MMer&ogtHum Mirain* Erster Theil. V. Stück. VI. Jahrgang /864. Aus g eg eben und versendet am 3. Mai 18 5 4. i'Doq -"'Itlr on "> tir.r ** /.*») •«•»:. . X • *;«>$ Deželni vladni list za krajnsko vojvodino. PopvI razdölk. V. Del. VI Tečaj 1854. Iz tl an in razpoHlan 3. Maja 1 8 5 4. t.aihach. Druck aus der Eger’schen Buchdruckerei. — V Ljubljani. Natisnila Rozalija Eg Pregled zapopada: Stran St. 20. Razglas c. k. ministcrstcv kupčije in dnarstva 8. Decembra 1853, zastran čolne tarife poterjene z Najvišjim sklepom 5. Decembra 1853 ........................................................................ 39 , „ 21. Ukaz c. k. ministcrstcv dnarstva in kupčije 8. Decembra 1853 zastran izpeljave čolne tarife, poterjene z Najvišjim sklepom 5. Decembra 1853 ...................................................................... 144 mlaeJk .t>& . tlv-üf I mdtirmü .8 ßvv.ißiib ni ■ >q»iJ 87i8l')t8liiiiÄ '.A .♦» , 0$ ; V 9l$fn) 'VlOlf '#11/70«; V 1 J «iS 'I' if»/ t 4Ptnli»r*»oe»€l •!8 fil! f \ j «) * 0^ J i 1". u ’ t Qyl*!oj*,0aB •- •** "" "i'r > / f' ih.iloo Jiii.v/vi 07* ’iiv/ > o *) i>»\ ‘♦Inj.) • /on iiib*i'• i*»:ifo7o^r !. , v .I *181 -IKimal .1 ;>()!« it»!« sx «I9>>! . m xi -on 9) 9K M9II9 <10 .ßlnfci «iilOT in i.Rtifaxin »r ilwvonüx i ^.i/jn/. o*l 07ßjl‘jqxi X » xi./Im iu\> ...A, Oi utuitvivm spielweise“ gehört, hierher, „namentlich ist hier einzureihen“, ln diesem Falle erstreckt sich die Tarifpost auch noch auf andere Waaren, als die beispielweise angeführten, und zwar auf alle, welchen nach dem allgemeinen Sprachgebrauche die Benennung zukommt, um die es sich handelt. Die tarifmässige Benennung selbst besteht in der Begel aus einem Hauptworte, welchem meist ein oder zwei Beiwörter als nähere Bestimmung beigefügt sind (dem Gattungs- und dem Artbegriffe), z. B. Baumwollwaaren, gemeine; Eisen, gefrischtes in Stäben nicht fa;omiirles; in einigen selteneren Fällen besteht die Benennung aus zwei oder mehren durch das Wort „und" verbundenen nicht gleichbedeutenden Hauptwörtern, mit oder ohne Beiwörtern (aus Unter ar te n), z. B. Ochsen und Stiere; Blei gegossenes, auch gerolltes und gezogenes Blei, Buchdrucker-Lettern, Stereotyp-Platten. §■ 2. Tarifmässige Erklärung der Art der Waaren. Jede Waare muss in der Begel Behufs der Zollamtshandlungen unter ihrer tarifmässigen, d. i. unter jener Benennung erklärt werden, unter welcher sie im Tarife in einer besonderen Tarifpost aufgeführt wird, und es ist nicht gestattet, statt derselben andere oder allgemeinere Namen zu gebrauchen. So z. B. darf Nanking nicht als solcher, oder bloss als Baumwollwaare, sondern muss als Baumwollwaare, mittel feine, erklärt werden. Wenn die tarifmässige Benennung aus zwei oder mehreren nicht gleichbedeutenden Benennungen (Unterarten) besteht, während der Waare nur einer dieser Namen zukommt, so ist sie auch nur mit dem letzteren Namen zu bezeichnen. So z. B. müssen Stiere oder Stereotyp - Platten als solche und nicht als Ochsen oder gegossenes Blei erklärt werden. Wenn im Tarife der tarifmässigen Benennung auch eine namentliche Aufzählung beigefügt ist, so wird gestattet, die Waare entweder mit der tarifmässigen Benennung oder mit jenem Worte zu bezeichnen, mit dem die Unterart, unter welche sie gehört, in der namentlichen Aufzählung aufgeführt erscheint. So z. B. steht cs frei, Haselnüsse als Haselnüsse oder als Nüsse zu erklären. Th eile einer Waare sind, falls sie nicht ihrer Beschaffenheit nach oder in Folge einer besonderen Bestimmung einer eigenen Tarifpost angehören, wie die ganze Waare zu erklären, z. B. Maschinen-Bestandlheile als Maschinen. § 6- Erklärung nach allgemeinen Benennungen. Unter besonderen Bedingungen kann ein Gegenstand bloss durch das Wort „W a ar e"‘, oder durch Angabe der Classe oder der Abtheilung, in welche er gehört, erklärt werden: Diese Bedingungen sind: 1. dass die Waare nicht in die Reihe derjenigen gehöre, mit welchen der beabsichtigte Verkehr (die Ein-, Aus- oder Durchfuhr) verboten oder nur gegen besondere Bewilligung gestattet ist; 12 2. Da teža blaga enega centa čiste teže, in col, ki po odločbah tega paragrafa na-nj pride ali se mora zavarovati, če je blago namenjeno za uvozno ali prevozno zacolanje, zneska pet in dvajset goldinarjev, če je pa blago namenjeno za izvozno zacolanje, zneska enega goldinarja ne preseže, in 3. da se razu» tega a) blago pošlje ali po c. kr. pošti in se zapiše po predpisu v poštne bukve; b) ali pa, da se blago, če gre samo za uvožnjo ali izvožnjo, zacola pri colnii, kjer je bilo povedano. Ako je povedan razdelek, kterega je kaka reč, more ta povedba, če nastopijo pogoji številk I in 2, tudi ti k rat zadostiti, če se blago ne pošlje po c. kr. pošti, ter je namenjeno za prevožnjo in se pri uvožnji ali izvožnji nakaže na kako drugo colnijo za volj dalj ih uredskih opravil. Če se kaka reč samo kakor ,,blago" pove, naj se za taisto najvišji glede na namembo blaga ustanovljeni col plača, ali naj se pa zavarova, če gre za zavarovanje cola; ako se pa v povedi razred ali razdelek naznani, kterega je reč, je taista podveržena najvišjemu, za uvožnjo ali izvožnjo tega razreda ali razdelka ustanovljenemu colu. Tako ». pr. se zainore sladkorjeva moka 10 funtov (liber) težka povedati za blago, za sladkor, sladkorjevo moko, in plača po tem, kakor je povedana, 25 gld., 5 gld., 1 gl d. 24 kr. ali 1 gld. ti kr. u voznine (cola od uvožnje.) Posebne vgodnosti, ki so blagu po c. k. pošti pošiljanemu v §§. 57 in 13ti postave za col in deržavno samoprodajo dodeljene, kakor tudi olajšave v povedi po železnih cestah ali na Iadijah pošiljanih reči se z nazočimi odločbami v ničemur ne premene, če so zaperti vozovi, ladij e ali pa posode, kakor za te ostro odločuje predpis 29. Novembra t. I. Tudi se ž njimi ne premene odločbe čez zunaj ni ali notrajni popolni ali nepopolni pregled blaga (gl. tudi §. 12). 8 7. Poved zloženega blaga. Iz raznih reči zloženo blago, ktero ne spada med drobno ali kratko blago (razdelek 75) ali sicer ni podverženo v tarifi posebnemu colu, kakor tudi zmesi, kterih sostavni deli gredo pod različne tarifne postavke, je treba, če tarifa ne odločuje kaj druzega, ne glede na razmero teže, v kteri posamezni obstojni deli K -rtvA \ ‘nVi-Vvj i 2. dass das Gewicht dev Waare Einen Centner netto und der nach den Bestimmungen dieses Paragraphes entfallende oder sicher zu stellende Zoll, falls die Waare zur Einfuhr- oder Buch fuhr-VerzoUung bestimmt ist, den Betrag von fünf und zwanzig Gulden, und falls sie zur Ausfuhr-Verzollung bestimmt ist, den Betrag von Einem Gulden nicht übersteigt, und 3. dass überdies «) entweder die Waare durch die k. k. Post-Anstalt versendet wurde und in die Postkarte vorschriftmässig eingetragen war; b) oder es sich bloss um die Ein- oder Ausfuhr handelt und die Verzollung bei dem Amte, wo die Erklärung Statt hat, erfolgt. Ist die Abtheilung ungegeben, unter welche der Gegenstand gehört, so kann sich mit dieser Angabe, das Vorhandensein der Z. 1 und 2 dargestellten Bedingungen vorausgesetzt, auch dann begnügt werden, wenn die Waare nicht durch die k. k. Post-Anstalt versendet wurde und zur Durchfuhr bestimmt oder in der Ein- oder Ausfuhr an ein anderes Amt zur weiteren Amtshandlung angewiesen wird. Wird ein Gegenstand bloss a/s „Waare“ erklärt, so ist dafür der höchste im Tarife nach der Bestimmung der Waare festgesetzte Zoll zu entrichten, oder, in soweit es sich um eine Zollsicherstellung handelt, sicher zu stellen; erfolgt die Erklärung durch die Angabe der Classe oder der Abtheilung, in welche der Gegenstand gehört, so unterliegt er dem höchsten, für die Ein-, Aus- oder Durchfuhr dieser Classe oder Abtheilung festgesetzten Zolle. So z. B. kann Zuckermehl in der Einfuhr in einer Menge von 10 Pfunden als Waare, a/s Colonial-waare, als Zucker, als Zuckermehl erklärt werden, und zahlt, je nach der einen oder anderen Erklärung 25 fl., 5 fl.. 1 fl. 24 kr. oder 1 fl. 6 kr. Einfuhrzoll. Die Begünstigungen, welche den mit der k. k. Post - Anstalt viersendeten Waaren in den §§. 57 und 136 der Zoll- und Staats-Monopols-Ordnung eingeräumt sind, sowie die Erleichterungen in der Erklärung der mittelst. Eisenbahnen unter Wagenverschluss, unter sicherndem Schiffsverschluss, oder unter strengem durch die Vorschrift vom 29. November d. J. geregelten Behä/tnissversch/uss versendeten Gegenstände, werden durch gegenwärtige Bestimmungen nicht berührt. Auch werden hierdurch die Bestimmungen über die Vornahme der äusseren oder inneren vollständigen oder t heil weisen Untersuchung nicht geändert fsiehe auch §. 12). §- 7. Erklärung zusammengesetzter Waaren. Aus verschiedenen Stoffen zusammengesetzte Waaren, die nicht zu den kurzen Waaren (Abth/g. 75) gehören oder nicht sonst im Tarife besonders belegt sind, sowie Gemenge, deren Bestand- oder Gemenglheile unter verschiedene Tarifposten gehören, sind dort, wo der Tarif nichts anderes bestimmt, ohne 12* eden proti drugemu stoje, za blago tistega tarifnega postavka povedati, kteremu je tisti obstojni del prištet, na kterega je višji col postavljen. Ako so posamni sostavni deli podverženi enakemu colu, je vsaka zadevna tarifna številka dana na izbor. Pri zloženem blagu naj se izrecno pove, da je blago zloženo. Tako n. pr. je treba zmes iz svinčnega eukra in hrošča (rudečine) za ,,prideliku, (produkt) kemijski ne posebej imenovan (zložen) pove-dovali. Pri blagu, zloženem iz razne robe, se je tudi deržati sledečih vodil: a) Na reči, ki so samo za priterjenje in zvezan j e posameznih obstojnih delov, n. pr. žebli, časli, vertela, zapone, kopče, zapenjače, kljuke, obroči, okovi, vitla, zapahi, ključavnice, ključi, trakovi, vezila, niti, vervice, jermeni, vervi, pri colnijski ravnavi ni gledati, zatorej naj se tudi dotično blago, če ravno so te postranske reči zraven, le za blago tistega tarifnega postavka pove- duje in zacoluje, pod kterega po svojih drugih obstojnih delih gre; b) če so izelki, za ktere uvoznina saj 15 gld. od centa snese, aa) s pakfonom, nežlahno kovino, ki je pristno ali nepristno pozlačena , posrebrena ali pa z zlatim ali srebernim lošem prevlečena, ali pa z jantarjem, gagatom, slonovo kosijo, morsko peno, bisernimi ostrigami in drugimi školjkami, koravdami, ne pravimi biseri, mehkim voskom le malo olepšani, ali če imajo taki izdelki bb) povsod znotraj ali samo spodej za podlogo tkano in pleteno blago, gumi, usnjevo ali papirnato robo itd., kakor n. pr. škatlje z roči, toki ur z rožicami, palice z vloženimi gumbi ali palice z vloženimi luknjami xa traki, noži s plošicami na deržalu, steklenice s plati ranimi zamašami, kofri, kerniri, lični izdelki iz lesa in kosti, znotraj vloženi s platnom in bombažem, svila, zdelice, ki so roloženi s suknom ali z žametom itd., spadajo pod tisto tarifno številko, pod ktero gredo brez te olepšave ali podloge; c) ni zabranjeno, obstojne dele zložene reči posebej povedati, toda taisti se morajo tudi ločeni (posebej) uredu predložiti. Tako je n. pr. dopušeno porcelanaste bele tintnike med ene pisavne priprave za se in drugo reč, k k temu gre, tudi za se zaviti, in to za kratko blago, lično, uno pa za per-stene posode, lične, povedati. . > "AVu/r m V a - ,t *nY»o j v.