PREDNJAK
LIST JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG PREDNJAČIVA PRILOG »SOKOLSKOM GLASNIKU«
GOD. III.	U	Ljubljani,	15.	maja 1927.	BROJ	5.
*
\
Sokolska društva!
Udeležite se na pokrajinskem zletu v Ljubljani tekme društev v prostih vajah v kar največjem številu!
Kakor je bilo objavljeno v letošnji 1—2. štev »Prednjaka«, priredi JSS ob priliki pokrajinskega zleta v Ljubljani, ki sc bo vršil v dneh 27., 28. in 29. junija t. L, tudi tekmo društev v prostih vajah, določenih za ta zlet in sicer za člane in za članice. Namen te tekme je predvsem sokolska društva izpodbuditi h kar najtemeljitejši vadbi prostih vaj, in to kolikor mogoče velikega števila telovadcev in telovadk, tako da bo izvedba in število telovadcev in telovadk pri prostih vajah na pokra* jinskem zletu v Ljubljani ustrezala obsegu in pomenu te prireditve ter da bo na čim večjo čast našega Sokolstva. Intenzivnega dela je treba tembolj, ker pridejo, kakor se nam obeta, na zlet tudi zastopniki bratskih sokolskih organizacij, češke, poljske in ruske, ki tvorijo z nami veliko Slovansko Sokolstvo. Treba je, da ponesejo z našega zleta vtisk, da naše Sokolstvo nc stoji s prekrižanimi rokami, temveč krepko napreduje.
Dosega večje izvežbanosti bo imela seve svojo veliko korist tudi za posamezne telovadce in telovadke. Za društva pa bo imela tekma v prostih vajah tudi to dobro stran, da bodo očitno mogla pokazati, koliko je vredno njih delo v primeri z delom v drugih društvih v župah, ki so obvezane udeležiti se pokrajinskega zleta. Da, ker se obeta udeležba pri tekmi tudi iz neobvezanih žup, bo primera tudi s temi mogoča. Ako bi bila udeležba iz obvezanih žup in društev pri tekmi klavrna po številu in slaba po izvedbi, kakšen bo to vtisk na neobvezane udeležnike in ude* ležnice, kakšen zgled jim podaste za prihodnji primer, ko bi bil zlet zanje obvezen. Kako pa boste šele zagovarjali pred svojo sokolsko vestjo, če bi se morda celo zgodilo, da bi bila udeležba iz kakšne neobvezane župe ali neobvezanega društva relativno večja nego iz Vaše obvezane župe ali iz Vašega obvezanega društva. Obvezano društvo, ki bi se celo sploh ne udeležilo tekme v prostih vajah, bo pa podobno suhi veji, ki tudi na mogočnem drevesu nič ne zaleže in jo prej ali slej odlomi vsak veter.
Tekma se bo vršila po navodilih, ki so objavljena v uvodoma navedeni in v današnji številki »Prednjaka«. Glede posebne nagrade ali priznanj za največjo udeležbo je pripomniti, da tukaj ni mišljena absolutna temveč reta; tivno največja udeležba in sicer po največjem odstotku od števila vpisat nih članov in članic posameznega društva. Po tem ključu potemtakem bo
moglo tudi najmanjše društvo doseči nagrado ali priznanje za »največjo udeležbo«, ako bo število k tekmi postavljenega članstva znašalo večji odstotek od števila vsega njegovega članstva, nego pri večjem društvu odstotek od števila članstva tega društva. Pogoj pa je, da število dosega določen minimum odstotkov, ter da društvo tudi za izvedbo doseže naj« manj 75%.
Iz žup, za katere je sodelovanje na tem zletu obvezno, je določen minimum za člane na 6%, za članice pa na 8%; za društva iz žup, za katere sodelovanje na zletu ni obvezno pa na 3% za tekmovalce in 4% za tekmovalke. To seveda velja kot pogoj za možnost dosege nagrade ali priznanja za »največjo udeležbo«. Tekma glede na največjo udeležbo in tekma glede na izvedbo, nastop itd. sta torej dve docela ločeni tekmi. Za tekmo v izvedbi ni pogoj, da društvo postavi navedeni minimum. More postaviti celo manj nego osem tekmovalcev ali tekmovalk, ki se združijo v župne ali posebne osmerice. Tudi pri tekmi v največji udeležbi se šteje manjše število nego osem; pa le tedaj, če to manjše število dosega ali presega zgoraj navedeni odstotni minimum. Zveza med obema tekmama je samo ta, da treba za priznanje pri tekmi v udeležbi doseči najmanj 75% dosežnih točk pri tekmi v izvedbi.
Na primer: Društvo ima 100 članov (brez članic), poslalo pa je k tekmi 9 tekmovalcev. Društvo se je udeležilo torej z 9%, ki mu štejejo pri tekmi v udeležbi, če je pri tekmi v izvedbi z vsemi devetimi doseglo povprečno 75%. Osem jih tekmuje v društveni osmerici, eden v župni osmerici. Eventualni preostanki žup se sestavijo v posebne osmerice.
Bratje in sestre! Čas sicer poteka hitro in nas ne loči več daleč od zleta. Toda ni še prepozno, da bi se društva z dobro voljo tudi ako .pričnejo šele sedaj z vadbo, ne naučila dobro prostih vaj. Izmed društev včlanjenih v župah, za katere je sodelovanje na letošnjem pokrajinskem zletu v Ljubljani obvezno, naj ne manjka pri tekmi ni eno društvo. Želeti pa je, da bi bila udeležba tudi iz žup, za katere sodelovanje na tem zletu ni obvezno, na tekmi kar najštevilnejša. Zdravo!	K.
Anuška JugnCigojeva:
Nekoliko reči sestrama Sokolicama.
Redko kada čitamo kakav članak namenjen sestrama Sokolicama. Doduše smo ravnopravne, pa se zato moguče čini kome nepotrebnim, da posebice piše za članice — ta šta vredi za članove, vredi i za čla» nice. To je istina. No čini mi se, da se ne varam, ako ustvrdim, da bi svaki i najmanj! olanak kod naših članica postigao vecu svrhu i kud i kamo veče oduševljenje, kada bi bio naročito namenjen njima i to iz pera naših sestara.
Premda smo tek trečina cclokupnog članstva, poželjno je, da se cešče javljamo- i da dajemo sokolskim listovima potrebne i podstreka« vajuce članke za clanice. Ovom radu imale bi se u prvom redu posvetiti sve one sestre, koje nisu opterečene raznim funkcijama, a imadu za to dovoljnu izobrazbu i sposobnost. Držim, da je u tom potreba da se
sestram dade uzornih primera i pobude, pa uloženi trud neče biti bez« uspešan.
Nakan ovogodišnje skupštine u Beogradu čeka nas velik posao. Pokrajinski slet, prednjački tečaj članica, priprave za natecanja u Amstcrs damu, pokrajinski slet u Skoplju i docnije II. jugoslovenski svesokol* ski slet u	Beogradu. Naša je dužnost,	da sve	zaključke savesno i
tačno izvršimo. Kod ovog ne smemo zaboraviti, da smo sa člani* cama od svesokolskog sleta u Ljubljani god. 1У22., a naročito prošle godine kvalitativno slabiji. Statistika nam doduše pokazuje veči broj članica, no	zato imademo manji broj sposobnih	prednjačica.	Priličan
broj dobrih	prednjačica povukao se skoro	posvema	od rada. Šta	je tome
uzrokom i kako da sc to spreči, razložit cu drugom zgodom potanko.
Za danas imadem svrhu, da sc u glavnom obazrem na naš javni rad, to je pokrajinski slet u Ljubljani kao i drugi veči nastupi u našem JSS.
Do pokrajinskog sleta u Ljubljani deli nas jedva nekoliko dana. Na ovom sletu imademo pokazati koliko ,smo napredovali od minulog svesokolskog sleta. Doduše ovde se neče moči isporedivati broj nastu« pajučih, ali	kako čemo nastupiti, u tom	čemo tražiti razlike.	Slet je
obvezatan za svih pet župa sa slovenskog teritorija, a onda za župe Zagreb i župu SušaksRijeka. Bcz sumnjc su to, ili bi barem šta se tiče članica, ove župe morale biti najače. Zato se i na pokrajinskom sletu u Ljubljani očekuje barem trečina vežbačica od broja koji je bio na svesokolskom sletu, to če reči: najmanje 800. Suvišno bi bilo upozo* ravati sestre, da je njihova dužnost, da sve bez izuzetka sudeluju kod sleta. Ta takova zgoda, kakova se pruža za pokrajinski slet p rili kom otvorcnja Doma na Taboru, zavreduje pozornost i uvažavanje.
Glavna je dužnost vežbačica da se svom ozbiljnošču priprave za nastup, a onda da pravilno i posve tačno izvežbaju proste vežbe. Da bi nam pokrajinski, a onda i svi veči sletovi uspeli, mora se osim pro= stih i vežbi na spravama, vežbati i redovne vežbe, ta o njima je zapravo ovisan čitav nastup.
Iskustvo nas uči, da se manje više u svim društvima vežba nesiste* matski. Zadnje dane pred nastupom brza se sa uvežbavanjem, a kod toga se često puta posvema zanemaruje pojedine panoge. A baš redovne vežbe su jedna od tih panoga, kojima se posvečuje malo pažnje, kad* kada gotovo nikakove. Ah, stupati če več znati, misli svaka prednja« čica! No nije tako! Doista redke su vežbačice, koje znadu pravilno, uspravno i pruženo koracati; a gđe su još zavoji, pokrivanje, ravnanje i okreti? Čini mi se, da se u svim društvima zaboravlja, da su redovne vežbe članicama i te kako potrebne, jer baš one podižu osečaj do discis pline, koja je obično kod članica nedoterana.
Jednako toplu reč upravljam natjecateljkama, koje se spremaju za prvenstvenu utakmicu. Radosna je pojava, da se naš Savez odlučio da na godinu pošaljc na mectunarodne utakmice po prvi puta i naše članice. Ne sumnjam, da imademo medu našim vežbačicama dovoljno sposobnih sestara, koje če znati časno zastupati našu državu u inostrans stvu. I baš zato je ovogodišnja prvenstvena utakmica i te kako potrebna, pa stoga dozivljcm svima sestrama, koje se za ovaj dan pripravljaju: ust ra j te, trenirajte, ne popuštajte dok ne postignete lepu i pra= vilnu izvedbu.
Konačno smatram dužnošču, da upozorim društva na posebne utak* mice u prostim vežbama. Očckujcm, da če svako i najmanje društvo poslati barem jedan odi o, naime osam vežbačica, na utakmieu. Veča društva, koja rasipolažu večim brojem vežbačica moraju da budu zastu* pana odgovarajučim brojem odelenja. Čini mi se suvišnim da naročita naglasim važnost ovih utakmica. Svatko medu nama znade, da smo jedino na taj način kadri da postignemo jedinstvenu i pravilnu izvedbu.
Zato ne gubite vremena, vežbajte i usavršavajte, doteravajte, kako čemo dostojno pokazati našu moč i napredak.
U svim tim pripravama želim sestrama največi uspeh!
Zdravo!
Nastop k tekmi društev v prostih vajah.
(Velja za člane in članice.)
Nastop k prostim vajam sc izvede na označenem prostoru, ki meri 15X20 m. Ta prostor je obrisan z belim robom ali trakom.
Vrsta mora izvršiti vse predpisane redovne premene na povelje posebnega vodnika ali posebne vodnice ali pa prvega tekmovalca (prve tekmovalke). Ako vodi prvi tekmovalec ali prva tekmovalka, poveljuje v vrsti in obenem izvaja z drugimi vred redovne premene. Vrsta začne ob daljši zadnji stranici zarisanega prostora {na njenem začetku), z levim bokom proti sprednji daljši stranici, ter dovrši premene pred sodniki (sodnicami).	'
Premene.
Vrsta prične v zastopu korakati na povelje »Hodoma—hod!«-. Med korakanjem preide vrsta iz zastopa v dvostop na povelje: »Dvostop na Pred!« ter izvede razstop dvojic v globino na razdaljo dveh znamenj (190 cm) na povelje: »Čelni razstop!«. Ta razstop se izvede takole: Prva dvojica stopa s polnimi koraki, vse druge znatno skrajšajo korak; druga, tretja in četrta dvojica nato zapored preidejo v polni korak tedaj, ko se je presledek od dvojice pred njimi podaljšal na razdaljo dveh zna* menj (190 cm).
Ko se prva dvojica bliža sredini označeni z zastavico, preide vrsta v zastop na povelje: »Zastop na—zad!« ter takoj nato v red na povelje: »I levo s čelom — slog!«. Prvi sc takoj ustavi in obrne s polobratom v levo (z desnim bokom ob zastavici), drugi store po vrsti isto, ko dobe pravilno razdaljo. Nato prestopijo vsi s polnim korakom na povelje: »Hodoma—hod!«.
Okoli točke, označene z drugo zastavico, napravi vrsta zavoj v levo za 3<30 stopinj na povelje: »Zavoji v levo za—vij!«, na kar preide v ravni smer (s polnimi koraki) na povelje »Ravni smer!«.
Po nekolikih korakih preidejo desni štirje v prečni pohod v desno, levi štirje pa v prečni pohod v levo na povelje: »Desno, levo polu — v bok!«. Pri nadaljnjih dveh zastavicah preideta četverostopa v smer naravnost naprej na povelje: »Povrat s če—lom!«. Levi četverostop gre pri tem na desno od leve zastavice, desni pa na levo od desne
zastavico. Oba se potem ustavita vsak med dvema novima zastavicama pred sodniki (sodnicami) na povelje: »Postati — stoj!«.
Odhod.
Po izvedbi prostih vaj zavijeta oba četverostopa v protihodu proti sebi (desni v levo, levi v desno) na povelje: »V desno, levo, s protihodom* —hod!«, se združita v en sam red, ki nato koraka do zadnje stranice se tam ustavi na povelje: »Postati — stoj!«, se obrne proti sodnikom na povelje: »S čelom na—zad!« ter na povelje: »Odmor!« stopi v odmor.
Splošna navodila za tekmo članov in članic v prostih vajah.
Tekma društev.
Pri tekmi društev je članom izvesti proste vaje v celoti s prehodi vred. Vsak del prostih vaj se znamkuje za pravilnost in točnost izvedbe največ z 10 točkami. Prehod k IV. delu in prehod k VI. delu se štejeta skupaj za en del; vsak prehod se znamkuje z "največ 5 točkami, skupaj torej z največ 10 točkami. Tako dobimo za osem delov največ 80 točk, ki jih je treba potem deliti s 4, da dobimo končno znamko največ 20 točk za vsakega tekmovalca. Na primer: 10 + 9 + 9 + 8 + 9 -|- 8 + 9 + 10 = 72 : 4 = 18 točk. Vsoto tako izračunanih končnih znamk vseh osem tekmovalcev v osmerici je treba deliti z osem, da dobimo znamko društva (osmerice) za izvedbo (največ 20 točk). Recimo, da dobe trije člani osmerice po 18 točk, trije po 17, eden 16 in eden 15 točk, skupaj 136 točk. Ta vsota deljena z 8 da 17 točk kot znamko društva.
Na podoben način se izračuna znamka za skladnost (največ 20 točk): za vsak del največ 10 točk, skupaj največ 80 točk, ki jih je treba deliti s 4, da dobimo največ 20 točk.
Razen tega sc še znamkuje nastop k prostim vajam z največ 10 točkami ter odstop in odhod z največ 10 točkami. Oboje je izvesti po predpisu, kakor ga objavljamo v današnji številki »Prednjaka«. Napačno poveljevanje vodnika, zlasti tudi po besedilu drugačno nego je pred* pisano v »Enotnih poveljih« .znižuje znamki za nastop ali odstop in odhod in sicer za vsako napako za četrt točke.
Članicam je pri tekmi društev takisto izvesti proste vaje ^ celoti. Vsak del se znamkuje z največ 10 točkami. Razstop se šteje k prvemu delu, sestop pa k III. delu. Za vse štiri dele je mogoče torej dobiti največ 40 točk. Te je treba deliti z 2, da dobimo končno znamko posas meznice za izvedbo (največ 20 točk). Vsoto znamk vseh osmih članic osmerice je treba deliti z 8, da dobimo končno znamko društva (osmerice) za izvedbo. Podobno se izračuna znamka za skladnost. Za nastop itd. velja, kar za člane.
Tekma posameznikov in posameznic v prostih vajah.
Znamka, dosežena pri tekmi društev, velja posameznim tekmovalcem in tekmovalkam obenem kot znamka za tekmo posameznikov in posa* meznic, tako da jim ni treba posebej tekmovati.
'Гекша članov in članic za prvenstvo.
Pri tekmi za prvenstvo veljajo za predpisane proste vaje sicer ista pravila, kakor pri tekmi društev, samo vaje so krajše in znamke sc računajo drugače.
Za člane je predpisana izvedba samo prvih 5 delov in prehod k VI. delu. Prehod k IV. delu in prehod k VI. delu štejeta skupaj za en del; vsak se znamkuje z največ 5 točkami, skupaj z največ 10 točkami. S tem vred je torej tekmovati v 6 delih. Vsak del znamkuje vsak sodnik z največ 10 točkami, skupaj z največ 60 točkami. Ta vsota se deli s <5, da dobi vsak izmed 3 sodnikov končno znamko največ 10 točk, vsi trije sodniki skupaj torej največ 30 točk.
Pri	tekmi članic za	prvenstvo	se izpusti	pri prostih vajah IV. del.
Razstop	se šteje k prvemu delu,	sestop	pa	k tretjemu delu. Imamo
potemtakem tu tri dele. Vsak sc znamkuje z največ 10 točkami, skupaj torej z največ 30 točkami. To vsoto pa je treba deliti z 2, da dobimo končno znamko največ 15 točk.
Posebna navodila za tekme članov v prostih vajah.
Za	znamkovanje	pravilnosti	in	točnosti izvedbe
prostih vaj veljajo	za člane	(tekmo	društev, posameznikov in za
prvenstvo) tale pravila:	,
A.	Od končne znamke (največ 20 točk; za prvenstvo največ 10 točk pri vsakem sodniku) se odbijeta do dve točki za napake naslednje kako* vosti, ako se ne ponavljajo in zatorej ni smatrati da so kot napake naučene, ampak jih je povzročila le trenutna malomarnost:
1. Nepravilni prehodni ali držani položaji rok. Na primer: hrbet gor namesto dlan gor in obratno, torej položaj za 180“ zasukan od pravega; takisto samo za 90° ali manj zasukan od pravega, kakor hrbet ven namesto hrbet gor itd.
