Poštnina plačana v gofoviai
Slovenski
Prezzo - Cena Lir 0.50
Štev. 77
F Ljubljani, v tor eh, O. aprila 1013-XXI
Leto VITI.
Izključna pooblašeenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclus-iva per la pnbblicita di provenienza italiana izvora: Unione P.ubblicita Italiana S. A., Milano.	|	Rcdazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	=	ed	estera:	Unione	Pubblicitu	Italiana	S. A., Milano.
Bollettino n. 1045
Attivita di artiglierie ed esplorativa in Tunisia
Due plroscafi affondati nell Atlantico 16 velivoli abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
In Tunisia attivlth, di aretiglieria e di nuclci esplorauti:’ fonnazioui acree italiano c germa-niche hanno bombardato Je attrezzature portuali di_ Bona e attaccato a piii ri prešo le retrovie no-miche inccndiando alcune dccine di automezzi.
Dodiči velivoli avversari risultano distrutti nella ciornata: 8 in combattimcuto, 4 ad opera dello batterie con(ro-aei*ee.
Al largo della Rada di Bougle aerci tcdoschi colpivano con siluro uu incrcantile da 8000 ton-nollato.
Napoli, Siracusa, Palermo c Carloforlo sono state icri obbiettivo di incursioni nemicUe .clie iiellc prime due citta causavano danili di notevole entitii ad edifici pubblici e privati. Si deplorano 220 inorti c 887 ferili a Napoli, 4 morti e 20 feriti a Siracusa, 12 morti c 30 foriti aCarloforte. — I)uo apparecclii avversari sono stati abbattuti ncl cielo di Napoli; due dei bombardieri partecipanti nlFaziouo su Carlolorte venivano fatti precipitare in inare presso Mercureddu dalle artiglierie con-traeree.
Un nostro soinmcrgibile operante in Atlantico. al eomando del Tenente di Vascello Rossetti Mario da Jniperia. ba aftondato il piroscafo greco »Gramicos« di 300° tonnellate che aveva un carico di pirite destinata allTnghilterra ed il piroscafo inglese >Celtic Star« di 3000 tonnellate.
Vojno poročilo št. 1045
Topniško in ogledniško delovanje v Tuniziji
Dva parnika potopljena na Atlantskem morju; 16 letal sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1045. pravi:
V Tuniziji delovanje topništva in oglcd-niških skupin. Italijanski in nemški letalski oddelki so bombardirali pristaniške napravo v Boni ter večkrat napadli nasprotnikovo zaledje in zažgali nekaj desetjn oklepnih avtomobilskih vozil.
Kaže. da je ta dan bilo uničenih 12 nasprotnikovih letal: 8 v boju, 4 pa po zaslugi protiletalskega topništva.	_
Pred pristaniščem v Bougici so nemška letala s torpedom zadela 8000 tonski trgovski parnik.
Napoli. Siracusa, Palermo in Car-1 o f o r t o so vieraj bili cilj nasprotnikovih letalskih napadov, ki so v prvih dveh mestih povzročili znatno škodo na javnih in zasebnih stavbah. V Napoliju je 220 mrtvih ter 387 ranjenih, v Kiraeusi so 4 mrtvi in 20 ranjenih, v Carlolorte 12 mrtvih in 30 ranjenih. Nad Napolijem sta bila zbita dva nasprotnikova stroja. Protiletalsko topništvo je blizu Mercuredda strmoglavilo v morje dva bombnika, ki sta nastopala nad Carlolorte.
Naša podmornica, ki nastopa na Atlantskem morju ter ji poveljuje poročnik bojne ladje Itos-setti Mario iz Imperije, jo potopila grški parnik >Gramicos« (3000 ton), ki je vozil v Anglijo tovor železnega kršca, ter angleški 3000 tonski parnik »Ccltic Star«.
Velik sovjetski napad ob Kubanu krvavo zavrnjen
Nemški oddelki prešli v napad vzhodno od Orla — Krajevni spopadi južno od Ilmenskega jezera in pred Leningradom — V Tuniziji ogledniško
delovanje
Hitlerjev glavni stan, 6. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Več divizij sovjetskih čet je včeraj začelo pričakovani napad proti vzhodni bojni črti kubanskega mostišča. Vedno znova ponovljeni napadi, ki so jih podpirali močno topništvo in številni oklepniki, so bili po zaGlugi nemških in romunskih čet razbiti z velikimi sovjetskimi izgubami ljudi in orožja. Borbe še trajajo.
Nemški napadalni nastop vzhodno od Orla je potekal uspešno.
Na ostalem bojišču je bilo samo južno od Ilmenskega jezera in pred Leningradom živahnejše krajevno bojno delovanje.
Na tunizijskem bojišču je potekel dan ob krajevnem oglednem delovanju in nastopanju napadalnih oddelkov mirno. Letalstvo je z močnimi silami obstreljevalo zbirališča sovražnikovih motornih vo-
zil in voz ter šotore in topniške postojanke. Nemški lovci, so dosegli osem letalskih zmag.
Bojna letala so na morju pred Bougijetn na-
Eadla veliko nasprotnikovo tovorno ladjo in jo udo poškodovala.
Mešani oddelki angleških in ameriških letal 60 napadli včeraj podnevi področje Pariza. Zaradi bombnih zadetkov v stanovanjskih predelih, mestnih napravah in tudi na športnih prostorih je_ imelo prebivalstvo več sto smrtnjh žrtev in ranjenih. Med tem terorističnim napadom in drugimi nasprotnikovimi poleti nad zasedeno ozemlje in Norveško je bilo setreljenih 19 letal. Izgubljena 60 bila 3 nemška letala.
Preteklo noč so angleška letala brez načrta metala rušilne in zažigalne bombe pretežno na podeželske kraje na severnem nemškem obalnem ozemlju. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 10 napadajočih bombnikov.
Mussolini o evropskem in svetovnem pomenu zgodovinske vojne v Španiji
Rim, 6. aprila, s. Duce je za knjigo »Italijani, padli v Španiji« napisal naslednji uvod:
»Plemenito in sveto prizadevanje, kaleremn se je posvetil p. Pietro da Varzt, je dobilo izraza v tem zrezku, ki ni samo seznam slavnih imen,• temveč t\idi kar sc da pomemben zgodovinski dokument. zakaj sleherno ime v njem priča o največji irtvi.
Španska vojna je za italijanske legionarje bila prav zares vojna za zmago vzora: za osvoboditev Španije in Sredozemskega morja od sleherne boljševiške nevarnosti. Francova Španija je v tem krutem boju razodela svoje velike zgodovinsko bojevniške in domoljubne vrline. Ko je reševala , sebe, je reBfla tudi evropski zahod ter po&tavila na laž mračno Leninovo prerokbo.
Dogodki teh zadnjih let, ki sega njihov začetek skoraj tik v čas po koncu vojno v Španiji, so nam to vojno malo izbrisali iz spomina. Toda treba se je vrniti vanjo samo za trenutek, pa vidimo. da tudi tedaj vojna ni bila državljanska v narodnem pomenu besede, temveč državljanska v evropskem in svetovnem smislu: v bojnih vrstah se je kazala razvrstitev idej iu vladavin, če go-
vorimo na splošno, je bila to vojna med fašizmom ter protifašizmom. Na eni strani so stali Judje, masoni, demokratje, liberalci, komunisti, anarhisti, z njimi pa so bolj ali manj zakrinkano soglašale vlade njihovih držav z Ameriko vred. Na drugi strani so bile Španija Italija in Nemčija s prostovoljskimi oddelki drugih narodov. Ta prizor se danes ponavlja v dosti širšem obsegu pred našimi očmi, zlasti v tem razdobju medcelinske vojne.
Knjiga, ki jo je p. Pietro da Varzi s tako pridnostjo sestavil; spomenik, ki vstaja pri Saragossi — tudi na njegovo pobudo — sta po eni strani za vsa stoletja posvetila žrtev italijanskih legionarjev, po drugi strani pa pričata o živem bratstvu med ljudstvoma Španije in Italije. Hvaležni smo p. Pietru da Varziju za njegov trud, ki se ga navdihovale vera, domovina, skupna _ sredozemska in krščena omika. Toda še globlje hvaležnosti bo deležen od rodbin tistih, ki so junaško padli, in od tistih, ki so vojno v Španiji preživeli ter so ponosni, da so v njej sodelovali kot pri junaštvu, ki že samo po sebi daje življenju kakega bojevuika in zgodovini kakega naroda razloga za ponos in pečat plemenitosti.«	Mussolini.
Obisk predsednika madžarske vlade v Rimu - znamenje popolnega soglasja med obema krščanskima državama
Budimpešta, 6. aprila, e. Madžarsko javno mnenje se še vedno živo zanima za nedavni obis|j predsednika vlade in zunanjega ministra Kallaya v Rimu. Tudi včeraj so večerniki posvetili temu dogodku precej prostohi in objavili nove Uredniške razlage in poročila o obisku, ter tudi razlago italijanskega tiska.
2Pesti Hirlap« piše v uvodniku: Ze dolgo je navada in običaj v madžarskem političnem življenju, 'da gre novi madžarski ministrski predsednik ali zunanji minister vselej na obisk k poglavarju italijanske vlade, da bi potrdil vedno žive stike
Ospsla proslava dvajsetletnice italijanskega letalstva
Bukarešta, 6. aprila, s. Romunsko letalstvo je na pobudo romunskega državnega podtaj« nika za letuistvo proslavilo dvajsetletnico italijanskega letalstva. Slavje je bilo na nekem letališču blizu Bukarešte, ki je bilo vse odeto v romunske in italijanske zastave, ob robu pa so bile postavljene velikanske slike Duceja, maršala Antonesca in Hitlerja. Razen oddejkov romunskega letalstva, lovskih oddelkov in italijanskih letalskih skupin, ki opravljajo službo v Bukarešti, je. bila tam tudi skupina italijanskih pilotov, ki so še bojevali na ruskem bojišču, in skupina lovskih letalcev, katere je puvabila romunska vluda.
Navzoči so bili: podpredsednik vlade prof. Mihael Antonescii, obrambni minister Pantazi, drž- podtajnik za letalstvo general-pilot Jone-scu, italijanski poslanik in poveljnik italijanskih letalskih sil na vzhodnem bojišču, general Ranpelli. Zastopniki oblasti so pregledali čete ter italijanske in romunske lovske oddelke. Nato je imel general Jonescu navdušen govor in poveličeval italijansko letalstvo.
