Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 38.	Cena ednoga drobca l krona.	18. septembra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Trgovcom v Prekmurji.
Namen toga članka je ne, da bi samo piknjico vplivali na koga političko prepričanje. To si naj ma vsaki vu pravičnosti. Odpreti ščemo mi v njem samo edno pitanje i je rešiti nagodno. V Prekmurji smo meli že prle tüdi kollege trgovce, buntaše, bautoše z drügih krajov, potom pa, ka je to deo Jugoslavije, jih mamo še več. Odkrito povemo, ka nas veseli, da so prišli med nas slovenski trgovci. Če so madjari smeli med nami živeti, tem bole smejo bratje naši edne krvi, ednoga maternoga slovenskoga jezika.
Od toga ne je tű guč. Niti od toga neščemo zdaj gučati, šteri je vleko dozdáj vekši falat mesa z našega človeka po do-bičkaj, jeli stari ali novi trgovec nedomačin. Mi bomo gučali tű zdaj od nekaj političko-verskoga dugovanja.
Prekmurci smo ljüdje, ki verjemo, ka smo ne küp mesa za mesara, ali za drügo potrebčino, nego mamo v tom teli düha. Te düh je pa stvorjenje, je rojeno dete ednoga najvekšega i najsvetejšega düha. —za Boga. toga zovemo. Tomi Bogi kak svojemi oči slüžimo v teli i düši, ar oboje od njega mamo, to je spunjavamo dužnosti svoje vere, smo katoličanci, evangeličanci ali izraelitje. Po tom se mi ločimo od nejma stvari, štera verskih dužnosti nema.
In naše versko osvedočenje, ar je pravica to, je tak globoko vu nas, ka je nikša sila iztrebiti ne more. preganjanje tüdi ne, smrt tüdi ne. I ravno zato za najvekšega svojega špotlivca i
zaničevavca držimo i moremo držati, če štoj od nas žive, po nas se bogati, zida si palače, Spravlja na küpe akcije, vere se pa norčari. Tei so naši najvekši sramotilci. Mi idemo v cerkev slüžit Bogi i Zadosti! svojoj dü-ševnoj potrebi, neveren trgovec pa v tom časi vabi od cerkvi vkraj ljudi, posebno mladino i je vči z tem, da postanejo mlačni vu veri i na drüge pestvije, štere so s tem djanjom vu zvezi.
To je edno sramotenje. To drügo stoji v tom, ka nešteri trgovci — i tű skoro izkljüčno od tistih moremo gučati, štere je veter z preka k nam prineso, — to drügo sramotenje stoji v tom, da lei gospodje širijo liste proti krščanske,, so te že tei političnoga ali nepolitičnoga značaja. Tü se nam samo zdaj vrine pitanje. kakša düša prebiva v teh ljüdeh, ki živejo od krščansko misléčega ljüdstva, pa li toga versko Osvedočenje žalijo, blatijo, proti njihovim krščanskim listom delajo, nekrščanske pa na v e mogoče načine razširjajo? Kakša düša je v teh ljüdeh ? Iz žepa sirote vzeti vö z dobičkom lepim zadnji filer i te za to dobroto, ka je trgovci dala ta toga na kavo, vino i mastno pečenko, sama de pa mogla biti zadovoljna z kropnov neslanov župicov pravimo za to dobroto te to siroto ešče, dobro zbrsati vu njenoj verskoj pobožnosti po širjenje nekrščanskih protiverski!! listov, je malo več.kak nepoštena nesramnost.
Gda sta se ustanávljala trgovski gremij i obrtna zadruga, smo mi po veri živoči prekmurski
trgovci i obrtniki taki na prvi hip čüli javno te reči od ednoga prečnoga trgovca: zato se zdrüžüjemo zdaj, ka Vam ne de trbelo iti k popi več. Mi smo te odgovorili, gda smo si med sebov gučali, če popov ne bi bilo, bi nas že davno vse vzelo. Te prvi nastop prečnih trgovcov nam posvedoči, ka je njihov namen bar nešterih ljüdstvo nahujštiti na dühovnike, tem vzeti ugled i ljüdstvo pripelati v protiverski tabor, naj postane mlačno vu veri. Gda se to zgodi, de zrelo za protiversko stranko, kakšté sé tá imenüje, glasüvalo de na njo, svojo deco pa da vpisati v sokolsko drüštvo, štero tak ma Boga v svojem programi, kak so ga meli boljševiki.