öiW f V ) Rücksicht auf das gegenseitige Gewichlsvcrhältniss der einzelnen llestandlheile als Maaren derjenigen Tarifpost zu erklären, welcher der höher belegte Rest a/idth eil angehört. Sind die einzelnen Bestand)heile gleich belegt, so bleibt die Wahl zwischen den betreffenden Tarifposten frei. Bei Gemengen ist der Umstand, dass die Waare gemengt ist, ausdrücklich anzuführen. So z. B. ist ein Gemenge von Bleizucker und Krapp als „Produkt, chemisches, nicht besonders benanntes fgemengty4 zu erklären. Bei den aus verschiedenen Stoffen zusammengesetzten Waa-ren sind auch folgende Grundsätze zu beachten: «) Gegenstände, welche bloss zur Befestigung und Verbindung der einzelnen Beslandtheile dienen, z. B. Nägel, Nieten, Schrauben, Hafteln, Schlicssen, Klammern, Haken, Reife, Beschläge, Gewinde, Riegel, Schlösser, Schlüssel, Bänder, Fäden, Schnüre, Riemen, Stricke sind bei der zollamtlichen Behandlung unbeachtet zu lassen, daher die bezüglichen W'aaren ungeachtet des Vorhandenseins dieser Nebendinge als Maaren jener Tarifpost zu erklären und zu verzollen sind, welcher sie ihren anderen Bestandteilen nach angeboren; bj wenn Arbeiten, von denen der Einfuhrzoll wenigstens 15 fl. vom Centner beträgt, aaj mit Pakfong, unedlen Metallen, die echt oder unecht vergoldet, versilbert oder mit einem gold- oder silberhälligen Isuck überzogen sind, oder mit Bernstein, Gagat,, Elfenbein, Meerschaum, Perlmutter und anderen Muschelschalen, Schildpat, Menschenhaaren, Metallperlen, gefassten Halb - Edelsteinen, echten und unechten Korallen, unechten Perlen, bossirtem Wachse nur unwesentlich verziert Vorkommen, oder bbj mit Webe- und Wirkwaaren, Leder- oder Gummistoffen, Papier-Arbeiten u. dgl. innen ausgefüttert oder auf dem Boden belegt sind, wie z. B. Schatullen mit Handhaben, Uhrgehäuse mit Rosetten, Stöcke mit ausgelegten Knöpfen oder Stockbandlöchern, Messer mit Schildplättchen im Hefte, Flacotis mit plaftirt gefassten Pfropfen, Koffer, Felleisen, Schuhe, feine Holz- und Beinarbeiten mit einer inneren Ausfüllerung von Lein-und Baumwolle, Seide, Tassen mit einem Bodenbeleg von Tuch oder Sammt u. s. w., so fallen sie derjenigen Tarifpost anheim, der sie ohne diese Verzierung, Ausfütterung oder Belegung angehören; cj es ist nicht verwehrt, Bestandteile eines zusammengesetzten Gegenstandes gesondert zu erklären, nur müssen sie auch gesondert beim Amte Vorkommen. So z. B. ist gestattet, die porzellanenen weissen Tintenfässer eines silbernen Schreibzeuges für sich und das übrige Zugehör wieder für sich zu verpacken und letzteres als kurze Waare, feine, ersteres als Thonwaare, feine, zu erklären. §. 8. Poved množine blaga. Množina se mora za vsako posebej povedano blago tudi posebej, in sicer na tanko po z a col nem merilu, ki ga predpisuje tarifa za tisto v e isto kupčije, za ktero je blago namenjeno. Tako n. pr. je treba bombaževino, tanko, v uvožnji po čisti, v izvožnji in prevožnji pa po grobi teži in v vseli treh primerlej ih po centu povedavati. Glede na blago, ktero se ima sicer zacolati po čisti teži, kjer se pa čista teža odločuje po odbitku tarifne tare (§§. 13 in 14), je zadosti, da se pri uvožnji poveduje sirova teža. Razdelili i (odlomki) zacolne edinke naj se vselej v desetinah in stotinah taiste povedo; kjer je zacolno merilo cent, se za more teža, da ni treba razdelinov zapisovati, tudi v funtih izreči, n. pr. 97/l03 centov ali 907 funtov. §• 9. Poved teže. Zacolno merilo je praviloma teža, in sosebno čolni cent — 50 kilogramov — '/2 kvintale metlico — 89'/4 ali bolj natanko 89.284 Dunajskih funtov. Izjeme so v tarifi izrečno naštete. Dopušeno je pa, blago v lombardo-beneškem kraljestvu po metrični in v ostalih delih čolne okolije, toda v teh le ti k rat, če teža ne preseže enega Dunajskega centa, po Dunajski teži povedati. V takem primerleju se mora izrečno v povedi naznaniti, ktere vage se je kdo deržal, in teža se potem preoberne po preobra-čavnem razkazu (redukcijni tabeli), ki se v dokladi znajde. Ge to ni naznanjeno, se vzame, da se je blago po čolni vagi povedalo. §. 10. G is ta in groba (sirova) teža. Pod težo, po kteri se col pobira, se razumeva v uvožnji deloma čista, deloma groba teža, v izvožnji in prevožnji pa vsigdar sirova teža. V uvožnji se le tisto blago po čisti teži zacoluje, glede na ktero je v tarifi izrečno ustanovljeno povračilo za taro. Pod grobo težo se razumeva teža blaga popolnoma zavitega, to je, blaga v navadnih, za hranitev in v posebnih, za pošiljanje namenjenih §• 8. Erklärung der Menge der Waare. Die Menge muss für jede gesondert erklärte MV aare auch gesondert, und zwar genau nach dem V er zol hing s-Mas sstab e, welchen der Tarif für die Art des Verkehres, dem die MV aare unterzogen werden soll, vorzeichnet, angegeben werden. So z. II. sind Baumwolfwaaren, feine, in der Einfuhr nach dem Rein-, in der Ausfuhr und Durchfuhr nach dem Rohgewichte, und in allen drei Fällen nach dem Centner zu erklären. Bei Waaren, welche zwar nach dem Nettogewichte zu verzollen sind, wo aber das Nettogewicht durch Abzug der tarifmässigen Tara zu bestimmen ist ($$• 13 und 14), genügt auch in der Einfuhr die Angabe des Rohgewichtes. Bruchtheile der Verzollungs-Einheit sind stets in 'Lehn-, Hundert- und dergleichen Decimaltheilen derselben anzugeben; dort. wo der Verzollungs-Mass-stab der Centner ist, kann die Angabe des Gewichtes, zur Ersparung der An-schreibung von Brüchen, auch in Pfunden geschehen, z. B. 9'/too Centner oder 907 Pfund. F- s. Erklärung des Gewichtes. Der Verzollungs-Müssstab ist in der Regel das Gewicht, und insbesondere der Zoll - Centner — 50 Kilogramm = '/, Quintale metrico — 8.9'/4 oder genauer 89.284 Wiener Pfund. Ausnahmen sind im Tarife ausdrücklich angeführt. Es ist übrigens gestattet, die Waare im lombardisch-venetianischen Königreiche nach dem metrischen und in den übrigen Theilen des Zollgebietes, jedoch hier nur in dem Falle, wenn das Gewicht Einen Wiener Centner nicht übersteigt, nach dem Wiener Gewichte zu erklären. In einem solchen Falle ist das angewendete Gewicht in der Erklärung ausdrücklich anzugeben, und die Reduc-tion findet nach der im Anhänge enthaltenen Reductions-Tabelle Statt. Fehlt diese Angabe, so wird angenommen, dass die Waare nach dem Zollgewicht erklärt sei. $■ io. Rein- und Rohgewicht. Unter dem Gewichte, nach welchem der Zoll einzuheben ist., wird in der Einfuhr th eils das Reing ew icht (netto), theils das Rohgewicht (sporcoj und in der Aus- und Durchfuhr stets das Rohgewicht verstanden. In der Einfuhr findet die Verzollung nach dem Nettogewicht nur bei jenen Waaren Statt, wo eine Vergütung für Tara im Tarife ausdrücklich festgesetzt ist. Unter Roh gewicht wird das Gewicht der Waare in völlig verpacktem Zustande, mithin in ihrer gewöhnlichen für die Aufbewahrung und mit ihrer besonderen für den Transport bestimmten Umschlies- zavojih. Teža tislih zu naj n ih posebnih reči, v kterih se blago pošilja, se tava imenuje. Čista teža je teža blaga brez tare. V klad ki blaga, n. pr. plošice in cevke pri trakeh, prej ah, krajcih, vkladni papirji pri nekterih suknih, povoskanih tafetih itd., potem k n e pos r e d n j em u o v ar vanj u potrebne obdajala (steklenice, papir, klej, vervice itd.) se ne odbijajo, kadar se čista teža odločuje; ravno tako se ne odbijajo tudi ne čiste reči, če bi jih kaj hilo v blagu. § 11 Pri blagu, ki se n e z a vi to vozi, vselej čista teža. Reči, ki so n e za vit e, t. j. brez ovoja različnega od voza, na kterem se peljejo, ali brez kake posode prevaževajo, so podveržene colu po čisti teži, če prav bi v tarifi groba teža kakor zacolno merilo zapisana bila. 8 12- P o z v e d b a grobe teže. Groba ali sirova teža se praviloma s posebnim (nalašnim) varanjem pozveduje; vendar so sledeče izjeme dopušene: a) Pri žitu in sočivju se takrat, kadar je v povedi množina po meri d er ž a n j a napovedana, teža ne pozveduje v resnici, temuč se prerajtuje na podlogi mere po preobračavnem razkazu, ki je v dokladi tarife. b) Ako ni nobenega suma zastran kake potuhe, se blago, ki je v uvožnji cola prosto ali ki ne plačuje čez 6 krajcarjev od centa in se nezavito vozi, pri uvožnji in prevožnji, in blago , ki je v izvožnji cola prosto ali ki ne plačuje čez 6 krajcarjev od centa, naj se vozi zavito ali nezavito, ne vaga v resnici pri izvožnji, temuč teža blaga, ki se vozi nezavito, se ceni po številu vprežne, ali tovorne živine ali n o si če v. Kjer ne bodo dnarstvene deželne oblastnije zavoljo k raje vib razmer kaj druzega ustanovile, gre na eno vprežno živin če 12, na eno tovorno živinče 4, na eno samokolnico 2, enega nošica 1 čolni cent raj tat i. c) Pri blagu, ki v uvožnji ne plačuje čez 45 kr. od centa, je pri uvoznem za-colu in pri nakazariju na kako drugo colnijo, in pri blagu, ki ni med tisto šteto, kterega izvoz se mora izkazati, pri izvožnji praviloma zadosti, da se poskusno z vaganj e opravi, t. j. da urednik zvaga nektere posode, kte- \YA' suny verstanden. Das Gewicht der für den Transport dienlichen besonderen äusseren Umgebung wird Tara genannt. Das Nettogewicht ist das Gewicht nach Abzug der Tara. Die Einlagen der Waare, z. B. die Brettchen und Spulen bei Bändern, Garnen, Entoilagen, die Einlagspapiere bei manchen Tuchen, Wachstaffelen u. dgl., dann die zur unmittelbaren Sicherung der Waaren dienenden Umsc h lies suny en fz. B. Gebünde, Flaschen, Papiere, Pappen, Bindfäden u. dgl.) werden bei Ermittlung des Nettogewichtes nicht in Abzug gebracht', eben so wenig Unreinigkeiten und dergleichen, welche der Waare bei-gemengt sein möchten. § Bei ledig verführten Waaren stets Beingewicht. Gegenstände, welche ledig, d. i. ohne einen von dem Transportmittel, auf dem sie Vorkommen, gesonderten Umschlag oder ohne ein Behältniss verführt werden, unterliegen dem 'Zolle nach dem Reingewichtc, wenn gleich im Tarife das Rohgewicht, a/s Verzollungs-Massstab vorkömmt. L 12- Erhebung des Rohgewichtes. Das Rohgewicht wird in der Regel durch specieflc Abwägung erhoben; doch werden folgende Ausnahmen bewilliget: a') Bei Getreide und Hülsenfrüchten wird dort, wo in der Erklärung die Menge bloss nach dem Hohlmasse anyegeben ist, das Gewicht nicht wirklich erhoben, sondern auf Grund des Hohlmasses nach der Reduclions-Tabel/e im Anhänge des Tarifes berechnet, b) Falls kein Verdacht eines Unterschleifes obwaltet, werden Waaren, die in der Einfuhr zollfrei sind oder nicht mehr als 6 kr. für den Centner zahlen und ledig Vorkommen, in der Ein- und Durchfuhr, und Waaren, die in der Ausfuhr zollfrei sind oder nicht mehr als 6 kr. für den Centner zahlen, sie mögen ledig oder verpackt Vorkommen, in der Ausfuhr nicht wirklich gewogen, sondern das Gewicht wird bei Waaren, die ledig Vorkommen, nach der Zahl der Zug- oder Lastthiere oder der Lastträger geschätzt. Dort, wo von den Finanz-Landesbehörden nicht wegen obwaltender Local- Verhältnisse eine andere Bestimmung getroffen wird, sind auf ein 'Zugthier 12, ein Saumthier 4, einen Schiebkarren 2, einen Lastträger 1 Zolf-Centner zu rechnen. Bei Ausfuhrwaaren, die verpackt Vorkommen, ist sich mit der Gewichtsangabe der Partei zu begnügen, cf) Bei Waaren, welche in der Einfuhr nicht höher als mit 45 kr. der Centner belegt sind, genügt sowohl bei der Einfuhr-Verzollung als bei der Anweisung an ein anderes Amt, und bei Waaren, welche nicht in die C/asse derjenigen gehören, deren Austritt erwiesen werden muss, genügt in der 13 vi h si vdele/,enec sam ne izbira. Le tikrat, če bi bil sum kaznjive neresničnosti povedi, se blago nalaš izvaga. d) Ako je v kaki posodi raznoverstno blago, ki se mora vsako posebej povedati, in če je med tim blagom kaj tacega, ktero se po grobi teži zacoluje, se morti. teža tare po sirovi teži zacolanemu blagu in sicer tistemu doštevati, kterega je največ. Če je n. pr. v kakem sodu 196 funtov sirove teže, 100 funtov suhega sadja, 50 funtov loja in 25 funtov cimeta čiste teže; se za-cola 121 funtov sadja, 50 funtov loja in 25 funtov cimeta. §. 