2. Roke vzklopljene ali sklopljene namesto izravnane (pazite na to zlasti pri prehodu k IV. in VI. delu).
3. Nepravilni položaj 1 e h t i, zlasti pri vzročenju, ali nadlehti pri podlehtnih krogih, itd.
4. Prekinjen gib, kjer treba, da je spojen, ali nasprotno, ako ne moti preveč celotnega vtiska izvedbe.
5. Nepravilno držanje trupa v izpadih, čepih, klekih; neza* dosten predklon ali odklon, ne zadosti ali nasprotno preveč zasukan trup, trup ne v ravni črti s stojno nogo (pri izpadih), kjer je to predpisano.
6. Nepravilni položaji stopal in nog, na pr. pri spetni stoji pete ne vkup, konci stopal preblizu drugo drugemu; pri izpadih stopala v nepravilni smeri, kolena pritisnjena not; stojna noga pokrčena pri izpadih.
7. Pogled v nepravi smeri, na pr. naprej, namesto gor.
Za te neznatne napake se seve za vse skupaj in za vse dele in ne za posamezne napake odbijeta do dve točki od končne znamke.
B.	Do 1 točka se odbije od znamke za oni del prostih	vaj,	kjer
se	je napaka naredila, za vsako napako naslednje kakovosti:
1. Vse neznatne napake, ki se ponavljajo in je torej smatrati, da so priučene, n. pr. če se ponavlja pokrčenje stojne noge, se odbije 1 točka od	znamke za del, ako se ponavlja prekinjenje, zopet	1	točka itd.
2. Vse napake, označene pod A. pri 2., 3., 4.	in	6., ako vidneje
motijo celotni vtisk izvedbe.
3. Stoje in izpadi, znatno oddaljene od prave smeri (manj znatno oddaljenost je upoštevati pod A.), ali stojne noge pri izpadih na prstih namesto na celem stopalu.
4. Izpuščen ali pridejan gib, če se napaka hitro popravi in	ne	moti
preveč vidno celotnega vtiska ali skladnosti z drugimi telovadci.
5. Gib, izveden po napačnem potu (n. pr.: vzročenje mimo pred« ročenja ven, namesto skozi predročenje), če ne kvari preznatno celotnega vtiska ali skladnosti.
6. Počasen gib, kjer je predpisan hiter, na pr. v prvem delu prvi gib I. takta, prvi gib II. takta, ali v drugem delu IV. taktu prepozno izveden čep, ali nasprotno: prehiter gib, na pr. v prvem delu I. taktu gib podlehti od »dve« do »in« (ako pride roka na »in« že pod nadleht, namesto nad ramo).
7. V splošnem malomarna izvedba.
C. Nad eno do dve točki se odbijeta od znamke	za	del prostih vaj
za	vSako napako naslednje vrste:
1. Vse napake pod B., 2—6, ki se ponavljajo in	je	torej smatrati,
da so prešle v navado.
2. Vse napake pod B„ 4., 5., 6„ ako kvarijo celotni vtisk in skladnost v jako znatni meri.
3. V splošnem zelo malomarna izvedba.
D. Znamka se izgubi za dotični del:
1. Ako se napake pod C. 2. ponavljajo in so torej priučene.
2. Ako se tekmovalec zmoti in za več nego eno četrtinko takta prekine izvajanje.
3. Obrati in izpadi v nepravo smer, če se izvedejo 45° ali več od prave smeri; kleki z napačno nogo.
4. Prehodi lehti po napačni poti, če so oddaljeni za 45° in več od prave poti, na pr. vzročenje skozi odročenje ali tudi že skozi pred* ročenje ven.
Tekmovalcem se je treba zlasti vaditi v čisto in lepo spojenih prehodih iz hitrega giba v počasnejši brez vmesnega postanka.
Anuška Jug'Cigojeva:
Posebna navodila za tekmo članic v prostih vajah.
Naloga vsake članice=tekmovalke v društvih, obvezanih, udeležiti se pokrajinskega zleta v Ljubljani, je, da pripomore skupnemu nastopu s prostimi vajami do popolnega uspeha. Zato se je tudi TO JSS odločil,
da priredi poleg prvenstvene tekme članic, še posebej tudi tekme dru* štev v prostih vajah, da omogoči na ta način na pokrajinskem /letu v Ljubljani enoten, skladen in dovršen nastop. Zato je priporočati, da se teh tekem udeleži vsaka članica, ki bo nastopala na letošnjem pokra« jinskem zletu v Ljubljani.
Da bomo pa za tekme res naposled že kdaj popolnoma priprav* ljcni, ni samo na telovadkah, ki treba, da se vaj točno in po predpisu nauče, temveč je tudi velika dolžnost sodnic, da se za odgovorno delo znamkovanja dobro in vestno pripravijo. Izkušnje nas uče, da smo imeli v tem pogledu za vsako našo tekmo premalo pripravljen in ne dovolj vestno poučen sodniški zbor, kar je povzročalo prerekanje in pritožbe.
Sedaj, ko smo že imeli priliko proste vaje videti, učiti in ž njimi nastopati, imamo pregled vseh napak, ki sc delajo po raznih društvih. Ko določimo pravi princip znamkovanja, ne bo težko zasigurati tekmo* valkam pravično in nepristransko sodbo.
Za znamkovanjc prostih vaj je potrebno, da razdelimo napake na 3 skupine in to:
1. lažje napake, pri katerih ne trpi celotna izvedba;
2. manjše napake;
3. večje ali težje napake.
Da si bomo glede napak na jasnem, moramo navesti, v katero izmed teh skupin nam je uvrstiti posamezne pogreške. Pri izvajanju vaj	se zlasti razločujejo napake, ki se	ponavljajo	in	so priučene,	ali pa
one	napake, ki so se slučajno izvršile.
A) Malenkostne napake:
1. Nepravilni položaj roke: hrbtni namesto dlanji položaj ali na* mesto hrbtnega ali dlanjega položaja palčji položaj.
2. Roke sklopljene, vzklopljene ali izravnane, če je predpis dru* gačen.
3. Nepravilni položaj lehti pri predročenju, vzročenju, odročnem upognjenju itd.
4. Gib prekinjen, kjer mora biti spojen ali obratno, ako ne moti preveč celotne izvedbe.
5. Nepravilno držanje telesa v počepih, nezadosten predklon, pre* malo zasukan trup.
6. Nepravilna stoja nog: ako so	pete pri spetni stoji malo	nara*
zen;	namesto zanožne stoje: zanožna	stoja ven	ali	not; zasuk	prstov
ali pete ven ali not; pri poskokih: pnalo skrčena noga v prednoženju; pridan ali opuščen vzpon; pri izpadih ali počepih raznoimenska noga pokrčena itd.
7. Pogled naprej, namesto gor ali v stran, 'glava 'predklon j ena, namesto dvignjena itd.
Za take napake, ako se ne ponovijo, se od celotne znamke za vse vaje, ako so bile sicer dobro izvedene, odbijeta do 2 točki.
B) Manjše napake:
1. Vse malenkostne napake, ki se ponavljajo in so priučene.
2. Vse napake, ki so označene pri A) v št. 3, 4, 6 in se laže opa* zijo ter motijo enotnost izvedbe (posebno pri izpadih odročenje).
3. Pozabljen prenos teže telesa, predolga izstopna stoja, izstopna stoja naprej namesto naprej ven ali obratno, itd.
4. Izpad naprej namesto naprej not.
5. Pomotoma pozabljen ali pridodan položaj, ki preveč ne moti splošnesti in je hitro popravljen.
6. Prehod rok po drugem potu, če enotnosti ne kvari preveč (kakor: po	predročenju ven namesto po predročenju	ali obratno.
7. Počasen gib, kjer je	predpisan hiter in	nasprotno n.	pr.	v	prvem
delu prvi gib I. takta, prvi gib II. takta itd., ali prezgodaj ali prepozno izveden položaj n. pr. v prvem delu, III. taktu: odročno skrčiti, posebno pa	v drugem delu: pred in	med poskoki ter	v tretjem delu,	IV.	taktu:
po	obratu desno predročno	skrčili not!
8. Splošno malomarna izvedba. Za vsako navedeno napako se po razsodku sodnice odbije pol ali cela točka od znamke za del vaj
C)	Večje napake:
1. Vse manjše napake, ki so priučene in se ponavljajo.
2. Vse manjše napake pod 5, 6 in 7, ki kvarijo enotnost izvedbe.
3. Izstopna stoja, stoja ali prenos teže telesa v nasprotno stran, poklek, počep ali izpad z nasprotno nogo, spetna stoja namesto od» nožna in nasprotno.
4. Drža v izpadu, kleku ali čepenju, ko treba vzravnave ali obratno.
5. Pozabljeno priročenje (II. del).
Za vsako navedeno napako se odbije po ena in pol do 2 točki (za del).
Znamka se izgubi za dotični del:
1. Ako so večje napake priučene in se ponavljajo.
2. Ako se tekmovalka pomoti in za dalj časa preneha izvajati.
3. Obrat v nepravilno stran.
4. Odročiti namesto predročiti ali obratno ter po napačnem potu vzročiti.
5. Klcčna opora z desno namesto z levo, in pri tem odročenje v nasprotno stran.
6. Pozabljen ali pridodan poklek.
7. Pozabljen sestop k IV. delu.
Sodnicam je na podlagi vseh teh navedenih primerov mogoče vestno in nepristransko znamkovati, če z vso pozornostjo pazijo na izvedbo vaje.
Tekmovalkam pa priporočamo, da se posebno vežbajo v lepo spo« jenih prehodih iz hitrega giba v počasnejši gib; posebno so važne prve dobe vsakega takta, v katerih ni drž e, temveč se gib samo malo ostreje naznači in nato spojeno (brez postanka!) nadaljuje. Poseben pozor na drugo vajo, ko delate po poskoku polagoma klek (ne prezgodaj priročiti!), dalje na nagle vzravnave za obrat itd. Pri četrti vaje pazite, da pridržite ves čas IV. dela pravilen sestop.
Navodila za tekmo članov za prvenstvo na letošnjem pokrajinskem zletu v Ljubljani.
Drog.
1. vaja. Naskoči v mirno veso spredaj (brez pokoleba), napravi predkoleb na ta način, da se pritegneš k drogu in vzneseš nogi k drogu, na kar suneš navzgor, obenem se pa izteguješ in odrivaš trup od droga v isto smer, v katero si usmeril prej nogi. Na ta način dobiš dovolj visok zakoleb, da lahko napraviš naupor s premahom raznožno. Premah ne delaj na koncu zakoleba, temveč je treba že nekoliko preje premahniti, sicer vaje ne narediš. V vzpori zadrži za hip. Pri izpadu v vznosno veso spredaj je premah nazaj napraviti med spadom. Po vzklopnem nauporu je stojo naznačiti. Po veletoču z obratom preprimi z levo v podprijem in veži takoj veletoč naprej. Pri drugem veletoču premahni skrčno v prednos v vzpori in napravi takoj toč v vzpori zadaj naprej s sklonjenim trupom, to je v prednosu, na kar navežeš seskok naprej v počep itd.
2. vaja. Do toča v vzpori zadaj naprej velja isto kakor pri 1. vaji. Ko napraviš toč naprej s sklonjenim trupom, takoj preprimeš soročno v precej razširjeni prijem in sc z iztegnjenimi rokami poženeš od droga v smeri z nogami naprej gor. Izvinek napravi takoj, ko se čutiš v vesi. Pri zakolebu vzkloni glavo in sc obenem priteguj k drogu v naupor, >na koncu pa preprimi soročno v nadprijem. Toč v opori spredaj nazaj je napraviti brez dotika droga, to je ob napetih rokah, stegna pa oddaljena od droga ca 8 cm. To lahko dosežeš, če hitro zasukaš roki pri prehodu iz vese v oporo, nakar spadeš v vznosno veso in vzameš predkoleb podobno, kakor je v začetku 1. vaje razloženo. V zakolebu se priteguješ k drogu, obenem pa vzdiguješ odbočno nogi tako, da, ko prideš v vzporo, si tudi že z nogami odbočno nad drogom upognjen. V tem položaju se odrineš z eno roko, ulekneš križ opirajoč sc na drugo roko. V tem hipu, ko si s telesom že prešel preko droga, se odrineš z drugo roko od droga. Doskok je v počep, roki v predročenju, nato se zravnaš in priročiš.	A. P.
Bradlja.
1.	vaj a. Postavi se na koncu bradlje tako, da si z nogama (s stopali) točno pod koncem lestvin. Ob napetih rokah spusti telo zmerno upognjeno v pasu,	nazaj,	dol, naskoči tako, da prideš z rameni	v višino
lestvin (vedno ob	napetih rokah), ter	istočasno	vznesi nogi v	vznosno
veso. Z nogami suni potem kakor pri predkolebu, pa više tako, 'da z uleknjenjem križa vzravnaš telo v navpični smeri. Istočasno se pritegneš ostro z rokama, preprimeš mirno dn v ritmu, tako da se nahajaš ta hip v sklecni stoji. Sedaj pa moraš biti dovolj zbran in pripravljen, da ne obstaneš in se ne prevagaš ne naprej in ne nazaj. Zato moraš s prepri* jemom dobro stisniti lestvine, napeti vse sile, da istočasno vzdržiš ravno« težje in se že tudi brez najmanjšega prckinjcnja vzpreš v stojo na iztegnjenih rokah.	Drža!	Tu se umiri,	oddahni,	ter nato šele	nadaljuj.
Sklek izvedi preden si z	nogami že na	poti dol.	Le tako dobiš	miren in
lep predkoleb, ki je pogoj dobremu obratu. V prodkolebu preideš izrab* ljajoč silo koleba v vzporo, ter se odrineš soročno v obrat. Pri obratu,
ki ga jc treba posebej in mnogo vežbati, ne hiti z odrivom rok in obračanjem. Čisto na koncu predkoleba izvedi obrat. Pri tem naj ti bo telo popolnoma volno, naj takorckoč leži v letu in kolebu, oporo pa nagni nekoliko nazaj. S tem preprečiš nevarnost, da te obrat zanese iz bradlje in onemogoči nadaljevanje vaje. Obrat delaj v vzporo iz katere šele spadeš v vznosno veso. Če delaš obrat tako, da se iz obrata takorekoč vjameš v vznosno veso ne da si nakazal tudi vzporo, gubiš pri znamko« vanju. Naupor vzklopno jc važen radi sledeče stoje. Delaj ga torej tako, da dobiš čim preje sigurno vzporo in čim višji predkoleb. V ta namen pojdi z nogama v vznosni vesi nekoliko bolj nazaj, ter izvedi trzaj nekako za rokama, kakor bi hotel izvesti vzmik zad, okoli mišljene osi med obema rokama. Čim si trdno v vzpori preidi ob napetih rokah, z zakolebom, v stojo. Ramena spusti pri tem malo naprej, da pomagaš kolebu zanesti telo	navzgor in laže	potem uravnotežiš stojo.	Drža! Iz
stoje se spustiš na ramena, mirno	in enakomerno.	Pri tem	pazi, da
spustiš ramena kolikor mogoče naprej, ne da pri tem trpi lepota izvedbe. (Kratka drža!) Preval izvedi uleknjcno ali bolje rečeno togo. Bržko čutiš da si že preko mrtve točke sproži roke v odročenje in preidi z njimi na lestvine šele ko je telo v padanju torej nekako v kotu 45% gor nad lestvinama. Z močnim zakolebom izvedi vzporo. Z rokami se krepko odrini, z nogama napravi oster zamah ter z močnim raznoženjem švigni pod rokami naprej v visok predkoleb. Brez zadržka nadaljuješ z zako« lebom v stojo. Po	drži (3 dobe) v	stoji sc nagneš	odločno	v desno,
izpustiš z levo roko	in energično odročiš z njo. S tem	si si dal	že dovolj
koleba v stran, da se prevagaš v desno, ob trdno napeti desni roki. Pazi pri tem premetu, da nisi nagnjen preveč z nogami črez, ker se ti drugače izjalovi premet. Ravnotako pa pokvariš premet tudi, če nisi čisto v stoji, torej nekako v visoki razovki. Ves čas trajanja premeta ostane desna roka iztegnjena. Doskok jc v počep, z levo roko odročenje. Z desno drži dokler moreš, da dobiš s tem trden doskok. Vzravnava ostro in energično, priročenjc brez tleska. Misli na to, da se vzravnaš v lepo in pravilno temeljno postavo, ne kaži utrujenosti in upehanosti, ker to kvari vtisk cele izvedbe.