Poudaril je, da uči svojevrstpost te obletnice v proslavljanju rojstva fašističnega letalstva kot prvega zračnega orožja sveta, orožja, katero je ustvaril latinski genij Duceja. Organizirano je bilo kot neodvisna sila orožja, sposobna, da do konca izvede napadalno vojno na kopnem in na morjih, kjer koli bi vojna zahtevala njegove sile in nastope. General Jonescu je dal potem pregled zgodovine fašističnega letalstva. Omenil je letalsko udejstvovanje Duceja in naštel slavna razdobja v sijajnem vzponu italijanskega letalstva, njegove zmage in uspehe, njegovo sijajno delovanje v abesinski vojni in v Španiji. Poudaril je dalje, da je italijansko letalstvo v tej vojni poseglo v boj povsod: v Afriki, na Balkanu, na Sredozemskem morju,-na Vzhodu in povsod se je odelo s slavo in vzbudilo občudovanje zaveznikov ter strah in
spoštovanje pri nasprotnikih. Poudaril je tudi romunsko italijansko bratstvo po orožju in rekel, da so Romuni ponosni na svojo preteklost in na skupno poreklo z Italijani ter srečni, da se fašistična Italija in njeno letalstvo borita z ramo ob rami z Romunijo, da bi rešila Evropo pred temo in poginom. Končal je z zatrdilom o prepričanju v popolno zmago in izrekel pozdrave Kralju in Cesarju ter Benitu Mussoliniju, ustanovitelju letalstva, ter italijanskega letalstva.
General Ranpelli se je zahvalil za izraze občudovanja in izrekel občudovanje italijanskih letalcev za junaško romunsko sinje orožje, ki jo tudi imelo izborne italijanske učitelje.
Nato se je začelo razdeljevanje odlikovanj za vojaško hrabrost, katera je romunska vlada podelila italijanskim pilotom, ki so se borili na vzhodnem bojišču. Prof. Mihael Antouescu je vsem junaškim pilotom, začenši pri generalu Iianpellu, izročil odlikovanja in diplome, ki naj bodo dokaz o priznanju in romunskem občudovanju do slavnih dejanj fašističnega sinjega orožja na ruskem nebu.
Proslava je potekla v ozračju popolnega duhovnega bratstva in Se končala z vrsto drznih nastopov roja lovcev iz hrabre skupine pod povelj* stvom majorja Fochinija. Italijanski piloti so odšli potem pred spomenik romunskih letalcev in položili venec kot poklou italijanskega letalstva slavnim padlim članom romunskega letalstva. Častna četa je nato odkorakala mimo podpredsednika vlade Mihaela Antonesca, ob čigar strani je bil poveljnik italijanskega letalstva na vzhodnem bojišču, general Ranpelli. Proti večeru je imel v dvorani vojaške kazine v Bukarešti v navzočnosti članov vlade, zastopnikov oboroženih sil, italijanskega zastopstva in številnega občinstva general Ran-• pelli zanimivo in uspešno predavanje o dvajsetletnici letalstva.
in zgodovinsko prijateljstvo, ki veže oba naroda. To prijateljstvo se hrani ob skupnem studencu omike in je bilo v stoletjih mnogokrat izpostav-jeno hudim preizkušnjam. Toda še nikoli ni bilo tako trdno in globoko kakor zadnja leta, posebno pa v času skupnega boja za krščansko omiko, ki oblikuje evropsko življenje, in za pravico narodov do svobode. Madžarsko javno mnenje je z nedeljenim odobravanjem sprejelo uradno objavo o sodelovanju med obema državama in vsako tvorno obdobje tega sodelovanja spremlja s toplim soglasjem.
. Poluradni »Budapesti Ertosito* piše med drugim tole: Madžarska, ki v vsem obsegu ceni velikanski prispevek Italije v sedanji vojni, hoče ohraniti tesno prijateljstvo z Italijo, temelječe na stoletnih izročilih.
Vladni list >Post« pravi: S stališča naše sedanjosti kakor bodočnosti je obisk predsednika vlade v Italiji velikega pomena. Madžarski narod r pozna vse koristi dejstva, da je bila pri vseh obiskih voditeljev madžarske vlade v Italiji zmerom vnovič potrjena popolna skladnost med krščansko in narodno Madžarsko ter umerjeno in dinamično Italijo, ki so bori za vrednote starega krščanskega Rima. >Magyarorszag« meni, da je obisk v Rimu potrdil po eni strani trdnost prijateljstva med o^jo in Madžarsko, po drugi strani pa popolno istovetnost pogledov *na vojni položaj in na uvedbo pravičnejšega evropskega miru.
Slovesen sprejem junaške zasfave v Udine
Udine. 6. aprila, s. Mesto je z veličastnimi manifestacijami sprejelo zastavo 8. planinskega polka divizije »Julia«, ki je bila odlikovana z zlato kolajno na grškem bojišču, na vzhodnem bojišču pa so sinovi zveste in delavne Benečije jx>novili slavna dejanja. Na postaji so se zbrali vsi oblastniki pod vodstvom prefekta, zveznega tajnika in poveljnika obrambe. Na trgu je bilo nabito polno ljudstva, ki je navdušeno vzklikalo, ko se je prikazala zastava ob izkazovanju vojaških časti. Neprestano vzklikanje je spremljalo slavni prapor, ko 60 ga nosili skozi vse glavne ulice do vojašnice S. planinskega polka.
Drzen nastop letalskih torpednikov pri Tobruku
Neko sredozemsko oporišče, 6. aprila. Poseben dopisnik agencije Stefani javlja: Ob 11.30 dne 3. aprila je oddelek letalskih torpednikov z nekega oporišča vzhodnega Sredozemskega morja izvedel zmagovit nastop, ki ga omenja uradno poročilo št. 1044. Do napada je prišlo nekako 15 km severno od pristanišča Tobruka, kjer so 6e letala vrgla v napad kljub neugodnemu vremenu, ko so zagledala ladijsko spremljavo, v kateri je bila petrolejska ladja za 4000 ton, neka druga manjša ladja in neka oborožena stražna ladja. Navzlic silnemu protiletilskemu odporu, ki ga je vsa spremljava dajala, so se vsa letala takoj vrgla proti največji enoti in jo takoj kmalu zadela z dvema torpedoma, da se je ladja pred očmi pilotov pretrgala na dvoje. Do napada je prišlo v takšni razdalji in v takšni višini, da je val vode, katero je vrgel izstrelek nasprotnikovega topa, ki je padel v morje, pljusknil na poveljniško letalo, vendar se je pilotu posrečilo ohraniti ravnotežje in dospeti na letališče, četudi je vladalo vseskozi izredno neugodno vreme.
»Neumesten krik in vik o invaziji v Evropo«
Lizbona, 6. aprila, s. »Londonski Times« piše: Krik in vik o invaziji je neumesten. V prvem obdobju takega poskusa bi bilo na tisoče žrtev, ne da bi dosegli kako odločitev. Pravijo, da bi sedanji trenutek bil posebno ugoden za invazijo, ker leži nad Rokavom megla in bi ofenziva ostala skrita.
Obvezno kmetijsko delo za vse Francoze
Vichy, 0. aprila, s. Francoska vlada je sklenila raztegniti obveznost o civilni kmetijski službi na vse francoske moške državljane od 16. do 60. leta. Vlada je tudi odločila naj županstva narede sezname vse neobdelane zemlje v vsaki občini, da bi se določila obvezna obdelava za tisto zemljo, glede, katere ni razloga, da bi ostala zanemarjena.
Vesti 6. aprila
Švicarski listi pišejo o neki sramotni kupčijski zadevi v Londonu, v katero je zapleten celo Crijips sam. Obtožili so ga, da je pokupil večino delnic velike tovarne, v kateri izdelujejo štirimotorne bombnike »Stirling«. Cripps se brani, češ da je bone kupil iz. »ideoloških« razlogov.
Organizacija nemških gospodarskih zbornic je zaključena. Namesto dosedanjih '209 trgovinsko-industrijskih, gospodarskih in rokodelskih zbornic ima Nemčija zdaj 41 pokrajinskih gospodarskih zbornic in 18 navadnih gospodarskih zbornic, ki so podrejene pokrajinskim gospodarskim zbornicam.
Angleška vlada je prepovedala ameriškemu Rdečemu križu pošiljanje paketov, namenjenih civilnemu prebivalstvu v Belgiji. V paketih je mleko v prahu, določeno za bolnike in otroke.
Avtomobilska cesta med Dračem Barom in Sofijo
bo dala Skoplju velik gospodarski pomen, piše bolgarski list »Dnes«. Ta čezbalkanska cesta, ki jo je zamislila fašistična vlada, je velikega gospodarskega in političnega pomena.
V francoskem okrožju Arrleche, na levem bregu bregu Rodana, se je na hribu Pic d’Enfer odprl ognjenik, ki pa ne bruha lave. temveč ogromne količine blata; plaz se pomika v dolino s hitrostjo 100 m na uro. Kjer koli se blato pokaže, uničuje vse. Mnogo hiš je že zasutih Do sedaj je blato pokrilo nad BO ha zemlje iu ga je okoli .1,000.000 kub. metrov.
Divjanje ameriških letalcev nad Parizom
Berlin, 6. aprila, s. Ob prvih popoldanskih ur,'ih pretekle nedelje so ameriška letala ua-padla Pariz. O tem strahovalnem napadu so se izvedele naslednjo podrobnosti: Bombe so padle na dvoje športnih igrišč, kjer so ravno igrali. Zadeli so tudi konjsko dirkališče, kjer so ravno v nedeljo začeli z letošnjimi prvimi tekmami in kjer se je nabralo na tisoče gledalcev. Poleg tega so metali bombe na športno igrišče, kjer so imeli tekmo, katere dobiček je bil namenjen vojnim ujetnikom. Poleg stotin mrtvih, o katerih je poročilo govorilo že včeraj, je še precej veliko število ranjenih.
Pariz. C. aprila, s. Po divjaškem bombardiranju predmetij francoske prestolnice ob belem in sončnem dnevu, ki je ameriškim letalcem nudil popoln razgled, se je v Parizu dvignil krik groze in ogorčenja. Do strahotnih prizorov je prišlo na konjskem dirkališču Longchampsu, ki je vsako nedeljsko popoldne nabito polno, in v Parcu de Boulogne, kjer so ameriški letalci odvrgli nekaj bomb ter ubili ženske in otroke. Cele vrste hiš, v katerih so stanovale delavske družine, so bile porušene. Zadeli so tudi dvoje postaj podzemske železnice, kamor se je ob znaku nevarnosti zateklo mnogo ljudi. Sejali so smrt in preplah med
mirnimi predmestnimi prebivalci, ki so prvo aprilsko nedeljo šli v naravo, da bi se naužili pomladnega sonca. Število žrtev je mnogo večje, kakor je bilo sprva cenjeno. Mrličev je že več slo in sleherno uro privlečejo izpod razvalin še novo žrtve. Med francoskim prebivalstvom je zelo mnogo ranjenih in pohabljenih. Ameriški letalci niso zadeli prav nobenega vojaškega cilja, pač pa so sejali strah med pariškim predmestnim prebivalstvom ter s svojim divjaškim napadom v prav vseh krogih vzbudili globok prezir in gnus.