13. P o z v e d b a čiste teže. Čista teža se praviloma ne pozveduje za res, temuč p re raj tuj e se s tim, da se v tarifi zapopadena, po versti zavitja premerjena, in v odstotkih sirove teže izrečena tara, od te teže odbiva. Tako n. pr. se čista teža ene bale kave, ki ima 300 liber sirova teže, po odbitku tarifne tare 3 odstotkov z 291 librami prerajta. Ako pride blago, za ktero je dopušeno povračilo tare, samo v enojne vreče iz hodnika, v bičine ali Štorje, v lesene reme ali v podobno robo spravljeno, se zamorejo štiri odstotki za taro rajtati, če tarifa ne odločuje kaj druzega. Pod balami, na ktere je v tarifi tara čez štiri odstotke postavljena, se razumeva saj dvojno zavijalo tiste robe, ki je za enojne vreče zaznainvano. Pri blagu, za ktero tarifa predpisuje taro čez štiri odstotke od vsake bale, je tistemu, kdor ima col plačati, če se bale čez 8 centov sirove teže naznanijo za zacolanje, na voljo dano, da se on ali zadovoli s povračilom tare za osem centov, ali pa da ti rja pozvedbo čiste teže s tim, da se blago zares prevaga. Za bombaževino in volneno blago (razd. 52 in 54) ima ta odločba že veljati, če se naznanijo bale čez 6 centov sirove teže, in to tako, da ni treba blaga zares prevagati ter se dopuša tara samo za šest centov. Kjer tarifa ne odločuje izrečno druge tare za zavijala skrinj kot za zavijala sodov, ima tara skrinj tudi za sode veljati in nasprotno. v , Ausfuhr in der Regel die Pr oberer wiegung, d. i. die Abwägung einiger von den Beamten des Zollamtes ohne Einfluss der Partei ausgewählten Behältnisse. Nur im Falle des Verdachtes einer strafbaren Unrichtigkeit der Erklärung wird zur speciellen Abwägung geschritten, d) Wenn in einem Behältnisse Wauren verschiedener Art enthalten sind, die gesondert erklärt werden müssen, und sich darunter Waaren befinden, deren Verzollung nach dem Rohgewichte geschieht; so ist das Gewicht der Tara den nach dem Rohgewichte belegten Waaren, und zwar derjenigen unter ihnen, welche sich in der grössten Menge vorfindet, zuzurechnen. Wenn z. B. in einem Fasse von 196 Pfund Sporco im Gewichte sich netto 100 Pfund getrocknetes Obst, 50 Pfund Talg (Fette, nicht besonders benannte) und 25 Pfund Zimmtcassie befinden; so wird das Obst mit 121 Pfund, der Talg mit 50 Pfund und die Zimmtcassie mit 25 Pfund in Verzollung genommen. §. 13. Erhebung des Reingewichtes. Das Reingewicht wird in der Regel nicht wirklich erhoben, sondern dadurch berechnet, dass man von dem Rohgewichte die im Tarife enthaltene, nach der Art der Verpackung bemessene und in Percenten des Rohgewichtes ausgedrückte Tara abzieht. So z. B. wird das Nettogewicht eines Ballens Kaffee im Rohgewichte von 300 Pfund durch Abzug der tarifmässigen Tara von 3 Percent mit 291 Pfund berechnet. Gehen Waaren, für welche eine Taravergütung zugestanden ist, bloss in einfache Säcke von Pack- oder Sackleinen, in Schilf- oder Strohmatten, hölzerne Halbrahmen, oder ähnliches Material gepackt ein, so können, wenn der Tarif nicht etwas anderes bestimmt, vier Percent für Tara gerechnet werden. Unter den im Tarife mit einem vier Percent übersteigenden Tarasalze aufgeführten Ballen wird eine wenigstens doppelte Umschliessung von dem für einfache Säcke bezeichn eten Materiale verstanden. Bei Waaren, für welche der Tarif eine vier Percent übersteigende Tara für Ballen vorschreibt, ist es, wenn Ballen von einem Rohgewichte über 8 Cent-ner zur Verzollung angemeldet werden, der Wahl des Zollpflichtigen überlassen, entweder sich mit der Taravergütung für acht Centner zu begnügen oder auf Ermittlung des Reingewichtes durch wirkliche Verwiegung unzulrayen. Bei Baumwolf- und Wollwaaren (Abth. 52 und 54) findet diese Bestimmung schon Anwendung, wenn Ballen von einem Rohgewichte über sechs Centner angemeldet werden, dergestalt, dass ohne wirkliche Verwiegung nur eine Tara für sechs Centner bewilliget, wird. Dort, wo der Tarif nicht ausdrücklich für die Verpackung in Kisten eine andere Tara, als für die Verpackung in Fässern festsetzt, hat die für Kisten bestimmte Tara auch für Fässer zu gellen und umgekehrt. 13* Cisto težo je treba v resnici iznajti a) če je blago v taki posodi vloženo, za ktero ni v tarifi nobene (are odločene , ali b) če je v taki posodi, v kakoršni se po njeni podobi in kakšinosti po navadi ne vozi ali nosi, in če se v tem primerleju tudi očitno kaže, da je tara nižja od postavne, ali c) če je v kaki posodi vloženo blago vaznih tarifnih številk. Tudi razun teh primerlejev je tistemu, ki ima col plačati, pod nekterimi pogoji dopušeno, da čisto težo namesti po odbitku tarifne tare s tim pozve, da za-vkaže blago brez tare, ali pa taro brez blaga prevagati. Ti pogoji so: a) da ima blago razun zunajnih posod, v k ter ih se vozi ali nosi, še eno ali več znotranjih posod, in b) da je prava čista teža že izrečena v pervi tarifni povedi. Ako je blago vloženo v več znotraj nih posodah, se vse te posode praviloma vštevajo pri pozvedovanju čiste teže. Vendar je tistemu, ki ima col odrajtati, na voljo dano, zunajniše posode od čiste teže blaga s tim ločiti, da posebej pove blago po njgovi kakovosti in množini ter ga podverže zacolanju. Tako n. pr. more tisti, kdor ima col plačati, čisto težo prav ličnega lišpa, kteri je v papirnatih zavitkih, če so ti posamni ali so več skup v kartonih zaviti, in ti kartoni v kaki skrinji vloženi, ali s tim pozvediti, da se odšteje tarifna tara od sirove teže skrinje, ali po teži polnih kartonov, ali pa zadnjič s tim, da kartone posebej za papirnate izdelke pove in zacola, po teži lišpanje v papirnatih zavitkih povedati dati. §. 14. Kaj sledi iz §§. 12 in 13. Iz §§. 12 in 13 sledi (se poda), da je tistim, ki so col plačati dolžni, pri— pušeno, v primerlejih §. 12, črk. a) samo mero (deržanja), v primerleju §. 12 črk. b) pri blagu, ki se očitno vozi ali nosi, samo število vprežne ali tovorne živine, samokolnic ali nosičev namesti sirove teže povedati, in da gre praviloma samo poračunško, t. j. čisto težo, ki se poda po odbitju postavne tare od grobe teže, čisto težo , ktero je v resnici, pa le tikrat povedati, če je blago vloženo v tako posodo, za ktero ni v tarifi nobene tare odločene, ali pa v posodi, v kteri se Zur wirklichen Erhebung des Reingewichtes ist stets zu schreiten a) wenn die Waare in ein Behä/tniss verpackt ist, für welches im Tarife eine Tara nicht festgesetzt ist, oder bf wenn sie in einem Behältnisse sich befindet, in welchem sie seiner Form oder Beschaffenheit nach im Transporte gewöhnlich nicht vorzukommen pflegt, und wenn in diesem Falle zugleich eine auffallend geringere Tara, als die gesetzliche, zu vermuthen ist, oder cf wenn in einem Behältnisse Waaren verschiedener Tarifposten verpackt sind. Auch ausser diesen Fällen ist es dem Zollpflichtigen unter gewissen Bedingungen gestattet, das Nettogewicht, statt durch Abzug der tarifmässigen Tara, durch wirkliche Verwiegung, sei es der Waare ohne die Tara, sei es der Tara ohne die M aare, ermitteln zu lassen. Biese Bedingungen sind: a) dass ausser dem äusseren Behältnisse, in welchem die Waare im Transporte vorkommt, noch ein oder mehrere innere Behältnisse vorhanden sind, und b) dass das wirkliche Nettogewicht bereits in der ursprünglichen tarif massigen Erklärung angegeben sei. Wenn die Waare in mehrere innere Behältnisse verpackt ist, so ist das Nettogewicht in der Regel unter Einrechnung aller dieser Behältnisse zu ermitteln. Doch ist es dem Zollpflichtigen gestattet, die mehr nach aussen liegenden Behältnisse von der Einrechnung in das Nettogewicht der Waare dadurch auszuscheiden, dass er dieselbe gesondert nach ihrer tarifmässigen Beschaffenheit und Menge erklärt und der Verzollung unterzieht. So z. B. kann der Zollpflichtige das Nettogewicht feinster Putzwaaren, welche in Papier -Umhüllungen liegen, die einzeln oder mehrere zusammen in Papie rcartons gelegt erscheinen, von denen mehrere in eine Kiste verpackt sind, entweder durch Abzug der tarifmässigen Tara von dem Rohgewichte der Kiste oder nach dem Gewichte der vollen Cartons, oder endlich dadurch, dass er die Cartons gesondert a/s Papier-Arbeiten erklärt und verzollt, nach dem Gewichte der Putzwaare in den Papier -Umhüllungen ermitteln lassen. §- 14. Folgerungen aus den §§. 12 und IS. Aus den §§. 12 und 13 folgt, dass dem Zollpflichtigen gestattet ist, in den Fällen des §. 12, fit. a) bloss das Hohlmass, in dem Falle des §. 12, lit. b) bei Waaren, die ledig Vorkommen, bloss die Zahl der Zug- oder Lastlhiere, Schiebkarren oder Lastträger statt des Rohgewichtes zu erklären, und dass in der Regel bloss das rechnungsmässige, d. i. das nach Abzug der gesetzlichen Tara vom Rohgewichte entfallende Reingewicht, und das wirkliche Nettogewicht nur dann anzugeben ist, wenn die Waare in einem Behältnisse, takošna roba po navadi ne vozi in pri kteri je misliti, da je manjša tara od postavne, če je blago raznih tarifnih številk v eno posodo vloženo, ali pa, če tisti ki mora col odrajtati, pod postavnimi pogoji za bolje spozna, čisto težo blaga tako najti, da ga da prevagati. V tem primerleju se mora prava čista teža v povedi zaznamovati in je tudi treba izrečno pristaviti, da je kdo prosil za zacolanje po pravi čisti teži. Prejemnik tacega blaga, ki se pošilja na poštnih vozeh, po železnici v za-pertih vozeh, ali pa na varno zapertih ladijah ima pravico tirjati, da se blago za-cola po povedani pravi (resnični) čisti teži. §. 15. Pred posode ali reči, v ktero je blago vloženo. Ker so vpeljani odbitki postavne tare, zadobi posoda ali reč, v ktero je blago vloženo, posebno važnost za izmero cola, torej je potrebno, da se ta posoda na tanko po tistem imenu naznani, ktero ji gre glede na imena v tarifi za odločbo odbitkov na tari vstanovljene, n. pr. za sod, za skrinjo, za koš, za bale, ali pa, če ni nobeno teh imen za-njo, za to, kar je n. pr. kofer, steklenica itd. 8- 16- Neresničnosti povedi blaga. Napoved blaga se čisla za neresnično ali nepravično, ako se v njej namesti dotičnega tarifnega imena obstoječega blaga drugo ime, ali namesti podverste, kteri je blago prišteto, druga podversta naznani, ali zadnjič, če množina blaga, ali posoda, v kteri je blago vloženo, niste resnično povedani, n. pr. kadar se pove namesti v resnici obstoječe vertnine sadje, ali namesti 3 centov samo 2 centa, ali pa namesti bal sodi. Kdaj in koliko da je kaka neresničnost v povedi blaga podveržena kazni, odločuje kazenska postava zastran prestopkov zoper dohodke. §. 