Ka sledi iz vsega toga ? Dvoje. Ali henjajo gor trgovci i širjeniom protiverski!! političnih i drügih listov i do poštüvali vero ne samo pti drügih, nego tüdi pri sebi, to je do spunjavali njene predpiše, ali pa do dale šli naprej po začetoj poti. Če se to prvo zgodi, je rešena pa povolno, dobro ta reč.. če to drügo, nam vervajočih! trgovcom drügo ne trebe, kak se zdrüžiti v edno drüštvo, cene si pomogočnosti z ednačiti, znižati i te naznaniti našim küpcom i vsaki k svojemi krščansko mislečemi trgovci.
Prekmurski trgovci.
Spravišče slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze v Bogojini.
Sept. 4. je bio te shod obdržani po božoj slüžbi. Vdeležila se ga je velika vnožina naroda iz domače, črensovske, beltinske, törjanske, dob-rovničke, bedeničke i martjanske fare.
2
NOVINE
1921. 18. sept.
Shod so meli na, narodni poslanec Klekl Jožef. V svojem govori, šteromi so vsi glasno, navdüšeno pritrdjavali, so izvodili té misli: Srčna hvala za tisto zavüpanje, štero ste mi lani nov. 28. pokazali. Ta fara je edna izmed tistimi, štera je najviše držala nev-tepeno zastavo naše krščanske stranke. Vi ste skoro brez izjeme samo v kišto krščanke stranke metali svoje kruglice. — Mi ščemo to novo državo, ščemo njeni' verni Sinovje biti. I ví ste takši. Vaše Slovenske organizacije, vaša drüštva kažejo, da ste goreči za novo domovino, štero vam je Bog dao. Le na prej na toj poti. Ki količkaj pozna zgodovino, posebno zgodovino izraelsko i drügih narodov iz sv. pisma, pri zna, da meje dela Bog. On kaštiga en narod, drügoga pa poplača, zato spreminjava meje. Dužnost i velika naloga nam je, da v teh novih mejah delamo vsi tak, ka de srečna naša Jugoslavija, zadovoljni vsi njeni podanik!. A vse to je odvisno od toga, kakša politika se süče v orsagi. Politiko dela vsaki človek, ti žena pri kravi, ka de ti dobro do-jila, ti možki pri njivi, ka de ti bogato rodila. Čedno ravnanje je politika. Ali politika, od štere vam jaz ščem gučati, predstopi prag štale i mejo njive. Ta se vrti okoli celoga orsaga. Od orsačkoga ravnanja vam ščem par reči povedati.
Dnesden, pač že vnoga desetletja je politika v dva tabora deljena: v krščanskoga i nekrščanskoga. Krščanska politika se naslanja na krsčanska načela i ide za tem ka Kristušova pravica zmaga povsod. Nekrščanska politika se naslanja na sebična načela i dela za to, naj se Kristušovoj pravici vzeme kem vekša moč. Naj se zovejo té protikrščanske politike pristaši: Samostojni kmetje, ali demokratje (liberalci) ali Socialni demokratje ali komunisti, narodni socialisti ali kakšte nači, je vseedno. Oni so vsi v ednom tabori. Med sebov se kaj ločijo ali proti Kristušovim načelam so vsi edni. To nam jasno pokaže življenje vseh parlamentov v Europi, najbole pa naš letošnji beogradski parlament, gde so té stranke vse v ednom tabori bile, gda se je delala ustava proti slobodi Kristušovoga navuka v šoli i proti slobodi njegove cerkvi. Kovran pač kovrani oči nikdar ne zrova.
Če bi vlada bila iz nebeskih angelov sestavljena, ne bi trbelo krščanske politike, ar oni bi po krščanskom ravnali. Ar pa vlada stoji iz ljüdih, ki so na vladi ne načiši kak v zasebnom življenji doma, je potrebna krščanska stranka, da brani Kristušove pravice proti vladi, štera ne stoji na fundamenti Kristušove pravičnosti. I té fundament je: Ka sebi želeš včini i drügomi i ka sebi ne želeš, ne dopüsti ka bi se dogodilo bližnjemi. To je fundament Kristušove pravice, šteroga
se drži krsčanska politika i šteroga ne priznavajo nekrščanske stranke. One gledajo samo na poštenjé sveta, ne pa na bože oko. Štero pa dale sega, vsi znamo, posebno gda den za dnevom čtemo eden tü znori državo, drügi tam.
