Perspektlve. (Kesolncije odliora U*lteljskega drnštva za Mežiško dolino, sklenjene na seji dne 2. decembra 1035 ) Motreči sedanji naš pravni in šolskopolitični položai priliajamo do sledečih soglasnih sklepov; Šolski zakon. Z zadovoljstvom beležimo vest, da je bil iz skupžčine umaknjen projekt osnovnošolskega zakona. kar smatramo v bistvenih točkah za reakcionarnega. izjavljamo pa istočasno, da se od nobenega novega mnogo ne obetamo, ako se bodo še nadalje izdelovali zakoni za vsako vrsto šol posebe.j brez ugolovljenili medsebojnili odnosov. tore.j preden se je našel skupen organizačni in idejni temelj za organsko izgradnjo celotnega šolstva. Dejanska potreba po skupnem širokem okvirnem zakonu še ne upravičuje od strani naše organizacije forsiranje novega šolskega zakona preden se sami v važnih, tenieljnih vprašanjih. kakor je vprašanje decentralizacije in demokratizacije šolske uprave, vprašanje učitelj ske izobrazbe in šolske obveznosti, nismo zedinili. Kot zgrešeno smatramo. valiti vso krivdo za razne upravne in druge nedostatke v šolstvu na dejstvo, da nimamo še enotnega šotekega zakona. Kam vedeio streinljcnja po popolni unifikaciji šolstva in centralizaciji šolske uprave brez sodelovanja šolskih in upravnih strokovnjakov iz vseh delov države. nam izpričuje primer novega učnega načrta in programa za osnovne šole. o katerem si ie vsak pedagoško izobražen učitelj ustvaril svoje ne baš laskavo mnenje. Naše prepričainie ie. da ima slovensko šolstvo in slovensko učiteljstvo vseli vrst šol gotovc skupne težn.ie in zahteve. ki iili kaže programatično ugotoviti jn po potrebi skupno zastopaii, zato predlagamo. da stopi naše poverjeništvo v stik z vsemi drugitni slovenskimi ueiteljskimi organizacijami. odnosno z zastopniki učiteljstva vseh vrst šol (meščanskih, srednjih, strokovnih šol in univerze) in vseh poklicanih krogov radi sklicanja šolske ankete. ki bj programatično ugotovila. kako si želimo in prcdstavljamo izgradnjo našega šolstva kot organske celote. Naša stanovska politika. V pogledu na spremenjeni poiitični položaj izjavljamo. da stojimo v društvu in kot društvo vsakemu vladnemu rcži- mu enako objektivno nasproti in ga pres-oiamo zgolj po njegovih dcjanjih. Vsak drutr pravec v stanovski politiki — kar danes kakor ob vsaki priliki znova ugutavijamo — je po našem prepričanju absolutno zgrešeno in kdor ga zastopa. je škodljivec naših stanovskih intertsov. Ugotoviti ie treba. da je za enkrat v Slo- veniji prenehalo izrabljanje čl. 71. uradniškega zakona v politične namene in se še nedavno v naših vrstah vladajoča vznemiiienost polega z rastočo zavestio. da so meje za nasilne politične eksperi  mente med učiteljstvom dokaj ozke 1n da politične stranke v lastnem interesu ne smcjo iti predalcč v izrabljanju svoje politične rnoči, ako nočejo odbiti svojih najboljših pristašev med učiteijstvom, ker ie pri teh čut stanovske solidarnosti najboli razvit. Depolitizacija šolstva. Za depolitizacijo šolstva je po r.ašein mnenju največjega pomena. da siojiio na čelu šolske uprave vsepovsod možje. ki že s svojo osebnostio jamčijo za nepristransko postopanje v vseh personalnih zadevah. Zaflb smatramo kot dolžnost naše organizacije, da odločno nastopi' protj vsakomur, ki svoie siužbene avtoritete "e bi znal varovati napram politiško strankarsketnu pritisku, pa bodi. da je iz naših vrsfali ne. lzvr§ile so se pri nas važne osebne izpremembe v šolski upravi. Brez najmanjše osti napram osebnostiin. ki so prišle na knnilo. inoramo izraziti svoje obžalovanje. da naša organizacija pri teli izpremembah ni prišla niti naimanje do besede in se moraino vprašati, kako je tako preziramc možno. Okrnjevanje naših zakonitih pravic. S členom 85. zakona o proračunskih dvanajstinah za april — julii nam Je bil zadan v pravnem oziru hud udarec. ker iiam ta člen. ki vzpostavlja v pogledu na disciplinski prestopek zopet veljavnost starih zakonov, jemlje ugodnosii uradniškega zakona, ne da bi nam vrnil starih pravic. kajti korporacij. v katerih ie iine lo učiteljstvo svoje izvoljene zastopnike. ni več. Težko smo v svojem pravnern položaju zadeti tudi po določbah v pravkar sprejetem zakonu o proračunsKiii dvanajstinah, kj se dotikajo našega po- kojninskeua prava. Vajeni sino bili, du se enkrat pridobl.iena prava rešpektiraio in naš pravnj čut se upira okrn.icvaa]u tch pravic in načinu. kako se to vrši brez revizije uradniškega zakona samega enostavno tako. da se vrivajo v proračunske zakone dalekosežnc določbe, ki se dotika.io naravnost temeljev našega stanovskega prava. UJU nai bi skupno z drugimi uradniškimi organizacijan,i uporabila ves svoi vpliv na politične kroge1. da se s temi primitivnimi metodami presenečen.i v naši zakonodaji preneIia. V pogledu na naše disciplinsko pravo pa nai izposluje. da dobimo. dokler se ne vzpostavi zopet naša enakopravnost z drugim uradnrštvom. pravilnik. po ka- rerem se ustavijo disciplinske komiSije, v katere voli učiteljstvo svoje zasiopnikc. Desolatne šolske raztnere. Pogled na naše oibinejno šolstvo ni preveč razveseljiv. Ponavlja se že več let, da ob začetku šolskega leta učna mesta niso vsa zasedena, da so nekatera vakantna po več mesecev. med n.iirni celo upraviteljska. dočim učiteljski kandidati čakajo na službe. Naj se v tem oziru napravi enkrat red in nai se poskrb; tudi za potrefone kredite za sirpliratije učiietjev ob dallši odsotnosti.