17. Veljavšina čolnih postavk o v. V tarifi zaznamvani čolni postavki so izrečeni v postavni deržavni veljavšini, in v tej je treba tudi plačevati cole, ki na koga pridejo. für welches itn Tarif eine Tara nicht festgesetzt ist, oder in einem im Transporte solcher Waaren ungewöhnlichen Behältnisse vorkommt, bei welchem eine geringere Tara, als die gesetzliche, zu vermuthen ist, wenn Waaren verschiedener Tarifposten in Ein Behältniss verpackt sind, oder wenn der Zollpflichtige bei dem Vorhandensein der gesetzlichen Bedingungen es vorzieht, das Nettogewicht durch wirkliche Abwage ermitteln zu lassen. In letzterem Falle ist das wirkliche Nettogewicht in der Erklärung anzugeben und ausdrücklich beizufügen, dass um Verzollung nach dem wirklichen Nettogewichte ersucht werde. Bei Poslwagengülern, dann bei Waaren, die auf Eisenbahnen unter Wagenverschluss, oder, bei solchen, die unter sicherndem Schiffverschluss versendet iv er den, ist auch der Empfänger der Waare berechtiget, unter Angabe des wirklichen Nettogewichtes die Verzollung nach demselben zu verlangen. F- 16. Erklärung des Behältnisses. Bei der Wichtigkeit, welche durch die Einführung der gesetzlichen Tara-Abzüge das Behältniss, in welches die Waare verpackt ist, für die Zollbe-messunq gewinnt, ist es nothwendig, dass dieses Behältniss genau nach jener Benennung. welche ihm mit Rücksicht auf die im Tarife Behufs der Bestimmung der Tara-Abzüge festgesetzten Benennungen zukommt, z. B. a/s Fass, als Kiste, als Korb, als Ballen, oder falls ihm keine dieser Benennungen zukommt, als das erklärt werde, als welches es sich darstellt, z. B. als Koffer, als Kanne, als Flasche. $• 16' Unrichtigkeit in der W a aren-Erklärung. Eine Waaren-Erklärung wird als unrichtig angesehen, wenn in derselben statt der entsprechenden tarifmässigen Benennung der vorhandenen Waare eine andere, oder statt der Unterart, unter welche die Waare gehört, eine andere Unterart, oder endlich, wenn die vorhandene Menge oder das Behältniss, in welches die Waare verpackt ist, nicht wahrheitsgetreu angegeben ist, z. B. wenn statt der wirklich vorhandenen Gartengewächse Obst, wenn statt der wirklichen Menge von 3 Cenlnern nur 2 Centner, oder wenn statt der vorhandenen Ballen, Fässer erklärt werden. ln wieferne und in welchem Masse eine Unrichtigkeit in der Waaren-Erklärung strafbar ist, bestimmt das Strafgesetz über Gefullsübertrelungen. F. 17- Währung der Zollsätze. Die im Tarife angegebenen Zollsätze sind in der gesetzlichen Reichswährung ausgedrückt, in welcher daher auch die entfallenden Zölle zu entrichten sind. Za deržavno veljavšino je sedaj vzeti konvencijni goldinar po merilu 20 fr. na Kolonsko marko; v lombardo-beneškem kraljestvu velja goldinar 3 lire austr., krajcar 5 centezimov. Coli se morajo v lombardo-beneškem kraljestvu v gotovem dnarju odrajtovati, v ostalih delih avstrijanske čolne zveze se sicer tudi papirnati dnar, ki je v obteku, za plačilo jemlje, toda le po kursni vrednosti, ktera se na podlagi srednega dunajskega kursa menic vsak mesec glede na Avgsburgski kurs odloči ter razglasi in pri uredih vsacemu vid iti da. Zastran veljavšine, v kteri se imajo plačevati coli v vojvodstvih Modeni in Parmi kakor tudi v knežii Lichtensteinski, veljajo zadevne pogodbe čez colno zvezo. . § 18. Plačevanje razdeli nov. Ako se pri prerajtovanju colov razdelini spodnega krajcarja podajo, se na tiste, ki zneso manj od pol krajcarja (v lombardo-beneškem kraljestvu ne čez 2 cente-zima), nima gledati, za tiste razdeline nasproti, ki zneso pol krajcarja in čez (več kakor dva centezima v lombardo-beneškem kraljestvu), naj se jemlje en krajcar (5 centezimov). §. 19. Prepovedi ali vtesnjave zacola. Vsaktero blago se zamore brez posebnega dovoljenja ravnavi za uvožnjo, iz- in prevožnjo podvreči, razun blaga v sledečem imenovanega, ktero je v zavarovanje deržavne samo prodaj e ali prepovedano ali le proti posebnemu dovoljenju dopušeno, uvaževati ali (skozi deržavo) pre-v a ž e v a t i. Te blaga so: a) Kuhinjska sol; b) strelni prali; c) tabak sirov in tabakovi izdelki. Ta okoljnost, da je kupčija vtesnjena, se pri imenovanih rečeh tarifi s tim pokazuje, daje dotični čolni postavek dvakrat podčertan, tudi je natančneje razloženo, v čem vtesnjava obstoji. Kjer ni nič drugačnega ustanovljeno , naj se obstoječi predpisi, ali smejo popotniki ali ljudje v mejnem okraju za lastno rabo nektero takošno blago dobivati, potem, ktere oblastnije in pod kterimi pogoji zamorejo večje dovoljenja podeljevati, za veljavne čislajo. —K i\ 't I \) l\ 1 —llV) \i5 öVU'X V Alw,A\x>\\1 >i\> 'isAtAi VJlViWflt ixt . V'-'" Vv.yy<,\ivj yi sv Vi) m* Als diese Reichswährung ist gegenwärtig der Conventions-Gulden nach dem Fusse von 20 fl. auf die Kölner Mark anzunehmen; im lombardisch-venetiani-schen Königreiche gilt der Gulden 3 Lire auslriache, der Kreuzer 5 Centesimi. Die Zölle sind im lombardisch - venetianischen Königreiche in klingender Münze zu entrichten, in den übrigen Theilen des österreichischen Zollgebietes wird zwar auch das coursirende Papiergeld als Zahlung angenommen, jedoch nur nach seinem Courswerthe, welcher auf Grund des durchschnittlichen Wiener Wechsefcourses auf Augsburg von Monat zu Monat bestimmt und öffentlich bekannt gemacht, sowie bei den Aemtern ersichtlich gemacht werden wird. Geber die Währung, in welcher die Zölle in den beiden Herzogthühmern Modena und Parma und im Fürstenthume Liechtenstein zu entrichten sind, sind die betreffenden Zolleinigungsverträge mussgebend. 18. Bezahlung der Rruchthcile. Wenn bei der Berechnung der Zollgebühren sich Bruchtheile unter Einem Kreuzer ergeben, so sind jene, die weniger als einen halben Kreuzer (nicht mehr als 2 Centesimi im lombardisch-venetianischen Königreiche) betragen, unbeachtet zu lassen, und hingegen jene, die einen halben Kreuzer und mehr (mehr a/s 2 Centesimi im lombardisch-venetianischen Königreiche) betragen, mit Einem Kreuzer (5 Centesimi) einzuheben. L 19. VerzoUungsverbotc oder Beschränkungen. Alte Waaren können ohne Einholung einer besonderen Bewilligung dem Ein-, Aus- und Durch fuhr verfahren unterzogen werden, mit Ausnahme der nachstehend benannten, denen zur Sicherung der Staatsmonopole die Ein-und Durchfuhr untersagt oder nur gegen besondere Bewilligung g stattet ist. Diese Waaren sind: a) Kochsalz; b) Schiesspulver ; c) Tabak roh, und Tabakfahr ikate. Der Cmstand, dass eine Beschränkung des Verkehres stattfindet, ist im Tarife bei den genannten Gegenständen dadurch hervorgehoben, dass der betreffende 'Zollsatz doppelt unterstrichen ist; auch ist die Art der Beschränkung näher angedeutet. Dort, wo nicht Abweichendes festgesetzt ist, sind die bestehenden Vorschriften, in wie ferne einige dieser Waaren von Reisenden oder im Gränzbezirke zum eigenen Gebrauche bezogen, dann über die Behörden, von denen, und die Bedingungen, unter welchen ausgedehntere Bewilligungen erlheilt werden können, als aufrecht erhalten anzusehen. 14 Oe bi se iz javnih obzirov pokazala potreba kupčijo vtesniti, se bode to odločilo po posebnih ukazih. V tarifi so utesnjave te verste zaznamvane pri suhem, pofarbanem ali olepšanem sadju, pri pripravi za jedi in otročje igrače, ki zelen-kasto-zlato barvo menjuje ali preliva, pri orožju in delih orožja, pri pripravljenih zdravilih pri belem lepotičju in raznesnih pripravah. Tako blago, ki zapopade obstojne dele, ki spadajo med reči, ktere se nikakor ne smejo uvaževati ali skozi deržavo voziti ali ne brez posebnega dovoljenja, je podverženo ravno tistim utesnjavam, kakor »ni obstojni deli. Dolžnost col plačevati in op rosten j a cola. Vsako blago, ki colno potezo (čerlo) prestopi, je praviloma colu podverženo, in sicer tistemu colu, ki je v tarifi predpisan za to versto kupčije (vožnje), za ktero gre, in za ti tarifni poslavek, pod kterega blago spada. (Gl. §. Ll, št. 4). Postava za col in deržavno samo prodajo odločuje, kadaj se izteče plačilna doba za col, kako se mora col izmerjati glede na premembe v tarifi, in ktere osebe in reči so odgovorne za-nj. Samo sledeče reči so cola oprosljene: 1. Vozila ali nosila, kakor: vozovi za osebe, v kterih so popotniki, in vozovi za blago, sani in samokolnice, tovorni koši, brente in enake priprave tovorne živine in nosičev, kakor tudi dotična vprežna in tovorna živina sama in čolni (ladje), (te z rečmi vred, ki so na njih, če so čolni lastnina tujcov, ali če domače ladije ravno take reči ali enake v deželo pripeljejo, kakoršne so peljale iz nje, pod sledečimi pogoji: a) vozovi za osebe morajo imeti razločne znamenja na sebi, da se rabijo; b) po osebah, ki se vozijo, iz prepeljavne robe, iz kraja, kamor je namenjena, iz obernjenja vozila, in kakšinosti vožnje se mora kazati, da gre v resnici za pot oseb ali poslatev blaga, ne pa za tako vožnjo, s ktero se hoče samo voz ali nosilo brez cola v colno okolijo pripraviti. Tudi v primerlejih, v kterih se po ravno razloženih odločbah vozilom ali pre-nosilom v »vožnji ne more prostost cola dodeliti, se je moč djanskemu plačanju «voznine s tim ogniti, da se vozilo ali nosilo za prevožnjo pove, in v takšnem pri— VX15»<)5tvn til »Ul KMlKMUMl 1UVI V'VU>IVH vv/'m\x OlVt h 'hn» , «ty\ r iv>Yv\oi\;>tY o'iVi v lutjAt . Wttöi tv-' i'OT rVMwt» imtuntWfit'jH •" '\č »nu ar »vmSoV 'm Sollten aus öffentlichen Rücksichten Beschränkungen im Verkehre sich als nöthig erweisen, so wird durch besondere Verordnungen vorgesorgt werden. Im Tarife selbst sind Beschränkungen dieser Art bei dem getrockneten, mit Farben bestrichenen oder verzierten Obste, dem grünlich - goldschillernden Ess- und Kinderspielerei- Geschirr, den Waffen und Waffenbest and-theilen, den zubereiteten Arznciwaaren, der weissen Schminke und den Knall-Präparaten angemerkt. Waaren, die Bes tan dt heile enthalten, welche zu den gar nicht oder nur gegen b esonder c B ewill igung ein- oder durchzu führen erlaubten Gegenständen gehören, unterliegen denselben Beschränkungen, teie jene Bcstandlhcile. F. 20. Zollpflicht und Zollbefreiungen. Jede Waare, welche die Zoll-Linie üb er sehr eitet, ist in der Regel zollpflichtig, und unterliegt jenem Zolle, welcher im Tarife für die Art des Verkehres, um die es sich handelt, und für die Tarifpost, unter welche die Waare gehört, vorgezeichnet ist. [Siehe §. 21, Z. 4.) Die Zoll- und Staats-Monopols-Ordnung bestimmt, wann der Zoll fällig werde, wie er bei Aenderungen im Tarife zu bemessen sei, und welche Personen und Sachen für denselben haften. Nur folg ende Gegenstände sind von der Entrichtung der Zollgebühren befreit: 1. Die Transportmittel, als: Wägen der Reisenden, die zum Personen- oder Waarentransporte dienenden Wägen, Schlitten und Schiebkarren, Saum körb e, Bucken und ähnliche Vorrichtungen der Lastlhiere und Lastträger, die betreffenden Zug- und Lastthiere selbst und Wasserfahrzeuge (letztere mit Einschluss der darauf befindlichen Inventarstücke, in sofernc die Schiffe Ausländern gehören, oder in soferne inländische Schiffe die nämlichen oder gleichartige Inventarslücke einführen, als sie beim Ausgange am Bord hatlenj, unter folgenden Bedingungen: a) die Personenwägen müssen deutliche Spuren des Gebrauches an sich tragen/ b) es mus aus den transportieren Personen, der verführten Waare, dem Orte der Bestimmung, der Richtung des Transportmittels, der Beschaffenheit des Transportes hervorgehen, dass cs sich wirklich tim eine Personenoder Waarenbeförderung, und nicht um eine zum Zwecke der gebührenfreien Einbringung des Transportmittels unternommene Fahrt handle. Selbst in den Fällen, wo nach vorstehenden Bestimmungen den Transportmitteln in der Einfuhr die Zollfreiheit nicht bewilliget werden kann, lässt sich die wirkliche Entrichtung des Einfuhrzolles dadurch vermeiden, dass dieselben zur Durchfuhr erklärt werden, in welchem Falle nur dann, wenn die zum Austritte 14* merleju se samo tikrat, če je za izvožnjo odločen čas neporabljen pretekel, »voznina plača, in se nikaka kazenska ravnava ali pravda na dalje ne začenja. L. Zavijala ali ovoji in posode, v ktere je vloženo col» podverženo blago, ako se a j ne štejejo k blagu samemu, kakor se to pri zacolovanju po grobi teži, ali zastran nekterih zavijal iu posod clo tudi pri zacolovanju po čisti teži godi (§§. 