Angleški strahovalni napad na Anvers v Belgiji
6; aprila, s. Včeraj opoldne je skupina ameriških štirimotornih bombnikov napadla okolico mesta Anversa. Letalci so zmetali mnogo rušilnih in zažigalnih bomb na obširne predele mestnih poslopij in stanovanjskih hiš. Prebivalstvo je imelo izgube. Pod razvalinami porušenih .hiš jo še mnogo ljudi, ki jih meščani z nemškimi četami, gasilci in protiletalskimi stražarji skušajo reševali.
Poročilo Visokega komisarja civilnim komisarjem
V prisotnosti podprefekta dr. Davida In ostalih funkcionarjev Visokega komisariata je* včeraj ob 10 Visoki komisar v vladni palači podal po-ročiloročilo pokrajinskim civilnim komisarjem.
Po poročilih posameznih komisarjev glede teritorija, ki pripada njihovi jurisdikciji, so obrav-
navali različne probleme, nanašajoče se predvsem na življenje v pokrajini, s posebnim ozirom na prehrano in izvrševanja določb o prehrani, o pridelavi kmečkih pridelkov in o pomoči kmetovalcem.
Poročilo so začeli in končali s pozdravom Duceju. i
Razni odmevi iz sodne palače
Ljubljana, 6. aprila.
V sodni palači je med tednom na nekaterih hodnikih in po razpravnih dvoranah živahno vrvenje. Znamenita soba št. 28 na okrajnem 6odišču v tem ča6u miruje. Pred njo so se včasih zbirale skupine, ki so ekušale doseči primerno zadoščenje za tvojo poteptano čast. Sedaj se ljudje več ne tožarijo zaradi žaljenja časti, prepiri so nehali. V 6obi 28 so tu in tam razprave zaradi drugih manjših prestopkov kazenskega zakona, kakor zaradi prestopkov tatvin, ko gre za zneske pod 3S0 lir.
Nekdanja velika porotna dvorana je sedaj postala živahnejša. Tu ima razprave vojaško-vojno sodišče. Razprave so javne in prihaja k njim mnogo občinstva, ki je pripuščeno v dvorano brez večjih ovir in lahko mirno posluša potek razprav.
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenlja-Dalmazia, oddelek Ljubljana, je od lanskega poletja pristojno tudi za vse kršitve vseh sedaj veljavnih protidraginjskih uredb. Pred to sodišče prihajajo sedaj 'navijale: cen in verižniki, ki kopičijo blago in verižijo z njim ter navijajo cene, pred to sodišče pridejo tudi razni »hrčki«, ki 60 si nakopičili v skrivnih zalogah razna živila.
Nedavno sta bila pred tem sodiščem obsojena zaradi kopičenja življenjskih potrebščin neka dama, stanujoča na Poljanah, in njen življenjski drug, vsak na 11 mesecev zapora. Pri njej so lani našli in zaplenili precejšnjo zalogo moke, masti, sladkorja in kave.
V zemljiški knjigi okrajnega sodišča gredo razni posli mirno svojo pot. V tem letu so bile zaznamovane že razne zemljiškoknjižno transakcije, zlasti mnogo je vknjižb prenosov lastninske pravice na podlagi kupnih pogodb, prav mnogo tudi vknjižb raznih hipotečnih posojil in kreditov, mnogo je tudi izbrisov starih dolgov, ki segajo za več desetletij nazaj. Iz vseh podatkov zemljiške knjffee je očitno, da vlada na nepremičninskem trgu za sedanje čase primerno velika živahnost. Naprodaj je v Ljubljani mnogo hiš, starih in novih, raznih vil in hišic, pa tudi mnogo zemljiških parcel . Ljudje so začeli svoje prihranke in 6voje razpoložljive ka-pitalije investirati v zemljo. Da je nepremičninski trg živahen, kažejo tudi razni časopisni oglasi, s katerimi se prodajajo hiše in parcele. Približno do 125 milijonov lir je naprodaj raznih nepremičnin v mestu in bližnji okolici.
Raznim oglasom, e katerimi je bila javnost obveščena, da je naprodaj ta in ta 6fvar, to in to blago, ta in ta hiša, 60 ze pred 145 leti pripisovali veliko važnost in praktičnost. Ze takrat so znali ceniti pomen časopisne reklame. Tako je bil lota 1797 objavljen v Vodnikovih »Ljubljanskih novicah« kratek, tudi za sedanje čase zanimiv oglas, ki se glasi: »Ena dobro 6idana, na lepim kraji le-
6hezha Hisha v Lublani je V6ak dan naprodaj, nese letniga zhinsha ali najema 248 11; kupitshelni (kupci op. ur.) naj se per natiskalzu teh noviz oglasio.« In oglas je baje kmalu dobil interesente za hišo, ki jo je prodajal tiskar Egger.
Sedaj je v Ljubljani mnogo koncesioniranih re-alitetnih pisarn, ki posredujejo med prodajalci in kuj:>ci glede nepremičnin. Nekateri pa vodijo posredovalne posle kar na svojo roko brez vsake koncesije. Med njimi je velika konkurenca. Ostro si tekmujejo, je kakor na jzelenem polju med nogometaši. Nekateri posredovalci kot solidni poslovni ljudje sklepajo realne kupčije, drugi pa 6i skušajo pomagati pri kupčijah z raznimi triki, ki jim navadno popolnoma ne uspejo.
V I. nadstropju, v dvorani 79, so še vedno kazenske razprave okrožnega 6odišča. Tu so na dnevnem redu navadno razprave proti tatovom velikega in tudi malega formata. Pretekli teden je bilo izrečenih več obsodb, med drugimi sta bila dva premetena tatova obsojena na 21etno robijo.
Partizani zažgali šolo v Gornjih Otavah nad Cerknico
Cerknica, 6. aprila. Po neuspehih, ki 60 jih doživele partizanske napadalne skupine v minulem mesecu pri vseh svojih »osvobodilnih« pohodih tam od Metlike, v Suhi krajini, v Ribniški dolini in v polhograjski akciji, kjer 6e bodo dolgo poznali sledovi komunističnega divjanja, ropanja in požiganja kmetskih domov, šol in cerkva, se partizani vedno bolj boje golih zidov. Povsod jih preganja strah pred tpaščevanjen: obubožanega in preganjanega ljudstva in temne sence požganih vasi. Partizanski veljaki v besnem obupu in strahu dajejo povelja za uničenje vsega, kar služi ljudstvu, podivjane drhali pa požigajo še naprej cerkve, šole in prosvetne domove. V 6oboto so partizani zažgali 6pet lepo šolo v Gornjih Otavah nad Cerknico in tako izpolnili tudi v tem kraju naročilo komunističnega »osvobodilnega« poslanstva.
P. n. obiskovalce Opere opozarjamo, da se bodo pričenjale počenši s red o, 7. t. m. vse operno predstave ob delavnikih eno uro kasneje kot doslej. »Janko in Metka« se prične po novem redu v sredo ob 18.
Uprava Državnega gledališča opozarja p. n. občinstvo, da bo poslovala dnevna operna blagajna, ki ima predprodajo .vstopnic za operne in dramske predstave, od torka, 6. t. m., dalje v dopoldanskih urah kot doslej, to je od 10.30 do 12.30, popoldne pa od 17 do 19.
Mestna
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RAČUN. PUPILARNO VARNA! IZPLAČUJE „A VISTA VL0GE“ VSAK CAS, „NAVADNE" IN »VEZANE* PO UREDBI.
*
ZA VStf VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Opozorilo »Prevoda«
Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa poslanega občini Gradac (Črnomelj) It celih navadnih živilskih nakaznic za mesec april, in sicer od št. 1342)1 do št. 134221, ki niso izpisane in so brez pečata.
Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce in gostinske obrate, ki sp dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil katero izmed teh nakaznic.
Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznice že odrezani.
S štajerskega
Z Gorenjskega
Počašfenje starega pevca. Moški pevski zbor »Alpska roža« je počastil dolgoletnega častnega člana in soustanovitelja Jožeta Pagica v ‘Spodnjih Borovljah. Pagic je praznoval 90 letnico nenavadno čil. Priredili so mu podoknico. Prejel je številne čestitke. Pagic, odličen tenorist, pripada pevskemu društvu že od leta 1881. Je še edini preostali član boroveljskega kvinteta, ki jo leta 1884. dobil prvo nngrado pri koroški pevski tekmi v Celovcu.	♦
V visoki starosti 85 let je umrl na Ladiji pri Medvodah Andrej Lustrik, po domače Matijev očka. Istolam je v starosti 70 let umrl nagle smrti cerkovnik Simon Jamnik, ki je še prejšnji dan zvonil Matijevemu očku. Bil je dolgo let član papirniškega delavstva.
Žrtev'materinstva. Po kratki bolezni je umrla v Radovljici 28 letna gospa Minka Černetova, uradnica pri deželnem svetniku v Radovljici in žena orožniškega glavnega stražmojstra Franca Černeta. Pokojnica, ki je žrtvovala mlado življenje na oltar materinstva, je bila iz znano Mulejevo rodbine v Spodnji Lipnici pri Radovljici.
Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrla kot žrtev materinstva 28 letna Minka Černe, roj. Mulej, uradnica pri deželnem svetniku v Radovljici in žena orožniškega stražmojstra Franca Černeta. Raj-nica je iz znane družine Mulej iz Spodnje Lipnice pri Radovljici. V Spodnji Lipnici je umrla Ana Golmajer. V občini Cerklje so umrli Ivan Sager iz Štefanje gore, Ana Mušič iz Dvorlj in Teran Marjana iz Smartna. Na Ladiji pri Medvodah je umrl 85 letni preučitkar Andrej Lustrik (Matijev očka). Prav tam je dan kasneje umrl 76 letni cerkovnik Simon Jamnik, ki je bil dolga leta papirniški delavec.
Poroke. V občini Golnik sta se poročila Jožef Jašovec iz Ziganje vasi in Ana Škerjanc iz Seničnega, v Kamni gorici sta se poročila Alojzij Bratina in Terezija Šolar, oba iz Kamne gorice.
Smrt znanega kiparja. Na Dunaju je umrl 67 letni akademski kipar Friderik Gornik, ki se je rodil v Prevaljah v Mežici. Na Koroškem je dokaj njegovih umetnin, še več pa na Dunaju. Pokopan je bil na Dunaju.
