OB PODELITVI ODLIKOVANJA ZGODOVINSKEMU ARHIVU V LJUBLJANI (Slavnostni govor ob podelitvi odlikovanja 5. novembra 1979) IGNACIJ VOJE V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da v imenu predlagatelja za odlikovanje, odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo, prvi če- stitam članom kolektiva Zgodovinskega ar- hiva v Ljubljani za visoko odlikovanje »Red zaslug za narod z zlato zvezdo«, s katerim vas je odlikoval predsednik republike Josip Broz- Tito ob 80-letnici delovanja vaše arhivske ustanove. Naj mi bo dovoljeno, da v tem slovesnem trenutku podam utemeljitev za odlikovanje, vendar se pri tem ne morem izogniti navaja- nju najnujnejših podatkov iz historiata Zgo- dovinskega arhiva v Ljubljani. Mestni arhiv ljubljanski je začel delovati leta 1898, ko je bil nastavljen pesnik Anton Aškerc kot mestni arhivar. Takrat je prišlo do ločitve zgodovinskega gradiva ljubljanske mestne uprave od tekoče registrature. Čeprav je ustanovitev arhiva zasluga takratnega žu- pana Ivana Hribarja, ki je Aškerčevo namesti- tev dosegel z namenom, da v prvi vrsti po- maga reševati eksistenco tedaj vodilnemu slovenskemu pesniku, izpričuje istočasno do- ločno zavestno kulturno prizadevanje. Spe- cifičnost pri nastajanju Mestnega arhiva ljubljanskega je v tem, da ta ne izhaja iz zbirateljske dejavnosti, ki bi segala v po- ljubno provenienco, marveč se polagoma organsko razrašča iz ene same prove- nience, mestne uprave in njenih uradov. S to odločitvijo ljubljanske občine je postal Mest- ni arhiv najstarejša ljubljanska kulturna ustanova. Aškerc ni službe arhivarja jemal koli sinekuro, temveč je v svojem poklicu vi- del resno službeno obveznost. Pod arhivarjem Aškercem je Mestni arhiv doživel prvo obdobje stalnega arhivskega de- la, ki je bilo po vsem, kar nam je znanega o njem, vseskozi na strokovni ravni. Kot ar- hivar je Aškerc organiziral tudi mestno stro- kovno knjižnico, prvi uvedel zbiranje slo- venskega časopisja in opravljal še druge bib- liotekarske posle. Poleg tega je imel obvez- nosti z zbiranjem slik ter raznih muzejskih predmetov, ki so bili pozneje podlaga za usta- novitev Mestnega muzeja. Tako je postal ar- hiv pod Aškercem tisto jedro, iz katerega so. 6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 se sčasoma razvile druge samostojne kulturne ustanove v Ljubljani: Mestni muzej in Slo- vanska knjižnica. Kot pri vsaki tovrstni ustanovi tudi pri Mestnem arhivu ljubljanskem ločimo več ob- dobij, med katerimi so bila nekatera bolj, druga manj uspešna. Po Aškerčevi smrti leta 1912 pa vse do leta 1935, torej okrog 23 let, je mesto Ljubljana sicer imela arhivarja, včasih celo po dva hkra- ti, toda resničnega dela na arhivalijah skoraj ni bilo. Prevladalo je stališče, da je bilo me- sto arhivarja ustanovljeno z namenom, da se slovenskim pisateljem-leposlovcem preskrbi primerna eksistenca, tako da bi se čim manj ovirani mogli udejstvovati v svojem pisatelj- skem poklicu. Na tem mestu najdemo Otona Župančiča, Manico Komanovo in druge. Leta 1923 je bil za mestnega arhivarja imenovan Vladislav Fabjančič, s čimer je bil ta princip prekinjen. Vendar je tudi Fabjančič v prvem obdobju deloval predvsem kot publicist in o kakšni izrazitejši aktivnosti pri ahrivskem de- lu ni sledi. Vključitev Mestnega arhiva ljubljanskega v sestav leta 1933 ustanovljenega Kulturnega odseka pri mestni upravi pomeni dokončno afirmacijo arhiva. Arhiv začne redno poslo- vati