V Srednjem veki, kda so poprek Vse vlade bile .prepojeno ž krščanskim dühom, ne bilo potrebno posebno stranko vstanavljati za obrambo Kristušovih pravic. A zdaj v novom i najnovejšem stoletji je neobhodno potrebna krsčanska stranka za vsakoga, je katoličanec ali evangeličanec, ki verje v Kristuša. Toga so te nej napadali, ne ga zato trbelo brániti. Zdaj ga pa napadajo, tam ga moremo zagovarjati. Gda ste v strelnih jarkah bili, ste proti sovražniki strelali, ki vas je napadao, če bi v drügi kraj, bi vas hitro premagao. Ki šče zato, da de se po Kristtišovih jedino istinskih načeli delila pravica Siroti tak kak bogatci v ravnanji orsaga, more Kristuša zagovoriti tam, gde se napada, če v cerkvi, tű, če v javnom življenji, tű, če v šoli, — tű i če v politiki, te v politiki. Kristuš je eden i gde koli se napadne, je ednaka nevarnost za pravično ravnanje i gde koli i što koli ga brani, je edna ista dobrota za celo državo i edna ista čast za branitela, zovemo te že toga dühovnika, ali politika, vučitela ali kmeta, izob-raženoga ali ne vučenoga.
Celi svet je v nemiri i se vtaplja v nezadovoljnosti, to je kak se pravi, ne se še rešilo socialno pitanje. Kapital, to je veliki penez vlada svet, siromak pa ječi pod njegovim vladanjom i toči skuzé. Što reši socialno pitanje, reši svet. Mi znamo, da je samo Kristuš more s svojim navukom i s svojim zgledom. On ne je bio zadovoljen, da je pravo „V potrpljivosti bodete vaše düše rešili," nego delio tüdi je lačnoj sirotih krűh, betežnoj zdravje, preganjanoj pravico. Potrpljivost glasiti i nétili vüpanje, ka nam Bog v nebi vse plača, je lepo, potrebno i dužno delo po Kristušovoj za povedi — a ne zadosta. Nasledüvati moremo tüdi njega v njegovoj példi: „Kak sem jaz delao i ví delajte/1 Krščansko delo i ravnanje spraviti pa nači nemogoče, kak če se zberemo v krsčanska drüštva i volimo poslance, ki do napunjeni z Kristušovim dühom. Tü pa tam siroti pomagati i pravico zagovarjati je hvale vredno, a nikak je ne ešče zmaga pravice. Pravica v orsagi te zmaga, kda je vlada napun-jena z Kristušovim dühom, gda se lada po pravici tistoj, štero je Kristuš noso v svojem srci. To je pot za rešenje sveta.
Kakše ravnanje vidimo dnesdén v orsagi? Bankir palače zida — má z koj (pa li pe z dobre vole. O. V.) siromak pa s kase jemljé, ka dačo plača. — Siromak od soli, od grünta i ešče od toga haska plača dačo, ka-
pitalist pa skrije svoje milijone, ka dača ne more do njih. Ti od motike plačaš carino ali od zrnja, štero si z krvavimi žüli spravo v tüjini, kapitalist nepotrebne tak zvane luksusne reči brez carine vozi prek tiste meje domo, prek štere se brez carine veštetokrat vozila tvoja pšenica v tüji orsag iz šteroga nesmeš ti svoje krvavo zaslüžene.
Ti trošiš, moreš zato küpiti, juša pa nemaš pri ceni, določijo ti jo kak ti jo ščejo. I če si tak srečen, ka smeš kaj odati, pa nemaš juša cene napraviti, napravijo ti jo páli drügi. Odkod te socialne bolezni ? Ar se vlade ne držijo Kristušovih pravic, ka bi Siromaki tüdi tisto voščile, ka sebi želejo. Glejte naša stranka je zahtevala zdaj v Belgradi, naj mate, ví ki trošite, ki morete küpüvati drva, vo-gelje, obleko, obüteo, sol itd. pravo pri določenji cen. Ne je toti sprejeti té predlog, a pokazali smo sveti, ka mamo srce za pravico i bomo jo tak dugo zagovarjali, dokeč ne zmaga.