10 in 13), ali b) takošne, v kakoršnih se blago po navadi v kupčii ne najde in na ktere je višji col postavljen, kakor na blago samo. Tem zavijalom in posodam se pa zamore clo tudi tikrat, če se kot zavitki za blago, ki je namenjeno za pot čez colno potezo, v deželo ali pa potem, ko so že blagu. ki je šlo čez colno potezo , služile za zavitke, prazne nazaj prineso, prostost cola s tim nakloniti, ako se preči, kadar vpervo pred »red pridejo, tisti čolni ravnavi podveržejo, ki je za negotovo prodajo ali za predela nje (pripravo) predpisana, in se, da jih je moč zopet spoznati, z uredskim znamenjem previdijo. §. 21. O p roste nj a cola. (Na dalje.) ■ Na dalje so cola proste: 3. Vse take množine blaga, ki manj vagajo od „o eolnega centa, ali pa od kterili skupna davšina, ki jo je vzeti, t. j. col, dopustoma in priklati k potroš-nini manj kakor 1 krajcar (5 centez.imov) znese. Ako bi se to oprostenje cola utegnilo krivo rabiti, imajo deželne dnarstvene oblastnije oblast, to oprostenje za posamne osebe ali za posamne mejne kraje za nekoliko časa preklicati. 4. Blago se v tarifi s tim za prosto cola izreče, da ni za-nj ali nobenega cola postavljenega, ali pa, daje izrečno zaznamvano za „prosto“. Pri izvožnji je blago praviloma prosto cola. V prilogi se najde razkazek blaga, ki je pri uvožnji in pre-vožnji prosto cola, kakor tudi razkazek tacega blaga, ki je pri izvožnji podverženo colu. 5. Merliče, okostnice, anatomijski preparati. Ako so takošne reči v vinocvetu, gre vinski cvet kakor tak zacolati ne glede na reči, ktere so v njem. 6. Za znanstvene in umetnijske deržavne in deželne naprave namenjeni podo-borezarski in podobarski izdelki, lite podobšine, malanje, podobšine ali kipi na papirju, vdobljene in z močno vodo vrezane kovinske in kamnene ploše, naravopisne .a\Vm»»\ JVtAn* stroiuivum taMtu %\9)YmvVto<\»«n-\T vfo ivVm) ivtVi rnymmtmiVwil. JxaYitt9»ViUnoo iVmtt o’vi .vnWv/V vilo m —Ä'Vr'M 9i\> Krt JttiA nrnvX Avvnt VwWwtüi itVmx ViatVi \\WoX *xi\>iVuV.A *tAx ix\ w m\> . trtb'rtm'rtn iVytuYtiAx vAXosuX wXoYA v i •nwuWvtMVvl '»»VčiN bestimmte Zeit unbenutzt, verstreicht, der Einfuhrzoll, und zwar ohne weitere Einleitung eines Strafverfahrens, zu entrichten ist. 2. Die Umschläge und Behältnisse, in denen die zu verzollende 11 aare verpackt ist, in so ferne sie nicht a) zur Maare selbst gerechnet werden, wie es bei der Verzollung nach dem Rohgewichte oder hinsichtlich gewisser Umschliessungen und Behältnisse selbst bei der Verzollung nach dem Nettogewichte der Fall ist (§§. 10 und 13), oder b) solche sind, in denen die Maare im Handelsverkehre nicht vorzukommen pflegt, und die höher belegt sind, als die VI aare selbst. Diesen Umschlägen und Behältnissen kann übrigens selbst dann, wenn sie Behufs der Verwendung als Emballage für M aaren, die zum Austritte über die Zoll-Linie bestimmt sind, leer eingeführt, oder nach der Verwendung als Emballage für Waaren, welche über die Zoll- Linie ausgetreten sind, leer zurückgebracht werden, die Zollfreiheit dadurch zugewendet werden, dass sie beim ersten Vorkommen dem für den ungewissen Verkauf oder die Umstaltung vorgeschriebenen Zollverfahren unterworfen und Behufs der Wiedererkennung mit einer amtlichen Bezeichnung versehen werden. §. 21. Zollbefreiungen. (Furtselffung.) Ferner sind zollfrei zu behandeln: 3. Alle Waarenmengen, die weniger als s/,0tl0D eines Zo/l-Cent-ners wiegen, oder von denen die einzuhebende Gesamm (gebühr, d. i. Zoll- Lizenzgebühr und Verzehrungssteuer - Zuschläge zusammen, nicht mehr als 1 kr. (5 CentesimiJ beträgt. Im Falle eines Missbrauches dieser Zollfreiheit sind die Finanz-Landesbehörden ermächtiget, dieselbe für einzelne Personen oder an einzelnen Gränz-strecken zeitweilig aufzuheben. 4. Die Waaren erscheinen im Tarife dadurch als zollfrei erklärt, dass entweder kein Zoll für dieselben angesetzt ist, oder dass sie ausdrücklich a/s ,.fr e r‘ bezeichnet werden. In der Ausfuhr bildet die Ziollfreiheit die Regel. Im Anhänge ist ein Verzeichniss der in der Ein- und Durchfuhr zollfreien Waaren, sowie ein Verzeichniss der in der Ausfuhr zollpflichtigen Waaren enthalten. 5. Leichen, Skelete, anatomische Präparate. Wenn solche Gegenstände in Weingeist Vorkommen, so ist der W eingeist als solcher ohne Rücksicht auf die darin enthaltenen Gegenstände in Verzollung zu nehmen. 6\ Für tvissenschaftliche und artistische Reichs- oder Landes- Anstalten bestimmte Bildhauer- und Former-Arbeiten, Gusswerke, Gemälde, Bilder auf Papier, gravirte und geätzte Metall- und Steinplatten, natur- in zemljepisne reči, potem obrazci ali kalupi, ki so kakor taki po spričevalih teh naprav poverjeni, kakor tudi izdelki avslrijanskih umetnikov, ki v Rimu bivajo, če se pokažejo spričbe ondešnega c. kr. poslanstva. 7. Roba ki jo popotniki sabo imajo, kakor: pertenina (perilo), obleka, postel-nina, priprava za pot, zlatnina in srebernina, in druge dragotine, rokodelsko orodje, ktero imajo potujoči rokodelci, kakor tudi orodje in priprave, ki jih imajo potujoči umetniki sabo, da zamorejo svojo umetnost opravljati; bukve (knjige), živež, zdravilo za rabo med potjo, tobak in sicer tolike množine, kolikor se s posebnim ukazom odloči (sedaj ne čez 2 lota ali 10 cigar), ako so te reči le za lastno popot- nikovo rabo namenjene in če so, kar se tiče kakšinosti in množine, primerjene njega potrebi, stanu, delu (obertnii) in drugim okolnostim ali razmeram. Popotnikom, kakor tudi takim osebam, ki so v deržavni službi ali pa v službi tacih, kteri imajo posestva v čolni okolii, če mislijo čez eno leto v Avstrii ostati in ta namen verjetno skažejo, dalje domačim ljudem, kteri v colno okolijo nazaj pridejo potem, ko so bili že čez eno leto z dovoljenjem na tujem ali pa v čolnih izjemkih, se zamore tudi dopustiti, da cola prosto že rabljeno hišno orodje in po-hišje ali opravo prejmejo. 8. Živež ladij, ki pridejo v deržavo in iz nje odidejo, kteremu se tudi prišteva ali za ladje na Donavi, pod obstoječimi pogoji. 9. Premoženje ali imetek tistih ljudi, ki se iz tujih dežel v našo deželo in iz čolnih izjemkov v colno okolijo, kakor tudi mašine in skladni deli mašin oprava fabrik in rokodelsko orodje taistih, ako so te reči za njih lastno rabo namenjene in njih razmeram primerjene, in če je naseljenje iz tujega ali preseljenje po spričbah pristojne oblastnije skazano. Od te prostote cola so pa izklenjene vse reči, ki nimajo na sebi nobenega znamenja ali sledu, da bi se bile zapored rabile. 10. Reči, ki spadajo v (ženitno) opravo ali balo za ljudi, ki se vsled sklenjenega zakona v colno okolijo preselijo, če so njih razmeram ali okolšinam primerjene in če jih pristojna oblastnija za take poterdi. 11. Reči kake dedi n e (erbšine), če so za lastno dedičevo rabo, njegovim razmeram primerjene in če je njih namembo pristojna oblastnija ali pa sodnija spričala. 12. Vojaška roba, kakor: vojaška obleka (monture), oglešt, orožje, vojskna zaloga ali priprava (municia), orodje in oprava za vojašnjo, konji v občenju med c. kr. vojaškimi četami v čolni okolii in zuriej nje, proti poterdbam dotičnega vojaškega poveljstva. historische und ethnographische Gegenstände und Modelle, die als solche durch Zeugnisse dieser Anstalten beurkundet sind, sowie die Werke der in llom sich aufhaltenden österreichischen Künstler gegen Certificate der k. k. Gesandtschaft daselbst. 7. Effecten der Reisenden, a/s: Wäsche, Kleidungsstücke, Bett-, Reise-, Gold- und Silbergeräthe und. andere Kostbarkeiten, Handwerkszeug, welches reisende Handwerker, sowie Geruthe und Instrumente. welche reisende Künstler zur Ausübung ihres Berufes mit sich führen; Bücher, Nahrungsmittel, Arzenei zum Verbrauche während der Reise, Tabak in einer durch besondere V er Ordnungen bestimmten Menge (gegenwärtig nicht mehr als 2 Loth oder 10 Stück Cigarren), in so ferne diese Gegenstände nur zum eigenen Gebrauche des Reisenden bestimmt und hinsichtlich der Beschaffenheit und Menge dem Bedürfe, dem Stande, der Beschäftigung und den sonstigen Verhältnissen desselben angemessen sind. Reisenden, sowie Personen, welche in öffentlichen Diensten stehen oder von Personen verwendet werden, die im Zollgebiete begütert sind, wenn sie durch mehr a/s Ein Jahr in Oesterreich sich aufzuhalten gedenken, und diese Absicht glaubhaft darthun, dann Inländern, welche, nachdem sie durch mehr als Ein Jahr sich im Auslande oder den Zollausschlüssen mit Bewilligung aufgehalten haben, wieder in das Zollgebiet zurückkehren, kann auch der zollfreie Bezug von gebrauchten Hausgerälhen und Einrichtungsstücken bewilliget werden. 8. Der Proviant der ein- und auslaufenden Schiffe, worunter auch das Bier für die auf der Donau verkehrenden Schiffe und Schiffzüge be-griffen ist, unter den bestehenden Bedingungen. 9. Die Hab sc haften der Einwanderer aus dem Auslande und aus den Zollausschlüssen in das Zollgebiet, sowie auch Maschinen und Maschinen- Bestandtheile, Fabriksgeräthschaflen und Handwerkzeug derselben, in so-ferne diese Gegenstände zu deren eigenem Gebrauche bestimmt und ihren Verhältnissen angemessen sind, und falls die Einwanderung oder Geb er Siedlung durch Bescheinigungen der competenten Behörde erwiesen ist. Von dieser Zollfreiheil sind jedoch alle Gegenstände ausgeschlossen, welche keine Spuren fortgesetzten Gebrauches an sich tragen. 10. Ausstattung s - G eg enstände für Personen, die in Folge ihrer Verehelichung in das rZoUgebiet übersiedeln, in so ferne sie deren Verhältnissen angemessen sind und von der competenten Behörde als solche bestätiget werden. 11. E r b schafts - E f f ec ten, in so ferne sie zum eigenen Gebrauche des Erben dienen, seinen Verhältnissen angemessen sind und ihre Bestimmung durch die Bescheinigung der competenten Behörde oder des Gerichtes dargethan ist. 12. Militär-Effecte ti, als: Monturen, Rüstungsstücke, Waffen, Munition, Heergeräthe, Pferde, im Verkehre zwischen k. k. Truppenkörpern in und ausser dem Zollgebiete, gegen Bestätigungen des betreffenden Militär-Cotnmando. 13. Tabakovo perje z a d e r ž a v n e zaloge, dalje kuhinjska sol, strelni prah in tabakovi izdelki za d e r ž a v n e zaloge, ali ki so jih prebivavci iz okrožnjih krajev čolnih izjem ko v iz p v odaj a v n i c čolnih izjem kov kupili, pod obstoječimi pogoji. 14. Pošiljanje pridelkov d e r ž a v n i h rudnikov iz e. kr. proda- javne faktorije v Ter s tu proti poterdbam poslednje. 15. Reči, ki so namenjene za rabo diplomaškim osebam, ktere so pri naj višjem dvoru poverjene, pod obstoječimi pogoji in v dosedajnem obsegu. 16. Znamenja redov, ki jih podeljujejo vladarji, ako je namemba skazana po dotičnili diplomi!) ali pismih, ali po drugih spričbah pristojne oblastnije. 