vilnih publikacijah in k jer se često pojavljajo parcialni in raznovrstni pogle­ di na taksonom ijo prsti. Poleg osrednjega poglavja knjige, ki navaja tipe prsti, im a učbenik še štiri k rajša poglavja. V uvodnih dveh poglavjih avtor na kratko opiše splošno problem atiko vsake klasifikacije in nato še spregovori o klasifikaciji prsti. Temu poglavju sledi prikaz definicij in oznak posameznih horizontov in pod- horizontov v profilu prsti. V najobsežnejšem srednjem poglavju knjige so podrobneje opredeljeni posamezni poglavitni tipi p rsti pri nas. Temu pregledu služi za osnovo že pred nekaj leti sprejeta klasifikacija prsti (A. Škorič, G. Filipovski, M. Čirič: Klasi­ fikacija tala Jugoslovije, Zagreb 1973), ki deli vse naše p rsti na oddelke, razrede in tipe. Posamezne enote p rsti so predstavljene z definicijo, nato pa s krajšim opisom njihove morfologije te r kemičnih in fizikalnih lastnosti. Opis zajema zlasti tiste, ki so vidne in merljive. Pri nekaterih tipih avtor navaja tudi razprostranjenost in delež po posameznih republikah. Koristno bi bilo, da bi bili navedeni podatki tudi za Slovenijo, vsaj za nekatere glavne prsti (npr. rjave prsti). Prikaz posameznih tipov p rsti zaključuje navedba o rastn ih raz­ m erah in možnosti uspevanja kulturnih ali naravnih rastlin na določenem tipu prsti. Predstavitev posameznih tipov prsti zelo dobro dopolnjujejo barvne fo­ tografije njihovih profilov. Te fotografije dokaj povečajo nazornost besedila, saj v naši literaturi skoraj ni barvnih posnetkov naših tipov prsti. Med veči­ nom a odličnimi posnetki je tudi nekaj nejasnih fotografij, p ri katerih težko določimo posamezne horizonte (npr. distrično rjava p rst ali eolski peski). Knjigo zaključuje poglavje o razprostranjenosti naših prsti in o glavnih tipih p rsti p ri intenzivni rastlinski proizvodnji. Na koncu knjige so navedene razlage glavnih pojmov uporabljenih v tekstu in kazalo imen. Posebno vrednost knjige predstavlja karta (1:2 000 000), ki prikazuje raz­ širjenost p rsti v Jugoslaviji. Izdelana je na osnovi karte FAO v m erilu 1:1 000 000, ki jo ta m ednarodna organizacija pripravlja za vso Zemljo. Tako nam ta karta, vezana na m ednarodno legendo, nazorno predstavi p rsti pri nas. K arta je zelo dober učni pripom oček pri pouku regionalne geografije Jugo­ slavije. Ob tem bi želeli, da bi km alu dobili podobno karto tudi za Slovenijo. Lovrenčak F. Geografija, Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, 1977, str. 272 Leksikon Cankarjeve založbe z naslovom Geografija je prirejen po »Her­ der Lexikon Geographie«, ki ga je izdala založba H erder leta 1972. Zajema množico pojmov različnih znanstvenih disciplin. Zbrana in obdelana so gesla s področja geografije, geologije, meteorologije, ekologije, prom eta, urbanizm a, politične ekonomije in sorodnih strok. Posamezna gesla so obdelana v nekaj besedah ali stavkih, nekatera pa so dopolnjena z ilustracijam i in preglednimi tabelami. Gesla si sledijo po abecednem redu ne glede na stroko, iz katere izhajajo. Kljub strokovnosti, so posamezni pojm i obdelani razumljivo. Geo­ grafska gesla, ki sta jih pripravila dr. Jakob Medved in dr. Franc Lovrenčak, dopolnjujejo številne skice. Razumljivost teksta pri posameznih geslih ter ilustracije omogočajo, da se lahko leksikona poslužuje širok krog bralcev, ki jih zanim a geografija in se želijo z njo podrobneje seznaniti. N am enjen pa je tudi pedagogom ter študentom geografije in sorodnih strok, ki želijo u trd iti ali razširiti svoje znanje. Plut Dušan Transformation of Rural Areas. Proceedings of the 1-st Polish — Yugoslav Geographical Seminar, Ohrid, 24—29 May, 1975. Institu te of Geography and Spatial Organization PAN. Warszawa 1978. Dolgoletno sodelovanje jugoslovanskih in poljskih geografov pri prouče­ vanju agrarnogeografskih problemov na Poljskem in v Jugoslaviji, je leta 1975 dobilo še novo obliko v poljsko-jugoslovanskem sem inarju. Dvajset referatov 14 — GEOGRAFSKI VESTNIK 209 s tega sem inarja (prebranih je bilo 26) je izšlo v posebnem