— V Belgradi globoko spijo. Trebe je dregati i glasno büditi. A eden glas je preslab za to. Vnogi, vsi moremo kričati tam i naznanja!! svoje žele, te kaj dosegnemo. I ka Želemo mi za naš kraj?
Odločbe:
1) Sobočka gimnázija se nesme zapreti, kak se namerava. Mi smo Siromaki, ne mamo niti. prometna zvez (železnic), siromaškejšin nam je zato ne mogoče svoje decé, dati vö-včiti. V Soboti nam najfalej' pride. Za Prekmurje je edna gimnázija neobhodno potrebna, nikak sta pa ne potrebni ví dve meščanskoj šoli. Edna, sobočka, naj mesto prepüsti gimnaziji.
2) Protesteramo proti krivici ka naši Siromaški delavci morajo carino plačati od svojega zrnja, štero so si z teškim delom spravili v tüjini, da nahranijo i oblečejo svoje siromaške familije.
3) Zahtevamo, naj se carina na živino, svinje, perotnine celo odpüsti v toj velikoj süši, po njej pa v.velikoj meri zniža.
4) Zahtevamo, da smemo na navadna mesečno i drüga sejmja prek meje goniti svojo živino*i svinje brez carine. Carino pa plačamo, če te odamo. Kontroli oblasti se radovoljno podvržemo i že naprej odklonimo vsako sumnjo za tihotaptsvo (švercanje).
5) Zahtevamo autonomijo Slovenije i zastopstvo Prekmurja z ednim našim domačinojn pri deželnoj vladi, Prekmurje pa naj bo okrožje ali županija v toj autonomnoj Sloveniji z svojim županijskim zborom (megyegyülés.)
6) Izjavljamo se vsi, ka v naših šolah se mora verski navuk včiti i prepoverao že zanaprej vsaki posküs.
3
NOVINE
1921. 18. sept.
da bi što nas ali deco našo napelava, naj ne Želemo v naših šolah verskoga navuka i verske vzgoje.
7) Zahtevamo Otvoritev železnic i hitro /graditev nove.
8) Zahtevamo okrožno sodišče v M. Soboto ali konči urádne dneve, dokeč se sem ne preseli.
9) Zahtevamo, da se dovoli žganje na lückih žganjarija!, kak dozdáj, ar Siromaki si ne morejo kotla küpiti, tüdi ne k sebi spraviti.
I kak pridemo mi, da se poslühnejo naše prošnje? Lejko z orožjom? Bog ne dáj kaj. takšega samo misliti. Mi Ščemo právna pota. Po poti pravde, postave bomo prosili, zahtevali ka nam na srci jezi, mi, ki smo ti! i vsikdar več naših ljüdih katoličanskih i evangeličanskih, pač celoga Prekmurja vsi ljüdje. — Celo Prekmurje je krščanskoga mišljenja — celo Prekmurje trpi krivico — celo bo se zato zbralo, da zmaga v njem Kristušove pravice, v naš tábor, tábor krščanske politike, v stranko Slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze.
Po lepom govori so naš poslanec poslűhnoli ešče vnoge žele svojih volilcov i meli do vsakoga milo reč i pomoč.
Té določbe pa bodo v Belgradi prekdáli potom ka je podpišejo vsi 'zavüpniki naše stranke v celom Prekmurji.
Glasi.
Shodi 25-ga v nedelo po ranoj meši je shod naše krščanske stranke, kmečke zveze ali slovenske ljüdske stranke v Soboti v Dittrichovoj dvorani v Kinemotografi (mozi). Povabijo se vsi naši verni somišljeniki evangeličanci i katoličanci na spravišče. Ar se mogoče spravišče ne bo moglo do velike meše skončati, opominamo vse katoličance, naj ráno sv. mešo poslüšajo, ki ščejo pri spravišči nazoči biti. Po shodi do pa šli k predgi, ka bože slüžbe ne zamüdijo. Za Soboto nastavimo ob toj priliki tüdi „kmečke zvezo.“ Te den predpoldnom po božoj službi je shod tüdi v Martjancih. Če bi te den boža slüžba za volo blagoslavljanja zvonov v Tešanovcih bila, de spravišče tü obdržano. Evangeličanci i katoličanci pridite. Tü se tüdi ustanovi kmečka zveza. Ki šče da bi zmagale Kristušove pravice, more podpirati krščansko politiko. Ki šče pšenico žeti, ne sme kokoja sejati. Zato vsi v krščansko stranko, ki ščete žeti pšenico Kristušovih pravic.