2.	vaja. Vstopi se v bradljo nekako med stojali. Nagni telo naprej, roke zaroči ven, lahen vzpon, glavo gor, prsa ven. Tako si pripravljen na začetek vaje. Zbereš pri tem misli in pripraviš mišice. S kolebom rok dol in naprej in z lahnim počepom izvedeš nato naskok v oporo na lehteh točno v sredo bradlje. V tem hipu si že v vaji sami. Izrabljajoč predkoleb, ki ga dobiš z naskokom zaneseš noge takoj v vznosno oporo. Vznosnc opore so pri naših telovadcih vobče jako površne. Nepravilna vznosna opora ni lepa in izdaja površno, nesistematično izvežbanost tek« movalca. Pravilna vznosna opora je tudi pogoj dobremu zakolebu in vzpori. Vznosno oporo na lehteh delaj torej tako, da imaš telo vodo« ravno med lestvinama, noge vznešene nad telo in glavo. Iz tega razviješ koleb. Z lahkim pritegom rok vznesi noge naprej, gor, tako da imaš trenutno telo vzravnano poševno gor. Ne vlekni križa pri tem, ostani togo ali celo nekoliko upognjen. Šele z zakolebom se čisto ulekni. Ne hiti z vzporo. Počakaj na konec zakoleba. V tem trenutku pa energično vzpni (ne pritegni, marveč v resnici vzpiraj), visoko zamahnjeni nogi pa močno raznoži, upogni telo in z odločnim odrivom rok izvedi kolo raz«
nožno v visok predkolcb, kakor smo že popisali v prvi vaji. Z zakole* bom izvedeš stojo na ramenih. Ne krči prekmalu lakti. 'Tik. pred kon* cem visokega zakoleba mirno skrči lehti v stojo na ramenih. V stoji na ramenih je drža. Polagajte važnost na pravilno čisto ‘stojo na rame* nih. Čeprav razmeroma jako lahka je lepa, če je pravilno izvedena. Nasprotno pa kvari vtisk in priča o slabši kvaliteti tekmovalca, če je površno in nelepo izvedena. Dvig v stojo je izvesti mirno in enako« merno. Sunkoma izveden dvig zniža znamko, l’azi že pri stoji na rame« nih, da ne greš z rameni preveč od rok, ker ti to oteži dviganje. O dva* dite se nepotrebnega preprijemanja in poprijemanja med vajo. V stoji je drža. Iz stoje spustiš telo gladko v vzporo. Nezadrževan koleb nese uleknjcno telo visoko v predkoleb. In čisto v plavanju tega koleba izvedi tudi premet nazaj. Prav ko čutiš, da "se bliža predkoleb svoji najvišji točki, zakloni glavo, z rokami sc rahlo odrini in takoj odroči. Padeš na lestvini nekako v visok zakoleb v opori na lehteh razroeno. Ce si izvedel premet kakor popisano, mirno, brez trzajev in sile, v pravem trenutku, prideš na lehti popolnoma mirno in uravnan. Glavna in naj* pogostejša napaka jc pri premetu, prehiter, torej prcuranjen premet. Odriv rok, ki je malenkosten, je izvesti šele v zadnjem trenutku. (’e ga izvedeš prekmalu, te vrže naprej, ter poleg tega priletiš še nekako v stojo na ramenih, iz katere lahko padeš naprej, namesto nazaj v oporo na lehteh. Po	premetu	oprimi takoj	zopet	lestvini, da uravnaš
predkoleb. S predkolebom izvedi vzporo tako, da nekoliko upogneš trup, pa takoj zopet energično porineš prsa naprej, vzpirajoč se istočasno. Torej usmeri že takoj nekako poludesno nad desno lestvino, tako da prehajaš v vzporo že istočasno v prednožni premah. Kakor boš sam takoj opazil izvedeš ta premah skoraj uleknjcno, togo. Misliti moraš že pri vzpori nanj, pa tudi na obrat, ki je v zvezi s tem premahom. Glej da izvedeš premah z obratom kolikor mogoče mirno in ravnotako mirno se spusti tudi takoj po obratu v prednos v vesi spredaj. Drža! Naupor tezno soročno izvedi brez poprijemanja. Poprijemanje znižuje znamko. Zato pa misli nato	že pri	spuščanju v	prednos v vesi in zadrži
nekoliko višji prijem.	Vendar	pa ne toliko, da bi	s tem trpela vesa,
ki mora biti čista, na	napetih	rokah. Tczni	naupor	jc izvesti (za polno
znamko) brez poprijemanja, mirno in enakomerno v čisto vzporo. Ne zametuj prilike oddiha v vzpori. Lepo se ulekni in vzravnaj v čisti vzpori. Ta postanek lahko vporabiš za oddih. Pri preprijemu ne kvari vzpore, nc padaj v šklck itd. Pred preprijemom sc nagni na desno roko, pa boš preprijem izvedel mirno in čisto. Dviganje stoje jc sklonjeno. Izvedi to dviganje jako previdno, brez trzajev in sunkov. Roke krči kolikor mogoče malo. Najopasnejše jc ulckovanjc. Tu bodi dvojno pre* viden. Le počasi se ulekuj, da te ne vrže naprej. V stoji jc drža. Prc* zgoden obrat zniža znamko! Obrat je izvesti ob napeti levi roki, na katero je prenesti vso teže telesa med obratom. V stoji bočno na obeh lestvinah je zopet drža. Premet v stran smo popisali že v prvi vaji.
S. V.
Krogi.
1.	vaja: Naskoči v veso tako, da dobiš že z naskokom prcccj visok prijem. Med vzlačenjem poprijemati ni dobro, ker prekinjaš gib,
■
pa tudi pri znamkovanju ti škoduje. Pritegni se v zgibo in vznesi noge in trup nad roke. Kakor hitro imaš kolka nad rokami, ulekuj križ, ter istočasno krepko priteguj in se vzpiraj z lehtema. Glavo vzkloni. Zadr» žuj telo, da ti preide enakomerno in polagoma v vzporo. Tu ne čakaj, marveč nadaljuj z gibom nog naprej v„ istem tempu v prednos. Drža! Pred razovnim dviganjem stoje pojdi iz prednosa polagoma v vzporo. Od tu, brez postanka dvigaj telo razovno v stojo. Od vzpore pa do visoke razovke drži telo togo. Šele v visoki razovki prični ulekovati križ. Pri dviganju se nagneš močno naprej, kroge zasučeš nekoliko na ven, kakor bi bil v opori s podprijemom. Brž ko se bližaš stoji, pa zasuči kroge zopet nazaj v pravilno smer. V stoji drža, odahni se! Nagni se lepo naprej z rameni, ter krepko zadržujoč padanje, spusti polagoma telo v razovko v vzpori. Glej da imaš lehti pri razovki čim manj skr* čene. Prehudo krčenje vpliva na znamko. Drži razovko tri dobe. Z rameni naprej se spusti polagoma v razovko v vesi zadaj. Pazi da bo prehod čisto enakomeren in ne hiter, ker sicer padeš in se ne »povesiš« v razovko v vesi zadaj. Pri obeh razovkah pazi na noge, ker je zanje krčenje v kolenih jako zapeljivo. Drži tri dobe! Polagoma pritegni telo v strmoglavo veso in brez postanka preidi v razovko v vesi spredaj. Da ti bo lažja vzravnaj že v strmoglavi vesi telo v tog položaj in togo (toda ni malo sklonjeno) naj bo telo tudi v razovki, ki je tako lažja. Ako jo narediš uleknjeno, tem bolje! Tri dobe drža. Sedaj pa hipoma popusti mišice, da telo močno zamahne nazaj v zakoleb s katerim izve* deš takoj izvinek naprej. Pri izvinku ne krči lehti (seveda tudi nog ne). Izvedi izvinek kolikor mogoče visoko v vznosno veso zadaj in brez postanka premahni raznožno naprej. Pri tem raznožnem premahu je važno, da kasno ispustiš z rokami, tako da izvedeš s trupom nekak zagon navzgor. Doskok je v počep in odročenje. Vzravnavo in priros čenje izvedi ostro in v pravilno temeljno postavo.
2.	vaja. Vzlek, kakor smo ga popisali zgoraj. Bržko si v vzpori, se takoj v istem tempu spusti v sklek in skozi zgibo preidi v razovko v vesi spredaj. Razovko smo že zgoraj opisali. Glede izvinka velja kar smo povedali pri prvi vaji. Tudi takoj po izvinku nadaljuj vajo. Z močnim zakol^bom se pripravi na sledeči vzmik. — V predkolebu se vrzi z energičnim sunkom križa in krepkim istočasnim pritegom lehti v stojo. Običajno prideš v stojo v skleku. Tu pazi da ne zastaneš, tem* več se takoj in neprekinjeno vzpneš v stojo. Če se pri vzmiku telo pre* vaguje v premet, vzkloni energično glavo, pa se običajno vjameš. Če tc vzmik vrže preveč nazaj, ujemi se v visoki razovki in se hitro stisni nazaj v stojo. V stoji je	drža!	Po treh dobah drže	raznoži in	opri noge
ob vrvi in sicer znotraj.	Torej	ne morda	napraviti	kak oklep	na vrveh,
nego samo opreti stopala, to jo vnanjo stran stopal ob vrvi. Polagoma in drsajoč z nogama po	vrveh prehajaš	nato skozi razporo	v strmo«
glavo veso. Kakor hitro	si v	strmoglavi	vesi, že	snožiš nogi. Za hip
počakaj, prelomi se nato v vznosno veso te'r z energičnim zakolebom izvedi izvinek naprej in premah raznožno, kakor smo ga opisali že pri prvi vaji.	S.	V.
Konj na šir z ročajema.
Naskoči odbočno ob krepko iztegnjeni levi roki. Bržko pa si nad hrbtom se že obračaj (toda ne prej!) in takoj zagrabi z desno roko, s
katere si se krepko odrinil od hrbta, na sprednji ročaj. Na ta način si že v vzpori na ročajih, ko ti je trup komaj dobro prišel preko hrbta. Tako ti tudi ne bo težko izvesti sledeče kolo odibočno v desno. Kolo odbočno je izvesti brez dotike, vezano, kolebno in brez drsanja. Premah odbočno delaj spojeno iz kolesa brez dotike. Za premah zanožno z desno se močno nagni na desno roko, z desno nogo takorekoč izpodbij levo. Bržko pa si premahnil z desno pod levo roko preko zadnjega ročaja, moraš že tudi prenesti težo telesa na levo roko. Nogi vzneseš kolikor mogoče visoko v desno ter izvedeš strig. Na povratku zopet preneseš težo telesa na desno roko, premahneš odnožno z levo naprej, ter ponoviš premah zanožno in strig, kakor zgoraj popisano, samo v na« sprotno stran. Po sledečem premahu odnožno z desno naprej, izvedi kolo odbočno v levo nazaj čisto, brez dotike. Premah zanožno z desno izvedi mirno ter skozi jezdno vzporo, mahni z nogami v desno, kar je nekak medkoleb, ter vračajoč se v levo izvedi strig odbočno v levo nad zadnjim (sedaj torej levim) ročajem. Premah odnožno z desno nazaj izvedi čisto in dovolj visoko, da si daš dovolj koleba za sledeče kolo odbočno v levo. To kolo izvedi sicer kakor vsako odbočno kolo, vendar pa že po prvem premahu odbočno v levo ne primi z levo roko več nazaj na zadnji ročaj, marveč poleg tega ročaja na hrbet. Drugi del kolesa t. j. odbočni premah v desno nazaj izvedeš tako, da po premahu ne primes z desno roko več nazaj na sprednji ročaj, marveč na zadnji ročaj. Izvedli smo torej prehod na zadnji ročaj in hrbet. Sedaj pa brez postanka preidemo zopet z odbočnim kolesom odbočno preko hrbta, s krepkim odrivom lćve roke in prenosom teže na desno izvedemo cel obrat v desno in prehajamo odbočno v levo v vzporo zadaj na ročajih, kjer pa tudi ne obstanemo, marveč takoj spojimo prednoško v desno navzad, t. j. opirajoč se na levo roko prehajamo z obratom v desno, prednožno čez zadnji ročaj v stojo na tleh. — Zadnji dve kolesi odbočno in prednoško navzad je izvesti spojeno, brez dotike in točno po gornjem opisu.	5.	K.
Navodila za tekmo članic za prvenstvo na pokrajinskem zletu v Ljubljani L 1927.
Letošnja tekma za prvenstvo članic je pri nas doslej prva take vrste, zato se bodo predpisane vaje nekaterim zdele težke. Tu poda« jamo najvažnejša navodila za pravilno izvedbo vaj, ki bodo skupno z navodili za sodnice zanesljiv pripomoček pri vadbi.
Bradlja.
1.	V oporo na lehteh naskočiš iz vzpona, počepa in zaročenja. Vzemi dolg koleb s celim telesom, ne samo z nogami. Z drugim pred« kolebom premahneš z nogami nad desno lestvino tik desne roke, križ ulekneš in obenem pritegneš celo telo nad lestvino. To izvrši hitro, ne zastani nikjer ter napni lehti sočasno s pritegom. V stojo na ramenih preideš s krepkim zakolebom in docela uleknjenim telesom, ramena tik pesti, lehti (komolca) potisni v stran, zakloni glavo. Preval upognjeno
naprej: iz stoje telo polagoma upogneš, glavo pritegneš proti prsim, v trenutku, ko čutiš ravnotežje, z rokama hitro preprimeš naprej, nakar šele izvedeš used. Telo mora biti ves čas prevala upognjeno. Sed izvedi tik leve roke z uleknjenim telesom, kar ti omogoči boljši vzmah za prednožko.
2.	Naskok isti kot pri 1. vaji. Pri predkolebu prenesi telo nad lest= vini, trup upogni, noge vznesi nad glavo. Predno pričneš zakoleb, suni z nogama naprej in ulekni križ, nakar šele nadaljuješ zakoleb. Torej ne samo pasti iz vznosne opore! Za ležno oporo na lehteh raznožno raznoži šele v najvišji točki zakoleba. Če prekmalu raznožiš, moreš za* deti ob lestvini, kar ti onemogoči nadaljevanje vaje. V sklecno oporo in vzporo ležno se pritegni soročno in polagoma. V sklecni opori počakaj eno dobo! Pri ležni opori naj bo telo togo, ne izbočeno navzgor niti ne viseče zaradi čezmernega uleknjenja. Glava rahlo za* klonjena, pogled naprej! Pri raznožnem usedu je trup povsem navpičen, roke tik za stegni, glava dvignjena. V stojo na ramenih: iz raznožnega seda pred rokama preprimi z rokama tik pred stegna, se polagoma upogni ter položi ramena čim bliže rok. Nato počasi dvigaj noge, polagoma ulekni križ in počasi zakloni glavo, ko si noge spojila. Izvedbo si olajšaš s tem, da izpočetka komolce opreš ob boke, vendar moraš lehti kasneje razročiti. Drža 3 dobe. Prehod nazaj v vzporo izvedi s popolnoma uleknjenim telesom, pazi pa, da sc takoj izpočetka z lehtmi začneš dvigati nad lestvini. Koleb močno zadrži! Pri kolesu in seskoku glej
•	da bo telo nekoliko upognjeno (ne preveč skoro uleknjeno!), pri zad= njem premahu z desno pa ga krepko ulekni, da laže in lepše seskočiš.
Drog.
1.	Najvažnejše na drogu je jemanje koleba. Za drogom počep, vzpon, zaročiti in nato naskok v veso, dvigni noge v visok prednos in nato suni naprej ter istočasno močno ulekni križ. Opozarjamo, da ni dovoljeno jemati koleb iz takozvanega pokoleba, temveč iz vese. Pazite torej, da ne bo kak koleb odveč, ker dobite za to ničlo. Za prevlek začni dvigati levo nogo k drogu že pred mrtvo točko drugega pred« koleba. Naupor z zakolebom v obesi v levem podkolenu je izvesti ob napetih lehteh. Pri nauporu pazi, da ostane telo v vesi iztegnjeno, desna noga popolnoma napeta. Z desno nogo v zakolebu močno udariš nazaj, kar izdatno podpre gladko izvedbo. Ne bližaj z upognjenim telesom desne noge drogu — tako naupora ne boš naredila! Takoj po nauporu telo vzravnaš, levo nogo popolnoma napneš in vztrajaš v sedu (na levem stegnu) 3 dobe. Spad nazaj izvedi ob napetih lehteh, levo nogo prcvles češ takoj ob začetku spada. Za hip se nahajaš v vznosni vesi spredaj, iz katere suneš z nogama naprej gor in vzameš- koleb tako, kakor na začetku vaje. Obrat v desno izvedeš s tem, da v najvišji točki pred* koleba suneš s telesom naprej, spustiš levo roko ter po izvedenem obratu naglo preprimeš z njo v nadprijem. Nato izvedeš še predkoleb, zakoleb, med seskokom pol obrata v levo.
2.	V vesi spredaj prednožno noge skrči in nato šele počasi prc* hajaj skoz vznosno veso spredaj s prevlekom pod drogom ter sunkom nog nazaj v vznosno veso zadaj. Pri obesi za podkoleni morata biti goleni vodoravni in spojeni. V veso v podkolenih preidi po predro*
čenju v vzročenje, križ ulekni, glavo mirno zakloni, vztrajaj 3 dobe. V cbeso s podprijemom se povrneš po istem potu. Prijem bodi čim širji, ker je izvinek tako tem lažji. Prehajaj polagoma z upognjenim telesom v veso zadaj, izvinek in veso, v kateri vztrajaj 1 dobo. Celo vajo izvajaj počasi, zlasti svarimo pred hitro izvedbo izvinka, kajti težko je obstati potem v vesi.
Krogi.
1. Iz vzpona in zaročenja čisto pod krogi naskočiš v mirno veso, prednos drži 1 dobo, v zakoleb preidi s krepkim sunkom nog nazaj in uleknjenjem križa. Zgibo dovrši v najvišji točki predkoleba, sledečo iztegnjeno veso dovrši istotako v najvišji točki zakoleba. Iz vznosne vese prehajaš z zakolebom in postopnim krčenjem lehti naravnost v zgibo. Podobno pa tudi s sledečim predkolebom in popuščanjem lehti zopet naravnost v vznosno veso. Ko dosežeš poslednjo vznosno veso, krepko zamahni z desno nogo preko desne roke in izpusti desni krog. Hip nato izpusti še levi krog. Pogostna napaka je da tekmovalko za« stavi premah noge ob desni roki. Posledica tega je, da se pri doskoku lovi, ali celo pade nazaj.
2. Gug daš sotclovadki tako, da jo s prednje strani (nikdar z zadnje) primeš za stegni stečeš ž njo naprej in porineš z vso močjo v zagug. Krogi pri zgibi morajo biti ob ramenih. Cel obrat izvedi s krepkim in hitrim sunkom telesa naprej. Ko izvršiš drugi obrat, pazi, da se kar najhitrejše pritegneš v zgibo. Scskok, ki ga je izvesti v najvišji točki predkoleba, naravnost iz zgibe. Torej ne spuščaj se v veso! Noge v slabem prednosu!
Pri vseh vajah je dovoljeno varovanje s stojo ob orodju na mestu seskoka!
Navodila za sodnice pri vajah na orodju. ''
Bradlja.
1. Prehod v vzporo, used ražnožno, s skrčenimi nogami ali raznos ženjem: nižja znamka. V stoji na ramenih je ostati 3 pohodne dobe popolnoma uleknjeno, sicer nižja znamka. Prednožka z dotiko lestvine (drsanjem): lahko prekinjenje, prednožka s hipnim usedom, ki ne pokvari izvedbe: težko prekinjenje, popoln sed: ničla. Vsak nepredpisan med« koleb: ničla.
2. Opora na lehteh vznosno s prvim predkolebom: sicer ničla. Isto* tako opora na lehteh ležno raznožno s prvim zakolebom: sicer ničla! Lehti pri ležni opori na lehteh kolikor mogoče napete, vzpora iz klecne opore soročno do stegnjenih lehti, sicer nižja znamka. Stoja na ramenih kakor pri prvi vaji. Hitro, torej nc tezno, izvedena stoja na ramenih: nižja znamka. Konec vaje je izvajati spojeno, sicer nižja znamka. Ncpo» polen obrat pri seskoku: ničla.
Drog.
1.	Skrčenje nog pri kolebanju: nižja znamka. Nepredpisan koleb: ničla. Naupor in spad ob skrčenih lehteh: nižja znamka. Jezdni sed je držati 3 dobe, nadaljno vajo je izvajati spojeno: sicer nižja znamka. Seskok brez obrata: ničla.