EIAR — Radio Ljubljana
Torek, 6. aprila: 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi in napevi. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Koncert radjjskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec .— Lahka glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Vojaške pesmi. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Pisana glasba. — 17.35 Sek6tet vodi dirigent Guarino. — 19 »Govorimo italijansko«; poučujo prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Napolitanske pesmi. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Koncert kvinteta Akademije Chigiana. — 21.15 Koncert pianista Antona Trosta. — 21.50 Orkester Oetra^odi dirigent Barzizza. — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Uradni obisk v Mozirju. Celjski okrožni vodja Dorfmeister je 6 svojini štabom obiskal Mozirje, da so prepriča o dveletnem delu. Poročilo pravi, da se sprememba opazi zlasti v šoli; pa tudi v trgovinah, gostiščih In drugih lokalih se je marsikaj spremenilo. Mladina so je zbrala ob Savinji k pevski tekmi; zmagala so dekleta. Sledil je zbor sotrudnikov krajevnega vodjo, ki so prišli iz bližnje in daljne okolico ter jih je okrožni vodja v daljšem govoru pozival, naj brez pridržka sodelujejo za Nemčijo. Zborovanje je bilo zaključeno z nemškimi himnami.
PofašČenjo padlega. Pri Ilarkovu je padel Albert Kuschner iz Rog. Slatine. Ko je Nemčija zasedla Spodnjo Štajersko, ie bil _ Kuschner, kmečki sin. star 15 let. Priglasil se je kot prostovoljec k oddelku SS, Nedavno je mati prejela ejmročilo, da je njen najstarejši sin padel. V Častnem gaju v Rogaški Slatini je mladina postavila spominsko desko z njegovim imenom. Krajevni vodja je imel govor, brambovci so zapeli pesem o pokojnem tovarišu. Nato je bil položeu venec.
Sestanek z ranjenci. Celjski poštni uslužbenci so napravili izlet v Petrovče. V Vodenikovi dvorani so se‘ sestali s 50 povabljenimi ranjenci iz rezervne, bolnišnice v Novem Celju. Sledilo je pestro popoldne s petjem in igranjem.
Pravosodje na Spodnjem Štajerskem. Štajerski pokrajinski vodja dr. Uiberreither je izdal naredbo o nadaljnji izgradnji sodno organizacije in pravosodja na Spodnjem Štajerskem. Z veljavnostjo od t, aprila uraduje 10 sodišč, in sicer: v Celju, Šmarju. Ljutomeru, Mariboru. Ptuju, Brežicah, Šoštanju, Slovenski Bistrici in Slovenjem Gradcu. Sodišča in njihovi oddelki odločajo v prvi instanci v civilnih zadevah po dosedanjih predpisih namesto poverjenika za civilno pravosodje. Šefu civilne uprave je pridržano, da prepušča kazensko sodstvo tem sodiščem po določilih, ki veljajo za štajčrsko deželo. V drugi instanci odloča pravosodna oblast pri poverjeniku za pravosodje.
Prireditve v celjskem okrožju. Tekoči teden bo v celjskem okrožju več raznovrstnih prireditev, ki so se pričele včeraj v Šoštanju. Neka igralska skupina uprizarja potovanje v pravljično deželo po Grimovih pravljicah. Danes bo predstava v Rogaški Slatini, jutri pa v Celju. Deželno gledališče gostuje z veseloigro »Tolažnik vdov« na Polzeli, na Paki in v Celju, Žalski diletanti gostujejo danes v Petrovčah z veseloigro »Družina Hannemann«. Prihodnjo nedeljo pa bodo diletanti iz Rogaške Slatine gostovali v Šmarju pri Jelšah. V središču prireditve bo 7. t. m v Celjski grofiji družabni večer e sedmo-graškim pesnikom Henrikom Zillichom.
Vojaškim novincem, ki so to dni odrinili s Spodnjega Štajerskega, je v Mariboru izprego-voril v slovo polkovnik Westfall. Ravno tako jo govoril zvezni vodja Steindl. ki je sporočil po zdrav deželnega vodje. Podobna poslovitev je bila tudi v Celju. Mariborski dnevnik prinaša o tem obširno poročilo.
V mariborskem gledališču bo jutri, v sredo, premiera Verdijevega Trubadurja. Repriza pa bo v petek. Nadalje so na sporedu tega tedna: An-zongruberjeva »Slaba vest«, vesela opereta »Suzi slepari« in Smetanova »Prodana nevesta«.
Smrtna nesreča se je primerila v petek ob 14 sredi Maribora. Po Kopališki ulici se je peljal na kolesu 33 letni faktor Ljudsko tiskarne Albin Orešnik. Na križišču ga je prehitel težak tovorni avto. Priključeno vozilo ie podrlo Orešnika, ki je obležal tako hudo -poškodovan, da je kmalu izdihnil. — Zelo nevarno se je ponestjegiL tudi 51 letni tesar Matija Breznik iz Slovenske -Bistrice. Pri napravljanju drv se je vsekal v levo koleno, kjer je zazevala globoka rana. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Na vzhodnem bojišču so padli: dobrovoljecplaninskega polka Stanislav Korošec iz Maribora, Janez Goričar iz Rečice ob Paki in gostilničar iz Razborcev Anton Kotnik.
Izšl" so »PRAVLJICE«
svetovno znane češke pisateljice Božene Ncmcovc.
To lepo knjigo za odrasle in mlade dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Kupite jo pravočasno, da je ne bo zmanjkalo, kakor se je to zgodilo z lanskim I. delom »Pravljic«. Prihodnji teden bo izšlo znamenito FedererjeVo delo
»PILATUS«
Prekrasna planinska povest bo gotovo prav za vsakega nadvse osvežujoče branjo.
MARIJANSKA AKADEMIJA,
ki jo priredi škofijski odbor za posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu pod pokroviteljstvom prevzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, bo -v nedeljo, 11. aprila, ob pol 11 dopoldne v Frančiškanski dvorani.
Ker so zadnjo nedeljo mnogi morali oditi, ker niso dobili več vstopnic, vljudno opozarjamo, da si vsak nabavi vstopnice pravočasno. Lahko jih dobi v predprodaji v trgovini Sfili-ligoj od danes naprej.
Program akademije bo spremenjen.
Prepričani smo, da bo dvorana zopet popolnoma zasedena.
Pri tem naj nam bo dovoljeno, da sc javno zahvalimo cvetličarni Šimenc, Sv. Petra c. 26, ki je blagohotno darovalo venec za okrasitev odra.
ioMoMani Napadeon
51
<2=
=©
V Napoleonovo opravičilo pa lahko omenimo tudi dušeslovni pojav: Neverjetna hitrost, s katero tfa je njegovo srečno življenje poneslo na vrtoglavo višino, ter spoštljivo uklanjanje vsega sveta sta ga zlahka zavedla k prepričanju, da ga je izbrala zgodovina ali določila previdnost za svetovno obnovo, pri kateri je bil ena izmed največjih ovir papežev položaj,
Napoleonovi načrti so bili spočetka kaj ponižni. Še leta 1795 se je čutil srečnega, ko mu je gospa Tallienova podarila par čevljev in nekaj kosov obleke. Še več lahko povemo: Ob času njegovega vhoda v Milan je bilo večidel njegovih častnikov brez obutve, zato so si noge barvali s črnim, da bi prikrili pomanjkanje čevljev.
Toda potem je začel dobivati zmago za zmago, in sicer zoper sijajne vojske, ki so jih vodili dobri generali! Vsi časopisi sveta so se vrstili v slavljenju tridesetletnega generala. Cesar Franc se ni mogel načuditi prvemu konzulu in že leta 1802 je ponavljal, da bi mu rad dal svojo hčerko, če bi ga prosil za njeno roko.
Bourbonci so napravili vse, da bi tega velikana potegnili na svojo stran. Celo angleški časopisi so prinašali sestavke o Napoleonovi očarljivi meči, tako da si ga angleška vlada ni upala kralju Juriju predlagati za sprejem. Ni nam treba govoriti o njegovem ljudstvu, ki je po uspehih iz leta 1805 do 1807 Napoleona slavilo kakor polboga, če dodamo, kako suženjsko so se vedli nemški vladarji do njega v Erfurtu in pozneje v Dresdenu, ali kako spoštljivo so bili navdušeni zanj ljudje, kakor so bili Goethe, Johann Miller in drugi, tedaj se ne moremo čuditi, če so Napoleonovi načrti zrasti v neskončnost.
Toda medtem ko mu je sijal pred očmi vzor vesoljnega cesarstva, kakor je bilo rimsko, ki bi izven Evrope obsegalo tudi dobršen del Azije in Afrike, mu je bil prav tam, kjer na) bi bilo središče
zasanjanega cesarstva, namreč v Rimu nekdo — papež — s svojimi j načrti v državniško oviro. Z dušeslovnega gledišča moramo imeti v vsakem primeru za olajševalno okoliščino, če je Napoleon hotel spraviti to državniško oviro s svoje poti.	j
Drugo dejstvo, ki ga moramo še bolj poudariti, je, da se je Napoleon glede vere zmerom uklanjal duhovni oblasti in verski vrhovnostl papeštva, čeprav je poniževal, žalil in trpinčil papeža. O papeški ustanovi je takole sodil: »Ustanova, ki ohranja edinost vere, to je papež, varuh katoliške edinosti, je občudovanja vredna ustanova. Temu poglavarju očitajo, da je tuj vladar. Res je in Bogu se je treba zahvaliti za to. Glejte! Ati si lahko mislimo v isti deželi podobno' oblast ob strani državne vlade? če bi bila ta oblast združena z njo, bi postala sultansko gospostvo; če pa bi bila ločena ali mogoče sovražna, bi izzvala strašno, neznosno tekmovanje. Papež je j izven Pariza in prav je tako. Ni ne v Madridu ne na Dunaju in prav zato prenašamo njegovo duhovno oblast. Na Dunaju ln v Madridu imajo prav, če prav tako pravijo, Ali si moremo misliti, da bi biti Dunajčanje in Španci pripravljeni sprejemati ^ njegove odločitve, če bi bil v Parizu? Zato smo nad vse zadovoljni, da Je izven našega doma in da, bivajoč zunaj, ne prebiva pri naših nasprotnikih, ampak v tistem starem Rimu, daleč od rok cesariev Nemčije, daleč od rok kralja Francije in Španije... Tako so odločila stoletja in prav so naredila. Za vladanje duš je to najboljša, najbolj blago-: slovljena ustanova, ki si jo moremo misliti.«
Ko je angleški vršilec poslov hotel prepričati Napoleona, naj docela prelomi s papežem, ter prvega konzula poskušal preplašiti, da bo sicer papež zagospodoval nad njim, je ta odgovoril; »Zdaj je ! dvoje oblasti. Za svetne zadeve imam jaz v rokah meč in to za-' doatuje moji oblasti. Za nebeške zadeve pa je Rim in na tem področju bo Rim odločal, ne da bi me spraševal. In prav ima tako: to
Ije polnomočje njegove oblasti.«	I
Tudi v že omenjenem pismu od 13. februarja 1806, naslovljenem papežu, v katerem se |e Napoleon jezil in zahteval pokorščino papeške politike, je pisal, da ga bo kot verskega poglavarja zmerom [ po sinovsko spoštoval, kar je že dokazal ob toliko priložnostih. Tudi
iz že navedenega Alquierjevega pisma zvemo, da je Njegovo Veličanstvo sicer bolelo, ker papež ni ustregel njegovim željam, da pa nima druge željrfj kakor skazovatl svojo sinovsko vdanost do cerkvenega poglavarja in znova dokazovati osebno spoštovanje do njegove svetostL Dne 12. novembra 1806 je Napoleon v pogovoru z aretinskim škofom zagotovil, da bo papežu sicer odvzel svetno oblast, če se ne bo uklonil njegovi volji, da pa ga bo še zmerom spoštoval kot cerkvenega poglavarja. In pred duhovščino iz Dyla je rekel: »Vsekakor bi rad prizanašal papežu, V vsem, kar spada docela k veri, ga priznavam za duhovnega poglavarja Cerkve, za naslednika svetega Petra in za namestnika Jezusa Kristusa. Toda naj se ne vmešava v moje svetne zadeve.« Cerkveni navod pa je 1. 1811 takole nagovoril: »Papežu ne odrekam duhovne oblasti, ker jo je dobil od Jezusa Kristusa, toda Kristus mu ni dal svetne oblasti.«
Prebivalci otoka Svete Helene so zelo spoštovati oba duhovnika, ki so ju poslali Napoleonu. Upravnik s tem ni bil zadovoljen in je to obema duhovnikoma dal tudi čutiti. Ko je Napoleon za to zvedel, je vzkliknil: »Ne bom trpel, da bi ti krivoverci žalili papeško krono. Niti papež niti duhovni svet mi ne bi prizanesla takega popuščanja. Dajte, pokličite mi oba misijonarja.« Ko pa ju je odslovil, je rekel drugim navzočim: »Pa pravijo, da se nisem menil za dolžno čast Cerkve,« Na Sveti Heleni je Napoleon spoznal, kako nevarno bi bilo dotikati se papeštva. »Rimska oblast je nepreračunljiva,« je rekel, »zmotili smo se, ko smo jo misliti razsuti. Sama ima korist od tega.«
Napoleon je imel tudi velike zasluge za duhovščino.