Dnes 18. septembra je v Črensovcih shod pri Cigan Ivani Posestniki blüzi uredništva Novin. Posestniki že naprej srčna hvala za prostore.
Na tišinski shod, 11. Sept. naš g. poslanec neso mogli iti, ar so tisti tjeden zbetežali na griži i prehlajenji. Nadomestijo drügikrat obečano spravišče.
Beltinci. Podpisani izjavljam, da obžalüjem, ka sem zbantüvao Ščap Ano i še zahvalim, da je odstopila od sodbe	Glavač Ivan.
Svedoki:
Škafar Jožef,	Zver Karol.
Zaročitev. Marija Brünner, hči dr. Jožefa Brünnera zdravnika v Dl. Lendavi i Jožef Kočar dr. zaročena.
D. Lendava. Dne 9. sept. po noči so vrdli nekši nepoznani tolvaje v Občinsko kancelarijo i tam odnet odnesli malo kaso z penezi vred. S kasov so šli na železniško progo, kje so jo tečas kukli od šinje, dokeč se ne odprla. V kazeti je bilo približno 3000 K. Lastnik tej penez je bio g. Jožef Ošlay, občinski tajnik. Spotreto kaso so lüčili v potok. Na drügi den so jo tam najšli, potrdila so bila vse razlüčana. V pisarno so prišli z klü-Čom, dobro so mogli teda poznati razmere, kasa je bila v enom ormari Zamenjena. Storilci se sledi jo.
Tolvajija, Preminoči tjeden so na Kobilji odnesli kmeti Franci čaki do 3000 kg penez. Penezi so bili v hiši sranjeni pod posteljov i da so vsi domači odišli na njive, je vzeo nikak klüč, za šteroga je dobro mogao znati, kama ga sramüjejo domači, stanovanje odkleno i peneze odnesao. Tovaj je mogao biti domači.
Kommunistični vučitelje. Z vogrskoga prek se je zvedlo, ka je Černi Viktor, vučiteo pri sv. Jürji na Vogrskom zgübo vučitelsko slüžbo, ar je bio kommunist. Naš domači liberalni list Prek. Glasnik zato brsne v verske šole, ka so te krive, ka je kommunist prišo za vučitela. Naj se nikomi krivica ne godi, pojasnimo stvar. Černi je z D. Sinika prišo prek k Sv. Jürji. Na D. Siniki je kak vogrski vučiteo vleko od zdajšnje vogrske vlade tak redno plačo kak vsaki drügi vučiteo. Kak rednoga vučitela ga je zato zebrao šolski stolec pri Sv. Jürji i ga kak takšega tüdi priporačao za odobritev okrajni šolski svet v Ljubljani. Černi je prineso redna svedočanstva, niti sence kakše protizakonitosti pri njem nese najšlo. Ka ga je potem, ka je postao slovenski vučiteo vogrski sod brez njega, brez njegovoga zaslišanja obsodo, nikomi ne da prava, da bi té sod za pravičen meo. To pa tem bole, ár nešteti ešče dnesden trpijo po vo-
grskih vozah kak boljševiki, šteri niti znali neso ka je boljševizem, a krivično so je tožili i na edno ovadijo taki zapri!. Pitajte samo g. Klekl Jožefa doienskcga g plivanoša, ki so z temi nedužnimi žrtvami bili v zaperi, oni Vam povejo, kakše krivice se godijo nedužnim na rovaš boljševikov. Nadale ne smemo pozabiti, ka ne je Černi jedini, če je bio zaistino boljševiškoga mišljenja, nego poleg njega keliko trdijo, še v Prekmurji, ki so se od njega bolje eksponérali. Č i se ednomi odpüsti krivica, ar se pobol-šao, se more tüdi Černiji, ki se je od diügih še bole pobclšao. Z tem pa ešče nikak ne trdimo, da je Černi boljševik bio, to je ešče ne doka-zano. Obsodba na Vogrskom nema absolutne veljave, posebno če premislimo, za kakše reči se vöpovejo. Pred kratkim se je neki madjarski vučiteo v etakšo formo zgučao: ve grofi tüdi nedo na veke ladali. I znate kakšo kaštigo je dobo za te reči ? Zgübo je vučitelsko slüžbo, pa bio dober, miren Človek i vučiteo. Po toj zadnjoj obsodbi bi prišli do toga zakljüčka, ka bi vogrske pravde zaprle v Prekmurji ne samo skoro vse vučitele, ki so z preka prišli sem poleg nešterih domačinov, nego celo agrarno reformo i vse liberalce. — Med kommunistom i kommunistom je veliki razloček, dobro raziočüjmo, ka nikomi krivice ne napravimo.