2.	Prevlek v vznosno veso s kolebom ali trzoma, kakor tudi dotik droga z nogami, stopali, znižuje znamko. Obesa raznožno: ničla. Pri vznosni vesi zad (pred obeso) je stegniti noge, sicer nižja znamka. Upognjen križ pri vesi v podkolcnih, skrčenje lehti pri vzročenju, vzročenje po drugi poti kakor skozi predročenje: nižja znamka. Seskok brez izvinka: ničla.
Krogi.
1. Prednos, prehitro izveden ali pod vodoravno lego: nižja znamka. Skrčenje nog: znižuje znamko. Zgiba izvedena drugače kakor jc pred* pisano in ne spojena izvedba vaje, nižja znamka. Obrat pri seskoku znižuje znamko.
2. Zgibo je izvesti tako, da pridejo rame do krogov: sicer ničla. Nepopoln obrat znižuje znamko. Seskok iz zgibe: sicer ničla.
•Konj na šir.
1.	Odbočka:	roko,	istoimensko	s	stranjo, v katero se izvaja
odbočka, je med preskokom odročiti in telo nad konjem ulekniti, sicer nižja znamka. Prednožka: obrat je izvesti nad konjem, sicer nižja znamka. Obrat, izveden šele po preskoku konja: ničla. Zanožka: obrat nad konjem, sicer nižja znamka. Nculeknjeno izvedena zanožka: nižja znamka. Skrčka: prepozno spuščenje rok: ničla. Vsako krčenje rok, dotik konja: nižja znamka.
Doskoki naj se izvedejo v počep s predročenjem ali odročenjem, na kar se je vzravnavati in priročiti.
9'*9-9-9 « 9 9 9,9999-9' 9 9-9~9'9~99-99 » 9 &9'-9'Ж'Ж*ж^9'9&9-9'9'-*'9--9'9--9'9--9'9^'9*'9'
Vežbače odelo za članice.
Na sednici zbora župskih načelnika i načelnica u Beogradu 26. marta o. g. odlučcna je promena vežbačeg košuljca (bluze) za članice i dodati vežbačem odclu naraštajski erveni haljetak i narodnim moti vi m a izvezenu maramicu (čepico), i to:
Članice:
Bela, gladka, preko bokova sezuča triko majica ili panama košu* Ijae (bluza), kratkim rukavima, malim otvorenim ovratnikom, spreda sa prorezom isprepletenim ervenim gajtanom. — C r veni poj as odpada.
Suknja, rubac, čarape i vežbače papuče ostaju nepromje* njene.
Naraštajke — svečana odora:
Preko vežbačeg odela haljetak iz ervenog sukna obšiven gajtanima u bojama, beo ovratnik. Na glavi bela maramica vezena u narodnim motivima, kako to predočuje slika u 5.—6. broju »Sokolskog Glasnika«.
Vežbače odelo nepromjenjeno.
OBJAVE »TEHNIČNEGA ODBORA JSS«
Vsem župnim načelnikom in načelnicam. Javite takoj svoje natančne naslove saveznemu TO. Javite tudi točne naslove svojih namestnikov in namestnic. Za olajšanje poslovanja in za sigurnejšo dostavo so nam naslovi nujno potrebni.
TO bo vse svoje objave, v kolikor radi nujnosti ali iz drugih razlogov ni potrebno drugače, sporočal stalno v »Prednjaku«. Brate župne kakor tudi društvene načelnike in načelnice opozarjamo na to ponovno.
Vsem društvenim načelnikom in načelnicam. Nastop k prostim vajam članov in članic na pokrajinskem zletu v Ljubljani bo preprost. V večjem številu pa seveda nastop ne gre brez zavojev. Vadile torej mnogo zavoje v četverostopih in osmerostopih — brez hrušk!
Posebno vadite tudi razstop v globino, kakor je opisan v današnji številki v članku »Nastop k tekmi društev v prostih vajah«. Enak razstop v globino (pa seve v četverostopih) bo tudi pri nastopu članov in članic k prostim vajam pri javni telovadbi.
Pri pregledovanju prostih vaj po posameznih župah so odposlanci saveznega tehničnega odbora tu pa tam opazili, da sc proste vaje delajo v prenaglem tempu. Zbog tega izginjajo razlike med gibi, ki jih je hitro izvesti in onimi, ki jih je izvesti počasneje, ker ob hitrem tempu pač tudi počasne gibe ni mogoče izvesti drugače nego hitro in hitre ne še hitreje. Torej pozor na pravi tempol
Savezni prednjački izpit je napravil z odličnim uspehom brat Pajič Vojislav iz Zemuna dne 9. maja v Ljubljani. Iz zapisnika izpitne komis sije se zrcali izvrstna pripravljenost in velika sposobnost brata Pajiča, ki bo gotovo tudi s praktičnim udejstvovanjem pomnožil svoje uspehe v prid sokolske stvari. Bratu Pajiču želimo najlepših uspehov v sokol« skem delu, sokolski naši organizaciji pa želimo številne posnemalce brata Pajiča. Zdravo!	TO.
Iz župnih tehničnih odborov.
TO Sokolske župe »Aleksa šantića« v Mostaru je poslal saveznemu TO poročilo o izvršenih prednjačkih izpitih. Poročilo je tako podrobno in izčrpno izdelano, da smo občudovali pridnost in vestnost sestavljal* cev. Razen zapisnika o izpitu nam jc poslala župa tudi vsa vprašanja iz posameznih predmetov. Kakor je zapisnik vzorno sestavljen, vsebujoč klasifikacijo za vsak predmet in za vsakega kandidata posebej, tako priča tudi vsaka skupina vprašanj o temeljitosti in vestnosti izpraševal« cev. Imena kandidatov so bila že objavljena v Glasniku. Z odličnim uspehom so prestali ta župni izpit sestre Milka Vidovič iz Hercegnovega, Marija Mozetičeva iz Kotora, Milka Mrđenova iz Hercegnovega, ter brata Kosta Ligutič in Filip Martinovič iz Cetinja. S povoljnim uspehom pa sestre Milka Delipetar iz Vrgoraca ter bratje Vaso Govedarica iz Trebinja, Mato Martinac iz Vrgoraca, Smail Bidežič iz Podgorice, Safet Konjhočič iz Ljubuški, Mato Tutovac iz Opuzena, Ivan Klisura iz Hcr* cegnovega, Mate Rebac iz Mctkoviča in Ante Ribarevič iz Cetinja. Pred« sednik izpitne komisije je bil župni načelnik brat Petar Čolič.
Prav radi priznamo, da nas je poročilo radostno presenetilo. Stav« ljamo je lahko kot vzoren primer vestnosti in resnosti. Smatramo za potrebno tudi javno pohvaliti vzorno 'poslovanje izpitne komisije ir župnega TO ter poživljamo tudi vse druge župe, da posnemajo lep zgled.
TO Banatske sokolske župe nam je poslal zapisnik o izvršenih župnih prednjaških izpitih. Kakor razvidimo iz točnega in podrobnega zapisnika so naredili izpit bratje: Radomir Jaksimovič, Pavle Jovanovič,
Dimitrije Žarič, Svetozar Domić in Dragoljub Zikov. Izpitni komisiji je predsedoval župni načelnik brat Alojzij Pogačnik.
Tudi to poročilo, čeprav kratko, je jedrnato in izčrpno. Če bi vsi bratski župni TO ali župni načelniki tako točno in vestno poročali saveznemu TO, bi bilo vse delo mnogo olajšano. Upamo, da bodo dober zgled nasledovale kmalu tudi ostale župe.	S. V.
*
Prednjaki pozor !
Popravite pri prostih vajah članov v slovenskem tekstu v IV. delu V. takt (str. 129 lanskega »Prednjaka«), kjer se mora glasiti:
2, »in«: začeti prihodnji gib,
3, »tri«: čepna vzpora,
»in«: začeti prihodnji gib.
U srbohrv. tekstu ispravite u IV. delu V. taktu (str. 19 »Preda njaka« g. 1927):
2, »i«:	početi	naredno gibanje,
3, »tri«: podpor čučnjem,
»i«:	početi	naredno gibanje.
•
Prednjačice pozor!
Popravite pri prostih vajah članic v slovenskem tekstu v III. delu v taktu I. 1, »sna«: (str. 139 lanskega »Prednjaka«) v četrti vrsti od spodaj, drugo besedo v »hrbet gor« (ne: »dlan gor« pri desni roki).
U srbohrv. tekstu ispravite na strani 40 »Prednjaka« g. 1927 u III. delu u taktu I. 1. »*dan« položaj desne ruke (iza »predlakticu zavrteti pred zalakticu«) u »h r b a t gore« (ne: »dlan gore«). — Na str. 43 treba ispustiti 4. redak odozgo, 7. redak odozgo treba da glasi: »i«: niško prednožiti levom, i sp (n):
*
Prijave za tekmo na pokrajinskem zletu v Ljubljani 1927.
Za vse tekme na pokrajinskem zletu v Ljubljani 1927 je poslati pri* jave do 7. junija tehničnim odborom žup. Zupe pa morajo poslati zbrane prijave saveznemu tehničnemu odboru najkasneje do 11. junija 1927.
Bratje načelniki, bodite v izpolnjevanju prijav točni in vestni! Zdravo!	TO.
PRILOGA ,.PREDNJAKU“ ŠTEV. 5, LETO 1927
Kakšni smo in kako se moremo izboljšati/
Daleč in visoko je sokolski cilj. S trudom si mora dan za dnevom Sokolstvo utirati pot proti njemu. Tako cesto je ta pot posuta s trnjem m zastavljena z ovirami.
Glavne skupščine so trenutni postanki na tej poti. Postanki ne v oddih, ampak za pregled, ali so naša društva, ki jim je v široki fronti speti dalje, ako že ne v enaki višini, vsaj vsako dalje nego leto poprej; postanki v pregled, ali ni kakšno zastalo ali opešalo, ali ni kakšno zašlo iz prave smeri, izgubivši izpred oči zlati blesk, ki ga daleč tam za gorami izžareva v čistem ognju sokolski cilj.
Kako je z našim Sokolstvom na koncu toletne upravne dobe? Kakšna je njegova slika? Poskusim jo orisati glede bistvene naše naloge, orisati seve v splošnih potezah, tu na skupščini Saveza. Pri tem orisu naj mi pomagajo nekatere številke.
Številke govore žalosten govor.
Društev imamo 443. Od teh je, kakor je razvidno iz »Jugosloven* skega sokolskega koledarja« za 1. 1927., podatke o tem, kako je z njimi in kje so na skupnem potu, poslalo 372 društev. Celih 71 ni dalo nobc« nega glasu od sebe in o sebi. Kakor jih ne bi bilo! Kakor bi se bila izgubila! Prva motna lisa na naši sliki.
Od onih 372 društev, ki so poslala podatke, pa je 21 društev dalo žalostna glas od sebe, da sploh ne telovadijo. K tem 21 pa moramo prišteti še precejšnje število onih, ki se sploh niso oglasila. Če ne vseh onih 71! Potem bi imeli 92 društev, to sc pravi celo petino našega Sokol* stva, ki ne bi delala ničesar sokolskega — kajti vse drugo delo (če sc je sploh delalo) more in mora biti le v podporo in poglobitev dela v telo« vadnici, sicer je, kakor bi viselo v zraku, in ne more imeti sokolskega uspeha.
Ostalo bi nam tako 351 društev, ki so delala, telovadila. Telovadila vse leto? Ali pa samo sem pa tja?
Nimamo, žal, točnih podatkov in od povsod, da bi dognali, koliko društev je telovadilo samo nekaj časa v letu in koliko jih je, ki so delala dan na dan skozi vse leto ter s tem vršila svojo nalogo nepretrgoma,
1 Poročilo načelnika JSS na glavni skupščini Saveza dne 27. marca 1927 v Beogradu. Srbohrvatsko je izšlo v prilogi k 5. in 6. štev. letošnjega »Sokolskega Glasnika« str. 9—30. Ker mu je del vsebine programatičen, ga objavljamo tudi v slovenščini.
kakor to zahteva Tyrš, in kakršno delo edino more roditi resnične in trajne uspehe: »Imejmo — to bodi neprenehoma ponavljano — prepri« Čanje, trdno neovržno prepričanje, da samo delavnost, vsakdanja in pravilna delavnost, pametna in izdatna delavnost, ima resnično vred« nost, da je vse golo in prazno delanje hrupa neplodno in popolnoma brez vrednosti,«	pravi Tyrš in	zopet: »Telo	vaditi in jačiti, sebe
in	druge odgajati za	vrle in čvrste	člane naroda,	to je naloga	vsak«
dan j ega dela, ki jo mora vsakdo sam na sebi neprestano izvr« ševati, ki je noben posameznik za druge, nobeno društvo za drugo ne more izvesti.« Pa zopet drugje: »Ne ustanavljajmo samih paradnih dru« štev, ampak glejmo, da bo telovadba takoj spočetka glavna stvar. Nje se držimo in ne delajmo nobenih kratkovidnih koncesij drugim ali postranskim namenom, ki prej ali slej društvo pogube ali vsaj oslabe.«
Nimamo, kakor rečeno, popolnih	podatkov, ali	sklepati pač	smemo,
da	tam, od koder jih	ni, pač ne bo	bolje, temveč	prej slabeje	nego v
župah, ki so podatke poslale. V dopolnitev ali razjasnitev podatkov, ki jih zbira Savezni tehnični odsek, sem razposlal vprašalne pole vsem župam, da odgovore na razna, za nalšo sliko važna vprašanja. 23 žup imamo, odgovore pa sem dobil samo od 12: zopet črna pega, ki gre križem cele naše slike. Iz odgovorov pa je razvidno, da v teh 12 župah 16 društev, če pa pridenemo še dve, ki se nista oglasili, celo 18 društev ne dela nič. To upravičuje sklep, da je zgoraj navedeno število 21 nedelujočih društev proti resnici dosti prenizko, saj ni misliti, da bi bilo v teh župah samo 5 društev nedelavnih ali celo samo 3 društva nedelavna.1
V	onih 12 župah, ki so poslale odgovore, je 224 društev. Od teh jih samo 109, torej skoro polovica, dela vse leto, 97 jih dela samo nekaj časa (zlasti poleti ali nekaj časa pred javnim nastopom), druga nič. Recimo, da je enak (če ne slabši) položaj v župah, ki niso poslale podatkov, potem bi v vsem našem Sokolstvu vse leto delalo od 443 društev samo kakih 218. Samo nekako polovica vseh društev bi bila potemtakem vse leto telovadila ter tako vsaj po številu delavnih dni docela vršila svojo nalogo.
Ali pri tem gledamo sliko še vedno nekoliko preoptimistno. Društva namreč, ki so delala vse leto, niso mogla delati vsa z vsemi oddelki. Po savezni statistiki v »Jugoslovenskem sokolskem koledarju« so nam« reč 1. 1926. samo v 163 društvih telovadili vsi oddelki: člani, članice, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca. Pri tem pa je še vedno vprašanje, ali med temi niso tudi taka društva, ki so sicer delo vršila z vsemi oddelki, pa vendar ne vse leto.
Po sokolskem koledarju so člani telovadili v 350 društvih, članice v 248, moški naraščaj v 277, ženski naraščaj v 229, moška deca v 276 in ženska deca v 256 društvih. V vseh teh društvih pa delo ni moglo
1 Po določenem roku, ko je bilo to poročilo že spisano, sta od« govora poslali še dve župi. Oba potrjujeta zgoraj izrečeno domnevo. V eni kar 13 društev ne dela nič, v drugi kar 20 društev ne dela vse letol Pozneje so došli odgovori še iz treh žup: samo nekaj časa je telovadilo v eni 15 društev, v drugi 5, v tretji manjši pa primeroma boljši župi je eno društvo začelo telovaditi šele po Saveznem prednjaškem tečaju, ko se je vrnil vanj poslani brat.
trajati vse leto, saj smo zgoraj dobili samo kakšnih 218 takšnih društev in še to število ne glede na to, ali so vsi ali samo nekateri oddelki telo« vadili v njih.
Kje so vzroki?
Za vzroke temu neveselemu stanju v naših društvih soglasno povsod navajajo pomanjkanje prednjakov in prednjačič, ter pomanjkanje telo* vadnic, tu pa tam še razne druge vzroke.
Ako sc ozremo na prvi vzrok, pomanjkanje prednjakov in prednja* čic, nam to statistika, žal, le presijajno potrjuje.
Koliko potrebujemo in koliko imamo prednjakov in prednjačič?
Vsako društvo, tudi najmanjše, bi potrebovalo z načelnikom vred vsaj 5 prednjakov in z načelnico vred vsaj 5 prednjačič. To število je tudi za male kraje prej premajhno nego preveliko. Vsako društvo si mora prizadevati, da ima čim več telovadcev in telovadk, telovadskega nara* ščaja in dece obeh spolov. Tudi društva v majhnih krajih morejo imeti vsaj dve do tri vrste telovadcev, dve do tri vrste telovadk in vsaj po istotoliko vrst moškega in ženskega naraščaja in dece. (Glede na končni cilj, da bodi ves narod zbran v sokolskem krogu, pa je seve tudi za majhne kraje to število premajhno.) Vsaka vrsta kateregakoli oddelka bi morala imeti svojega prednjaka ali svojo prednjačico. Obtemtakem je število 5 prednjakov in 5 prednjačič tudi za male kraje pravzaprav še premajhno. Nobenega dvoma pa ni, da bi povprečno za vsa društva, velika in mala, potrebovali dosti več nego 5 prednjakov in 5 prednjačič. Toliko onemu, ki bi se mu to število videlo preveliko. Premajhno je! 2e ob tako majhni zahtevi pa je nedostatek prednjakov in prednjačič silno velik, kakor kaže tale račun:
Ako vzamemo 5 prednjakov in 5 prednjačič kot minimum za vsako društvo, bi za 443 društev potrebovali 2215 prednjakov in 2215 prednjačič. Statistika za 1. 1926. še ni zaključena. Proti 1. 1925. pa se položaj še ni mogel bistveno izboljšati. Po statistiki za 1. 1925. pa imamo prednjakov z namestniki (pomočniki) in pripravniki vred 1490, prednjačič pa celo samo 521. Nedostaja torej 725 prednjakov in 1694 prednjačič!
Toliko bi jih bilo najmanj treba več, če — no, če bi bili oni, ki jih že imamo, sami kvalificirani prednjaki in kvalificirane prednjačice. Ali niti formalno kvalificiranih jih ni toliko. Odšteti treba, če že ne namestnikov in namestnic, vsaj vse pripravnike in pri* pravnice. Tako pa se zniža število prednjakov na 698 in prednjačič na 198 in nedostatek zviša na 1517 prednjakov in 2017 prednjačič. Župni izpit pa ima cclo samo 337 prednjakov in 78 prednjačič (1. 1926, po sokolskem koledarju).