ter dobi prve statutarne določbe (1936). Izboljšali so se pogoji dela. Konec leta 1935 se je arhiv preselil iz neustreznih prostorov na Rotovžu v novo pridobljeno Auerspergovo palačo na Križevniškem trgu. Arhivski fondi so se bistveno razširili s prevzemom novej- še mestne registrature. K spremenjenemu po- slovanju je v mnogočem prispeval prav V. Fabjančič, ki je po vrnitvi v arhiv spreme- nil svoj odnos do njega in mu je tako postal arhiv poglavitno delovno področje. Poudarim naj še dejstvo, da je bil v stari Jugoslaviji Mestni arhiv ljubljanski sploh edini mestni arhiv s posebnim arhivarjem. Po osvoboditvi leta 1945 se začne za Mestni arhiv ljubljanski novo obdobje izredno dina- mičnega razvoja. Tudi v tem obdobju se po- javljajo krize 'n nihanja, mnogo je bilo iska- nja novih poti in usmeritev, mnogo projektov in pobud, velikokrat je kolektiv Mestnega ar- hiva pri svojem strokovnem delu oral ledino na dotlej neobdelanem arhivskem polju. Prva leta po osvoboditvi so maloštevilni arhivski delavci reševali predvsem arhivske fonde raz- puščenih ustanov, delovnih organizacij, pod- jetij in društev na področju Ljubljane. Po njihovi zaslugi je b:lo rešeno mnogo drago- cenega arhivskega gradiva. V prehodnem obdobju 1945 do 1950 so bili ustvarjeni osnovni kadrovski pogoji za na- daljnji razvoj in opravljene bistvene spre- membe v namembi in dejavnosti Mestnega arhiva ljubljanskega. V drugi polovici leta 1950 je MALj začel poslovati kot proračunska ustanova, kar je omogočilo bolj samostojno in sistematično delo ustanove. Konec leta 1950 je prevzel vodstvo MALj dr. Sergij Vilfan. Z njegovim prihodom se začne pravi razmah MALj kot sodobne arhivske ustanove. Nadaljnja faza v razvoju arhiva je nasto- pila leta 1953, ko se je pričelo reševanje ar- hivskih prostorov. Pridobivanje in adaptaciju prostorov na Magistratu je trajala do leta 1960, ko je pridobil arhiv v severni stavbi Magistrata nova skladišča, vsaj tedaj verjet- no najbolj sodobna v Jugoslaviji. Od 60 tm v Aškerčevem času so se kapacitete arhivskega gradiva na Magistratu ustalile na približno 3000 tm. Novi delovni pogoji so omogočili, da je dosegla urejenost gradiva tisto stopnjo, ko je postala večina fondov vsaj v glavnem upo- rabna. Pospešeno delo na inventarizaciji je dalo podlago za objavo splošnega pregleda fondov iz zbirk arhiva, prvega tovrstnega pre- gleda v Sloveniji. V tem času so bili položeni temelji za in- tenzivnejše udejstvovanje sodelavcev MALj na področju zgodovinopisja. Pospešeno se je začelo razvijati znanstveno-raziskovalno delo na preučevanju zgodovine Ljubljane. Ker po- manjkanje prostorov ni omogočalo širše ak- cije za dokončno ureditev arhiva, zlasti ne za sistematično vključitev novejših arhivalij v sestav arhiva, se je v tem času strokovno ar- hivsko delo usmerilo na obdelavo starejših arhivalij. Temu primerno je bila usmerjena personalna politika. Predvsem se je povečalo število uslužbencev z visokošolsko izobrazbo, sposobnih za znanstveno raziskovalno delo. Glavni cilj te usmeritve arhiva je bila izde- lava raznih monografskih spisov o zgodovini mesta Ljubljane. Reorganizacija ljudskih odborov, ki je 1. septembra 1955 uvedla temeljne spremembe v upravni razdelitvi in strukturi organov ljud- ske oblasti, pomeni tudi za MALj nadaljnji mejnik zlasti glede njegove perspektive stvar- ne in krajevne pristojnosti. Tako so začeli pri- hajati v takratni MALj prvi fondi, ki so