Najprej je izrazil svojo dobro voljo italijanski duhovščini, kajti spočetka je bil v njegovi domovini prevratni duh le zelo močan. 2e v bolonjskem razglasu iz leta 1797 je izjavil, da bo vse duhovnike, vernike in služabnike vere, naj je že njihov naslov kakršen koti, branil in da bodo ostali v službi, ki jo opravljajo. Potem je v na-ceratskem razglasu dovolil iz Francije pregnanim duhovnikom ostati v cerkveni državi. Prepovedal je »pod grožnjo najstrožjega kaznovanja«, da bi jih nadlegovali Samostanom je zaukazal, naj jih vzdržujejo, ter obljubil, da bo plačal stroške, ter izjavil, da bo upošteval vse tisto, kar bi škofje in drugi dobrotni pastirji duš storili za izboljšanje življenja teh duhovnikov.
1
ai
)
Ljubljana
'71.
Ko pastirček vrti in si ogleduje kos rjavega borovega lubja, se tnu nenadoma zazdi, da se v njeni potegujejo pajčevinasto tanke niti, bele kot je sneg okrog listnjaka in stelnika. Snežnobele niti se pletejo in prepletajo v motno in nejasno podobo, sliko neke bele žene, ki jc Se ne mor.e prepoznati; pokriva jo šc tanka plast borove skorje.
Brž potegne iz hlačnega žepa svoj pastirski nožek in prične lubje obrezovati, lupiti in dolbsti. Čim dalje je podobo izrezoval, tem jasnejša in lepša se mu je prikazovala. Zdaj jo je žc spoznal; bil je slikovit kipec DrVarke Marije.
72.
Z veliko previdnostjo je bil kipec popolnoma iz borovega kosa izrezal, osnažil ter ogladil razi, pogladil še gube — in v svojih trepetajočih rokah je imel zdaj pred seboj malo Drvarko Marijo, prav tako, kakršna ga je bila lani in letos obiskala na paši.
Iz tega sanjarenja in rezljanja ga zdajci vzdrami lajanje domačega psa čuvaja, ki je rožljaje potegoval svojo verigo sem in tja pred hlevom in listnjakom...
Tedaj pastirček z mrzlično kretnjo skrije svoj izrezljani kipec za hodno srajco in si ga stisne k prsom prav tam, kjer je v njih razbijal njegov nedolžni srček.
Mestna zemlja obdana v obdelavo
Na gospodarskem uradu občine ljubljanske tam v Beethovnovi ulici so se že pred tedni vrstili mali obdelovalci ti prošnjami, da bi jim urad dodelil zemljo v primernem obsegu za obdelovanje. Prosilci so bili iz raznih delov mesta, vsi bi radi čim več zemlje dobili, da bi mogli zasejati krompir, fižol, zelenjavo in razno sočivje.
Veliko prosilcev je bilo iz trnovsko fare, kajti v kat. občini Trnovsko predmestje ima mestna ob* cina ljubljanska mnogo zemljiških parcel, zlasti J^aivnikov, pa tudi drugod, tako v kat. občini Peter-6k0 predmestje razpolaga občina z različnimi obsežnimi in tudi manjšimi parcelami. Ob Plečnikovi veliki cesti je še mnogo mestnega sveta, ki bo prav
Imminente al Cine V kratkem v kinu
UNION
;assia noriš
i‘:r!
tako letos skrbno preoran in obdelan, Mnogo parcel bo drugače obdelanih tudi ob Cesti dveh cesarjev in v Mestnem logu. Pa tudi v središču mesta bodo vse proste parcele spremenjene v male njivice.
Mestni gospodarski urad je te dni uradno objavil, da so vse parcele že oddane v obdelovanje in da ne sprejema več nikakih prošenj za dodelitev sveta. Pravijo, da je bilo do 600 malim obdelovalcem razdeljene mnogo zemlje in da bo letos obdelanega nad 50 ha mestnega sveta.
Kdor je imel priliko za sprehode na periferijo mesta, je pač lahko po nekaterih krajih opazoval, kako so ljudje marljnvo in vztrajno kopali zemljo, kako so rahljali svoje njivice in kako so skrbno zasajali razno zelenjavo, grah in čebulo. Zasadili so tudi že precej krompirja. Nekateri so poskušali celo s fižolom, toda za fižol je še čas, kajti fižol najboljše uspeva, če je posajen prve dneve maj-nika takole do 5. maja ali sv. Florijana. Sv. Florijan je nekak patron za visoki in nizki fižol. Seveda je letos nekatere lepo vreme premotilo, da so vsadili nekaj vrst fižola, računajoč, da ga bodo lahko obvarovali pred hudo slano, ko ga bodo vsak večer, brž ko požene iz zemlje, pokrivali in varovali pred pozebo. Naj bi uspeli in naj hi jim fižol dobro obrodili
Tudi mnogi zasebni lastniki zemlje so letos oddali več parcel v najem malim obdelovalcem. Vse kaže, da bo letos obdelanih in urejenih mnogo vojnih vrtov, ko bo mestna občina tudi letos zasadila po raznih nasadih, tako v Zvezdi in Tivoliju, večje množine krompirja, fižola in razno sočivje.
P. n. obiskovalce Drame opozarjamo, da bo zaradi podaljšane policijske ure začetek dramskih predstav eno uro kasneje kot do6]ej. P/fdstave se bodo pričenjale namesto ob 17.30 ob 18.30. I rva predstava z novim časom bo v torek, t. j. danes.
Rekord rojstev in dvojčkov v Mariboru. V drugi polovici meseca marca se je v Mariboru rodilo 108 otrok, medtem ko jc v prvi polovici marca bilo prijavljenih 93 rojstev. Med rojstvi ; v zadnji polovici meseca je bilo osem parov dvojčkov.
Prijatelju Hrenu Jakobu v spomin!
Ljubljana, 6. aprila.
snavlja ter poje 1 6končuo dobroto. S krvjo prepojena slovenska zemlja, obenem pa odprla svoj grob, kamor smo položili k večnemu snu Tvoje mlado, izmučeno in strto truplo. Krogla ti je uničila komaj začelo življenje. Dobro si vedel, kaj Te lahko doleti, ko si prijel za orožje, branil rodno grudo in vero.
Položil si svoje mlado življenje na žrtve-nik vere in naroda, ki ti ga je sovražnik s krutim nasmehom na ustnah uničil. Velika je Tvoja žrtev, toda ne zaman! Zgled, ki 6i ga dal, nas bo hrabril in spodbujal, nam bo kazal smer, da bomo našli pot tja, kjer bomo lahko sami izbirali in lahko neustrašeno izpovedovali svojo vero v Boga in narodno življenje. Tvoj pogrebni sprevod, ki ga je spremljala ob sodelovanju legionar-
iev in vaške 6traže ogromna množica ljudstva, je )il kot manifestacija proti brezboštvu in proti uničevalcem lastnega naroda.
Se popoldne pred 6mrtjo sem Te videl, ko 6i stal na straži vesel in razigran. Kdo bi bil takrat mislil, da so Ti ure potekalo h koncu, da boš čez nekaj kratkih ur že stal pred večnim Sodnikom, ki edini more pravilno oceniti tvojo žrtev ter dati za
gočnemu, da bi nam prihranil nadaljnje prelivanje bratovske krvi, pa zdi se, da »... Grobovi tulijo, šume in tulijo kot nenasitna žrela, zevajoča v pol-
——>>>	-	1-----------:	J-	x-	i—__ novil,
.	.	.	.	. slo-
venska, za katero si prelil svojo mlado in nedolžno kri!	_m	J—
Riko Debenjak bo odprl svojo razstavo v nedeljo, 11. aprila, v Galeriji Obersnel. Raz' stavlja olja in grafiko. Posebnih vabil za raz stavo ne do, zato opozarjamo tem potom pri jatelje umetnosti nanjo. Razstava bo odprta Vsak dan od 9—18 nepretrgoma in bo trajala do 2. maja.
Koledar
Torek, 6. malega travna: Sikst I., papež; Celestin L, papež, Krescenija, devica.
Sreda, 7. malega travna: Herman Jozel, spozna valeč; Hegezip, spoznavalcc; Donat, mučenec.