17. Reči sodne obravnave, kakor: dokazala ali po krivici odtegnjene reči, proti poterdbi sodnije, ki jih prejme. 18. Časniki in časopisi, ki so nad pisani na c. kr. poštni j e in ki jih le-te izdajejo ali razpošiljajo. 19. Predkladne karte in izgledki v odrezkih in poskuskih, ki so samo kakor takošni za rabo. 20. Rokopisi in spisi. 21. Pridelki poljedelstva in živinoreje posestev avstrijanskih ali tujih podložnikov , ki so z avstr ijansko c o 1 n o potezo (če rt o) odločene, pod obstoječimi pogoji. 22. Predelki pianovanja (planinskega gospodarstva) avstrijanskih podložnikov na tujem pod obstoječimi pogoji. 23. Priprave in drugi poslužki za k at astral n o merjenje, pošiljani iz čolne okolije v čolne izjemke, proti spričbam generalne direkcije (občnega vodstva) katastra. §. 22. O pr o stenj a cola. (Konec.) Samo prevoznine (cola od s k o z n e vožnje) je o p rosten o: 24. Blago, ki pride v d e r ž a v o čez morsko obrežje in proti kako r š n i strani bodi iz nje izstopi. 25. Vsaktero blago, ki pride v deržavo čez colno potezo na Tirolskem, Forarlberžkem in L i c h t e n s t e i n s k e m in ki v tuje laške d e r ž a v e izstopi, kakor tudi blago, ki iz teh deržav pride in čez Tirolsko, Forarlberžko in Lichtensteinsko colno potezo iz deržave gre. 13. Tabakblätter für die Staatsniederlayen, ferner Kochsalz, Schiesspulver und Tabakfabrikate für die Staatsniederlayen, oder von Bewohnern der Umgebungen der Zoll aus Schlüsse aus Versch leissStätten der Zollausschlüsse erkauft, unter den bestehenden Bedinyunyen. 14. Der Verkehr mit Erzeugnissen der Staatsbergwerke aus der k. k. Ve r sc h leis s- Facto ric in Triest yeycn Bestätiyunyen der letzteren. 15. Geyenstände, welche zum Gebrauche der bei dem Allerhöchsten Hofe accreditirten diplomatischen Personen bestimmt sind, unter den bestehenden Bedinyunyen und im bisherigen Umfange. 16. Ordenszeichen, welche von Souveränen verliehen werden, falls die Bestimmung durch die betreffenden Diplome oder Schreiben, oder durch andere Bescheinigungen der competenten Behörde erwiesen ist. 17. Geyenstände einer yerichllichen Verhandlung, als: Beweisstücke oder widerrechtlich entzogene Gegenstände, gegen Bestätigung des sie empfangenden Gerichtes. 18. Zeitunyen und Zeitschriften, welche an die k. k. Postämter adressirt sind und von diesen ausgeyeben oder versendet werden. 19. Muster karten und Muster in Abschnitten und Proben, die nur zum Gebrauche als solche geeignet sind. 20. M anus c r ipte und Acten. 21. Erzeugnisse des Ackerbaues und der Viehzucht der durch die österreichische Zoll- Linie getrennten Besitzungen österreichischer oder fremder Unterthanen unter den bestehenden Bedingungen. 22. Erzeugnisse der Alpenwirthshaften österreichischer Unterthanen im Auslande unter den bestehenden Bedingungen. 23. Apparate und andere Hilfsmittel zur Kat astr al-V er messun g im Verkehre zwischen dem Zollgebiete und den Zo/lausschlüssen yeycn Certificate der General-Direction des Katasters. F. 22. Zollbefreiungen. (SchlussJ Kur vom Durchfuhrzölle sind befreit: 24. Die Waaren, welche über die Seeküste Oesterreichs ein- und in was immer für einer Richtung austreten. 25. Alle Waaren, welche über die Zoll - Linie Tirols, Vorarlbergs und Liechtensteins ein- und nach fremden italienischen Staaten austreten, sowie jene, welche aus diesen Staaten kommen und über die Zoll-Linie Tirols, Vorarlbergs und Liechtensteins austreten. 15 26. Vsaktero blago, ki čez Tirolsko, F o rarl b e rž k o in Lichten -st e insko col no potezo v deržavo pride in čez Ter st, Terzič (M o 11 f a l -k o n e), Moto, Benetke ali pa po Padu in vodotokih Pada izstopi. 27. Žito, ki se pripelje iz tuje dežele v Bregenco in F us s ah in od on- dod zopet izvozi. 28. Blago, ki se po cesti čez Splügen ali čez Villa in C h i a v e n 11 a v deržavo pripelje ali izvozi. 29. Vse blago, ki čez kako colnijo krakovske o k o 1 i j e pride in čez drugo colnijo ravno te kronovine zopet iz deržave stopi, in na poti Galicie ne zadene. 30. Blago, ktero pride po Donavi ali po Padu v deželo in zopet iz nje stopi. Pod Padom se tudi njegovi vodotoki razumevajo. 31. Tako blago, če pride v deželo čez meje proti deržavam nemške čolne zveze iz njih s 1 o b o d 11 e kupčije, ktero je po tarifi sploh ali saj za to versto občen j a pri u vožnji cola prosto. 32. Blago, ktero a j pride v deželo in se iz nje izvozi čez Moden s ko primorje; b) pride v deželo čez Modensko primorje in se izvozi po cesti P 011 tr e m o 1 s k j in C is a liski in nasprotno; c) pride v deželo iz Papeževega ter se izvozi po cesti G i a r d i 11 i če z S e r - rabassa na Toskansko in nasprotno. 33. Pövitki (paketi), ki jih skozi potujoči kurirji pod uredskim zaklepom svojih dvorov sabo imajo, in ki so zapopadeni v konsignacii, ktero tuji dvori in poslanci izdajo in kurirji na meji pokažejo. 34. Blago, ktero se iz kake u r e d s k e zaloge v šestih mescih potem, ko je bilo odloženo, čez ravno tisto colnijo izvozi, čez ktero je prišlo v deželo. §. 23. Pravice oblastnij in u r e d o v zastran op ros t en j a cola. Za oprostenja cola, naštete pod številkami 1 do 5,8, 12 do 14, potem 18 do 34 ni treba posebnega dovoljenja, ako obstoje postavni pogoji. Ge je predpisano, da se morajo dotične reči poslati k kaki colnii, imajo vsi uredi pravico te oprostenja dovoljevati, kterim je dana brezpogojna oblast, pri u vožnji dotičnih reči dela po tarifi opravljati. 26. Alle Waaren, welche über die Zoll- Linie Tirols, Vorarlbergs und Liechtensteins ein- und über Triest, Monfalcone, Mot ta und Venedig oder auf dem Po und den mit demselben zusammhängenden Canälen austreten. 27. Getreide, das nach Bregenz oder Fuss ach ein- und von dort wieder ausgeführt wird. 28. Waaren, welche auf der Strasse über den Splügen oder über Villa und Ch i a v e n n a ein- oder austreten. 29. Alle Waaren, welche über ein Zollamt des Krakauer Gebietes ein- und über ein 'Zollamt desselben Kronlandes austreten, ohne auf dem Wege Galizien berührt zu haben. 30. Waaren, welche auf der Donau oder dem Po ein- und auf demselben Strome wieder austreten. Unter dem Po sind auch die mit demselben zusammenhängenden Canäle verstanden. 31. Diejenigen über die Gränzen gegen die Staaten des deutschen Zollvereines aus dem freien Verkehre der letzteren eintretenden Waaren, welche nach dem Tarife allgemein oder doch für diese Art des Verkehres im Eingänge zollfrei sind. 32. Die Waaren, welche aj über das m odene sisc he Litorale ein- oder über dasselbe austreten: b~) welche über das modenesische Litorale ein- und über die Strassen von Pon tremoli und Cisa austreten und umgekehrt; cj jene, welche aus dem Kirchenstaate ein- und auf der Strasse Giar-dini über Serrabassa nach Toscana austreten und umgekehrt. 33. Packele, welche durchreisende Cour i er e unter amtlichem Verschlüsse ihrer Höfe mit sich führen, wenn sie in der von den fremden Höfen und Botschaftern ausgefertigten, von Courieren an der Gränzc vorzuweisenden Consignation enthalten sind. 34. Waaren, welche aus einer amtlichen Sieder läge binnen sechs Monaten nach ihrer Einlagerung über dasselbe Amt, über welches sie cingetrelen sind, wieder ausgeführt werden. L- 23. B e fu g n i s se der Be h ö r den u n d A cm ter in Betreff der Zol l- befreiungen. Zu den unter den'Zahlen 1 bis 5, 8, 12 bis 14, dann 18 bis 34 aufge-zähllen Zollbefreiungen ist beim Vorhandensein der gesetzlichen Bedingungen eine besondere Bewilligung nicht, erforderlich, ln soweit die Stellung der betreffenden Gegenstände zu einem Amte vorgeschrieben ist, sind alle Aemler zur Anwendung jener Befreiungen ermächtiget, denen die unbedingte Ermächtigung zur Eingangsbehandlung der betreffenden Gegenstände nach dem Tarif ertheilt ist. 15 » Za olajšave pod številom 9, 16 in 17 je treba dovoljenja tiste dnarstvene oblastnije (na Dunaju dovoljenja višjega uredskega vodja velke colnije), ki okraj vodi, in za olajšave pod številom 6, 10 in 11 dovoljenja kake dešelne dnarstvene oblastnije. Pod številom 15 zapopadene reči zamore samo in edino c. kr. velka colnija na Dunaju cola oprostiti, kiera dobiva zastran tega posebne naročila od dnarstveuega minislerstva. Pri robi in vozel, popotnikov je treba razločevati (št. 7) ali jih ima popotnik sam sabo, ali so mu pa bili naprej poslani ali za njim pridejo. V pervem primer-leju ima vsaka colnija, k kteri popotnik pride, če so postavni pogoji, pravico, to robo cola oprostiti; v poslednjem primerleju je ta pravica dodeljena samo okraj vodeči dnarstveni oblastni! in velkim col n ij am pervega razreda. Sirjo ali večjo prostost cola zavolja tega, ker kak popotnik čez eno leto v cesarstvu ostane, zamore le kaka deželna dnarstvena oblastnija podeliti, (wt. 7, add. 2.) Ako se več časa kot tri mesce za to tir ja, da bi se zaboji in posode, izrečeni po §. 20 št. 2 na koncu za negotovo prodajo nazaj prinesli, smejo to dobo samo vodeče dnarstvene okrajne oblastnije podaljšati. §- 24. Pogojno opr ostenj e cola po posebnih odločbah. Posebni predpisi zastran prostosti cola za a) živino, ki se na pašo ali k delu goni; b) žito, ki se v mline; c) reči, ki se k pripravi, predelanju, ožlahtnenju ali na negotovo prodajo; d) reči, ki se iz enega dela čolne okolije v druzega čez morje, tujo deželo ali čez kak čolni izjemek pošljejo ali prejmejo; e) reči, ki so v uredskili hrambah do dobrega pod zlo šle ali poginile, veljajo tudi za naprej pod dosedajnimi pogoji. §. 25. Olajšave glede na col. Od vsacega colu podverženega blaga je treba v tarifi zapovedani col v goto v i n i, p o p o I n a m a in b r e z s p u s t k a opraviti. Razun olajšav, ki so zastran cola v tarifi ustanovljene, so samo sledeče dodeljene: 7ai den Begünstigungen Za/il 9, 16 und 17 ist die Bewilligung der den Bezirk feilenden Finanzbehörde (in Wien des Oberamts- üireclors des Haupt-zolfamtes') und zu den Begünstigungen 6, 10 und 11 die Bewilligung einer Finanz-Landesbehörde erforderlich. Die zollfreie Behandlung der Zahl 15 erwähnten Gegenstände ist ausschliesslich dem k. k. Hauptzollamte Wien Vorbehalten, welches diesfalls besondere Weisunyen von dem k. k. Finanz-Ministerium erhält. Bei den Effecten und Wayen der Reisenden (Z. 7j ist zu unterscheiden, ob sie der Reisende selbst mit sich führt, oder ob sie ihm vorausgeschickt werden oder ihm nachfolgen. Im ersten Falle ist jedes Zollamt, bei welchem der Reisende vorkömmt, beim Vorhandensein der yesetzlichcn Bedinyunyen zur zollfreien Behandlung jener Effecten ermächtiget; im letzten Falle ist dieses lieft gniss nur der den Bezirk leitenden Finanzbehörde und den Hauptzollämtern erster C/asse gestattet. Die ausgedehntere Zollfreiheit im Falte eines mehr als einjährigen Aufenthaltes des Reisenden u. s. w. (Z. 7, Abs. 2), kann nur von einer Finanz-Landesbehörde ertheUt werden. Wird zur Zurückbrinyuny der, nach F. 20, Z. 2 am Schlüsse, auf ungewissen Verkauf erklärten Umschläge oder Behältnisse eine längere a/s dreimonatliche Frist gefordert, so sind nur die leitenden Finanz-Bezirksbehörden zur Ertheiluny derselben ermächtiget. F- 24. Beding te Zollbefreiungen durch besondere Bestimmung en. Die besonderen Vorschriften über die Befreiung von der Zoll-Entrichtung für aj Vieh, das zur Weide oder Arbeit, b) Getreide, das zur Vermahlung, c) Gegenstände, die zur Zubereitung, Umstellung, Veredlung oder auf ungewissen Verkauf, dj Gegenstände, die aus einem Theile des Zollgebietes in den anderen über die See, das Ausland oder einen Zollausschluss versendet oder bezogen werden, e) Gegenstände, die in ämtlichen Niederlagen gänzlich zu Grunde gegangen sind, bleiben unter den bestehenden Bedingungen aufrecht. F. 25. Zollbegünstigungen. Von jeder zollpflichtigen Waare ist der im Tarife festgesetzte Zoll bar, vollständig und ohne Nachlass zu berichtigen. Ausser den im Tarife vorgesehenen Zollbegünstigungen finden nur folgende Statt: 1. Blago, ktevo pride v deržavo ali pa iz nje gre čez meje proti d e r ž a v a m nemške čolne zveze, plačuje ondi, kjer prevoznina več znese kakor deset krajcarjev od zacolne edinke samo to davšino; 2. na Renu se pobirajo posebno olajševane prevoznine; 3. na vseli cestah, k te rib prehodna dolgost deset a vs t rij a n s k i h (ali petdeset prostih laških) milj ne preseže, se prevoznina od tistega blaga, pri kterein ona več kakor tri krajcarje za zacolno edinko znese, samo s tremi krajcarji jemlje; 4. olajšava, razložena pod številom 3 se razširi na vse blago, ktero pride v Forarlberg ter se izvozi v L i h t e n s t e i n , ali nasprotno, ktero pride v Lihten-tenstein ter se izvozi v Forarlberg; 5. starodavne reči in druge starine, razil n pohišj a in orožj a, potem naravo pisne in z e m 1 j pisne reči, ki so po spričevalih pristojnih znanstvenih deržavnih ali deželnih naprav za take poterjene in niso po §. 