevnici. 412 Čevljarskega učenca sprejme g. Fr. Naiath v Mariboru, Koroška cesta štev. 9. 230 Miadenfu iz III. gimnazijskega razreda, star 19 let, bi rad vstopil v kako primerno službo. Naslov se izve pri upravništvu. 394 Posestvo s tremi orali zemlje, blizu 100 sadnih dreves, lepa nova zidana hiša, spodnja in zgornja klet, hleva za krave in svinje, potem skedenj in kolarnicA, studenec na dvorišču in vse lepo ograjeno, 5 minut do mesta, se iz pros e roke proda. Pripravno je za penzijonista, rokodelca ali malega kmeta. Drugo pove iz prijaznosti ADa Migič na II%,dinu št. 103 pri Ptuju. 401 Hiša v Celju, tri minute od tovarne, za vsaki obrt primerno, p: sebno za kakega penzijonista. Davka prosta z de>etimi sobami, prinaša ua leto tisoč ki on dobička velik, lep vit za zelenjavo, pri hiši je veliko, lepo dvorišče in studenec, velja 16 tisoč kron. Pojasnila daje Anton Kuher v Ločah pri Poljčanah. 396 Učerca sprejme na triletno dobo Ivan Grizdd, slikar, Studenci pri Mariboru, Schusteritschstr. 18. 892 Plač len gostilničar, čegar žena je dobra kuharica, se pod ugodnimi pogoji sprejme oz. s« gostilna proda ali da v najem. Oto 8chwarsch-nig, Majšberg pri Ptuju. ¿06 Več učencev se sprejme pri velikem ključavničarskem obrtu s stanov 8 njem in celo hrano. Gradec, Wienerstraase 91. 385 Priden učenec, kateri bi imel veselje za trgovino, od poštenih staršev, se sprejme pri Uran i Zo-renču u Desiniču, trgovina z mešanim blagom. 404 Sprejme se takoj: eden učenec, ne pod 15 let star v trgovini mešanega blaga; prednost ima oni ki govori tudi nemški in ima dobri šolska spričevala. Sprejme se tudi dekla, ki mora bili sposobna za kuhanje in vsak hišni posel. Oglasiti si je pri Lukatu Sanica, trgovec v Šmarju pri Sevnici- 398 30 000 cepljenih t 0 K izplača drugo lahko ostan Natančneje pove Franc Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 420 Pozor I Kdor itli kakšno posestvo gostilno ali hišo kjerkoli, hitro prodati ali kupiti, blagovoli se naj obrniti na Franca Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 451 Oznaai!o. Zavoljo preselitve se bodo vse premična reči na 18. aprila na beli torek, ob 8. uri dop. po dražbi predajale: dva ko rja, eden brzovozec, svinje, 3 goved, 5 različnih vozov, krma, slama, vino, vinsa posoda, sadni mošt, mlin z» jabolke, mala stiskalnica, poljsko orodje in vse pohištvo v gostilni Jožefa Kunst, Zg. Hajdin pri Ptuj. Blago je vsaki dan na ogled in za dobiti. 432 Lep vinognd pol ure od kopališča Rogatec-Siatma meri i'/» oraia z zidanim in z opeko kritim poslopjem z eno sobo, kuhinjo, prešo z z drema kleti in z vso vinsko posodo, v e v dobrem stanu, je na predaj za 6000 K. Emilija Zur-man Sv. Trojica Rogat.c-Slatina. 433 Na prodaj imam Lukovo neotesnno stiskalno drevo (P.essbaum) in hrastovo nažagan pod za stiskalnico. Jožef Filipič, na Benetku, pošta Ljutomer, Štajersko. 358 Proda se lep travnik v občini Dragučova. Ceno pove Anton Pukl mesar v Pobrežju 187. 430 Sprejmeta se takoj dve slugi, katolika. v starosti 15—17 let, če doprineseta spričevalo od pristojnega veleč g župnika. Kje pove upravništvo 81. Gusp. 429 25 kron po sklenjeni pogodbi dobi tisti ki mi ve nas«etovati za dober mlin ali žago z neVaj posestvom ali za dober prostor ki ni predaleč od kakega trga ali železniške postaje. Kdor mi hoče prodati ali nasvetevati naj piše na naslov: Jožef Tiiler, pošta Laški trg. Poste restante, 434 Menjam svoj umetni valjčni mlin z najboljšim obratom, sstao zaradi bolebnosii s hišo ali posestvom na deželi. V mlinu lahko dela z uspehom tudi, kdor ni v tej stroki iz-učen. Ponudbe se prosijo pod „Mlin" na upravništvo lega iista. 407 Posestvo Srednji Štajer, četrt uro od trga, lepa hiša in gospodarsko poslopje, več oralov polja, sk< raj 4 orjli gozda za posekati, se radi sta osti proda Vpraša so: Gradec, Schies-siattgasse 29, I. nadstropje (vrata z pisemsko truzico). 