na- stali na območju Ljubljane po osvoboditvi. Prevzeti je bilo treba zelo mlado gradivo, po- gosto v slabem ali docela neurejenem stanju. Arhiv je od vsega začetka posvečal posebno pozornost temu gradivu, zavedajoč se da predstavlja ta dokumentacija izredno po- membnega obdobja v našem družbenem raz- voju primarno arhivsko gradivo. V zadnjem času so bili pri obdelavi tega sodobnega gra- diva doseženi vidni rezultati. Ti rezultati pa se povezujejo z napori delavcev arhiva, da bi se ohranilo najpomembnejše gradivo, ki se- daj nastaja. Med prvim je MALj organiziral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 7 stalno evidenco na terenu. Vzporedno s tem je bilo mogoče pripraviti analizo o stanju ar- hivskega gradiva iz časa po osvoboditvi, pri čemer je ta analiza prerasla v prikaz stanja na področju Sloven je. Na začetku leta 1957 se je tudi v MALj uvedlo družbeno upravljanje, ki je kmalu pokazalo pri delu ustanove pozitivne rezulta- te. Fo sprejetju zakona o arhivskem gradivu in o arhivih (leta 1966) ter na podlagi zakona yprej,eti republiški program arhivskega omrežja je bila ustvarjena podlaga za prerast, Mestnega arhiva ljubljanskega v regionalni zavod. Arhiv je začel delovati na območju 24 občin. Povečana dejavnost je terjala organi- \ zacijsko preosnovo zavoda. Izoblikovane so bi- le štiri enote: za Ljubljano in ljubljanske ob- čine — ta enota je obdržala stari naziv Mest- ni arhiv ljubljanski, za zunanjo ljubljansko regijo (tudi s sedežem v Ljubljani), za Gorenj- sko (s sedežem v Kranju) in za Dolenjsko ter Belo krajino (s sedežem v Novem mestu). Ta- : ko zasnovani program se je začel izvajati v letu 1972, ko je prevzel vodstvo zavoda dr. Jo- i 8^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1930 Že Zontar. Reogranizacijo so omogočili pred- vsem izboljšani materialni pogoji. Leta 1973 je zavod prevzel naziv Zgodovinski arhiv Ljub- ljana. Iz pretežno znanstveno-raziskovalne usmer- jenosti v prejšnjem obdobju se je Zgodovin- ski arhiv preorientiral v izvajanje temeljnih nalog arhiva na podlagi zakonskih določil, to je, službe varstva arhivskega gradiva. Vse bolj je prihajala v ospredje arhivsko strokov- na usmeritev. Seveda so se pri tem sodelavci zavoda zavedali, da znanstveno delo ne sme biti zapostavljeno. S svojim aktivnim delom dokazujejo, da povezujejo arhivsko strokovno in znanstveno dejavnost. Organizacijska preosnova je terjala izbolj- šavo materialnih pogojev dela. V Ljubljani je bilo vprašanje prostorskih kapacitet zado- voljivo rešeno, na izvenljubljanskem območ- ju pa je bilo vprašanje skladiščnih prostorov izredno težko rešljivo. Z dogovarjanjem in neutrudnim prizadevanjem je arhiv tudi to vprašanje v precejšnji meri rešil. Danes raz- polaga arhiv s 13 skladišči, primernimi za hrambo arhivalij. Arhivsko gradivo se je namreč izredno povečalo. Od okrog 3000 tm leta 1972 hrani Zgodovinski arhiv danes preko 7000 tm arhivskega gradiva. Vodstvo arhiva stremi za tem, da bi čimbolj posodobilo op- remo. Omeniti je treba, da imajo v Zgodovin- skem arhivu najmodernejšo aparaturo za mi- krofilmanje arhivalij. Posebno pozornost posveča vodstvo arhiva kadrovskemu vprašanju. Zelo se je v zadnjem ča.su povečalo število zaposlenih, pri tem je naglašena orientacija po oblikovanju ustrez- ne kadrovske strukture. Pozornost je usmer- jena tudi v izobraževanje kadrov. Izdajateljska dejavnost je bila izredno bo- gata in plodna. Arhiv je dosegel