Obvestila
Obrtniki, ki so zaprosili za dodelitev bencina in petroleja, naj takoj dvignejo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korporacij v Beethovnovi ulici 10, ker bodo sicer nakaznice zapadle.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana l riredi v sredo, dno 7. t. m., ob 18.30 v dvorani .kmetijske družbe na Novem trgu tretje posebno predavanje z naslovom »Krompir in fižol, njih sa-ditev in gojitev*. Predaval bo g. inž. Ivan Zaplot-nik. Člani m gostje vabljeni.
Za stare onemogle Ljubljančane je ga. Marija Zajc, trgovka v Stritarjevi ulici 6, podarila 100 lir v počastitev spomina ge. M. Cmagoj-Franzl; lekarna Bohinc, Rimska c. 31, je pa za stare Ljubljančane v mestnem zavetišču za onemogle v
Pr
K
Japljevi ulici podarila 1000 lir v počastitev spomina mr. phr. Janka Koritzkega. Mestno županstvo izreka dobrotnikoma mestnega zavetišča za one-
mogle najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirancev. Počastite rajne z dobrimi deli!
uprizorili
Prekrasna vsebina o ljubezni in žrtvovanju bo pritegnila vsakogar. Predprodaja vstopnic bo v društveni pisarni na dan predstave od 10—12 in dve uri pred predstavo, Petrarkova 12-1., desno.
Sporočilo škofijskega odbora petih prvih sobot. Knjižice »sporočilo iz Fatime* 60 še na razpolago.
— Posvetilne molitve (Papeževa posvctilna molitev) ter podobice s ptosvetilno molitvijo za otroke so izšle. — Šmarnice, ki jih je 6pisal dr. Ivan Ahčin, bodo izšle naslednji četrtek. Vse to naročite oz. dobite pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot. Pred škofijo 1-1., Ljubljana. — Podobice, ki naj se dele namesto spovednih listov za velikonočno spoved, so izšle pri Ljudski knjigarni v Ljubljani, tam 6e dobe oz. naročajo. Lahko pa jih naročite tudi pri pripravljalnem odboru petih prvih sobot.
— Salezijanski zavod na Rakovniku je izdal posebno knjižico o Marijinem češčenju pod naslovom »Vsi«. — Stenske 6like Srca Marijinega je založila trgovina Sfiligoj v Ljubljani in se tam tudi
Ljubljani.
Ljubljansko gledališče
Dramit
Torek, 6. aprila, ob 18.30: »Prava ljubezen*. Red Torek.
Sreda, 7. aprila, ob 18.30: »V Ljubljano jo dajmo!* Red A.
četrtek, 8. aprila, ob 18.30: »Veliki mož«. Red Četrtek.
Petek, 9. aprila: Zaprto.
Opera a
Torek, 6. aprila: Zaprto.
Sreda, 7. aprila, ob 18: Janko in Metka. Red Sreda. Četrtek, 8. aprila, ob 18: »Madame Butterfly«. Premiera. Red Premierski.
Petek, 9. aprila: Zaprto. '
Sobota, 10. aprila, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
ROKODELSK! ODER
Nedelja, 11. aprila, ob pol 7 zvečer: Klabundo-va drama »Praznik cvetočih češenj«. Na to predstavo že danes opozarjamo in priporočamo, da si občinstvo preskrbi vstopnice v predprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom, ki bo ob pol 7, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno.
Zahvala
Vsem, ki ste ob grenki izgubi
najinega
Petrčka
tako globoko čutili z nama, še posebej pa vsem, ki ste njegov zadnji domek obsuli s cvetjem,
najina najtoplejša zaljv.alal Marica in France Znpan
Edgar WaHace<
56
Žabar s krinko s
»Ta vrata pa so podobna vhodu v jim ne dovolite oditi iz hiše,« je zapo-kakšno gledališče,« je pripomnil til k. vedal Elk svojim tovarišem.
Dick je potrkal.
Nobenega odgovora ni bilo.
Potrkal je močneje.
še vedno ni bilo nobenega odgo-
vora.
Nato sta Dick in Elk šla po kratkem hodniku ter prišla v majhno spalnico, v kateri je očividno stanovala Mait-landova sestra. _
| »Na vsak način je storilec streljal Nato pa sc jc Dick na Elkovo pre-'od izhoda,« je rekiel Dick. »Menim pa, senečenje zaletel	z vso silo v	vrata,	da je morilec	ujjorabljal ublažilec
•Slišati je bilo pok	'lesa in vrata	so bi-	zvoka.c Gledal	je pri izhodu po ileh
la vlomljena.	ter našel dva	naboja avtomatičnega
Dick je obstal	na pragu ko	priko-	samokresa. »To	je tisto, česar sem se
van. Erza-Maitland je ležal v svoji po-:bal! Ko bi le pravočasno poslal naše stelji; noge so mu bingljale brez> ži v-j agente v hišo!« je vzdihnil, ljenja ob postelji navzdol. Pri njego-| >A<li sto morda pričakovali, da se vih nogah je čepela tudi starka brez bo zgodilo kaj podobnega?« ga jo nc-znaka življenja, starka ki jo je klicali verno vprašal Elk. za Matildo.	.	. v.| Dick je prikimal. Preiskoval je sob.
Oba sta bila mrtva. Ostro vonjajoči m> okno, v kateri je prebivala us're-dnh se je še vil pod stropom v obliki 1 jena žena. Bilo je odprto. Pod oknom '	’	"	je bila majhna polica S to police je
bilo kaj lahko priti do sobe in storilec ^e očividno prišel po tej poti
pln\kn-'ega dima.
29.
Lakaj.
Dick je skočil proti postelji in po
> pnsel po tej . a tleh so bili dobro vidni sledovi mokrih čevljev ki so vodili do sobe za
gled na obe žrtvi mu je povedal vse. goste. Vrata te sobe so se odpirala na »Ustreljena!« je zamrmral in pogle- hodnik, ki je mejil na stopnišče, ki je dal dim pod stropom. »Lahko je, da se vodilo do tistega dela dvorca, kjer je
>Vsq nameščence v hiši primite ler vidni* X tretjem nadstropju so
ter pazljivo motril hb preprogi dobro tropju s
sobe za služinčad. Sledovi so vodili do dili do sobo številka 1. Elk je hotej sobe številka 1. Elk je hotel odpreti vrata, toda ta so bila zaklenjena.
| Dick je stopil korak od vrat, dvignil nogo ter z brco vdrl vrata ter stopil v sobo. Bila je prazna. Iz sobe jc vodilo okence na podstrešje. Ne da bi se obotavljala, sta se podala skozi to okence v podstrešne prostore.
Ker je bil la hodnik zelo nizek, sta sc morala plaziti po vseh štirih. Končno sta dospela do rtalo večjega pro-štora, kjer sta se lahko vzravnala. Skozi streho je vodila sedaj železna lestev do tal. To je bila zasilna pot za hišne stanovalce v primeru požara. Elk in Dick sta se spustila po tej lestvi ter dospela na neko dvorišče, ki je bilo s treh strani obdano od visokega zidovja, na četrti pa je mejilo na zadnjo stran neke hiše.
| Zdelo sc jima je, da je ta hiša brez stanovalcev, kajti na vseh oknih so bile zavese spuščene. V tretjem zidu pa so bila vrata in se ta so bila odprta. Ko sta šla skoznje, sta se znašla pri gospodarskem poslopju.
I Sredi dvorišča je bil mož, ki ie pravkar sna žil avtomobil. Pristopila sta takoj k njemu.
»Da, gospod!« je dejal možak ter si brisal z dlanjo potno čelo. »Pred petimi minutami sem videl nekega moškega, ki je prišel prav od tod, kjer zdaj vidva. Zelo se mu je moralo muditi Po mojem ie moral biti kakšen sluga ali tlakaj. Nisem ga spoznal.«
»Ali je imel klobuk?«	j
Mož jo malo premišljeval. _	|
»Da. Mislim, da ga je imel,« je odvrnil. »Tjakaj je zbežal.«
Pokazal jima je smer in oba sta tekla dalje in zavila v ulico Berkely-Square.
Ko sta se oddaljila, se je obrnil možak pri avtomobilu k zaprti garaži ter skoraj neslišno zažvižgal.
Počasi so se odprla garažna vtata in skoznje je stopil Joshua Broad. | »Najlepše se vam zahvaljujem,« je rekel in sumeč bankovec mu je stisnil v roke.	|
Broad je bil že zdavnaj odšel, ko sta se Elk in Dick vrnila. Opravila nista ničesar.
Po Dickovem mnenju ni bilo seve- j da nobenega dvoma, kdo je morilec, saj je manjkal eden izmed lakajev. , Sest slug pa je bilo, ko so jih šteli tedaj. Bili so to ljudje, ki so bili že davno nameščeni v tem dvorcu ter , vešči svojega poklica. Sedmi pa, ki je izginil ter je bil gotovo zločinec, ki je ustrelil oba Maifclanda, pa ie prišel v dvorec takrat, ko je Maitland ta dvorec kupil. Čeprav je nosil lakajsko livrejo je bilo vsakemu na prvi pogled jasno, da mož ni lakaj po poklicu, ker se ni znal obnašati, kot se ibnašajo lakaji ter ni bil vešč lakajskega opravila Možak je bil med svojimi tovariši nepriljubljen: zaradi tega tudi ni bil mnogo z njuni v družbi. Tudi v sobi za služinčad se ni dalj časo zadrže-
val, kolikor je bilo to potrebno v interesu službe.
»Gotovo žabar!« je rekel Elk, ki jo bil ves vesel, ko je slišal, da obstoja neka fotografija o tem možu. D« je prišlo do fotografiranja tega lakaja, jo bila povod šala. Sluge so si hoteli do« voliti naslednjo potegavščino na ku-haričin račurt: v njeni košari, kjer ie imela spravljeno svojo obleko, naj bi našli fotografijo tega lakaja, ki je bil izredno grd. Zaradi tega jc neki drugi sluga, ki je bil dober amater, fotografiral skrivno tega lakaja, ne da bi prizadeti o tej zaroti sploh kaj vedel. Slika je bila zelo dobra. Dick in Elk sta jo pazljivo pregledovala.
»Ali poznate tega moža?« je vpra-jšal Dick Elka.
| Elk je prikimal. »Nekoč sem žo imel opravka z njim in ne verjamem, da se bom takoj spomnil njegovega imena, ki mi trenutno ne pedo na pamet.«
Po informacijah, ki sta jih dobila v statističnem uradu, je bik takoj znana zločinčeva istovetnost. Dobila sta povečano sliko, ki je bila nato tudi v vseh večernih listih priobečena. Poleg slike je biilo ime, ki ga je nosil preje, in lastnosti, ki so bile vsekakor nevsakdanje.
