137 Skorjanec
Ofle Gri&ik so bili priden. delaven kmet Živeli 80 ves Bas svoje dObe ? strahn božjem ter so doživeli visoko starost. Kakor sneg beli lasji so jiin di-lali &st ia spoStovanje pri vseh ljudeh. Miado in staro je imelo rado oiveta GrSPaka, ki so bili izknšen in panietea niož in 30 Tsacemu radi dobro sovetovali, fe se je kdo k njim zatekel in jih to ali 6no rprašal.
Necega lepega pomladsjega jutra, ko so že evetice po polji cvetele in se je tudi veseli skorjanček že vzdigal v zrak, da je s svojim mičnim žvrgo-Ijenjem oznanjal ljubo pomlad. orali «0 oče Grfeak na polji. Da-si zeM stari — imeli so že sedem križev na hrbtu — bili 90 vendar dobre volje, kakor malokdo v svojih oajboljSih letih.
Takiij poleg njih je oral Marko, mlad in poSteu kmet, ki je 3e le pred kratkem, po smrti svojih starišev, prevzel gospodarstvo. Marko jebil sin Grščakovega soseda.
nO& GrKak!" nagovori jih Marko, ndobro znate, da vas že od srojih mladih nog spoStnjem in rad imam. Vselej, kadar ras sein kaj vprašal, soye-tovali ste mi najboljše. Iu kaj mi tudi ne bi 1 Vi ste izkti&n in oicder mož. Pri vafiej hiši se oifitno vidi, da je Bog z vami, ker vam vse tako dobro in srečno od rok gro. — Glejte, ofe GršJak! jaz seui Se mlad in neizkušen Clo-vek. ter potrebnjem naukov starejfth ljndi. Povejte mi tedaj, kaj uaj storiin, da, bode moje življenje podobno vašemu, in da tudi meni dobri Bog svojega blagoslova ne odtegne."
OCe GrSCak se mlademu Marku nasmojejo ter mu rek6: rPoglej Mario Iji gori k wste'. k\\ -ridiž oudft govi visoko v w&k\\ vesekga skorjaac*? On ti najbolje povž, kar mene vpr&Saš. Najpred ga vidiS po nji?ah, kjer si živeža igče: živf in 9ka6e po rizcrih ter dela ves dan. A cn ne pozabi tndi Ijubega Boga, ter se pevaje vzdigne t ziak, da STOjfimu stvarniku zapoje za-hiijno pcsen, potlej se pa zopet spusti na zemljo,  kjer veselo živi po svoje.
Glej Marko! tako je vsacemu  človeku tukaj  na zemlji odmerjeno njo-govo delo.   Tsak  človek, bodi si  mestjan ali kmet, delati mora, ako hočo pošteno živeti.   A dela so različna.   Ta jih izvi"šuje tako, a drugi zopet dru-gafle.   Vsak dlovek  se pa mora z obema rokama dela poprijeti, ako boče doliro in pošteno izbajati.   Kdor se boji trada, temu se ne bodc nikoli dobro godilo;  kajti zapisano stoji:  v potu svojega obraza si boš kru h slu-/.iI!   A rlovek, ki dela na zemlji, tudi ne sme pnzabiti svojega Boga; treba je, da večkrat povzdignc svoje oči k Bogu, od katerega pride moč, potrpljenje in blagoslov.   Potlej  lehko zopet veselo napiej dela.   Molitev in ilelo dolata človeka sreiinega in zadovoljllfga, in resuične so bosede, ki pravijo: ,Kdor ho«e iiveti la smio hneti. N&j dola veaolo Pa moli naj vdigs!"
To rekži, primejo oče Grši-ak zopet za p!ug in orjnjo dalje; a Marko se jini zabvaii za lop ii.mk. po katereui si- je ravnal ves Saa svojega Jitljenjs.
/. T.