21, št. 6 celega cola proste, se morejo dopušati proti temu, da se plača 45 krajcarjev od centa sirove teže, če bi ravno davšina po tarifi od posamnih ali več reči večja biti vtegnila; 6. Za blago, ktero je bilo v u red s ki hrambi tako pokaže n o, da ni več za to, za kar je bilo i z p e r v a n a in e n j e n o, n. pr. za vino, ki se ne da več kakor le za j es ih rabiti, se zamore nižji col odločiti, kakor je v tarifi ustanovljen. Pod številom 1 do 4 omenjene olajšave sme vsakteri ured izverševati, kteri ima sploh pravico, dotično blago zacolovati; nasproti je pa dnarstveni deželni oblastni! prihranjeno, dovoljevati olajšave pod številom 5, olajšave pod številom 6 pa c. k. dnarstvenemu ministerstvu (v lombardo-beneškem kraljestvu pa medder-žavni komisi! za colno zedinjenje v Milanu). §. 26. Postranske davšine. Razun davšin, ki so v tarifi pri vsaki tarifni številki posebej predpisane (razu» colov, dopustni», prikladov k potrošnini), se morajo pri colnijskih ravnavah samo sledeče postranske davšine o d raj to v a ti: 1. T e h t n i n a po 2 krajcarja od vsacega centa cele sirove teže tacega blaga, ktero se mora pri »vožnji ali izvožnji podvreči zacolanju in kterega teža se ima po §. 12 predgovora s tim najti, da se blago posebno pravega, ali pa tudi samo vsled zahtevanja strani. Od pozvedbe sirove teže suhe mere, od števila vprežne in tovorne živine ali nosičev, kakor tuli od prevaganja za preskušajo se nobena davšina ne odrajtuje. 1. Maaren, welche über die Gränzen gegen die deutschen Zollvereins# taufen ein- oder austreten, zahlen dort, wo die Durchgangs-Abgabe mehr a/s 10 Kreuzer von der Verzollungs-Einheit beträgt, nur diese Gebühr; 2. auf dein Rhein werden besondere begünstigte Durchfuhrzölle eingehoben ; 3. auf allen Strassen, deren Dur chzug sl äng e zehn österreichische (oder fünfzig gemeine italienische) Meilen nicht überschreitet, wird der Durchfuhrzoll von jenen Maaren, wo derselbe 3 Kreuzer für die Verzollungs-Einheit überschreitet, nur mit 3 Kreuzern abgenommen; 4. diese unter der Zahl 3 dargestellte Begünstigung wird auf alle in Vorarlberg ein- und in Liechtenstein aus- oder umgekehrt, in Liechtenstein ein- und in Vorarlberg austretenden Waaren ausgedehnt; 5. Sammlungen von Antiken und anderen Alt crthümcrn, mit Ausnahme der Möbeln und der Rüstungen, dann von natur historischen und ethnographischen Gegenständen, wenn sie als solche durch Zeugnisse competenler wissenschaftlicher Reichs- oder Landes-Anstalten dargethan werden und nicht nach F. 21, Zahl 6, gänzlich zollfrei zu behandeln sind, können gegen den Zoll von 45 Kreuzern für den Centner sporco zugelassen werden, wenn auch die tarifmässige Gebühr für alle oder einzelne Theile der Sammlung sich höher belaufen sollte; 6. für Waaren, welche in der amtlichen Niederlage dergestalt verdorben sind, dass sie für ihre ursprüngliche Bestimmung nicht mehr geeignet erscheinen, z. B. für Wein, welcher nur noch a/s Essig verwendbar erscheint, kann ein geringerer Zoll als der im Tarife vorgesehene festgesetzt werden. Die Anwendung der 'Zahl 1 bis 4 erwähnten Begünstigungen steht jedem Amte zu. welches überhaupt zur Verzollung der betreffenden Waaren ermächtiget ist, hingegen ist die Zuerkennung der Begünstigung Zahl 5 den Finanz-Landesbehörden und jener Zahl 6 dem k. k. Finanz-Ministerium (im lombar-bardisch-venetianischen Königreiche der internationalen Zo/leinigungs-Commission in Mailand) Vorbehalten. F. 26. N ebe n g ebühre n. Ausser den im Tarife bei jeder einzelnen Tarifpost vorgezeichneten Gebühren (Zöllen, Lizenzgebühren, Verzehrungssteuer - Zuschlägen) sind gelegentlich der Zollamtshandlungen nur folgende Nebengebühren zu entrichten: 1. Das M agg cid mit 2 Kreuzern von dem Centner des Gesammt-Roh-gewichtes jener M aaren, welche der Ein- oder Ausfuhrverzollung unterzogen werden und deren Gewicht nach §. 12 der Vorerinnerung durch speciel/e Abwägung erhoben werden muss, oder welche auf den Wunsch der Partei einer Abwägung unterzogen werden. Für die Ermittlung des Rohgewichtes aus dem Na manjše dele pod pol centa ni gledati, deli teže pol centa ali čez pol centa se rajtajo za cel cent. Če celo blago manj vaga kot pol centa, se mora 1 krajcar tehtnine odrajtati. 2. Pečatnina 1 krajcar za vsak svinčeni in */2 krajcarja za vsak vošeni pečat. , Od blaga, ktero je nakazano za prevozno pred kontrolo spremnice se plačuje samo polovica te glavine. Blago, ktero je pri prevožnji cola prosto, ali pa tako, od kterega se ne plačuje več prevožnjine kot tri krajcarje od centa, je prosto vse pečatnine. 3. Listnine toliko, kolikor se je dosedaj odrajtuje. Vendar ni treba od tacega blaga, ktero je prosto prevožnjine, nobene listnine za spremnico plačati. Ako se pervi namen glede na postranske davširie olajševanega prevoznega blaga pozneje tako premeni, da omenjene olajšave kar ni ali je pa le deloma na nj obračati, se morajo dotične davšine pozneje odrajtati. Domače, kakor tudi tuje že zacolano blago, ktero se v notranji, colno potezo zadevajoči kupčii ali pa zavolj kontrole prevaga, ali pod uredsko zapero dene ali nakaže, ne plačuje ne tehtnine ne pečatnine in tudi nobene listnine za spremnice. Zastran skladnine od blaga, ktero se spravlja v uredske založišce, zastran povračila stroškov za uredske djanja, ktere se ne opravljajo na uredskem prostoru, potem v nekterih krajih za uredsko spremljanje predpisanih davšin, dalje zastran čolnih prikladov, ki se odrajtujejo namesti taks za kontumacijsko snažo pri k v a ra n t i j s k i h napravah in zadnjič zastran davšin od vodnega cola, ladjostaj in brodar st v a veljajo še za naprej dosedaj ne odločbe, toda skladnina, kjer jo gre odrajtovati, mora 0.15 (V,,,) krajcarja (0.75 centeziini) in pri kolonialnem blagu polovico tega od colnega centa in od dne znesti. Glede na plačilo manjših odlomkov od enega krajcarja (5 centezimi) veljajo pri vsaki postranski davšini odločbe §. 18. §. 27. Čolna po ter d ba in z a čolni š tempelj. Od vsake plačane davšine se daje uredska poterdba. Tkanini in mašinsko pletenemu blagu, razim blaga, zaznamvanega v tarifnih številkah 53, a), b), c), 54, a), 56, a), b), se pritisne, če ni namenjeno za Hohlmasse, der Zahl der Zug- oder Lastthicre oder der Lastträyer und für Probecerwiegungen wird keine Gebühr entrichtet. Gewichtstheile unter einem halben Centner bleiben unbeachtet, Gewichtstheile mn einem halben Centner und darüber werden für Einen Centner gerechnet. W enn das Gesammtgewicht der Waaren weniger als einen halben Centner beträgt, ist 1 Kreuzer als Wagge/d zu entrichten. 2. Das Siegelgeld mit 1 Kreuzer für jedes angelegte Blei-, und mit Vs Kreuzer für jedes angelegte Wachssiegel. Waaren, die zur Durchfuhr unter Begleitschein-Controlc angewiesen wurden, zahlen nur die Hälfte dieser Gebühr. Waaren, die in der Durchfuhr zollfrei sind oder an Durchfuhrzoll nicht mehr als 3 Kreuzer für den Centner entrichten, sind vom Siegefgelde ganz befreit. 3. Das Zettelgeld in dem bisherigen Ausmasse. Doch haben jene Waaren, welche vom Durchfuhrzölle befreit sind, auch kein Ziettelgeld für den Begleitschein zu entrichten. Wird die ursprüngliche Bestimmung der in Bezug auf die Nebengebühren begünstigten Durch fuhr waaren nachträglich in einer Weise geändert, zu Folge welcher denselben die obigen Begünstigungen ganz oder theilweise nicht zukommen, so sind die betreffenden Gebühren nachträglich zu entrichten. Inländische, sowie ausländische bereits verzollte Waaren, welche im inneren, die Zoll-Linie berührenden Verkehre oder aus Rücksichten der Controle abgewogen, unter amtlichen Verschluss gelegt oder angewiesen werden, zahlen weder Wag- noch Siegelgeld und ebenso kein Zettelgeld für die Begleitscheine. Hinsichts des Lagergeldes für Waaren, welche in amtlichen Niederlagen eingelagert sind, der Kostenvergütungen für Amtshandlungen, welche ausser dem Amtsplatze vorgenommen werden , der hie und da vor geschrieben B e-gleitungsgebühren für ämtliche Begleitungen, der an die Stelle der Contu-maz-Reinigungstaxe getretenen Zollzuschläge bei den Quar antainc-Anst allen und der besonderen Wasser zoll-, Hafen- und Schifffahrts-Gebühren bleiben die bisherigen Bestimmungen aufrecht, nur hat das Lagergeld, wo es zu entrichten ist, 0.15 Kreuzer f0.75 Cenlesimij und bei Colonial waaren die Hälfte dieses Betrages für den Zoll-Centner und den Tag zu betragen. Hinsichtlich der Bezahlung der Bruchtheile unter Einem Kreuzer (5 Cen-tesiniij finden bei jeder der Nebengebühren die Bestimmungen des §. 18 Anwendung. §- 27. Zollbestätigung und Verzollungs-Stämpel. Heber jede gezahlte Gebühr toird eine ämtliche Bestätigung erfolgt. Den Webe- und Wirkwaaren, mit Ausnahme der in den Tarifposten 53, a)i bj, cj, 54, aj, 56, aj, bj bezeichneten, wird, ivenn sie nicht zum Privatge- 16 privatno rabo, ampak za daljo kupčijo, za znamenje opravljenega zacolanja posebni z a col ni Stempel j s to pravno močjo, da se tako blago, če ga imajo taki obertniki, kteri se pečajo s kupčijo, izdelovanjem ali prenarejo enacega ali podobnega blaga, ali tudi, če ga imajo ohranjenega druge osebe v množini, ki edinko zacolnega merila ali njih potrebo očitno preseže, brez zacolnega »tempeljna ne more za postavno zacolano imeti. Druge obstoječe naredbe zastran zacolnega štempeljna še veljajo. C. kr. dnarstveno ministerstvo ima oblast, dogovorno s c. k. kupčijskim mi-nisterstvom, če je to treba zavolj ovadiejev, da se je po krivi rabi uredskih po-terdb čez opravljeno zacolanje kaka večja goljufija zgodila, sedaj zacolnega štempeljna proste množine ali pa druge kot imenovane tuje izdelke z zacolnim štempelj-nom previditi. §. 