Eden izmed slug je povedal, da jo slišal strel. Toda bil je mnenja, da so le neka vrata zaloputnila. Ta pomoto ie bila opravičljiva, kajti gospod Maitland je imel navado vsa vrata s treskom zapirati.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Mi
Holandska obala - poglavitna trdnjava proti vdoru na evropsko cslino z zahoda
V nobeni drugi evropski državi no dobi človek tnko določnega občutka, da je spremenjena v eno samo možno trdnjavo, kakor v Holandiji, piie vojaški sotrudnik nemške obveščevalne agencije, ki si je z drugimi zastopniki tiska ogledal utrjeno področje na zahodu. Očesu, ki mu voja-5k« atvari niso tuje, ne uide dejstvo, da so vsa velikanska, v zadnjih dveh letih dokončana dela, obširen edinstven sestav izredne obrambne sile.
Stavbeniki so izkoristili izkušnje iz Magino-tove črte in Siegfriedove črte ter porušenih trdnjav na vzhodni fronti, zlasti, kar se tiče zakrin-kavnnja. Razvrstitev topništva prekaša po mnenju dopisnika vse, kar je bilo doslej storjenegd na teni področju. Od nemško-holandske meje do obale Rokavskega preliva ni kvadratnega metra zemlje. katerega ne bi bilo mogoče ob potrebi obstreljevati s številnimi baterijami in protiletalskimi topovi. Obrambne naprave v Holandiji služijo trem različnim svrham:
1.	Obramba proti slehernemu poizkusu vdora nasprotnih sil. V ta namen so razmeščeni ob vsej obali v globino topovi, ki jih varujejo velikanske jeklene kupole, ki 6e vrte na ogromnih betonskih, popolnoma maskiranih utrdbicah. Poskrbljeno je za sodelovanje t»ed daljnosežnim topništvom in topovi posameapih cdinic, ki so določene za varstvo zahodne obale z morja. Ob vsem obrežnem ozemlju so postavljene protitankovske baterije, ki služijo istočasno za obrambne nastope in za na-
padalne. Ves utrjeni sistem pa se opira na obširen sestav globokih jarkov in drugih protitankovskih ovir, narejenih po skušnjah, pridobljenih v dveh letih vojne na vzhodni fronti. Popolnoma maskirani, tudi za strokovno oko, so strelski jarki, ki se končujejo v sipinah in majhnih, izpraznjenih in v trdnjave preurejenih vaseh. Številni in široki minski predeli so nastali pred temi oporišči za primer, ki pa je le malo verjeten, da bi sovražniku uspelo prodreti s kako motorizirano vrsto do glavnih obrambnih naprav.
2. Te uttdbe služijo tudi za obrambo pred morebitnim sestavnim napadom izkrcanih sil, padalcev in z letali pripeljanih čet. Med novostmi, katere so izkoristili sodobni vojni inženirji, omenja dopisnik oklepne kupole za topove, ki so vrtijo in iz katerih se lahko strelja prav na vse strani. Celotno zaledje je razdeljeno v tako imenovane oporne točke, ki so utrdbe zase. Oskrbljene z vsem or6žjem, s skladišči za strelivo in oskrbovanje, so te utrdbe, ki so več metrov pod zemeljsko površino in katere pokrivajo plasti betona, skozi katere bombe ne morejo predreti, porazdeljeno smotreno po vsem operativnem ozemlju ob obali in v globino.
3. Tretji namen teh ogromnih utrjevalnih del je aktivna in pasivna protiletalska obramba pred še tako močnim letalskim napadom. O tem se bo sovražnik prepričal, kadar koli bo poskusil napad, končuje vojaški sodelavec nemške agencije.
Groba Aleksandra Velikega še niso našli
:	Aleksander	Veliki	je	bil star komaj 33 let, ko
je moral umreti v mesecu juniju leta 323. v glav-!iiem mestu Babilonu zaradi mrzlice. Nakopa! si jo je na poslovilnem banketu odhajajočega brodovja i? Spodnjo Nerchoske. Njegovo truplo je po dveh lotih prenesel Ptolemus v Lgipt in ga pokopal v Memphisu. Pozneje so truplo prepeljali v Aleksandrijo in ga položili v nalašč zato pripravljeno svetišče. Kljub vsem poizvedbam pa do danes niso mogli najti njegovega groba, ležečega nekje na obrežnem mestu, ki ga je dal on 6am zgraditi v delti Nila. Tu so našii na mnogih krajih 6tarinske stavbe, trupla pa ne.
Že l. 1929. je trdil egiptski knez Omar Tous-seimi, da je truplo Aleksandra, nekdanjega svetovnega vladarja, zakopano pod neko mošejo pri Aleksaudiiji. Poleg njega mora biti pokopan tudi njegov naslednik Ptolemeus, To domnevo je poživil profesor Faraukovega vseučilišča v Aleksandriji Ibrahim el Dessouki. On je prišel do prepričanja. da je grob preroka Daniela, ki je pokopan v stan mošeji, identičen z zadnjim počivališčem Aleksandra Velikega.	,
Srednjeveški urad egiptovske vlade so že večkrat prosili, da bi odprl ta sveti grob; za to pa se do danes niso mogli odločiti. Med egiptovskimi učenjaki je prišlo celo večkrat do prepira, ker so nekateri trdili, da leži njegovo truplo pod staro mošejo v zlatem sarkofagu.
V teku stoletij pa so se o Aleksandrovem grobu razširile razne legende. Nekatere pravijo, da je bil pri ponovnih odkritjih faraonovih grobov v hiilaki dolini prenešen od Kom el Schukaia in Sidi Rataja izven Aleksandrije. Druga taka pravljica pa pravi, da je bil pokopan v velikem podzemeljskem psltcpališču Nekropolisu. ki se je raztezalo do tako imenovanega kopališča Kleopatre. Povsod so ga iskali in povsod so mislili, da ga bodo našli. — Aleksandrija je bila nekoč poznana kot veliko trgovinsko središče, središče znanosti, v katerem so bile knjižnice, svetišča, palače in svetovno znani muzeji Odkritje dozdevnega Aleksandrovega groba v stari mošeji pa bo na vsak način razčistilo marsikatera arheološka vprašanja.
Spomenik raci,
ki je rešila 40 ljudi smrti
Med na jzanimivejšimi dogodki, ki so se odigrali za časa zadnjega potresa v Turčiji, zavzema nadvse častno mesto.tisti, ki je bila vanj zapleten«.’ neka navadna raca — pravi neko poročilo iz Carigrada.
(Ire za raco, ki so ji v turški vasi Sexis Ku-šiz sklenili postaviti spomenik, ko bodo povsem obnavljali to vas, kj* jo je bil potres do tal razdejal. Ta raca. ki naj se jo spominjajo tudi poznejši rodovi, je vnaprej slutila nesrečo, ki je « iistim potresom zadela omenjeno vas. V noči pred strahotnim potresom je bila sila nemirna in je neprenehoma gagala, tako da so se vsi ljudje, ki so stanovali v bližini, morali pre-
buditi. Spričo tega neutolažljivega gosjega gaganja so bili mnogi prepričani, da se bo najbrž res zgodila kakšna hujša nesreča in so zato kar v samih srajcah prihiteli iz hiš. In res so imeli prav. Že čez nekaj minut se je zemlja strahovito zazibala in hiše so začele leteti na kup, kakor bi bile iz papirja. Štirideset vaščanov, ki so se ravnali po gosjem opominu, se je prav zaradi tega rešilo, drugi, ki se niso hoteli zmeniti za obupne račje klice pa so našli smrt pod razvalinami V splošni zmešnjavi, ki je nastala v vasi takoj po prvih potresnih sunkih, so ljudje sicer nehote pozabali na tisto raco, ki jih je rešila,, sama pa poginila pod razvalinami domače hiše. a zdaj pravijo ljudje iz Sexis Kašiza, da ne bi bilo prav, če se ne bi vsa j v bodoče na kak primeren način, oddolžili tej rešiteljici štiridesetih življenj. Zato so sklenili, da bodo, potem ko- bo vsa vas spet obnovljena, tisti raci na čast postavili vsaj skromen marmornat spomenik.
Ribolov — z elektriko
V bližini Splnograda 60 pred kratkim napravili zanimiv poskus, kakb bi lovili postrvi s pomočjo — električnega toka. Zadcetuje — kakor poroča agencija CE —, da postavimo v potok ali jezero električni motor z istosmernim tokom. Zaradi električnosti se ribe dvignejo na površje in se vse usmerijo proti pozitivnemu polu, kjer so postavljene dobre ribiške mreže. V,nekaj urah je na ta način mogoče ujeti izredno mnogo postrvi.
Načrti za elektrifikacijo bolgarskih železnic
Inž. Radoslavov, minister bolgarskih državnih železnic, je pred kratkim objavil zanimive načrte, kako povečati železniško mre^o in zlasti o elektrifikaciji. Pravi, da bi morale biti vse glavne proge v Bolgariji elektrificirane. Tu gre v prvi vrsti za železnico Sofija—Pernik, Sofija—Bela Palanka, Sofija—Plovdiv in Sofija—Me6dra. Ta načrt je bil v Bolgariji z veseljem sprejet, kar ni nič čudnega, če pomislimo, koliko premoga je bilo potrebno za železnice. Saj je čistci verjetno, da se ljudje navdušujejo za elektrifikacijo, saj bodo s tem prihraniji nič manj kot 400.000 ton premoga na leto. Že sam prevoz te ogromne količine premoga je zavzemal 25% vsega notranjega trgovskega prometa po bolgarskih železnicah. V letu 1941 do 1942 pa je ta prevoz narastel še za 8%. Poleg tega pa se je tudi potniški promet zvišal za več kot 26%. S priključitvijo zahodne Tracije, Macedonije in Dobrudžo se je železniška mreža bolgarskih normalnotirnih železnic povečala za 36%, ozkotirnih pa za 11%.
Zapustil je lepo premoženje tistemu, ki bi bral njegovo znanstveno razpravo
V neko knjižnico v Stockholmu je pridno vsak dan zahajal nek dijak, ki je študiral botaniko in vneto prebiral znanstvene razprave po
- 317
V drugi sliki Je pa zagledal svoje krščanske znance Hilon. V tej sliki so predstavljali polet Dedala in Ikara. Dedala je moral igrati starec Evriclji tisti, ki je bil nekeč Hilonu razložil, kaj pomeni riba, Ikara pa njegov sin. Oba so s posebnim strojem dvignili zelo visoko, potem pa ju spustili v areno. Sin je pri tem treščil na tla tako blizu cesarjevega odra, da je njegova kri oškropila ne 16 zunanje okrasje, temveč celo škrlatne zastore na odru.
Hilon padca ni videl, ker je bil zaprl oči. Slišal je samo zamolkli udarec telesa, ki je treščilo na tla. Ko je odprl oči in zagledal kri čisto blizu sebe, bi bil kmalu spet omedlel.