438 Jako lepo posestvo Be proda, lepa loga, pripravco za vsakega gospoda kot letoviške, ali tu Bterbne-ga gospodarja, arondirano 14"/» o-rtlov, 40 miuiit od mesta Ptoj in 5 minut od cerkve, 41/, oralov travnikov, 4 orsle njiv, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 eež-njev vinegrada (polovic» novi nasud), vse v nojboljšea rodu in dobro gnojeno, 6 oralvv gozda, lepa gosposka hiš», devet prostorov, podstrošjo, klet in hram Kospodjiisko poslopje, hram in hlev, blevi za prašiče, pralaa kuhinj» in sušilnica za sadje, listnic» vse z opeko krito in v najboljšem stanja. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifaga za mleko, parilnik, alaaortznica, mlin, rez nic* za peso, stroj »a pranje pese, krompirja itd. Več se izve pri Franjo Počkaj, Šmrje pri Jel^h »p. Štajersko. 912 Biležni&ki uradnik išče službo. Zaradi smrti prejšnjega g. dr. si moram poiskati drugo službo pri kakem dr. notarju samo, ker izurjen v zemljiškoknjižnih zadevah, želi tudi v kako drugo pisarno stopiti. Naslov pove upravništvo. 236 liče se gostilno na račun, prevzame se takoj. Naslov pove upravništvo. 227 Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino Iv. Kleinšek Maribor, Koroška cesta 17 -i priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, Sip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so- lidno in najcen. izvršujejo! Mmm n popravila! r-O O o. o E-< ca •39 U O »H a JS.5 O ca Valika ;a!oga ur, d ipos-gostl,3rebrnine in optičnih stvari po v s ¿Ki ceni. Tad! na oSr^a! Illustr. csniv tastiaj! timmofoM 3(5 20 ¡19 200 K. Nikl&st» remont-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ 7"— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura „ 4'— Badilika, nikb sta „ 8'— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižic „ 2"— — Vežlbina jamstva — Masi. Dietinggr li urar tn očaiar Maribor, Sn*;mka e»os 26. ♦ ♦ ♦ ♦' ♦ železnato kma-vluo Higien, r**5t*»6 Duasj 1906: Državni ni :: lika in časin! diplom k zlati kolajni, Krepita» sredstvo sa slabotne, msic-krvne in rakonvaisseente. Povsuro&i y'oljo do jedi, ntijeje živo/5 m popravi kri. Izbore® okna Nad 7000 idrav viških spričeval i« Seiravalio, t li flvomi dobavitelj Tnbtte-Baroote^ lapi M t toksmnh » «ek!«eicaii p»> £>•>) ! i R t» 1 i i K 4-80. Zakaj bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in isto pisavo, če pa lahko na pisalnem stroja „Blickenderfir" pišete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr. spremeniti v eni sekundi strmo pisavo v ležečo? A S Vi rabite barvotrake, če pa zasigura „Blickenderfer" jev SLm Im. £5 P pisalni stroj manj stroškov, zelo lepo in snažno pisavo z ved-J> no ravnimi vrstami? ^ jg bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken niam^Cl H derfer"-jev j;ko ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mno-M gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je bil 15 krat odlikovan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago? Štiri različni modeli za pisarne, potovanja in zasebno rabo. 185—260 iBirk. Čez ICO radičnih pisav in jezikov. Iiastrovani katalog franko. Groyen & Richtmann, Kolin, Köln. Podružnica: BeroSin, Leipzigerstrasse 112. 391 Zastopnik za avstrijske dežele; Maksa Dachauer, Ried i. Innkreis. B Naznanilo. Kupujem vsake vrste zruo ic; tudi les po najboljši ceni; tudi s« meiya zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragunske ka-ssrne, Magdalensko predmestje. 150 « f 1»m * \ PI ie ak« je b&la SI narodne telesi trgovine "A % »A m Celje. Kdor želi danar prihraniti, ter za-neslijivo dobro blago po nizki ceni kupiti, naj gre z zaupanjem v pošteno trgovino Janko Artman-a v Šent Jur ob Južni žel. iznanil Kolarji, pozor. Sprejme se takoj dobro izuijen ko-lar, bodisi semec ali poročen. Dela obilo, les po ceni, zaslužek dober. Obrt se izvršuje sredi vasi na okrajni cesti. Kje, pove uprav-ništvo. 