Toda	toliko	jih	manjka, kakor rečeno, že	samo formalno kvalifi*
ciranih. Še	dosti	več	pa manjka pravih, po sokolskem duhu, vztrajnosti
in požrtvovalnosti kvalificiranih prednjakov in prednjačič. Ko bi prva leta po prevratu vsa društva imela ali dobila takih vsaj po enega in eno v vsakem društvu, bi bilo že zdavnaj konec prednjaške bede v našem Sokolstvu. S pravo sokolsko energijo, ki premaguje vse ovire, napada in	vedno iznova	napada, dokler ni dosežen cilj	in uspeh, bi bila vsak
in	vsaka v	tem	času	mogla izobraziti in vzgojiti	dober prednjaški zbor
v svojem društvu. »Na dober prednjaški zbor pred vsem sc opira rešitev, stalna, neomagujoča delavnost sokolskih društev«, pravd Tyrš in dalje: »Tam, kjer je prednjaški zbor prav urejen, ne more društvo zdaj umirati, zdaj zopet buditi sc k novemu življenju«, in zopet: »Kamorkoli dospemo ali ne dospemo, bo to predvsem zasluga ali krivda prednjaštva.«
Važnost in neogibna potreba prednjaškega zbora za društvo.
Dokler društvo nima prednjaškega zbora, ki se vedno iznova dopol* njuje z novimi sposobnimi člani, ki torej nepretrgoma skrbi za dober prednjaški naraščaj, ne more reči, da je na trdnih nogah. Vse drugo more biti slabo — dokler je prednjaški zbor dober, je temelj društva nerazrušen, in če je slabo ali se poslabša kaj drugega, bo tudi to kmalu dobro: prednjaški zbor in po njem prav vzgojeno članstvo bosta kmalu odpravila vse morebitne slabosti v upravi. Nasprotno pa najboljši odbor ne more prav nič, če v društvu ni dobrega prednjaškega zbora. Zato je modro urejeno v naši organizaciji, da je prednjaški zbor nekaj stal» nega, odbor pa se inore menjati od leta do leta.
V	prednjaškem zboru sc vzgajajo strokovne moči, tu je treba vzgo* jiti prave Sokole, ki bi bili drugim za vzor, pravi Tyrš. »Da se vsestran* sko razvije telo, vsestransko izčrpa vadbena tvarina, vzgoji kakor moč tako okretnost in pogum, bodi tu skupno geslo, ,po katerem se ravna vse delovanje«, govori Tyrš o vadbi prednjaškega zbora. »Telovadba, razus mevana v tem duhu, ne razvija le telesa k popolni izdatnosti, ampak javlja poleg tega tudi višje učinke. Vsestranski harmonični razvoj telesa je težnja, ki ne gleda na gmotni dobiček ali na vnanje uspehe, težnja čisto idealna, in vsaka idealna težnja nas plemeniti in povznaša in nas dela sposobne, tudi v drugih smereh povznašati se nad vsak* danjost in dosegati idealne cilje. Toda prednjaška ura bodi tudi razen tega vsakomur, ki se je udeleži, o'benem nravna šola, za vse ž i 'v»
1 j e n j e važna šola, katere vplivi v pravem Sokolu nikdar ne mo= rejo izginiti! Tu kakor pri vsem delovahju prednjaškega zbora se uči mladi mož pri vsaki dani mu nalogi obenem velikega pojma d o 1 ž* n os ti, ki je granitni temelj vsaki veliki in zdravi družbi. Vsak dan točno prihajati, ,pa naj vročina leni človeka, vihar z dežjem za stavo divja in razsaja, pa naj veselice vabijo drugam, že v tem je živelj, ki našo voljo krepi in utrja. In k temu v natančno določenem redu nastopati, nobeni vaji se ne umikati, tudi to, kar je proti sli in miku, poskušati enako neomajno, prav s težkočami se boriti neutrudno, na vsakem orodju vaditi se z enako čvrsto iskrostjo, vsaki vaji posve« čevati vso pozornost in isto neizčrpno, neumorno krepkost, to ti je izborna šola vztrajnosti, samozatajevanja, izdatnosti in misli resnično možate, ki z vsakim dnevom naš značaj izpopolnjuje, čisti in v jeklo kuje, ki v trdnem telesu obenem vzgaja tudi trdne z n ač a j e in s tem stoprav dovršujc nalogo, dano našim društvom.«
In kaj bo pravi prednjaški zbor članstvu, društvu, narodu? »Tako vzgojeni zbor bo tudi na podoben način vplival na izročeno mu članstvo, ga bo z zgledom in besedo v tej smeri izpodbujal in vodil, in društva, ravnana v tem duhu, bodo vsemu narodu v naj večji prospeh. Iz njih mu izide na tisoče mladeničev, zmožnih idealne vneme, vrli možje in trdni značaji, zvesti sebi, zvesti vsaki stvari, kateri bi
sc v prospeh celote posvetili, sposobni samozatajevanja, ki ga zahteva vsak višji cilj. Le tisti narod pa more živeti uspešno življenje in uspešno obstati, v katerem se vsak posameznik podreja skupnim ciljem, jim, kjer treba, žrtvuje žrtve, zpa zatajevati samega sebe, skratka, na* rodno svojo dolžnost vrši brez pomisleka.«
Koliko društev ima prednjaške zbore?
Kakor drugih tako tudi teh podatkov nimamo od vseh, ampak samo od 12 žup (ne povsem istih, kakor prejšnje podatke). V teh župah ima od 235 društev prednjaške zbore samo 94 društev, dosti nad polovico torej ne. Tako »ugodno« povprečno število pa dobimo le zategadelj, ker jih je med temi župami pet, kjer ima prednjaške zbore polovica (3) ali dve tretjini (1) ali štiri petine (1) društev; v drugih župah ima zbore samo ena tretjina (2) ali ena četrtina (2) ali ena petina (1) ali ena sed* mina (1) ali celo samo ena osmina (1) društev. V župah, odkoder ni podatkov, brez dvoma, ne bo bolje! Ob takem položaju ni čuda, da toliko društev ne dela ali nič ali samo nekaj časa v letu. To majhno število prednjaških zborov pa nam kaže, kako malo pravih sokolskih načelnikov imamo, zakaj oni predvsem imajo nalogo, skrbeti za osnovo, vzdržc* vanje in izpopolnjevanje prednjaškega zbora..
Kje in kako je praviloma vzgajati prednjake in prcdnjačice ?
Temeljno izobrazbo mora normalno — in za to normalo, za tem pravilom je treba težiti — prednjak dobiti v svojem društvu. Praktično izobrazbo dobiva že kot »preprost« telovadec in si jo vedno bolj izpopol* njuje, napredujoč od stopnje do stopnje, prehajajoč iz nižje v višje vrste. Ni pa seve vsak boljši telovadec sposoben za prednjaka. Ali v tem in onem boljšem telovadcu se pokaže nagon za vodnika, veselje in nadarjenost za prednjaka. Načelnikova naloga — glede prednjačic pa načelnična: vse kar tu in dalje navajam za načelnika, prednjake in telovadce, velja nalično za načelnico, prcdnjačice in telovadke — naloga načelnika torej bo, da podpiran po že vzgojenih prednjakih, izbira take telovadce, jih izpodbuja in jim podžiga veselje do prednjaštva, jih kot prednjaške pripravnike zbira v prednjaških urah, jih poučuje, jim daje prvo teoretično znanje, elementarno znanje, zlasti terminologično. Pre* delaval bo z njimi sestav, pa vse obenem praktično obdelal z njimi. Izpodbujal jih bo, da z vnemo predelajo sestav in si čim več njegove tvarine prisvoje v praktično last.
Saj menda ni treba poudarjati, da treba vsakemu prednjaku stre* miti za čim večjo praktično izvežbanostjo, četudi ta ali oni morda ne doseže one meje, kjer sc začne »izvrstni« telovadec. Kajti kaj zahtevamo od Sokola sploh? Da udovršuje svoje telo do skrajne njemu možne mere. To udovrševanje je podlaga za vso sokolsko vzgojo, brez njega vzgoja ne bi bila sokolska! To udovrševanje je v obenem n e p o* s r e d n o zvezano z dobršnim delom nravstvene vzgoje, pa tudi duhovne. Ako to udovrševanje zahtevamo od vsakega Sokola, ga moramo tem bolj od prednjaka. Na njegovi prirodni osnovi, telesni kakovosti, kolikosti njegove nadarjenosti pa bo, kako daleč absolutno merjeno — to je mer* jeno glede na najbolj dovršeni razvoj človeka z najboljšo prirodno pod*
lago — bi mogel dospeti, če bi dosegel svojo relativno popolnost, rela=* tivno, to je popolni razvoj svojih moči, svoje prirojene podlage.
Radi prakse je teorija tu in ne narobe! Čim več boš znal praktično, tem laže boš razumel teorijo, tem manjše težave pa ti bo prizadevalo tudi prevajanje novih ti stvari iz teorije v tvojo prakso. Tudi učil boš najbolje in najlaže druge, če vzorno pokažeš sam, kar Jiočeš naučiti.
S tem, da svarim pred omalovažanjem prakse, pa naj ne bo izre* čeno kakšno omalovažanje teorije. Prav radi čim bolj dovršene prakse je neogibno potrebno, da se goji in udovršuje teorija, pa da se z njo seznanja čim podrobneje in temeljiteje vsak prednjak; da, vsak telo* vadeč in vsaka telovadka treba da pozna vsaj poglavitne njene pojme. Praksa je važna in teorija je važna. Vzajemno se oplojujeta.
Prednjaške ure, društvena, prednjaška šola.
V	prednjaških urah torej bo društveni načelnik ob pomoči že iz* obraženih in izkušenih prednjakov učil pripravnike in izpopolnjeval pred« njaške namestnike ali pomočnike.
To delo v tej prednjaški šoli bo kakor potovanje skozi širno pokra« jino. Do nekih točk bodo pripravnikom pota že znana, do onih točk, do katerih so se navadili hoditi že kot telovadci »prostaki«. Nato pa jim bo marsikje pot, kakor bi si jo morali sekati skozi goščavo in ne* redko jih bo oprasnilo trnje. Prodirati skozi goščo, odpravljati trnje pa mora seve vsak sam, vsak zase. Kdo drug tega ne more zanj, more ga tega le učiti.
S trdim delom, z ožuljenimi rokami, bodo- tako speli dalje, si po premišljenem načrtu osvojili vedno več novih točk, vedno višjih, ta in oni morda doseže najvišje. Načelnik pa bo pazil in priganjal, da slabši ne zaostanejo preveč za boljšimi. Pazil bo zlasti, da nihče ne bo uhajal vedno samo na eno pot, dobro mu znano ali posebno mu ljubo, puščajoč druga pota v nemar.1
Za vsa ta pota pa bo pripravnikom načelnik, njih vodnik in učenik, v njih spominu takorekoč postavljal kažipote in točne napise za točke, ki so na teh potih že dosežene, in za one, ki jih je še doseči. Učil jih bo z besedo označevati, kar se vadi ali naj sc še vadi njih telo.
In učil jih bo prav in z uspehom potovati po' tej lepi pokrajini, polni bujnih cvetic in sočnih sadov z značilnimi, zvočnimi imeni. Učil bo to njih same in učil jih bo učiti to druge.
In razlagal jim bo, kakšne koristi ima zanje to potovanje. Na vsa» kem novem potu je bolj ali manj težko in naporno, često neprijetno. Tembolj pa ugaja, da, prijetno zabava, ko si se ga dobro navadil hoditi. Povedal jim bo, kako' to delo in ta trud stvarja in množi moč in okretnost, utrja zdravje, razvija vztrajnost, krepi voljo in energijo, dviga samozavest in pogum itd., vzgaja v močnem in gibčnem telesu
1 »Enakomerna izurjenost prednjaškega zbora je tudi važen nravstven moment, ona šele je dokaz stvarne težnje, resne in globlje utemeljene težnje, brez katere bi imela sokolska stvar le skromno vred« nost in bi pogrešala najvišje svoje veljave. Prednjaški zbor ni slučajna združba priličnih umetnikov, v kateri bi se ta to, drugi drugo naučil, on je v sebi celota urejena in enotna, ki telesno in nravstveno spe za enim ciljem, ki sc v čistosti težnje v vsem vzajemno izpodbuja in vedno stremi za najvišjimi moškimi čednostmi.« (Tyrš.)
trden značaj in krepkega duha. In kazal bo na zveze, ki jih ima z živ» ljenjem posameznika in z življenjem naroda ta naša »šola za življenje«.
In navajal jih bo spoznavati same sebe, opazovati učinke vaj na samih sebi. Učil jih bo spoznavati različno vrednost vaj, različni, večji ali manjši učinek vaj na telo, njih pomen za izobrazitev in udovršitev telesa. Praktično jih bo učil »fiziologije telesnih vaj«, pa se ozrl, kolikor treba, tudi na anatomijo telesa.
Nameril pa bo njih misel tudi na to, da ima vse na svetu dve strani, dobro in slabo, in da je treba z vsem ravnati tako, da se pokaže in uveljavi dobra stran. Rekel jim bo, da je telovadba kakor ogenj, ki prav uporabljan, daje človeku največje koristi, pa more, nebrzdan, po» vzročiti največjo škodo. Telovadba, prav izvajana, v človeku sežiga vse slabo, pretirana pa more ničiti tudi dobro. Opozarjal bo, da more tiščati želodec onega, ki se prenaje onih sočnih sadov. Presmele bo svaril, da so pota do te in one cvetice opasna onemu, ki bi drevdl po njih z brez* umno predrznostjo. Opominjal bo, da utrga take cvetke le, kdor se jim bliža s preudarnim pogumom, da pa preveč premišljevanja in premalo poguma tudi more škoditi, pokvariti vajo ali tudi telovadca samega. Pa učil bo, kako se daje prva pomoč ob nezgodah, pa takisto, kako se pre* prečujejo nezgode, kako se varuje in kako izpočetka pomaga (asistira).
In navajal jih bo, naj ne uničujejo z nezmernim življenjem, kar so si pridobili z vajami, in naj se ne zastrupljajo z alkoholom in nikotinom!
Nobene prilike pa ne bo opustil, kazati na končni cilj vsega tega potovanja, na končni cilj, ki k njemu vodijo vsa ta pota, in ki ga doses gaš tem popolneje, čim več potov prehodiš. In vedno iznova prehajaš! Zakaj na telesnem, nravstvenem in duhovnem udovrševanju, na tem udovrševanju, ki usposablja posameznike in z njimi narod, da se, kakor bi rekel Tyrš, »tudi v drugih smereh dvigajo nad vsakdanjost« in dosc* gajo najvišje cilje — na tem udovršavanju treba delati vsak dan, delati vedno iznova, ta cilj dosegati vedno iznova. Komaj dosežen, se ti cilj že zopet umakne. In če obtičiš na potu brezdelen, ti naposled izgine izpred oči!
Načelnik pa ne bo pozabil, da treba pripravnike seznaniti tudi z organizacijo Sokolstva in z načinom poslovanja njegovih organov, zlasti tudi prednjaških zborov. Porabil bo za to posebne prednjaške ure. S poslovanjem društvenega prednjaškega zbora pa se bodo pripravniki seznanjali tudi praktično v sejah prednjaškega zbora.
Opustil dalje ne bo poučiti pripravnike o pravilni opremi telova* dišča in kako ravnati z orodjem.
To in ono prednjaško uro bo načelnik določil tudi za to, da priprave nikom poda glavne podatke iz sokolske zgodovine. Pa tudi nekaj splošne zgodovine telovadbe naj jim poda, pri čemer naj zlasti ne opusti, poka* zati sijajni vzor stare Grčije.
Prav posebno pozornost pripravnikov bo obrnil na sokolsko slov; stvo. Podal jim bo kratek obris zgodovine tega slovstva. Vedno in vedno bo izpodbujal k pridnemu in pazljivemu branju in proučavanju starih važnih del pa tudi novih dobrih spisov ter jih navajal, da vprašajo, če ne bi česa razumeli. Opozarjal bo seveda tudi na dolžnost, brati sokolske liste.
Tudi zunaj prednjaških ur pa bo dober načelnik porabil primerne prilike, da izpodbuja in uči. Sprožil bo razpravljanje o stvareh, o katerih misli, da niso še vsem jasne: debata, razgovor o sproženih vprašanjih je izvrstno sredstvo, da se pojmi razčistijo.
Ali tudi načelnik sam sc bo vedno učil, zavedajoč se, da se človek nikdar popolnoma ne izuči. Povsod, ob vsaki priliki bo skušal pomnožiti svoje praktično in teoretično znanje, da bo mogel tem temeljiteje in koristneje učiti druge, tem bolje voditi svoje društvo. Ali mislil bo tudi sam in iskal sam. »Kamorkoli smo v čemerkoli dospeli, to naj nas ne zadržuje misliti in dalje preiskovati, če ne bi morebiti vendar vse moglo biti tudi drugače in še bolje; v tem pogledu bodi sokolsko geslo: »Večno gibanje«, ali če hočemo tudi »Večna nezadovoljnost«, pravi Тугб.1
V	tem zmislu bo vplival načelnik tudi na pripravnike, da ne prcne* hajo, ko bodo prednjaki, učiti se in izobraževati, pa da mislijo in iščejo tudi sami, hiteč, kakor to hoče Tyrš, »nevzdržno dalje za geslom gesel, ki slove: Naprej!«
Župni prednjački tečaji. Delovni sestanki župnega prednjaštva.
To torej bi bilo normalno vzgajanje prednjakov in prednjačic v društvu. In normalno bi bilo potem, da pridejo taki, v društvu že vzgojeni pripravniki in pripravnice po društvenem prednjaškem izpitu v župni prednjaški tečaj, ki ga vodi župni načelnik ob podpori župnega tehničnega odbora in kakšnih drugih dobrih strokovnjakov.
Tu se učitelj s tečajniki vzpne kakor v zrakoplovu nad ono lepo pokrajino, ki sem o njej govoril v prejšnjih odstavkih, ter jim razkaže vsa pota in vse točke kakor na zemljevidu. Pregled jim poda. Zveze vidijo. Nazivi, ki niso brez stika s temi zvezami, so jim jasnejši. In tudi
o	vsem drugem, česar so se učili v društveni prednjaški šoli, jim župni tečaj razširi in razjasni obzorje.