Vsem županom sobočkoga okraja damo na znanje, naj se sept. 25. v Soboti v Dittrichovoj dvorani ob poldevetoj vöri zberejo. Spuni se te njihova žela. Nastavi se županska zveza za Gornje Prekmurje.
V Črensovcih je Živinsko senje septembra 19. v pondelek.
Invalidom i vojnim dovicam na znanje. Iz lendavskoga okraja kakti z beltinske, bogojanske, dobrovničke, dolnjelendavske, törjanske i črensovske fare invalidi i vojne dovice naj pošljejo sept. 19. v pondelek v Črensovce iz vsake vési ednoga svojega zastopnika. Tü naj bode predpoldnom ob desetih pri uredništvi Novin. Té zastopnik naj prinesé zapisano vse tiste invalide, i dovice, ki ne dobijo penzije. Ne trebe zato vsem se hoditi, nego vsake vesi invalidi i dovice si zvolijo ednoga zastopnika, ki prek da njihove žele. —- Sept. 20. v tork predpoldnevom ob devetih naj se z Goričkoga jávijo v Križovcih pri cerkvi evangeličanskoj. Te den zaodvečara ob treh pa v Soboti pri Dobrai. — Sept. 21. v sredo naj se predpoldnom ob devetih zglasijo zastopniki invalidov i dovic i ešče ostalih gornjih krajov na Cankovi.
Kniga „Prekmurje“ spisali jo dr. Slavič, profesor vseučelišča, se dobi v, Črensovcih pri Kocet Ivani trgovci za 20 K.
4
NOVINE
1921. 18. sept.
Tajništvo protikrščanske demokratske stranke (J D. S.) je v Soboti prevzeo trgovec Brumen poleg katoličanske cerkve.
Vsaki se naj pravočasno poskrbi z zimskim blagom, ár se cene blagi bodo sledkar gotovo zvišale. V znanoj trgovini Sršenovoj v Lotmerki so páli dobili velike vnožine zimskoga blaga posebno moških i ženskih štofov po celo zmernih cenah. Što šče sebi dobro, naj ide v Lotmerk k Sršeni küpüvat.
Opozarjamo rezervne oficirje, ki spadajo pod mariborski vojni okrug, da se morajo čimprej pismeno prijaviti komandi mesta v Mariboru. Prijava mora obsegati: a) čin, b) ime in priimek, c) poklic in e) stanovanje. Odredbe glede prijave rez. oficirjev pri svojih pristojnih vojnih okrugih ostanejo tüdi naprej veljavne.
Ob priliki našega preseljavanja iz D. Lendave vsem poznancom i priatelom, od šteri smo se za voljo kratkoga časa ne mogli posloviti, tem potom rečemo prisrčni z „Bogom.“ I prosimo, naj nas obdržijo ešče ná dalje v spomini.
Halász Franc i drüžina.
Bucsuzó. Alsólendváról való távezásunk alkalmából ez uton mondunk „Istenhozzádot“ mindazon jóbarátoknak és ismerősöknek, akiktől az idő rövidsége miatt személyesen el nem bucsuzhattunk. S egyuttai kérjük, tartsanak továbbra is jóemlékezetükben.
Halász Ferenc és családja.