zborniku v angleš­ kem in francoskem jeziku. Jugoslovanski avtorji iz skoraj vseh republik in pokrajin so prispevali polovico referatov, drugo polovico pa sodelavci raznih poljskih geografskih inštitutov. Glede na značaj sem inarja, obravnavajo prispevki problem e agrarnega ali vsaj podeželskega prostora in agrarne produkcije. V ospredju so zlasti specifični problem i posameznih območij, p ri Poljakih pa tudi cele države. Slednji so metodološko dobro zasnovani pregledi nekaterih problemov poljske agrarne produkcije in agrarne strukture, k ar pri jugoslovanskih prispevkih pogrešamo. Lahko bi celo rekli, da so jugoslovanski prispevki podoba trenu t­ nega stan ja znanstveno-raziskovalnega dela na področju agrarne geografije, ki je doseglo višek sredi sedem desetih let s prvim jugoslovanskim agrarno- geografskim simpozijem. Ob nedvomno novih kvalitetnih metodoloških pri­ stopih pa obseg agrarnogeografskih raziskovanj iz navedenega obdobja ni bil presežen, k ar je že jasno pokazal jugoslovanski simpozij o vaških naseljih in agrarni produkciji 1972. leta v Ohridu. Sicer pa zbornik ne prinaša le prispevkov z agrarnogeografsko proble­ matiko. Čisto teoretične narave so prispevki o agrarni pokrajini kot večnamen­ skem prostoru (W. Stole) in o m etodologiji agrarnogeografskih proučevanj v gorskih obm očjih (J. Medved). Še posebej velja to za teoretično in metodološ­ ko poglobljeni prispevek A. Kostrowickega o povezavi med prirodnim okoljem in oblikami ure jan ja okolja v ruraln i pokrajini. O transform aciji agrarne strukture, o sprem em bah in produkcijski usm erjenosti v individualnem km e­ tijstvu te r o prostorskih sprem em bah tipov individualnega km etijstva v po­ vojnem obdobju na Poljskem pišejo W. Tyszkiewicz, R. Kulikowski in J. Szyr- m er te r R. Szczesny. Ožje agrarnogeografske problem e vpliva m esta na okolico obravnavajo še M. Lutovac za Beograd in J. Grocholska za Warszawo, med­ tem ko M. Klemenčič piše o problem ih v zvezi z opuščanjem obdelave zem­ lje. Vsi drugi prispevki obravnavajo neagrarne inovacije na podeželju kot dejavnike njegove transform acije. Med temi izstopajo problem i agrarnega prebivalstva. J. R ajm an piše o urbanizaciji in poklicni opredelitvi prebivalstva v Zg. Šleziji, A. Jagielski o povojnih sprem em bah agrarnega prebivalstva na Poljskem, A. Puška o podobnih problem ih na Kosovu in M. Panov o prebi­ valstvenih sprem em bah v M akedoniji pod vplivom urbanizacije. Ostali prispevki, razen tistega o oskrbi v občini Slovenska Bistrica (M. Pak), pa obravnavajo socialnogeografske problem e transform acije agrarne pokrajine pod vplivom proizvodnje hm elja (M. Natek) in turizm a (A. Jackow- ski, Z. Pepeonik, A. Stojmilov in V. Gramatnikovski), m edtem ko B. Jačinovič piše o najnovejših agrarnih problem ih v Pologu. M arijan Klemenčič Dvoje poročil o narodnostnih m anjšinah Vladimir Klemenčič, Matjaž Klemenčič: Položaj slovenačke m anjine u austrijskoj Koruškoj u svetlu istorijskih i socijalno-geografskih procesa. Glo­ bus IX, 9, Beograd 1977, str. 56—88. Slovenska geografija posveča precejšnjo pozornost nacionalno mešanim območjem, tako s Slovenci poseljenim i območji zunaj državnih m eja, kot ozemljem, ki so poseljena z Madžari in Italijani v SR Sloveniji. Tovrstne razi­ skave so tudi v svetovnem m erilu številne, saj se je pokazal poseben vpliv narodnostne m ešanosti na razvoj narodnostno m ešanih območij kot tudi širših predelov. N arodnostne m anjšine s pospeševanjem ali z zaviranjem prekomej- nih tokov vplivajo na svojstveno organizacijo in izgled pokrajine ob meji. Avtorja v šestih poglavjih predstavita osnovne značilnosti življenjskega boja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in sicer s prikazom po- litično-geografskih značilnosti Koroške, značaja koroške pokrajine, politične in pravne zgodovine koroških Slovencev, narodnostne sestave prebivalstva na Koroškem, sprem injanja položaja Slovencev zaradi preobrazbe gospodar­ stva te r oblik diskrim inacije koroških Slovencev v industrijsk i družbi.