Tudi v župnem prednjaškem tečaju je treba, da je prav toliko prakse kakor teorije. Pri praktičnem pouku pa bo večjo važnost pola* gati na temeljitost nego na množino. Množino treba da tečajniki čim večjo prineso že iz društva s seboj. Že v društvu pa je treba seve paziti na čim točnejše izvajanje. Za župni tečaj pa bo ostala še ta pa ona skrita pot, ki treba pokazati, kako se hodi, in ostalo bo tudi še marsikaj, kar bo potrebovalo še pile. Četudi pa bo v župnem tečaju mogoče dobro predelati le malo, bo temeljita vadba in temeljita pila tega malega tečaj* nikom vendar le poglobila pogled, da bodo znali doma sami izpiliti mar* sikaj drugega, za kar v kratkem župnem tečaju ni časa. Da pa se pola* goma izpiljenje raztegne na večjo množino tvarine ali da se pregleda, ali se je lastna pila posrečila, pa da se izvežba tudi čim več manj znanih ali docela novih stvari, je jako priporočljivo, zdaj pa zdaj samo k prak* tičnemu delu sklicevati na en ali, če mogoče, tudi na več dni na sedež
1 Seveda pa takoj pristavlja: »Kdor je v tem zmislu največji neza* dovoljnež, seveda no z obrekovanjem in sumničenjem ter z neplodno in neutemeljeno besedo, ampak z dejansko iznajdljivostjo in z nikdar ne uzadovoljcno svojo težnjo, tega smatramo tu povsod za prvega sobrata, toda le tedaj, če zna tudi svoje zmote brez obotavljanja priznati, če se ume iznajdbe in napredka drugih prav tako veseliti, kakor svojega, če mu ni osebnost nič in celota vse.«
župe ali k večjim, boljšim društvom (na sedeže okrožij) prednjake in prednjačice vseh društev (župe ali okrožja) in z njimi kar najtemeljiteje predelavati sedaj to, sedaj ono, zlasti pa tudi skupne vaje, določene za nastope (zlete) cele župe. Ob teh prilikah se bo prednjaštvo župnih dru» štev moglo seznaniti tudi s kakšnimi posebnimi napredki, ki jih je z marljivim delom in z lastnim iskanjem doseglo kakšno društvo. Taki stiki med prednjaštvom vseh društev župc pa bodo omogočili tudi boljše medsebojno spoznavanje, ustvarjali in utrjali vezi med župnimi društvi in tako pretvarjali mrtvo zvezo na papirju v živo zvezo življenja.
Savezni prednjaški tečaji. Delovni sestanki župnih načelnikov.
In naposled bi bila normala, da v župnem tečaju izobraženi preds njaki (prednjačice) gredo v Savezni prednjaški tečaj.
Tu jih učitelj ne povede samo v višino, ampak se z njimi takorekoč pogrezne tudi v globino, da vidijo tu skrito podlago, korenine in vezi med njimi. Poda sc jim znanstvena utemeljitev naše stvari.
Tudi v Saveznih tečajih je enako skrb obračati teoriji in praksi. Izpolnijo naj vrzeli, ki sq jih morda še pustili župni prednjaški tečaji, zlasti pa naj seznanjajo z novimi stvarmi, ki jih prinaša nikdar ne mirujoči napredek.
Enako kakor župc za prednjaštvo župnih društev, pa bo priporoč* Ijivo, da bi Savcz prirejal za župne načelnike ali tudi najboljše pred* njake ali najboljše telovadce vseh žup enodnevne ali večdnevne delovne sestanke, bodisi za skupne vaje, določene za vsa društva Saveza, bodisi za posamezne panoge, sedaj to, sedaj ono (zlasti za manj gojene), bodisi za vrhunske vaje (za najboljše telovadce) itd. Kakor župni sestanki zvezo med župnimi društvi, tako bodo Savezni sestanki ustvarjali in krepili vezi med župami in oživljali »Savezno« zvezo.
Kako doseči to normalo?
Normala, pravilo, bi vse to moralo biti. Ali današnje stanje našega Sokolstva, žal, ni normalno, vsaj glede jako mnogih društev ne. Danes je ona normala za nas šc ideal. Koliko pa imamo društvenih načelnikov in načelnic, ki bi znali v društvih vzgajati prednjaški naraščaj na opisani »normalni« način? In saj so društva, ki sploh nimajo načelnika in prcd» njakov. Ali ni morda tudi med župnimi načelniki kakšnega, ki ne bi znal voditi normalni župni tečaj, na to moram odgovor prepuščati njim samim.
Ali treba jc ustvariti to normalo. V to pa je predvsem potrebno, da župe in Savez prevzamejo nalogo društvenih prednjaških šol in tako od zgoraj polagoma ustvarjajo normalo spodaj, v društvih, da bo potem sčasoma mogoča zgoraj, v župah in v Savczu. Prilagoditi moramo župne in Saveznc prednjaške tečaje sedanjim nenormalnim razmeram, narc* diti iz njih društvene prednjaške šole. *
Da, iti moramo glede pogojev za sprejem v tečaj še pod one pogoje, ki je treba da jih je izpolnil, kdor bi hotel v normalno društveno pred* njaško šolo. Ako jc normalna zahteva za ta sprejem, da je kompetent že nekaj časa, da, daljši čas telovadil v društvu ter je že kolikor toliko dober telovadec, moremo to danes samo želeti, pa ne zahtevati.
Društva imamo, kakor rečeno, ki nimajo ne načelnika ne pred*
njakov. Telovadijo nc, imajo pa dosti članov, ki -— tako se čuje — komaj čakajo, da bi to mogli.
Leta 1814. je Napoleon imel v svoji vojski, boreči se pred Parizom proti ogromni premoči, poleg preizkušenih veteranov tudi mlade, docela neizvežbane vojake. Pri Vauchamps je eden teh novincev neustrašeno stal v bojnem ognju in držal puško predse, ne da bi streljal. Napoleonov maršal Marmont, mimo jezdeč, zavpije nadenj: »Streljaj vendar!« »Saj bi,« odgovori iskreno mladi junak, »pa me nihče ni učil, kako se puška nabije.«
Tako stoje tu in tam navdušeni novinci v naši sokolski armadi ter čakajo, križem držeč roke, da pride kdo, da bi jih učil delati. Ali naj tu tudi mi čakamo s prekrižanimi rokami, da slučaj pripelje v taka dru« štva kakšnega prednjaka? Treba je tudi tem kolikor mogoče pomagati takoj in sprejeti	v	savezne	in župne tečaje iz	takih društev tudi, če
ne gre drugače, popolne začetnike, seve take, ki kažejo posebno uka« željnost, obetajo, da pokažejo dosti inteligence pa tudi vztrajnosti, da se na podlagi, dobljeni v tečaju, morejo sami izobraževati dalje pa tudi že začeti v svojem društvu pouk drugih.
V	kratkem	času 14	dni	do enega	meseca,	kar morejo trajati, pa
seve tudi tečaji	pri	župi	ali	Savezu ne	morejo	nadomestiti normalnih,
dolgo časa trajajočih društvenih prednjaških šol. Zato jc sprejem začet« nikov in prilagoditev pouka zanje po njih znanju ali bolje neznanju le izhod za skrajno silo.
Pa kako naj si pomagamo, da dobimo v župne in savezne tečaje, ako že sploh nobenih, vsaj kolikor mogoče malo začetnikov?
Savez pa tudi	župe	tu	ne morejo	vse. Treba, da priskočijo vsa
zmožna društva in pomagajo potrebnim sosednim društvom.
Kaj tu zaleže delo enega samega društva, nam kažejo dobre izkuš« nje v Sloveniji. Pred dobrimi tridesetimi leti jo skoro v vseh sokolskih društvih v Sloveniji vladalo mrtvilo. Celo v očetovskem društvu, Ljub« ljanskem Sokolu, delo kar ni hotelo naprej. Prednjaškega zbora ni imelo nobeno društvo. Tedaj pa si je Ljubljanski Sokol najprej sam sebi vzgojil prednjake in si osnoval prednjaški zbor, potem pa pošiljal svoje prednjake k drugim društvom ali pa pri sebi k pouku zbiral dovzetne brate iz njih. Še dosti časa ni bilo ne Zveze ne žup, ali vendar je živa zveza nastala med vsemi društvi. Vsa so oživela, boljša, v večjih krajih, pa so potem enako, kakor poprej z njimi Ljubljanski Sokol, delala z novimi društvi, ki so se kmalu začela jako množiti: od 14 društev, usta« novljcnih prvih 40 let po ustanovitvi Sokola v Ljubljani, sc je v nadalj« njih 10 letih število dvignilo na 112 društev in odsekov. Vsa društva so imela prednjaške zbore ali pa, novejša, bila na najboljšem potu, dobiti jih. In povsod je klilo bujno življenje. Sredi teh novih desetih let je Sokolstvo iz Slovenije že nastopilo s častnim uspehom pri mednarodni tekmi (v Pragi 1. 1907), proti koncu tega desetletja pa si priborilo zmago v tekmi za slovansko prvenstvo (v Pragi L 1912), in tedaj sc je čula iz ust odličnega češkega sokolskega strokovnjaka najvišja pohvala: »Slovanska Sparta!«
Še danes se poznajo plodovi takratnega dela v Sloveniji, še danes rode dalje nove plodove (četudi se je Slovenija tu in tam malo polenila in tudi ona ni brez nedelavnih društev.. .). Ce jc »prokletstvo zlega
čina, da, dalje rodeč, mora vedno roditi zlo«, pa je blagoslov dobrega tlela, da vedno dalje rodi dobro.
Bratje in sestre! Ni samo stvar onih društev, iz katerih so vzeti Savezni in župni funkcijonarji, brigati se za druga društva. Ampak vseh zmožnih društev dolžnost je to, za vsa velja ona Tyrševa beseda: »Ljus bežen in brižnost obračati le na eno društvo, bi bila gola kratkomiselna igra«.	Vsa društva, ki	imate že zmožne	prednjake in	prednjačiee, in
takih	društev je vendar še nekaj, pojdite	uspešno pot,	ki jo je poka®
xalo najstarejše naše sokolsko društvo. Ne glejte samo nase! V Slo* veniji je bil takrat, pred tridesetimi leti, položaj hujši, nego je danes v našem Sokolstvu. V razmeroma kratkem času so se ob zavednem sokol« skem delu in vzajemni pomoči razmere korenito premenile. Vsi na delo in že prihodnje leto vam ne bo treba poslušati tako žalostnega poročila, kakor je današnje!
Pa poreče kdo, kje vzamemo denar za stroške obiska tečaja ali za stroške pota k drugim društvom? Ali ta denar se mora dobiti! Prva stvar je, izboljšati društvom delo na telovadišču, da, marsikje ga sploh šele omogočiti. Dostikrat pa gre denar sa vse drugo prej nego za to delo. Kjer društvo res ne bi	zmoglo, pa zopet treba vzajemne	pomoči. Treba
bo na	denarne podpore	v ta namen misliti	predvsem pri	župah pa tudi
pri Savezu.
Kdo drug bo zopet ugovarjal, da so ponekod društva tako zelo oddaljena med seboj, da je stik le silno redko mogoč, pa bi ga morali imeti .skozi daljši čas vsako nedeljo in praznik, če naj bo kaj pomagano. Tu seve ne ostane drugega, nego brate, ki so krepke in navdušene volje, četudi začetnike, poslati v	župni ali Savezni tečaj.
Na srečo pa se	da	naša stvar gojiti dosti uspešno	tudi z	malo
cbsežnim vadivom. Slovitemu francoskemu telovadnemu fiziologu De* menyju že »hoja, tek, skoki, plavanje, plezanje, prenašanje, lučanje obilno zadostujejo za	naš	harmonični razvoj.«1 Glede na	naš	sokolski
vzgojni cilj nam seve	samo to ne more zadostovati. Toda	tudi	že	samo
to bi	članstvu prinašalo dosti koristi. Za vse	te vaje ti tudi krajši	tečaj
more	dati toliko podlage, da se moreš s	samoučbo kmalu dokaj	izpo=
polniti in moreš učiti tudi druge — če si tega že v tečaju samem ne osvojiš zadostno. Redovnih vaj, pri katerih mi vadimo hojo, in povelj zanje se moreš v tečaju navaditi vsaj toliko, kolikor jih je treba pri izletih, tla sc vzdržuje dober red in disciplina in da moreš učiti pravilno korakanje. O skoku ob palici v lanski Savezni prednjaški tečaj skoro noben tečajnik ni prinesel pojma s seboj, na koncu tečaja pa ga je večina izvajala že jako dobro. Tudi za druge navedenih vaj ni treba dolgotrajnega urjenja, da dobiš zadostno podlago za svoje nadaljnje izpo» popolnjevanje in za vadbo drugih. Pa tudi	še	iz drugih, zgoraj ne	nave*
denih	vaj se da v krajšem času marsikaj	že	zadostno naučiti, da	more
tečajnik doma začeti voditi telovadbo dokaj raznovrstno in zanimivo, kakor je to naša zahteva, četudi se mi zdi, da se mnogokje ta zahteva pretirava in prehitro leta od cvetke do cvetke: od takega površnega
1 Glej o tem v lanskem »Prednjaku« v št. 5.—6. v spisu »Držite se po koncu!« na str. 76 v odstavku »Ne vadi samo vaj ene g r a n e!«
obletavanja ne more biti dosti medu in dobro je, da se taki metulji opozore na nauk Pestalozzija, ki ga prav letos (ob stoletnici njegove smrti) zopet slave kot »kralja nove pedagogike,«1 nauk namreč, da je »začeti pri najlažjem in to, preden ideš dalje, spraviti do popolnosti, potem pa s postopnim napredovanjem vedno le malo pridodajati k po* polnoma naučenemu.«
Od drugih vaj bodi posebna pozornost posvečena prostim vajam sploh, torej razen hoji in teku, ki pripadata tudi prostim vajam, vsem drugim njih vrstam. Razvoj prostih vaj čimdalje bolj napreduje in te vaje dobivajo čimdalje večjo veljavo. Nekdaj upravičeno strah vsa« kega telovadca, zlasti pa mladine, se dandanes razvijajo v zanimivo in za telo jako uspešno smer. Tudi v prostih vajah pa se je mogoče jako dobro izvežbati v razmeroma kratkem času.
Proste in druge prej izrecno navedene vaje ne morejo samo ko* ristno in zanimivo pa tudi že precej raznovrstno baviti društva, ampak se morejo z njimi pečati tudi društva, ki nimajo prave telovadnico in glavnega orodja. Vse to se da izvajati pod milim nebom, da, mnogokaj v primerni obleki tudi pozimi na planem.
Pomanjkanje telovadnice ne more biti vzrok nedelavnosti.
Kolikor važna je dobro opremljena telovadnica in neogibno po* trebna, da se more v celem obsegu popolno vršiti sokolsko delo, in kolikor treba, da vsako društvo z vsemi močmi stremi za tem, da jo dobi, vendar pomanjkanje telovadnice ne more veljati za vzrok, da društvo preko zime prekine telovadbo, celo pa, da sploh ne telovadi.
Pozimi je res težko ob nedostatku dobre telovadnice vzdrževati redno telovadbo. Ali ob dobri in krepki volji gre tudi to. Kakšen dosti velik zaprt prostor se že dobi. In društvo, ki rjiti tega nima in ne more dobiti? Na kaj pa so se ustanavljala taka društva, ki nimajo pred« njaštva, nimajo telovadnice in niti preprostega prostora ne morejo dobiti, ki bi jo za silo nadomeščal? Prave »povojne ustanovitve« so to. Kakor so se v drugih področjih, n. pr. v industriji, po vojni ne tako redko osnavljala podjetja, ki za njih uspevanje ni bilo zadostnih pogojev in ki so kmalu začela pokati, tako so se ponekod tudi sokolska društva osnovala, ne da bi sc prej zagotovili neogibno potrebni obstojni pogoji, da, morda se nanje niti mislilo ni. Potem pa pomagaj župa, pomagaj zveza in delajta čudeže, kakor bi župe in zveza imele prednjaštvo in telovadnice kar v zalogi, da vse skupaj pošljejo kam, kjer se pojavi želja po osnovi Sokola. Kolikor je razveseljivo, da je toliko vročih želja pu osnovi novih sokolskih društev — v bodoče jih nc ustanavljajte tako lahkomiselno! Take osnove so ne le brez koristi, ampak celo škodljive, škodljive ugledu Sokolstva! V bodoče treba, da župa in zveza temeljito preLščeta, ali so ondi, kjer hočejo ustanoviti novo sokolsko društvo, pogoji za uspevanje, ali je preskrbljeno v gmotnem oziru vsaj za silo vse, kar je neogibno potrebno, in ali je glede vodstva telovadbe, če že ni mogoče v kraj sam dobiti kakšnega prednjaka, vsaj zagotovljena
1 Pri čemer se je pri nas pozabilo omeniti, da so mu bile telesne vaje neogibno potrebna podlaga za vzgojo človeka. V dveh naših listih sem bral slavospev njemu — v obeh člankih pa niti besedice o tem!
podpora dobrega sosednega društva za toliko časa, da vzgoji društvu prednjake1-— in če vsega tega ni, da odsvetujeta osnovo in, ako bi se vkljub temu izvršila, odrečeta sprejem v župo in zvezo.
Ali mislim, da sc v vsakem kraju, kjer je toliko prebivalstva, da je mogoče misliti	na	osnovo društva, more	dobiti kakšen	prostor, ki
more za silo biti	za	telovadnico. In če po	osnovi društvo izgubi ta
prostor, pa treba	dobiti drugega, ob resnično krepki volji	in žilavosti
društvo nc bo dolgo brez njega. Toliko govorimo o sokolski žilavosti in energiji! Pokažite	jo	že izpočetka nekoliko,	pokažite, da	ste vredni,
stopiti v sokolski krog in ostati v njem. Pokažite, da se dela ne strašite tudi ob najnepovoljnejših vnanjih pogojih.
Bral sem nekoč o3 češkem sokolskem društvu, da je leta telovadilo v veži, takorekoč med hišnimi vrati, in dosegalo dobre uspehe. Poznam pa pri nas tudi društvo, ki je leta uspešno telovadilo v najetih prostorih, ko pa si jc zgradilo svoj dom, lepo in veliko telovadnico, pa so danes v njem gledališčne in kinopredstave, telovadba pa je pastorka.
Res, z vsemi močmi si je treba prizadevati, da društvo dobi čimprej svoj dom — toda ne dobi na ta način, da društvo cela leta odplačuje » dolgove zanj z dohodki od kino* in drugih predstav v njem, telovadba, radi katere je zidalo svoj dom, pa je medtem na slabšem, nego je bila, ko društvo še ni imelo svojega doma.