425 C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požaru v Gradcu naznanja, da bode v smisla § 92 deuštvenih pravii za ude javno društveno zborovanje zavoda v pondeljek, dne 8. majnika 1911 ob 10. uri predpoldne v zavod-ni zborovalni dvorani v Gradcu, Gosposka ulica 18/20. Vsak društvenik dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju in računski zaključek za 82. upravno 1. 1910. 2. Poročilo pregledovalcev računov o računu za leto 1910. 3. Proračun za upravno leto 1911. 4. Prodaja posestev. 5. Odobritev povišanja penzije, sklenjenega od upravnega sveta. 6. Dopolnilna volitev odbornikov v upravni svet, ki glasom pravil izstopijo. 7. Volitev treh pregledovalcev računov in enega namestnika za pregle-dovalce. Gradec, dne 5. aprila 1911. Upravni svet. 436 i -'»oartiai.a. lekapna pri kr« «srÜSs MARIBOR, Glavni trg štev 15. 325 W: i; ■•«< faB^/ai*» 1 kg sivega, pulje-aegaK2~, ?ol beligs K '¿"30, belega K 4-—, prima perje mehkega kakor puh K 1"—, veleprima oglajecega najboljšo vrate K 8"—, mehkega perja (puha) sivega K 6'--, belega 10'—, prsnega puha K 12'— od 6 kg naprej 884 poštnine prosto. ■ Narejene iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega mleta (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cama, te dve 80 x 56 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24-—, pernica sema K 12" -, 14 —, 16-—, zglavnica K 3'—, S'50, 4'—, pernice 180 cm XI40 cm velike K 15-—, 18 —, 20-—, zglavnice 90X70 ali 80X60 cm, K 4 50, 5 —, 5-50, blazine iz gradla 180X116 cm K 18 —, K 15'— razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10"— naprej poštnine prosto. Maks Berger V Dešeuicn štev. 1014, Šnroava. Kar ne ugaja, se zameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. IN" i lit »! Ne samo, da se dajo na tri velikosti regulirati, ampak se tudi najložji in najtrpežnejši novo iznajdeni OKLEPNI HOMOTI s a živino. Cena za par št. 11, k; se da regulirati, za srednje vole K 17 '50 Isti za največje vole K 18'50. Homoti, ki se ne dajo regulirati, za krave en par K 10 —. Dobijo se pri 409 IVi lito! Nejedlo & Pavlišta, PragaVIII, pripraven tudi za hišnega slugo, se sprejme v službo, na predaj krma za konje in govejo živino pri Peter Hajdič, 384 paromlin v Celju. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx !Ne zamudite! Oskrbite si pravočasno = velikonočne razglednice! ^^ Dobijo se v največji izberi v raznih vrstah po izredno nizki ceni v trgovini SV. CIRILA v Mariboru. JH^ Trgovcem iavanreden popust i Oznanilo. Podpisani posastnik kot vinorejec pri Sv E mi blizu Podčetrtka Matevž Strašek, naznanja, da ima čez 20 tisoč amerikanskih koreaičnih divjake? na prodaj. Po nizki ceni in po dogovora. Dob« se pri njem razne vrste podlage kot od Montikole, Riparija in Portalis. Že dobro znaae i.ot najboljše vrste za podlego za nove nasade. Imenovani je tu di pripravljen pomagati na razne načine pri ome-rikanskih nasadih. Naslov: Matevž Strošek, sadje in vinorejec pri Sv. Etni, Pristova. Sp. Štaj. 6-> 3 " 'UUVL M ■ ■ ■ Sprejme se zanesljiv, trezen in oženjen kočijaž srednje starosti, kateri se tudi pri hišnem delu in poljedelstvu spozna. Stanovanje in razsvetljava prosta. Peter Majdič, paromlin Celje. 487 ganj n Ce||ii štajerski priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjenec kakor tudi IcOiHJ 21IC M Trgovina s papirjem in pisalnim spodjetn Goričar & Leskovšek v Celju GraSka ulica št. 7. Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po najnovejših predpisih' Na debelo! "SfeC Na drobno!! E^ina žiaji eiagre^na steklarska na debelo in na drobno Franc Strupi s Celje Oraška «cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogata zalogo steklene in porcelanaste posode* svetilk, ©gledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ssa podobe. vaseSi steklarskih del pri ©erfevssii in pH?. stavbah. IBasJ»«i"sfneJš« m ložn« postrežb». ^ Prva južno-štajerska kamnoseška družba v Celju.~ Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje Črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materijala. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno. Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška -siružba : Celje. Častno priznanje 1885. Stariinsn^ trgovina s semenjem M. Berdajs, Maribor =========== S&fijin frg--—..... priporoča svojo veliko zalogo trajnega, det6ljnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na detelja«! sema, katero se letos po precej nitki ceni kot „uatuiell" ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo valeem spričevala na razpolago. Poljski mavec (gsps) najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča M. Berdajs, Maribor - Sofijin trj. veliko noč! priporočam svojo veliko zalogo manu-fakturnega blaga za možke in ženske obleke,svilene robce, srajce, kravate itd. najnovejše Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina' Jožef Ulaga : Maribor Tegefhofova ceste It, 21. Postrežba točna in solidna. :: Po Jako nizkih cenah. :: Slov. brivnica v Mariboru! Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam s7ojo brivnico, ki se nahaja v Tegettliofovi ulici štev. 22 v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk prosi Juro Gredlič, brivec. Svoji k svojim! V «¡5$ Janko Artman-u da si ogledate največjo'! izložbo trpežnih "in lepih svilnat'h robcev. Ta velikanska izložba je v prvem nadstropju trgovske hiše i' Janko Artman-a v Šent Jurju ob jnž. žel. pri farni cerkvi. 413 Razglas. Usojam si svojim p. n. kupcem uljadno naznaniti, da sem svojo, doslej g. C. Worsche v najem oddano, splošno priljubljeno trgovino z mannkktnro, snknom, modnim in platnenim blagom v Mariboru, Glavni trg št. 16 (zraven lekarne) zopet sam prevzel in da jo bodem z večjo, dobro sortirano zalogo kakor v prejšnjih letih naprej vodil. — ZL&sti si do voljujem opozarjati na svoje gotove predpasnike in perilo, ki se izdeluje v moji hiši sami. S tem da prosim, da mi naklonite svoje zaupanje in da se sami o nizki ceni ter izborni kakovosti prepričate, beležim z velespoštovsnjem 240 K. Pichler. Postrežba poštena! Cene primerne l Poiščite in obiščite narodnega in domačega trgovca Franca Lenart w Pt ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših Eto-fov za moške ter razna volne za tenske obleke in bluze. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev stalnih barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko «padajočega blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znanoero, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 28 Priporoča se Franc Lenart v Ptuju. Svetovno mojstrstvo v industriji nr končno osvojeno vsled prevzetja edine prodaje sem v stanu za samo K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploščati amerik. 14 kar. duble zlato žvic. žepno uro. Ista ima 8li ur idočo anker kolesje s premirano znamko „Speciosa" in je el' ktričnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4'90, 2 k>-mada K 9-30. Vsaki nri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker .je dovoljena zamenjava oz. se denar vrne. E. Holzer, Krakov, Stradom 18/107. Največja mizarska in tapetarska trgovina Karo! 1W6Sio,li ~ Maribor ************ p» ni»'^ on«»». »»M«««» Te$thofo?a ulica štev. 19. Cenik in prom&csn zastonj» Lasfe® in tap. deiavnSc®. H4T04» »»•<♦♦♦♦♦♦»•«>•♦#»♦»»♦» Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druStro. Odgovorni urednik: L. Kemperle. TisV tinkarne sv. Ciril» v Mariboru.