pomembne rezultate pri preučevanju zgodovine Ljublja- ne. Po eni strani gre za veliko število razprav o zgodovini Ljubljane, ki so jih objavili so- delavci arhiva v raznih revijah in časopisih, po drugi strani pa za serijo publikacij, ki jih je izdal arhiv. Od predvidenega načrta, po katerem naj bi Zgodovino Ljubljane v ka- kih treh zvezkih obdelali v kolektivnem delu zaokroženo in kot celoto, je izšla leta 1955 samo 1. knjiga (Geologija in arheologija). Kasneje o sodelavci arhiva pripravili in iz- dali krajši poljudnoznanstveni prerez skozi mestno zgodovino »Ljubljana, podobe iz nje- ne zgodovine« (Ljubljana 1962, na 182 stra- neh, z ilustracijami in zemljevidi; leta 1965 je izšla bolj ugledna trojezična slovensko- italijansko-nemška izdaja). Velik uspeh in napredek pomeni dvanajst zvezkov »Gradiva za zgodovino Ljubljane v srednjem veku« (Ljubljana 1956—1968), ki jih je v veliki ve- čini pripravil za objavo Božo Otorepec. S tem da je to doslej v veliki meri neznano gradivo postalo dostopno, se tudi odpirajo nove na- loge. Za preučevanje razvoja Ljubljane po osvoboditvi pomeni »Gradivo o razvoju Ljub- ljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 do 1955« (izšlo 1956) dragocen priročnik. Ar- hiv je izdal tudi serijo monografskih študij o razvoju Ljubljane v zbirki »Razprave«. V štirih zvezkih v letih 1958—1977 so izšle štu- dije iz ljubljanske družbene in gospodarske zgodovine od najstarejših časov do srede 19. stoletja. Tehten prispevek k arhivistični stro- ki je prvi celoviti pregled fondov Mestnega arhiva, objavljen v publikaciji »60 let Mest- nega arhiva ljubljanskega>< (s sodelovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Srgej Vlfan, Ljubljana 1959). Leta 1979 je začel Zgodovin- ski arhiv izdajati novo serijo »Gradivo in razprave«. Kot prva številka te serije so izšli ^^Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz ar- hiva Škofja Loka od 1861—1919« (zbral in uredil France Stukl). V načrtu je v okviru te serije izdaja Vodnika po fondih in zbirka arhiva kot temeljit pregled dosedanjega stro- kovnega dela od zadnjega tovrstnega pregle- da leta 1959. Živahna je tudi splošna publicistična de- javnost, ki ima namen popularizirati arhiv- sko stroko in prispevati k osveščanju naših občanov. O delu in namenih arhiva je bilo objavljenih več prispevkov v lokalnih časo- pisih, tovarniških glasilih in priložnostnih brošurah. Vidna dejavnost arhiva je prirejanje ar- hivskih razstav. S pridobitvijo novih prosto- rov na Magistratu 1957 je bila urejena tudi razstavna dvorana, ki pa danes ne služi več temu namenu. Prva zelo odmevna razstava je imela naslov »Razstava ljubljanskih do- kumentov«. Imela je poučen pa tudi praktičen namen. Od drugih razstav naj omenim pred- vsem razstavo »Starejša ljubljanska industri- ja« in razstava z naslovom »O obnovi in so- cialistični graditvi v letih 1945 do 1947«. Ta razstava je pokazala, da kolektiv posveča po- sebno pozornost obdelavi gradiva po letu 1945. Izrazito krajevno-zgodovinski značaj je imela razstava ob I. simpoziju slovenskih zgo- dovinarjev o krajevni zgodovini v Domžalah 1977. leta in razstava ob 750-letnici Kamni- ka, ki je bila odprta oktobra 1979 v Kamni- ku. Ne moremo iti mimo pomembne vloge Zgo- dovinskega arhiva na družbenem in kultur- nem področju mesta Ljubljane in širšem slo- venskem prostoru. Da bi delo na preučevanju krajevne zgodovine potekalo čimbolj načrt- no in strokovno, je