Kjer pa društvo nima ne lastne ne najete prave telovadnice, bo. kakor rečeno, ob resnem trudu povsod mogoče dobiti kakšen zadostno velik prostor, da se v njem pozimi morejo izvajati vsaj proste vaje (če ne ^ drugače, pa menoma:	sedaj eni, sedaj drugi telovadci) ali vaje
s kakšnim orodjem, z ročki, s palicami, s kiji; morda tudi skoki. Za premeno in raznovrstnost pa morejo skrbeti raznoterosti, tudi kakšne igre, dalje prerinki, odpori pa	tudi borilno metanje. In	naposled sc da
pozimi marsikaj delati	tudi na	planem, za kar pa	treba	porabiti dnevni
čas, torej za članstvo,	ki čez teden podnevi nima	časa,	ob nedeljah in
praznikih. Tudi v tem	pogledu	treba, da tečajniki	dobe	v tečaju pobud
in navodil, primernih za razmere v njih kraju.
Večji del leta pa more vsako društvo tudi zvečer telovaditi na planem. Vaditi more tudi na nekaterih glavnih orodjih, če že nima sred* stev za vsa. Vaj na orodju ne moremo pogrešati v sokolski telovadbi. Drog, bradlja, plezala, da, morda tudi krogi, sc dado postaviti tudi z jako majhnimi stroški, zmagljivimi tudi malim društvom, saj če ni denarja, ni treba elegantnih konstrukcij.2
Tudi za vaje na orodju more nadarjen, po prirodi spreten tečajnik, četudi začetnik, dobiti v tečaju vsaj toliko podlage, da se more sam doma izobraževati dalje vsaj v najpreprostejših vajah in že tudi druge nekaj učiti. Ako bi začetnik tega še ne zmogel po enem tečaju, bo pač treba, da gre iznova v tečaj, medtem pa se trudi sam doma, kolikor pač	more, da prinese čim več	^ novi tečaj.
1 V tem primeru jc bolje	osnovati odsek za toliko	časa,	dokler	se
sam ne more voditi.
- Drog na primer se da	dosti dobro	napraviti iz	dveh	trdno	v
zemljo postavljenih tramov z	luknjami za	železno žrd.	Postaviti more
to kak brat, ki je tesar ali mizar, ob pomoči drugih telovadcev. Trama in železni drog nc morejo stati nezmagljivo vsoto denarja.
' I
Sveti ogenj!
Nadarjen, po prirodi spreten tečajnik, sem rekel zgoraj, bo po tečaju mogel napredovati sam. Pa resnično navdušen, je treba pristaviti, predahnjen od prave, trajne navdušenosti, od svetega, lieugasnega ognja, ki te neprenehoma vnema k delu, ti vzdržuje neumorno vztrajnost, te žene vedno naprej in naprej in navzgor.
Tu smo pri najtežji nalogi, najvažnejšem vprašanju, kako delovati na to, da bo težnja prednjaštva resna, njega trud in prizadevanje trajno, nepretrgano in vedno intenzivno, njegova navdušenost torej resnična in velika, zakaj brez resnične, velike, strastne navdušenosti ni mogočo do* seči velikih ciljev.
Pravo navdušenost more drugim navdahniti* sugestivna moč velikih mož, ki jim je mogočen svet ogenj prižgala v njih samih vznikla velika misel. Morejo ga dalje prižigati po njih navdahnjeni in vzgojeni možje, pa tudi rojeni vodniki, ki jim je sveti ogenj zanetilo samolastno globoko premišljevanje misli, katero so začeli uteleševati oni samonikli veliki vodniki in po njih vzgojeni možje, ter sijajni zgledi, ki jih jo že rodila velika stvar. Ti ga morejo prižgati dalje novim vodnikom in ti zopet novim in vsi tudi onim, katere vodijo, kakor ena luč more prižgati drugo ' in druge in te zopet druge, stotine, tisoče.
Ali imamo mi take vodnike? Morda jih ni veliko, ali prečrno bi gledali, če bi rekli, nimamo jih. Seveda pa je potrebno, da niso taki vodniki le pri Savezu in pri župah, temveč vsako društvo bi jih moralo imeti. Imeti jih mora v načelniku in v prednjakih in take vodnice v nas čelnicah in prednjačicah. Ti imajo neposredno opraviti s članstvom. Ti morajo vlivati ogenj v celo društvo, da, tudi v druga društva, kjer bi videli, da še	ne	gori v nikomer. Treba	zopet vzajemnega dela. Delo
društev, župe	in	Saveza se mora vzvratno	jačiti, da	povsod zagori sveti
ogenj. Netiti	ga	je troba neposredno v društvih in	najvažnejša naloga
župnih in Saveznih točajev je, da ga v	tečajnikih	raznetijo v močne
zublje.
Pa kako se prižiga ta čista luč, ta sveti ogenj?
„Beseda sama zase je gibajoč se zrak“.
Ne s samo besedo! »Beseda sama zase ni več, ftego gibajoč se zrak,« pravi Tyrš. S samimi besedami moreš sicer vžgati — ali kakor bi z njimi v človeku vžgal samo slamo, ki se hitro vname in hitro izgori.
»Vojaki! Brez obleko ste, slabo hrano imate; vlada vam je dolžna mnogo denarja, ali ona nima nič. Vaša potrpežljivost in vaš pogum sredi te skalnate puščave sta občudovanja vredna, ali ne prinašata vam ne slave ne kruha. Hočem vas odvesti v najplodovitejše ravnine sveta! Cve» toče province, bogate dežele vas pričakujejo. Čast, uživanje in bogastvo dobite tam. Vojaki italijanske armade: ali morete potem šc biti brez poguma in vztrajnosti?«
I ako je zaklical Napoleon, nedosežni ta umetnik v navduševanju množic, francoskim vojakom, ko je, šele 26*leten mož, prevzel vrhovno vodstvo francoske vojske na italijanskem bojišču. Toda v vojakih ne odjeknejo kaj posebno besede majhnega, suhega, bledega moža s čudo« vitimi očmi, iz katerih zdaj pa zdaj švigajo bliski za njimi skritega
mogočnega ognja, ki vari ogromne načrte. Posebno trden se jim ne zdi e svojim rumenkastim obrazom. Ta da bi jih povedel v obljubljeno deželo? Pa obleke naj jim da pa jesti!
Pa čudovito kmalu je vse drugače! Napoleon misli na vse in za vse, dela noč in dan, skrbi za hrano in za obleko in orožje, vmes že prodira naprej, se bojuje in izvojuje v dveh tednih šest zmag, upleni štiriindvajset zastav in petinštirideset topov, osvoji več trdnjav, dva* najstkrat menja glavni stan, spi malo, jezdi mnogo in noben napor mu ni prevelik: sijajen zgled vojakom daje sam! Komaj dvajset dni preteče in že stoji v obljubljeni deželi, v bogatem Piemontu, pred nekaj tedni še najslabša, sedaj najboljša armada na svetu, ki bo kmalu z njo delal Napoleon nove čudeže!
Sedaj vojaki verujejo njegovim besedam, ko vidijo njegova de* j a n j a. Njegove čete strme, njegove čete so navdušene, in vse more zahtevati od njih. Sedaj ne dvomijo več, sedaj mu vzklikajo, če jih hvali in imenuje tovariše in prijatelje, sedaj so globoko potrti in plakajo oddelki, katerim izreka grajo. »Pošlji nas jutri vsem naprej!« vre nekoč vojakom neke divizije iz prsi, ko jih graja, da, zasmehuje radi slabega ponašanja, in prihodnji dan že je graja nadomeščena z najvišjo pohvalo.
Na materialne koristi opira Napoleon v svojem prvem proglasu navduševanje vojakov. Kmalu nato pa že prehaja v svojih pozivih na idealno smer svojega velikega poslanstva med narodi Evrope. Neprc= kosno podaja zgled, kako treba vpreči materijo, da služi ideji, kako zdru» zevati materialne interese z idealnimi, ker se na tem svetu pač ne dado čisto ločiti, ali pa so vsaj jako redki ljudje, ki zmorejo materialne koristi docela zapostaviti idealnim. Napoleonu pa je pač uspelo, kakor ne kmalu komu, vdahniti vojakom heroično požrtvovalnost. »Vive Г Empcs reur jusq' a la mort!« (Živel cesar, četudi umrem!) je vzkliknil grenadir stare garde pri Waterlou, pa si je razbito levo roko odtrgal z desno in jo zagnal v zrak! Vojska je slutila v Napoleonu utelešeno veliko idejo, se žrtvovala zanjo, žrtvujoč se za njega.
»Prisezite mi, da boste prizanašali narodom, ki jih osvobojate: sicer bi bili biči naroda!« kliče Napoleon kmalu po onem manifestu, kjer še apelira samo na egoizem vojakov. O svobodi narodov govori sedaj1 in
o	borbi zanjo ta veliki mož, ki je po lastnem izreku narodom hotel biti »solnce njih pravic«, mož, ki je še mladenič na vprašanje, kaj je sreča, odgovoril: »Najvišji razvoj mojih zmožnosti,« pa še kratko pred smrtjo zatrjeval, da je imel »najbolj vzvišeno častihlepje: ustanoviti kraljestvo
1 Da Napoleonu take besede niso bile same fraze, za katerimi je skrival ali z njimi opravičeval samo osvajalne namene, utrjajo čim dalje bolj novejša zgodovinska preiskovanja. Smatral se je za orodje usode, za moža z velikim poslanstvom. Ali človek je bil tudi on, in nič čl o* veškega mu ni bilo tujega — še manj pa njegovim nasprotnikom. In tako je, kakor pravi Goethe, navdušeni njegov oboževatelj, »Napoleon iskal čednost in, ko je ni bilo najti, dobil oblast.« Če ni našel čednosti, pač ni bila njegova krivda. Pa kakšna bi bila danes še Evropa, ko ne bi bilo Napoleona. Kakor bi bil zemeljsko oblo pognal, da se je nekaj časa vrtela hitreje — porinil je svet za sto in sto let naprej. Urez njega bi bili še danes narodi v sponah. (In bržkone tudi Sokolstva ne bi bilo.) Napoleon je pravi izvrševatelj velike francoske revolucije. Naredil je narode zrele!
pameti, poln razvoj, ves užitek vseh človeških zmožnosti« in s tem za svoj ideal označil nekaj takega, kar smatra za svoj ideal tudi Sokolstvo.
O	svobodi narodov govori sedaj ta mož, ki je pozneje tudi slovenskemu delu našega naroda prinesel vsaj za nekaj časa prostost razvijanja nje* govih moči. Tako govori vojakom sedaj, pa govori tudi narodom: »Na« rodi Italije! Armada Francije prihaja, da zdrobi vaše verige! Vseh na* rodov prijateljica je!« Pa zopet vojakom: »Mdlan je vaš... Prijatelji smo vseh narodov, posebno pa potomccv Bruta, Scipiona in vseh onih velikih mož, ki so naši zgledi.« In tudi Italijanom govori o starem Rimu, pa o Sparti in Atenah in njih zgledu. Da, na njih, ob teh zgledih so je navduševal tudi on sam že deček v šoli v Briennu, zlasti pa ob Spartancih, o katerih piše pozneje poročnik v Valenci: »Življenje Spartanca je bilo življenje moža, polnega moči. Ker je živel svoji bitnosti primerno, zato je bil srečen. Le kar je močno, je dobro, slabotno je zlo.« In še marsikateri drugi veliki možje so se navduševali ob staroveških velikih zgledih in ob stari Heladi se je navduševal tudi Tyrš in dobil tam pobudo za svojo sokolsko idejo.
Človeški duh ne plava nad vodami!
Živ zgled torej, ta potegne za seboj druge in jih resnično vname, če je količkaj resnega goriva v njih. Potem pa šele beseda. Tudi ta je potrebna, ali do prave veljave pridc^ šele ob živem zgledu, pri dejanju ali po njem.
Sama beseda, beseda brez dejanj, je kakor etiketa na prazni ste* klcnici. Če je steklenica prazna, je etiketa brez pomena, tako rekoč laže.. Resnična je šele in pomen ima in koristna je, ako je v steklenici tvarina, ki jo označuje.
Šele ob živem zgledu, ob delu v telovadnici in po njem bo beseda resnično vplivala in koristila, bo etiketa na polni steklenici. Pomagala bo sedaj resnično in jasno z umom dojemati, kar kaže zgled in kar dela tclovadce sam. Ustvarjala bo v telovadcih jasno zavest o pravosti, važnosti in neogibni potrebi sokolskega dela, ustvarjala bo to, kar ime* nuje Tyrš splošno sokolsko zavest.1
In beseda bo	kazala najprej na materialni prid,	ki ga	ima	posa*
meznik sam zase	od tega dela, pa bo kmalu začela	kazati	na idealne
koristi zanj, pa ga	pri skupnem delu v telovadnici	in po	njem	učila
delati vzajemno	z drugimi in za druge, v narodu in	za narod.
Pred vsem torej živ zgled in zraven ali po njem šele beseda. Toda kdo poreče: »V začetku je bila beseda« in potem šele »jc postala meso!« Res je, marsikje smo še pri začetku, pri sami besedi, ki še ni postala meso, ker ni nikogar, ki bi jo prestavljal v meso. Res je tudi, da je treba mnoge, ki so še zunaj telovadnice, z besedo vabiti vanjo. Ali tudi ta beseda, če naj resnično vpliva, se bo opirala na živ zgled onih, ki so že v telovadnici. Tudi ta beseda mora biti etiketa na polni steklenici.
Evangelij res pravi: »V začetku jc bila beseda«. Toda človeški duh ne »plava nad vodami«. Človeški duh je zvezan z materijo in le
1	Glej članek »Prosvetni rad u Sokolstvu« v »Sokolskem Glasniku«
1. 1923, str. 89 in sl.
z njeno pomočjo se more udejstvovati, to je spoznavati. Zanj mora biti najprej meso, potem pride misel in beseda, ki misel izrazi. Samo mate* rija, priroda ali življenje v najširšem pomenu m življenje v ožjem po« menu, to je življenje »živih« bitij ter lastno njegovo življenje, more v človeku roditi misel. Od drugod je ne dobi. Vse, kar misli, pride iz materije v njegovega duha, neposredno s čutnim zaznavanjem ali po* sredno s kombiniranjem misli, izvirajočih iz čutnih zaznav. Tudi naj* močnejši človeški duh se ne more udejstvovati brez te podlage, brez življenja telesa, g katerim je zvezan, in življenja zunaj in okoli tega telesa. Genialnost je izredna kvaliteta duha, zvezana z izredno kvaliteto življenske sile.1 Človeški duh in življenje, živo telo, sta v polarnem raz* morju: dve protivji sicer, pa protivji, ki se ne izključujeta, temveč sta pogoj drugo za drugo. Vsak zase ne moreta biti v človeku. Sinteza obeh je stoprav človek, polni človek; harmonična sinteza obeh pa popolni človek, in popolne ljudi vzgajati je vprav naloga Sokolstva.
Tudi Tyršu je došla sokolska misel iz življenja. Dobil jo je iz življenja starih Grkov, iz njih zgodovine, to je opisa tega, kar se je v stari Grčiji godilo, tam živelo, in dobil jo je iz lastnega življenja: že v mladosti je doživljal koristi telovadbe. Imajoč izredne zmožnosti duha, je prišel tudi do globljega spoznavanja telovadnega življenja, črpal iz njega globlje misli nego drugi. Sokolsko misel pa je šele v daljšem doživljanju jasno domislil in izrazil z besedo.
Iz živjenja jo je črpal, pa življenja ni izčrpal z mislijo. Noben človek nc more tega. Življenje je tudi samo zase sinteza, nikjer in nikdar pre« trgana sinteza neskončno majhnih delov.. Človeški duh analizira to » sintezo, pa je nikdar ne more čisto izanalizirati in je ne bo mogel prav zato, ker je sinteza neskončno majhnih delov, človeški duh, duh tudi najgenialnejšega človeka, pa nc more prodreti v neskončnost: niti v neskončno velikost, niti v neskončno majhnost. Vedno bolj se more približevati vsemu spoznanju, pa nikdar ne more doseči vsega. Tudi po Tyršu je ostalo še neskončno polje za spoznavanje v našem področju, v našem sokolskem življenju. Ali kje smo še, da bi vsi spoznali to, kar je že spoznal Tyrš!
Do popolnega spoznanja tega, kar je spoznal Tyrš, pa ne pride, kdor brez lastnega premišljevanja samo slepo ponavlja besede za njim. Lastno premišljevanje pa je zopet mogoče le v zvezi z življenjem. Človek se more jasno zavedeti misli drugih le s tem, da jih primerja hote ali nehote z življenjem, odkoder so vzete. Za resnične jih spozna, če vidi, da se ujemajo z življenjem, za neprave, če ne vidi tega ujemanja. Pravost in veličino sokolske misli more torej resnično spoznati le na »licu mesta«, v telovadnici, v sokolskem življenju. Pri tem spoznaš
1	Na vprašanje, ali tiči genialna produktivnost samo v duhu zna me« nitega človeka, ali pa tiči tudi v telesu, je odgovoril Goethe, gotovo sam velik genij: »Telo ima vsaj naj večji vpliv na to. Bil je sicer čas, ko so si na Nemškem genija mislili majhnega, slabotnega, da, cclo grbastega; toda jaz čislam genija, ki ima pravo telo. Ako so rekli o Napoleonu, da je iz granita, velja to zlasti tudi o njegovem telesu. Kaj vse si jc prisodilo to telo in smelo prisoditi!... Ako sc pomisli, kaj je ta vse dovršil in prebil, bi bilo misliti, da v njegovem štiridesetem letu ni bilo nobenega zdravega koščka na njem; toda on je bil v oni dobi še popoln junak!«
vanju pomagajoča beseda, vodeča in razjasnjujoča, pa bo sedaj res mogla prepričati, bo res mogla vneti, in vnela ne bo samo slame, marveč zanetila trajen ogenj, ker bo vnela bitnost, jedro človeka.
S pravo besedo med delom in življenjem v telovadnici in po njem, tem življenjem, ki daje v njem zgled načelnik in prednjaki pa tudi že vneti telovadci, pa se bo novincu na onem gorivu, ki ga ima vsak količkaj dober človek že od prirode in ga torej novinec že prinese s seboj, vžigal sveti ogenj in ogreval, kakor solnce greje seme, prirodne kali trdne volje, vztrajnosti, energije in kali drugih, vrlin, da se raz* vijejo v krepko in trdno rast močnih in globokih korenin in nosijo zlate sadove.1
Tako bo iz mesa vstajala beseda in zopet postajala meso, še krep* kejše meso, kakor je vse v življenju v vzvratnem učinkovanju.