Na podlagi ukaza. Gospoda Ministra i Mornarice F. DJS. broj 45215. z dne 26. avgusta t. l. se pozivljajo vsi rezervni oficirji bivše avstro-ogrske ter črnogorske armade, kateri so že sprejeti v skupno armado Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi oni, kateri so prej v srbski vojski slüžili, in kateri imajo svoja stalna bivališča v območju okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Ljutomer in Konjice ter sodni okraj D. Lendava, v svrho polaganja ustmene in pismene prisege za 18. septembra 1921. na jednodnevno vežbo v vojski k komandi Mariborskog vojnog okruga v Maribor. Prisega se vrši točno ob 8 uri v II. artilerijski podoficirski šoli v Mariboru. Vsak naj prinese seboj svoj pečat, vosek, eno celo polo papirja in peresnik.
Dom i svet.
V Belgradi politično delo počiva. Ministerski predsednik Pašič, se je odpelao v Pariz, da poroča našemi kralji Aleksandri, šteri se ešče itak v Parizi zdržavle, od dogodkov najnovej-
ših časov, da Pečüh i Baranjo so naše čete mirno brez vsakoga incidenta spraznile. Trije ministri so bili na velkom ljubljanskom senji, štero je trpelo od 2. sept. pa do 12. Samo minister Pribičevič je ostao v Belgradi, do straži ministersko poslopje. Ministerski sej tüdi ne bo dotečas, ka ministri vküper spridejo. Narodna skupščina ta oktobra zadnje dni bo vküper pozvana, te se preselijo naši poslanci zopet v Belgrad. — G. Stojan Protič za kratek čas bo začeo svojo politično akcijo. Protič je velki priateo Slovencov i Hrvatov, zdaj se par tjednov zdržavao na Hrvatskom i Slovenskom i meo pogovarjanje z našimi glavnimi politiki. 15. oktobra de začeo izdavati novi svoj list „Preporod“ ali „Osvit“.
Austrija. Austrijsko vojaštvo je zaselo prvi del Zapadne Vogrske (Nyugat-Magyarország), dale pa ne vüpajo, ar se tom nahaja ešče vogrsko vojaštvo. Nemiri so velki vsepovsod. Ljüdstvo proti stoji austrijskim vojakom i nešče biti pod Austrijo. Na več mestih je prišlo do krvavoga boja med vojaštvom i vstaši. Več oseb je bilo ranjeni ali zgrableni. Austrijsko vojaštvo je odegnalo plebanoša iz Királyfalve, Horvatha, šteroga so pa izpüstili za 16 austrijski vojakov, štere so Vogri zgrabili. V Dunajsko Novo mesto (Bécs-Ujhely) je prišlo dosta talijanski vojakov. Či bi se Vogri proti postavlali i nebi šteli z mirnim potom izprazniti celo Zapadno Vogrsko, kak je to mirovna konferenca določila, te antantine čete zasedejo te del Vogrske i ostanejo tam dokeč se razmere ne pobogšajo. Držale do gori red i mér. Kak Nemški listi pišejo, je italijanska vlada včinila oster stopaj v Budapešti, da pripravi vogrsko vlado na to, do more gor nehati pri meji z svojimi vojaškimi napadi.
Francija. Danešnja francoska Briandova vlada bo odstopila. Nameravajo na novo preosnovati celi ministerski kabinet, finančni minister tüdi bo novi.
V Albaniji je na dnevnom redi dnes pitanje albanskoga
prestola (trona) Za prestol sta dva kandidata knez Wied, ki je že bio enkrat v Albaniji i sin pokojnoga Abdul Hamida. Wied herceg je zdaj na Tirolskom. V Albaniji pa dela tüdi eden močen párt, šteri šče, da bi se Albanija zdrüžila ali z Jugoslavijov, ali pa z Grčijov.
K odaji skoro novi amerikanski
gramofon
z 90 najnovejšimi slov.- hrv.- magyars,- i nemškimi notami. Kje, povej Uredništvo.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Iz amerike nazáj prišlim lüdim!
Odá se v Sebeborci 1 lepi falat grünta v ednom faláti, okoli 13 plügov. Blüzi telko drv se na funduši najde, ka se za edno hrambo cigel zažgé. Pitanje pri
Vogler Károlyi
Cankova.
Naznanilo. Naznanjam c. občinstvi D. Lendave, da z dne 17. sept. odprem zimsko kopališče. Kopališče je odpreto vsaki pétek i soboto. Sprejmam tüdi vsakovrstna kleparska (bádogos) dela. Spoštovanjom Šipoš, klepar in lastnik kopališča.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.