442
Listek.
z gorečnostjo propoveduika o svetih blagovestnikih, ampak riše z navdušenostjo iskrenega rodoljuba domače kraje in delovanje svetnikov, katere stavlja svojim župljanom v vzgled pobožnega in rodoljubnega življenja. In ravno radi tega ima knjižica lepo vrednost in ravno radi tega pozdravljamo ta književni proizvod, želeč, da pisatelj najde posnemovalcev. Kakor čujemo, seglo je ljudstvo po vseh izvodih, kar je kaj posebnega pri slovenski knjigi.                                                                                             Anton   Trstenjak.
,,Zur Ortsnamenforschung in Karnten." Pod tem naslovom je izdalo ,,Kat. politiško in kmetijsko društvo za koroške Slovence" brošuro v odgovor in obrambo proti knjižici ,,Ueber Ortsuamen und Ortsnamenforschung mit besonderer Riicksicht auf Karaten.", katero je izdal A. pl. Jaksch, arhivar koroškega zgodovinskega društva. Časih so nemški učenjaki preiskavali, koliko slovenskih krajevnih imen se nahaja po Tirolskem, Salcburškem in po obeh Avstrijah. Preiskave Bidermannove, Mitterrutznerjeve, Kronesove, Kammlove, Umlauftove i. t. d. znane so izobraženim Slovencem in bridkotožno so nas spominjale, koliko lepih in bogatih krajev so Nemci pogoltnili Slovencem. Sedaj pa so začeli nekateri isti nemški učenjaki iskati dlake v jajci in dokazovati, da so Nemci celo po Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem utemeljili mnogo krajev in jim vzdeli nemška imena. Vsi takšni dokazi nimajo nikake zgodovinske podlage in izvirajo samo iz tega, ker se hoče Slovanom zanikati vsa minulost in vsaka zgodovina. Zal. da so narodnostni prepiri tolikanj zavedli naše nasprotnike, da so začeli že znanost zlorabiti za strankarske namene. Tej zlorabi se je kar najodločneje uprlo ,,Katoliško društvo" in okrcalo g. Jakscha ostro, ali zasluženo. Dokazuje mu nevednost in celo hudobnost. Male Cape je prestavil n. pr. v ,,Klein-Zapfen" Tolsti vrh (t. j. debeli vrh) v ,,Fettenguf", Poreče v ,,Unterbach" i. t. d. Potem se pa pritožuje, da Slovenci nemška imena prestavljajo in celo izmišljajo in ponarejajo (v tem tiči hudobno natolcevanje), dočim obram-bena knjižica dokazuje, da koroški Slovenci že od nekdaj rabijo imena: Breze (Friesach), Sv. Hema (Gurk), Šmohor (St. Hermagor), Trg (Feldkirchen), Zvrhnji Dravberk (Ober-Drauberg), Sovodje (Gmiind), Beljak (Villach), O soje (Ossiach), Svinec (Eberstein), Kotarce (Guttaring), Stari trg (Altenmarkt), Stari dvor (Althofen) i. t. d. Nemci pa sedaj hočejo, naj se pri popolnoma nemških krajih izpuste slovenska pozuamovanja, naj bi jih ne spominjala njim neprijetne resnice, da so bili tudi taki kraji nekdaj slovenski. Slovenska imena pa so poleg nemških na Koroškem uradno uvedena z deželnim zakonom z dne" 10. sušca 1850. leta. Koroški Slovenci po vsej pravici zahtevajo, da ostani tako, kakor določuje ta deželni zakon. Če po bodo hoteli Nemci izbrisati slovenska imena pri čisto nemških krajih, zahtevati bodo morali tudi Slovenci, da se iztrebijo take spake, kakor n. pr. Dragoschitschach (mesto: Dragožiče), Gorintschach (Gorinče), Motschula (Močula), ali celo  Tscheschtrauuischa (Čeztravišča).
Deželno gledališče v Ljubljani. Kiparska dela pri deželnem gledališči v Ljubljani je deželni odbor izročil g. A. Ganglu, ki se je po završenih študijah v Italiji vrnil v domovino. Izdelal bode od belega kraškega kamena veliko skupino nad sprednjim pročeljem in dve podobi ob straneli balkona, ki bodeta predstavljali  dramatiko in opero.
Obči zbor muzejskega društva je bil dne" 10. rže"nega cveta. Po kratkem nagovoru predsednikovega namestnika gosp. prof. V. Vossa in izvestji blagajnika g. Ivana Robide je poročal tajnik g. Anton Koblar o društvenem delovanji leta 1890/91. Društvo se je razvijalo jako ugodno; priredilo je predavanja o deželni zgodovini in prirodoslovji, katera so vselej privabila dokaj odličnega občinstva. Po sklepu odborovem so se letos izdala nemška in slovenska izvestja,1) o katerih je upati,  da bodo ustrezala vsem  družab-
*) Glej  ,,Književna poročila" v denašnji številki.                                             Ured.