Sokolstvo in naša inteligenca.
Kolikor malo pomena ima beseda sama zase, tako je pa važna, da, neogibno potrebna v opisani zvezi. Neogibno potrebna je v tej zvezi, šele z njo pride telovadec jasno do zavesti, kako važno in potrebno je sokolsko delo.
In kdo mu bo dal to besedo? Seveda načelnik in prednjaki, vsaj morali bi to. Ali koliko pa imamo načelnikov in prednjakov, ki bi to mogli v vseh ozirih?
Nekaj bo pač vsak dobri načelnik in prednjak znal povedati, četudi nima kdo ve kakšne, šolske izobrazbe. Vsak človek zdrave pameti zna preprosto izraziti svoje misli, ki zanje dobiva pobudo iz življenja. Načelnik, prednjaki, ki že dalj časa in ob številnejših izkustvih na sebi in na drugih črpajo in nabirajo misli iz sokolskega življenja, ter so jim tudi tečaji razjasnili vsaj glavne pojme, bodo te misli znali tudi povedati. In njih beseda bo tem vplivnejša, ker se bo k temu, kar so se učili v tečajih in tudi iz knjig, družilo njih lastno, v sokolskem življenju tako rekoč doživljcno prepričanje.
Ali onih globljih zvez, zvez z vsem življenjem, življenjem zunaj telovadnice, zvez, ki je iz njih razvidna vsa globina in obenem vsa iz te globine rastoča veličina sokolstva, teh ne bodo znali pokazati vsi. Čutili jo bodo ali celo samo temno slutili, te slutnje in ti čuti pa se ne bodo znali v njih preriti do jasne misli in s to do jasne besede.
Za	to je treba višje	izobrazbe,	seve doživi j ene	izobrazbe.
Naši inteligenti pa, posebno	oni pravi	inteligenti, ki nimajo	samo for=
malnc izobrazbe, ampak so izobrazbo res tudi doživeli — zakaj prave izobrazbe ni	mogoče dobiti	s samim	učenjem na pamet	in s samim
1	Onega	goriva	in onih	kali bo posebno dobrih v deci	in naraščaju.
Zlasti vzgoja krepke volje se bo s telovadbo tako rekoč igraje vršila pri mladini. Spočetka ji močni prirodni nagon do gibanja postavlja cilje, ki jih	igraje	dosega.	Polagoma	pa začne volja	nadomeščati
nagon; cilje,	ki jih	postavlja nagon,	začno nadomeščati	zavedni cilji.
Prirodni nagon spočetka nadomešča zavedno voljo, polagoma pa se raz« mer je obrne: nagon začne nadomeščati zavedna volja, ki se pri tem prehodu razvija in krepi. Glej v lanskem »Sokoliču« spis: »O nečem, što je nakon	rata još potrebnije	nego bejaše	pre« (str. 171 in 185).	V slovcn«
ščini je	izšel ta spis (»O nečem, kar	je po vojni še bolj	nego prej
potrebno«) v »Obrtnem Vestniku« 1. 1925. v štev. 9./10. (str. 68 i. sl.)
formalnim umevanjem, pravo izobrazbo je mogoče tudi samo doživeti: le kar je doživljeno, da pravo spoznanje — ta prava inteligenca pa se z redkimi izjemami drži stran od sokolskega življenja.
Ker ne okuša življenja na sokolskem telovadišču, tudi na sebi ne doživlja in ne spoznava koristi in važnosti sokolskega dela. Zato naletimo pri njej tako cesto na čisto posebne pojme o njem. Tako sc to delo nekaterim vidi, kakor bi bilo samo zabava za mlade ljudi. Drugi vidijo v njem nekak cirkus, četudi je mož iz vrst inteligence, ki pa je seve stal precej visoko nad povprečno razino teh vrst, slavni fiziolog Du Bois»Reymond rekel na očitek, da gre telovadbi za cirkuške umetnosti: »Ta večno ponavljani očitek je nepremišljen, ker se nam pozablja poveš dati, kako velika nesreča bi neki bila, ako bi vsakdo izmed nas — nekvarno svojemu drugemu delu kot človek in državljan — imel moč Rappovo, gibčnost kavčukastega moža, jahalno umetnost Frankonijevo in varno nogo Blondinovo; nasprotno, bili bi vendar potem strahovit narod!«
Pa so zopet drugi, ki jim je sokolski način gojitve telesnih vaj zastarel. Staro je res to pravo pojmovanje telovadbe, staro kakor svet. Pa je vendar večno mlado, ker je resnično pravo in resnica nikdar ne zastara, in preživelo bo vse izrodke ali celo samo efemerno modo, ki jih je že v starem veku rodilo in jih še dandanes rodi nepravo pojmovanje.
Zopet drugi vidijo samo duha, katerega je vredno uriti. Duh jim je vse. Ne vidijo ozke zveze med njim in telesom. Ne vidijo, da je telo nosilec ali, če hočete, voz, ki nosi in vozi vsega človeka: njegovo življenje in njegovo dušo in njegovega duha, ne vidijo, da je duh torej po telesu zvezan z vsem življenjem v človeku in zunaj njega in da z vsem tem življenjem ne more biti brez zveze tudi ne ono, kar krepi in zdravo ohranja telo, torej telovadba. Ne umejo, da se skrb posve* čevati telesu pravi, jo tudi posvečevati duši in duhu; da je treba, da uspeva nosilec, če naj uspeva to, kar nosi. Ne umejo, kar je samo po sebi umevno, menda prav zato, ker je to, kar je samo po sebi umevno, umeti najtežje.
S tem pa seve nočem reči, da je zaničevati duha, kakor ga nekateri moderni filozofi, ampak poudariti sem hotel le, da duh ne more uspe* vati brez uspevanja telesa. Torej krepi le telo, s tem krepiš tudi duha, kar narobe ni res, prav ker je na tem svetu telo nosilec ali voz duha in ne narobe. Na slabem vozu sc ne da dobro voziti. In zato so vsi resnično veliki geniji bili jaho žilavega telesa in sc tudi brigali zanj (I.ionardo da Vinci, Napoleon, Goethe, Вугоп itd.). »Ali ne veste, da je vaše telo svetišče svetega Duha, ki prebiva v vas?« pravi apostol Pavel, »poveličujte torej Boga na svojem telesu!«
Prosvetni odseki.
Malo je načelnikov in prednjakov iz krogov inteligence. Imamo pa hvalevredno institucijo prosvetnih odsekov, hvalevredno, kjer res prav deluje. V teh odsekih bi morali delovati inteligenti, da priskočijo z besedo na pomoč načelnikom in prednjakom. V resnici sestavljajo pro» svetne odseke člani iz krogov inteligence. Ali tudi ti sc le prečesto ne udeležujejo sokolskega dela v telovadnici ter ga ne poznajo iz skušenj na sebi. Ne vsi in tem, ki niso taki, vsa čast! Oni pa, ki niso telovadci in nikdar niso bili, če govore telovadcem o telovadbi, morejo o njej
pač lc govoriti kakor Amcrikancem o Ameriki tisti, ki nikdar ni bil tam. Kako naj taki prosvctniki prepričujejo o koristnosti stvari, če te stvari ne delajo sami. Kako naj jim verujejo telovadci, če se oni sami ne ravnajo po tem, k čemur izpodbujajo. In pa, kako naj pridejo v pravi stik s prednjaki in telovadci, ako nikdar ne pridejo v telovadnico, kaj še, da bi se sami lotili skupnega dela, ter se omejujejo na nekaj predavanj na leto, ali pa celo skrbe bolj za zabavne nego prosvetne prireditve. In vendar bi prav prosvetniki, kakor rečeno, morali biti oni, ki bi priskočili načelniku in prednjakom na pomoč s svojo večjo izobrazbo ter jim pomagali tolmačiti one vezi, ki vežejo našo stvar z drugimi stvarmi na svetu, da, z vsem, kar je na svetu. Zategadelj vsi prosvetniki v telovadnice in tu naredite najprej na sebi iz besede meso in potem pomagajte to zavedno delati prednjakom in telovadcem!
Prednjaki, telovadci, vse članstvo pa bi morali več brati naše knjige in časopise, nego se je to godilo doslej. Knjige in časopisi pa bi morali bolj nego doslej razpravljati in odkrivati one zveze z vsem življenjem, da se ne bo več tako mnogim videlo, kakor bi bile naše telesne vaje nekaj zase, naše življenje na telovadišču nekaj zase, ločeno docela od vsega drugega življenja. Iščite teh zvez in našli jih boste in razgaljajte jih pred članstvom. Potem bo tudi izginilo ono mišljenje, ki je	tako razširjeno pri	nas, mišljenje, kakor bi dve	duši živeli v
prsih	Sokolstva: idejna duša in tehnična duša, in kakor	bi	Sokolstvo
imelo	dve vodstvi: idejno	vodstvo in tehnično vodstvo!	V	resnici pa
mora	Sokolstvo imeti eno	samo dušo, to je sokolsko,	in	eno samo
vodstvo, to je sokolsko vodstvo!
Zakaj življenje je sinteza in tudi sokolsko življenje je sinteza!
Razni drugi vzroki slabega stanja v nekaterih društvih.
Razen onih dveh poglavitnih vzrokov, da se delo slabo opravlja ali se sploh ne vrši, namreč: pomanjkanje dobrih prednjakov in pred« njačic in pomanjkanje telovadnice, navajajo hvalevredno iskreni odgovori bratov župnih načelnikov še razne druge vzroke, krajne in druge manj splošne.
Ne bom jih navajal. Vse dobite med onimi manj splošnimi, kakor jih Tyrš navaja v svojem znamenitem spisu: »O vzrokih propadanja in o sredstvih, kako oživiti sokolska društva«, ki je njega prevod izšel v lanskem »Jugoslovenskem Sokolu«. Vse dobite tam in razpravo o sredstvih za odpomoč. Berite in ravnajte se po Tyrševih zlatih naukih!
*
Delovanje Saveznega tehničnega odbora.
Poročilo o delovanju saveznega tehničnega odbora in o nastopih, izvršenih pod njegovim vodstvom lansko leto, upam, da sme biti kratko, ker so skoro o vsem izšla podrobna poročila v »Sokolskem Glasniku«, »Sokoliču« in »Sokolskem koledarju«.
Ne morem drugače, nego da pred vsem omenim, da mi srce ni bilo lahko, ko ste me zopet izvolili za Saveznega načelnika, in da nisem rad prevzel izvolitve. Že dalj časa trajajoča kriza v Saveznem načelništvu, pa samo dva meseca do mednarodne tekme v Lvonu in samo še tri mesece do vsesokolskega zleta v Pragi, pred seboj ne lahko nalogo,
sestaviti nov tehnični odbor, ki se mora šele vdelati, Savez brez načelnice in ene podnačelnice — kdo bi se upal prevzeti ob takem naravnost obupnem stanju odgovornost za dobro izvršitev izredno težkih nalog, ki jih je bilo izvršiti preteklo leto in v še tako kratkem času po skupščini? Ako sem načelništvo prevzel, sem. storil to le zato, da Savez ne ostane še dalje v krizi, ki bi mogla imeti najtežje, morda nepopravljive posledice. Ali izjaviti sem moral odposlanstvu starešinstva, ki mi je naznanilo izvolitev in me pozvalo, naj jo sprejmem, da sprejemam le iz navedenega razloga, da pa ne morem prevzeti prav nikake odgovornosti za dobro izvršitev bližnjih nalog (Lyon, Praga), četudi bom napel vse sile, da se izvrše kar moči dobro.
Prva stvar je bila sestaviti tehnični odbor in takoj začeti pripravo tekmovalcev za mednarodno tekmo v Lyonu.
Tehnični odbor se je mogel sestaviti šele po Veliki noči v začetku aprila. Posrečilo se je pridobiti vanj zastopnike vseh ljubljanskih sokolskih društev in ljubljanske sokolske župe. Razen načelnikovih namestnikov bratov Miroslava Vojinoviča (Beograd), Dragutina Sulce ta (Zagreb) in inž. Alberta Poženela (Ljubljana) ter podnačelnic Anuške Jugove (Zagreb) in Dane 11 i ć e v e (Beograd) — mesti načelnice in ene njene namestnice sta morali ostati prazni — so bili v tehničnem odboru bratje: Fran Ahčin (med letom radi prevelike drugačne zaposlenosti izstopil), Tomo Burgstaler, Bojan D r e n i k, Aleksander Kostna p fel in Stane Vliidmar iz sokolskega društva Ljubljana* matica; Evgen Lovšin in Rudolf Ryška iz društva Ljubljana 1.; Vinko Kocjan in Stane Trček iz društva Ljubljana II.; Jakob Jesih iz šiške in Josip Smertnik iz Celja ter sestre: Adela Mužinova, Ljubljanasmatica, Elza Skalarjeva in Marija Varogova>Ry< škova iz društva Ljubljana II. — Za predsednika odseka za naraščaj in deco je bil izvoljen br. 1) r c n i k (člani:	Ahčin, Burgstaler in
Kostnapfel). Tajnik t. o.:	br. A. K o s t n a p f c 1, knjižničar br. E.
Lovšin. Delegati: v Saveznem gospodarskem odseku br. Smertnik, v organizacijskem odseku br. Vidmar, v železniškem odseku brat Kocjan, v odseku za protialkoholni pokret br. Jesih. V TO je zastopal prosvetni odbor br. Josip Jeras, zdravniški pa br. dr. Alija Košir.
Dne 25. marca je bila pregledna tekma naših tekmovalcev za med* narodm? tekmo v Lyonu. Udeležilo se je	je 10	bratov,	ki	so	se vsi
izkazali za sposobne za vežbanje, ki se je	vršilo	potem	do	odhoda k
tekmi 18. maja 1926. V tekmovalno vrsto so bili končno sprejeti bratje Oton Zupan (Sokol I. v Ljubljani), Srečko Sršen (Ljubljana=matica), Stane Derganc (Ljubljanasmatica), Josip Primožič (Sokol I. v Ljubljani), Miha O s w a 1 d (Ljubljanasmatica), Stanc Vidmar (Ljub* Ijana=matica), Peter Šumi (Ljubljanasmatica) in Leon Štukelj (Novo mesto). Vrsta je izšla iz tekme dne 23. in 24. maja druga zmagovalka, br. Peter Šumi pa si je priboril mednarodno prvenstvo. Čast in hvala njemu in vsem našim tekmovalcem, ki so se izkazali z izredno vnemo in vztrajnostjo in dosegli tako velik uspeh!
Na zlet v Prago je šel najprej naraščaj pod	vodstvom	br.	Ryškc
in sestre Varogove=Ryškove: 146 naraščajnikov in 74 naraščajnic. Udeležili so sc javne telovadbe, akademij in tekem (9 vrst naraščajnikov v posebni
jugoslovenski skupini in naraščajnice v igrah). Prva je bila vrsta iz Ljubljane (matica), prva posameznika pa Hajrudin ćurić iz Mostarja in Vlado Zupan iz Ljubljane (matica) z enakim številom točk. Nastop je dobro uspel. Upam, da bo navdušenje, ki ga je naraščaj prinesel iz Prage, trajno in rodilo najlepše sadove.
Članstva se je udeležilo zleta v Pragi v sprevodu 1400 članov in 150 članic ob boku naše vojaške ekspedicije. Tekme še je udeležilo 12 vrst v nižjem oddelku in ena vrsta sester. Pri prostih vajah skupaj s češkimi brati in sestrami je nastopilo 450 članov in 195 članic. Pri posebnem nastopu našega Sokolstva je nastopilo 17 šestnajstoric s skupinskimi prostimi vajami, 16 telovadcev (iz ljubljanskih društev) s hkratnimi vajami na 4 bradljah, ena devetorica (Ljubljanasmatica) s »Turško koračnico« in štiri devetoriee (Beograd, Ljubljana, Ljubljana I. .n Zagreb) z vajami na skladbo »U boj!« Naša vojska je izvajala: vojna akademija vaje s puškami (»Ujedinjenje in oslobodenje«), ki jih je sestavil br. Vojinovič, mornarica (5 šestnajstoric) »Naprej!«, pešci (200) vaje s puškami. Na obeh akademijah (v Tyršovem domu in v »Obecnem domu«) so večino sporeda izvajala naša društva (Ljubljanasmatica, Ma* ribor in Zagreb II.) in mornarica. Nastop naš ni zmanjšal našega ugleda v inozemstvu. »Vgstnik sokolsky« je pisal: »Odločno je zmaga dneva, navdušeijje gledalcev pripadlo Jugoslovenom.« Bil je to prvi večji telo« vadni nastop našega Saveza zunaj naših mej in umevno je, da ni bil brez pogrešk. Razpravljali smo o njih podrobno na seji zbora župnih načelnikov dne 11. decembra 1926 in upajmo, da jih v bodoče ne bo.
Po praškem zletu nam je bila prva skrb savezni p red n jaški tečaj za člane. Vršili smo ga od 15. IX, do 15. X. 1926. Udeležilo se ga je 29 bratov iz 13 žup. Pričakujemo od njega dobrih sadov.
Konec januarja se je pod vodstvom br. Rudolfa Badjure z dobrim uspehom izvršil na Pohorju desetdnevni smučarski tečaj z S brati.
Ob podpori in sodelovanju saveznega tehničnega odbora je sokolska župa v Zagrebu od 13.—27. februarja 1927 |priredila 14*dnevndi prednjaški tečaj za članice pod vodstvom Savezne podnačelnice in župne načelnice sestre A. Jugove. Udeležilo se ga je 24 sester iz raznih žup. Tudi od njega sc nadejamo dobrih plodov.
2e davno čuteni potrebi saveznega prednjaka sc je meseca oktobra moglo naposled ugoditi. Namestili smo br. Alojzija Vrhovca.
Zbor župnih načelnikov je v seji dne 11. XjII. odobril predlog STO, da se 1. 1927. priredi pokrajinski zlet v Ljubljani, obvezen za župe Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Zagreb in RijekasSušak. Odbor Saveza je pritrdil in nadejamo se, da pritrdi tudi skupščina. Izdali smo skupne vaje za vse oddelke ter vaje za tekme, ki naj bi se vršile ob tem zletu.
Nanovo smo izdali »Enotna povelja za redovne vaje — J edinstvene zapovedi za redovne vežbe«. Dobe sc po 5 Din pri Savezu.
Letos nameravamo pri Savezu prirediti dva tečaja za člane (spo» mladi fn jeseni) ter en tečaj za članice (jeseni). Naj bi vanje poslale udeležnike in udeležnice vse župe. Zdravo!
Dr. Viktor Murnik, načelnik JSS.
■