318.
Slike so se vrstile druga za drugo. Na vrsto za muke so prišle krščanske device, ki so jih gladiatorji pred smrtjo onečastili, pot-em so nadnje spustili divje konje . ..
Popoldne so začeli okoli arene kopati jame, kar je kazalo na novo vrsto muk. Nato so odprli vrata iz podzemeljskih ječ in začeli v areno goniti trume kristjanov. Bili so goli in so na ramah nosili križe.
raznih knjigah in revijah. Ves je bil zatopljen v znanstveno delo in težko bi (Ja bilo odtrgati od njega. Ko je nekega dne, kakor po navadi, bil ves zatopljen v debelo knjigo, je pri prebiranju tega dela nenadoma opazil, da sta dva lista, do katerih je bil knjigo že prebral, zlepljena skupaj* Z najveejo pazljivostjo ju je odlepil in na svoje veliko presenečenje našel med listoma kos papirja, na katerem je bilo napisano nekaj, kar ni imelo nobene zveze z naukom o rastlinstvu.
Na listku je bila prepisana oporoka moža, ki je napisal tisto debelo znanstveno knjigo. Prepis
menom, da bi nagradil tistega, ki bi bral njegovo znanstveno delo. V oporoki mu je zapustil lepo premoženje. Na zalepljenem listu pa so bila tudi
vsa potrebna navodila, kako priti do tistega zapuščinskega deleža.
Dijak se je točno ravnal po navodilih. Stopil je v stik z notarjem, pri katerem je bil- vložen izvirnik oporoke. Brez posebnih težav je dijak postal srečni dedič.
To čudno, morda srečno ali pa tudi nesrečno naključje, pa je imelo za posledico, da je tisti dijak sklenil opustiti botaniko, ki se ji je bil s toliko vnemo posvetil ter se zaradi nenadne obogatitve lotil nekega drugega, po njegovem mnenju donosnejšega posla.
Za četrto obletnico osvoboditve Madrida bodo vsi 20 letni mladeniči, ki so v zaporih, izpuščeni. Te amnestije bo deležno okoli 20.000 oseb.
TONE GLAVAN:^
iir
SSle Vdihala
IZVIRNI ROMAN 5*
Jerneje je bil prisiljen vstati, poklonil se je na vse strani, kot je videl v Ameriki delavske govornike, ki so govorili množicam zborovalcev. Nato je tiho in mirno začel:	j
>Saj le nerad govorim, če bi bilo po mojem, bi sploh ne govoril, ker ne znam. Pa me je Novak tako silil in prosil in nazadnje tudi prisilil, da moram govoriti. No, pa bom k	i
:Živio govorniki« so klicali vsi svatje.	j
»Kajpak,« jo nadaljeval, »srečo vama želim tudi jaz, zvrhan pehar. No, če bo toliko sreče, kakor smo jo danes želeli, je ne bo zlepa zmanjkalo. Sreča je pa tudi vse. Če sreče ni, ni nič, je pekel. In k sreči spada tudi zdravje, ljubezen, dobra volja, pamet, vse, vse, kar si le more človek dobrega misliti. Zavedajte pa se, da sreče brez Boga ni. Bog jo največja sreča. Če Boga ni	v hiši,	srebat
na pragu joka... Tega se morata dobro zavedati	oba, ne	samo
eden izmed vaju, ker zdaj sta eno v dveh, Če me razumeta. Mladi nto ne morete, ker no veste, kaj je zakon, starejši me pa gotovo. Sam zase vem, da sem se ves čas dobro zavedal, da sva z ženo eno. Kar je mislila ona, sem povedal jaz, in kar sem tuhtal jaz, je izrekla ona. Pri poroki sva si prav za prav razdelila svoji duši in srci na polovico. Ona meni pol, jaz njej svojo polovico. Zato sva živela srečno, v ljubezni in v strahu božjem. Nikdar se nisva kesala, da sva se vzela. Tega pa no povem zato, da bi se morda hvalil, ampak zato, ker se danes mnogi kesajo. Preden se vzamejo, premalo pomislijo, če je eden za drugega. To jo napak! Mislim, da sU vidva dobro premislila, saj nista stara otroka. No, pa kaj govorim stvari, ki mnoge ne zanimajo.. .<
' »Kar govorite, le govorije!« so ga silili svatje.
»Ne,« je odkimal. »Manca, sreče in zdravja, Matevž p guma in pameti želim vama in vsem, ki Se bodo stopili pred oltar.«
Jerneje je s tresočo roko dvignil kozarec, trčil z nevesto in nato še z ženinom. Svatje so pritrjevali, odobravali njegovo zdravico in trkali vso križem. Pravo svatovsko razpoloženje se je šele pričelo, ki je trajalo So dve noči in dva dueva.
Potlej ee je Jerneje čutil osamljenega, zapuščenega in Se bolj starega. Živel je samo še od spominov na lepe dni, ko ni bilo skrbi in nadlog. Čo bi ne bilo spominov, ki človeka nevidno in neopazno tolažijo, bi umrl vsled samote in napote samemu sebi. Tako pa je včasih ob čebelnjaku, ko jo zginil poslednji sneg z bregov, presanjaril po vse ure. In samo takrat mu ni bilo hudo... Sleherni kamen, ki se ga jo spominjal iz mladosti, mu jo bil dragocen, bolj kot briljant, kakršno nosijo žlahtne Ngospe v svojih prstanih. Vsako drevo mu je bilo ljubo, prijetna se mu je zdela luža sredi vasi, v katero je bil kot otrok padel \in bi kmalu utonil, če bi ga stari Hribar ne potegnil iz nje. In cerkev! Nekdaj mu je bila prilika za igranje. Okoli cerkve in zvonika je potekalo vso njegovo mlado življenje. Tam se je z otroci podil, pretepal in delil dobrote. Kadar je le utegnil, je ušel h cerkvi, kjer jo našel Volkovega Jožeta, ki je venomer buljil proti fari in poslušal, kako bije farna ura in pojo zvonovi. Ob nedeljah so se igrali za denar. To so bile igre! — Jerneje se zdaj nasmiha in mu je kljub vsemu prijetno in toplo pri srcu, ker dobro vž, da je mladost, otroškost, doba, ki je ne more ničemur primerjati iz človeškega življenja. Da, kvečjemu lepi svetki, neznatni rožici, ki iz popka mežika v beli dan in ee smeje bralcu toplemu soncu... Človek bi moral ostati vedno mlad, zmeraj otrok. Šele takrat bi bila sreča na svetu doma... Saj otroci so skoraj zmerom dobri; pokvari jih šele svet in stari ljudje. Spomnil se je sličnah očetovih besed. Oče je imel prav. Otroko bi bilo treba izločiti in budno paziti nanje. Toda, kdo bo to storil, ko je drugega posla dovolj, ki so zdi ljudem važnejši, ker je donosnejši^ in plodo-vitejši, medtem ko so otroci sama nadlega, spotika in nič drugega. Dft, dii, premalo je na svetu ljubezni, ljubezni do otrok, ki eo bo-dbčnost rodov, narodov in človeštva. Kakršne otroke imaš, takšen bo ves tvoj rod in narod. In če so slabi, pohlepni, hudobni? Kdo le bo preklinjal? Otroci sanji.
Zmahnil ie z roko in odgnal misli kakor bi odpodil nadležno čebelico.	'
, Kadar ni bil pri čebelah, je bil vselej čemeren in slabe volje. Nad nikomer 6e ni jezil, nikogar ni sovražil, a govoril ni z nobenim. Vsi v vasi so vedeli, da 6tarega Jernejca nekaj žge in peče... i Tudi doma ni spregovoril. Če ga je Janez pobaral za delo, mu jo "odvrnil, kakor da	mu je	vseeno: »Postori kakor ves,	da bo	prav!«
In Janez je delal	ter se	pehal še bolj. Jerneje ga jo	bil na	skrivnem vesel, in kadar mu	je nekoliko odleglo, bi mu najraje	položil
roko na rame ter	dejal:	iDober in priden si, Janez,	moj fanti« A
tega ni storil, čeprav mu je bilo potlej zmerom žal, ker bi mu dal s tem vsaj nekaj priznanja za njegovo pehanje in vso skrb, ki se je Čez noč prevrgla na njegove rame. V resnici je Janez vodil vse posle. Če bi ne bilo njega, bi šlo vse skupaj k vragu. Sin se ni zmenil za nič. Gledal je, da je bilo dosti v skledi, dobro zabeljeno, vse drugo mu je bilo deveta vas. No, tudi dekla Reza je bila pridna. Delala je od zore do trde noči in nikdar ni tožila, da je utrujena, da takega dela ne bo zmogla, ampak je raje stisnila zobe in hitro pograbila novo delo, ki ji je zamorilo zle misli... Vse to je stari do'- ro občutil in jima je bil v srcu hvaležen kakor otrok...
»Očisti voz in potlej napreži Šarca,« je velel zgodaj zjutraj mladi Boštjan Janezu.
!	Janez ni, črhnil ne bele ne črne, temveč odšel v hlev, izmetal
gnoj, oštrgljal konje, počedil vola in krave, se malo pomenil s teličkom in odšel po svojih opravkih.
I	Boštjan, ki je odšel v hišo, da se pražnje opravi, je bil pre-
pričan, da bo Junez postoril vse, kakor mu je ukazal. O tem ni nili najmanj dvomil. Poznal je hlapca kot garača, ki uboga že na sleherni mig. z očmi. D&, to je res kravji hlapec, človek s svojo glavo in s tujimi možgani. Če bi bil on na njegovem mestu, bi že pokazal, lia, ha... Smejal se je dolgo in široko ter sj pred ogledalom zavezoval ovratnico, ki mu jo je v mestu kupila njegova Lojzka. Dekle ima okusi Sam bi gotovo ne izbral bolje. Saj pravi! In taki ljudje spadajo skupaj. Skupni okus, smisel, načrti — to J ljudi druži... Ljubezen, no, ljubezen je postranskega pomena. Lju-'bežen lahko pride šele potlej. . Pa, saj z Lojzko se Imata rada, Izelo rada. Toda čemu bi tratili čas in nadlegoval misli?l Neumnosti!
Z« Lindeka tfikarne * LJnbljml: Jo!« Kramarll — Izdajatelj: tol Sodja, — Qredafk: Ulrko Javernik. — Rokoplio* ne tratama — »Sloteookl dom« UbaJ« delavnikih *b II — Hetefoa turi.fnina 1) Ur, aa Inoiemtivo 20 lir, — OredniJIm Kopitarjeta ulita 6, Dl, oaditropje, — Uprara: Kaplfarjer* aliea 6, Ljubljana. — lelclaa lt*r, 10-01 i* M0S, m Podrtfilcti Hot* meito,