Zgodovinsko društvo za Slovenijo ustanovilo leta 1952 sekcijo za kra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 9 jevno zgodovino. S tem je bil ustvarjen po- goj za uresničitev zamisli, ki je bila izrečena na občnem zboru ZDS leta 1948. Predlog je bil, naj bi ZDS poleg Zgodovinskega časo- pisa začelo izdajati še revijo za zgodovino slovenskih mest, ki bi imela poseben pouda- rek na gospodarski zgodovini. Sedež »Sekcije za krajevno zgodovino« je postal Mestni ar- hiv ljubljanski. Tako so znanstveno razisko- valne naloge na področju krajevne zgodovine dobile pomembno mesto med nalogami Mest- nega arhiva ljubljanskega, pomembnejše me- sto, kot ga imajo take naloge pri podobnih arhivih pri nas. Utemeljenost take usmeritve dokazujejo tudi rezultati, ki so bili doseženi pri tem delu. Ena od konkretnih nalog sekcije je izdajanje »Kronike, časopisa za krajevno zgodovino^^. Priprave za izdajanje te druge, specializirane revije Zgodovinskega društva za Slovenijo, so bile izvedene v okviru Mest- nega arhiva leta 1952. Tu deluje uprava Kro- nike do letošnjega leta je bil sedež ured- ništva. Revija izhaja sorazmeroma redno, tri številke letno. Doslej je izšlo 27 letnikov. Z zamenjavo se je bogatil fond knjižnice Zgo- dovinskega arhiva, V založbi Kronike so za- čele izhajati daljše monografije v posebni seriji »Knjižnica Kronike«. V okviru te seri- je je do leta 1971 izšlo 5 zvezkov. S prispevki so sodelovali tudi sodelavci Mestnega arhiva. Visoko priznanje od naše družbene skupnosti obvezuje kolektiv Zgodovinskega arhiva v Ljubljani, da še naprej kot arhivska ustano- va, ki: je najbolj poklicana za delo na področ- ju krajevne zgodovine, daje zatočišče »Sek- ciji za krajevno zgodovino ZDS« in prispeva k rednemu izdajanju Kronike ter sodeluje pri njenem oblikovanju. Ne moremo tudi mimo dejstva, da je Zgodovinski arhiv dosledno uveljavil samo- upravne odnose in se samoupravno organi- ziral. Kljub problemom, ki se pojavlja- jo zaradi dislociranosti kolektiva, je uspelo uvesti visoko storilnost na področju ar- hivistike. O vseh odločitvah vodstva je redno seznanjena delovna skupnost. Po- membno vlogo igra svet arhiva, ki ga sestav- lja 7 voljenih zastopnikov kolektiva in 7 de- legatov družbenih skupnosti. Delegatsko je Zgodovinski arhiv povezan z vsemi kultur- nimi skupnostmi, ki finansirajo poslovanje arhiva. Enote zunaj Ljubljane se povezujejo z bazo, to se pravi, s samoupravnimi interes- nimi skupnostmi in občinskimi skupščinami. Zgodovinskemu arhivu je v precejšnji meri uspelo, da izvaja svobodno menjavo dela z družbenopolitičnimi skupnostmi in združe- nim delom. Visoko državno odlikovanje in današnja proslava predstavljata nadaljnjo moralno vzpodbudo kolektivu Zgodovinskega arhiva v Ljubljani pri strokovnem delu in pri deležu preučevanja slovenske krajevne zgodovine. Predlog za odlikovanje, ki ga je dal odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo, je dokaz plodnega in uspešnega sodelovanja med arhi- varji in zgodovinarji. LITERATURA 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega (S sode- lovanjem kolektiva ustanove sestavil dr. Sergij Vilfan), Ljubljana 1959; Jože Žontar, 75 let Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, katalog Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973, str. 9 do 11; Sergij Vilfan, Stanje in perspektive sintetič- nih 'prikazov zgoddvine Ljubljane, Razprave, zv. 2, Ljubljana 1971, str. 3—8