28. Col ni j e (col ni uredi). Uredi, pri kteri h se imajo colnijske ravna ve (t. j. uvozno, izvozno, prevozno zacolanje in nakazan je) zgoditi, so po obsegu svojih pravic ali velke čolni j e (dogane), ali male čolni j e (ricevitorie), in vsaka teh dveh v erst se razdeli zopet v ure de pervega in druzega razreda (velke colnije-, vlagnije-dogane principali dogane, male colnije — pomočne colnije ricevitorie principali — ricevitorie); male colnije se neposrednje samo na čolni potezi, velke colnije pa na čolni potezi, kakor tudi v čolni okolii postavljajo. §• 29. Pravice c o 1 n i j. Do zacolanja imajo praviloma nepogojno pravico velke in male colnije pervega razreda. Izjemno je zacolanje za u vožnjo blaga posamnih tarifnih številk vel k im eolni-jam ali pa samo velkim col n ij am pervega razreda prideržano. Tudi je nekej tac ega blaga, ktero smejo zacolati male colnije druzega razreda za uvožnjo ali izvožnjo. V čolni tarifi je pri številkah, kjer nastopi taka izjema, zaznamvan razred colnije, ki ima pravico zacolati. Za tega voljo so v tarifi velke colnije z V. 1 in V.U., male colnije pa z JM.l in M.11. zaznamvane. Pravice nižje postavljenih uredov gredo tudi višjim uredom. brauche, sondern zum weiteren Absätze bestimmt sind, zum Zeichen der geschehenen Verzollung ein eigener V er zo l lung s - S täm p e l mit der Rechtswirkung aufgedrückt, dass eine solche Waare, wenn sie sich im Besitze von Gewerbetreibenden befindet, die mit dem Absätze, der Erzeugung oder der Umgestaltung gleicher oder ähnlicher Waaren sich beschäftigen, oder wenn sie von anderen Personen in einer die Einheit des Verzollungs- Massstabes überschreitenden oder ihren Bedarf auffallend übersteigenden Menge aufbewahrt wird, ohne Ver-zollungs-Stämpel nicht a/s eine gesetzlich verzollte anzusehen ist. Im Uebrigen bleiben die über den VerzoUungs-Stämpel bestehenden Anordnungen aufrecht. Bas k. k. Finanz-Ministerium ist ermächtiget, im Einverständnisse mit dem k. k. Handels-Ministerium, wenn Anzeigungen eines durch Missbrauch der ämt-lichen Bestätigungen über die geschehene Verzollung in grösserem Mass verübten Unterschleifes es nothwendig machen sollten, gegenwärtig vom Verzo/lungs-Stäm-pel ausgenommene Mengen oder andere als die genannten ausländischen Fabrikate mit dem Verzollungs-Stätnpel versehen zu lassen. § 28- Zollämter. Die Aemter, bei denen die Zollamtshandlungen (d. h. die Ein-, Aus-, Durchfuhrverzollungen und die Anweisungen) zu geschehen haben, sind nach dem Umfange ihrer Befugnisse entweder Haupt Zollämter (Dogane), oder Nebenzollämter (Ricevilorie), und jede dieser zwei Kategorien zerfällt wieder in Aemter erster und zweiter Classe (Hauptzollämter — Legstätten, Dogane principali — Dogane; Commerzialzollämter —- Hilfszollämter, Ricevilorie prin-cipali — Ricevilorie), Nebenzollämler werden nur unmittelbar an der Zoll-Linie, Hauptzollämter sowohl an der Zoll-Linie, als im Innern des Zollgebietes aufgestellt. F. 2.9. Befugnisse der Zollämter. Zu Verzollungen sitid Hauptzollämter und die Ncbenzolläm-ter erster Classe in der Regel unbedingt ermächtiget. Ausnahmsweise ist die Einfuhrverzollung der Waaren einzelner Tarif posten den Hauptzollämtern oder selbst nur Hauptzollämtern erster Classe Vorbehalten. Auch gibt es Waaren, die von Nebenzollämtern zweiter Classe in die Ein- oder Ausfuhrverzollung genommen werden dürfen. Der Zolltarif gibt bei den Posten, wo eine solche Ausnahme stattfindet, die Kategorie des zur Verzollung ermächtigten Amtes an. Zu diesem Ende sind im Tarife die Hauptzoll-ämter durch H. 1. und H. II., und die Nebenzollämler durch N. I. und N. II. bezeichnet. Die Befugnisse der niedriger gestellten Aemter stehen auch den höher gestellten zu. 16* Priloga zapopada zaznamek colnij, postavljenih v čolni okolii s povedko razreda, pod kterega spadajo. Da bi se občenje ali obhajanje pomejnih prebivavcov in popotnikov olajšalo, so pravice zacolovanja nižjim uredom v sledečih rečeh pogojno razširjene: a) Vsak ured ima pravico, blago, ktero sme za u vožnjo ali izvožnjo praviloma pervi višji ured zacolovati, za uvožnjo in izvožnjo zacolati, če množina blaga ne preseže zacolne edinke. Pri zacolanju blaga za uvožnjo, ktero je pod-verženo večjemu colu kot 100 gl d. od centa, je ta izjemna pravica utesnjena na množine, od kterih se ne plačuje več cola kot 15 gld. b) Reči, ki jih imajo popotniki za svojo rabo sabo, se zamore tudi tik rat, če je njih zacolovanje velkim colnijam 1. razreda prideržano, pri malih colnij ah I. razreda do polovice velkim colnijam II. razreda pristoječe množine zacolovati. c) Pri klavni in vprežni živini zamorejo ondi, kjer je zacolovanje za uvožnjo malim colnijam I razreda prihranjeno, p eter n ati znesek zacolne edinke, tudi male colnij e II. razreda zacolati. §. 30. Pravice colnij. (Konec). Samo velke c o 1 n i j e kakor tudi male c o 1 n i j e p e r v e g a razreda imajo oblast, nakazati blago, to je dopustiti, da se blago samo proti zavarovanju cola na drug ured za nadaljno uredsko ravnavo pošlje. Pravica, blago nakazovati, obseže praviloma tudi oblast, p o -t e r d i t i izstop ali izvožnjo t a c e g a za p r e v o ž n j o ali izvožnjo namenjenega blaga, kterega izvoz se mora skazati. Samo glede tistega prevoznega blaga, za ktero znese uvoznina več kakor 15 gld. od centa, po tem zastran tistega izvoznega blaga, za ktero se davek nazaj da, kadar je njega izvoz skazan, smejo samo velke colnije ali pa take male colnij e pervega razreda poterdbo iz-vožnje podeliti, kteriin je oblast do tega c. k. dnarstveno ministerstvo dogovorno s c. k. kupčijskim ministerstvom dalo Take male colnije, ki imajo izjemno oblast izvožnjo poterjevati, so v prilogi v uredskim zaznamku imenovane. Vsak ured ima pravico , opravljati izvozne u r e d s k e d j a n j a zastran tacega domačega ali tujega zacolanega blaga, kterega izvoz ni treba skazati in ktero pri izvožnji ni podverženo zacolanju. Der Anhang enthält das Verzeichniss der im Zollgebiete bestehenden Zollämter mit Anyabe der Kategorie, unter welche sie yehören. Zur Erleichteruny des Verkehres der Gränzbewohner und der Reisenden finden folyende bedinynissweise Erweiterunyen der Verzollungsbefugnisse der niedriger gestellten Aemter Statt: aj Jedes Amt ist ermächtiget, Waaren, deren Ein- oder Ausfuhrverzollung in der Rege! den nächst höher stehenden Aemtern Vorbehalten ist, in die Ein- oder Ausfuhrverzollung zu nehmen, wenn ihre Menye die Verzollungs-Einheit nicht überschreitet. Bei der Einfuhrverzollung von Waaren, die höher als 100 fl. der Centner belegt sind, ist diese ausnahmsweise Ermächtigung auf Mengen beschränkt, von denen der entfallende Zoll nicht mehr als 15 fl. beträgt. b) Geyenstände, welche Reisende zum eigenen Gebrauche mit sich führen, können selbst dort, wo deren Verzollung Hauptzoll’ümlern erster Classe Vorbehalten ist, bei Nebetizo/Iämtern erster Classe bis zur Hälfte der den Hauptzollämtern zweiter Classe zustehenden Menge verzollt werden. c) Rei dem Schlacht- und Zugvieh kann dort, wo die Einfuhrverzollung Nebenzollämtern erster Classe Vorbehalten ist, das Fünffache der Verzollungs-Einheit auch von Nebenzollämtern zweiter Classe in Verzollung genommen werden. F. 30. Befugnisse der Zollämter. (Schluss-) Zur Aniveisung, das ist zur Gestattung, die Waare gegen Sicherstellung des Zolles an ein anderes Amt zur weiteren Amtshandlung zu versenden, sind nur Hauplzollämter, sowie die Nebenzollämter erster Classe er-m ächt ig e f. Die Refugniss zur Anweisung u mfasst in der Regel auch jene zur Bestätigung des Austrittes von Durchfuhr- oder solchen Aus fuh r waaren, deren Austritt erwiesen werden muss. Nur hinsichtlich solcher Durchfuhrwaaren, von denen der Einfuhrzoll mehr als 15 fl. für den Centner beträgt, dann hinsichtlich jener Ausfuhrwaaren, an deren bewiesenen Austritt eine Steuer-Restitution geknüpft ist, darf die Auslrittsbestäti-guny bloss von Hauptzollämtern oder von solchen Nebenzollämtern erster Classe ertheilt werden, denen die Refuyniss hierzu vom k. k. Finanz - Ministerium im Einverständnisse mit dem k. k. Handels-Ministerium verliehen ist. Diejenigen Nebenzoll ämter erster Classe, welche für solche Waaren zur Bestätigung des Austrittes ausnahmsweise ermächtiget sind, werden im Anhänge im Aemterver-zeichnisse bemerkbar gemacht. Zur Vornahme der Ausfuhr-Amtshandlungen hinsichtlich derjenigen inländischen oder ausländischen verzollten Waaren, deren Austritt nicht erwiesen tverden muss und die einem Ausfuhrzölle nicht unterliegen, ist jedes Amt ermächtiget. 8 31. Prestop čolne poteze. Postavna odločba, da se prestop čolne poteze le po čolnih cestah in proti temu sme zgoditi, da se to naznani mejnemu uredu, ima še v obče veljati za uvožnjo in prevožnjo. Zastran občenja med deržavami, ktere zadeva pogodba 19. Februarja 1853, se bodo izdali posebni zavkazi. Pri iz vožnji je proti temu, da se blago postavi ter pove pri kakem kontrolnem uredu v mejnem okraju ali na notrajni čolni potezi in se spolnujejo predpisi čez nadgledovanje kupčije v čolni okolii, tudi tako blago oprosteno, da ga ni treba voziti po čolni cesti ter postavljati pred mejno colnijo: a) ktero ni podverženo izvožnjini, ako ni zapavedano; b) skazati njegov izvoz, in če tudi, c) zastran tacega blaga ne obstoji kak dogovor s sosedno deržavo, vsled kte-rega bi se blago moralo voziti po čolnih cestah. Posebne obstoječe izjeme prestopa čolne poteze po čolnih cestah in postavljanja blaga pred mejni urcd še veljajo. §. 32. Kdaj se prične moč tarife. Moč te tarife se prične 1. Januarja 1854. Olajšave, ktere zadevajo reči, ki pridejo na Avstr ijansko iz slobodnega občenja čolne zveze, ne veljajo za tiste reči, ktere so d o š 1 e na Avstr ijansko pred 1. Januarja 1854 iz slobodnega občenja čolne zveze. 8 33. Razveljavljenje starejih postav in ukazov. Vse postave in ukazi, ki se tičejo čolne tarife, zlasti občna čolna tarifa 6. Novembra 1851, vsi njo zadevajoči pozneji ukazi in razjasnila, če ne za popadaj o odločb, ktere so brez premem!) vzete v to tarifo, kakor tudi vse oprostenja cola in olajšave, odločbe čez pravice colnij, blago zacolovati, nakazovati in njega izstop ali izvožnjo poterjevati, zgube, ako se ta tarifa izrečno na-nje ne nanaša, in se tudi na deržavne pogodbe ne opirajo, svojo moč ta dan, ko se veljava te tarife prične. Če bi prevagljivi uzroki za to govorili, da se to ali uno krajno oprostenje in in olajšanje v veljavi ohrani, je dana oblast ministerstvoma dnarstva in kupčije, po vzajemnem dogovoru na nasvet deželnih oblastnij dovoliti, da naj začasno naprej obstoji. §. 31. Veber l ritt der Z o N- Linie. Die gesetzliche Bestimmung, dass der Vebertritt über die Zo/f-Linie nur auf Zollstrassen und gegen Anmeldung beim Gränzamte erfolgen darf, bleibt für die Ein- und Durchfuhr im Allgemeinen aufrecht. Bezüglich des Verkehres mit den Ländern, auf welche sich der Vertrag von 19. Februar 1853 bezieht, iverdcn besondere Anordnungen getroffen. ln der Ausfuhr sind auch diejenigen Waaren gegen Stellung und Erklärung bei einem Controlamte im Gränzbezirke oder an der inneren Zoll-Linie und gegen Erfüllung der Vorschriften über die Uebcrwachung des Verkehres im Zollgebiete von der Ein ha! tun g der Zollslrasse und der Stellung beim Gr änz zoll amte enthöbe n : aj welche nicht mit. einem Ausfuhrzölle belegt sind, so ferne b) deren Austritt nicht erwiesen werden muss, und auch cf) hinsichtlich derselben mit dem Nachbarstaate ein Vebcreinkommcn, durch welches der Austritt auf Zollstrassen beschränkt würde, nicht besteht. Die bestehenden besonderen Ausnahmen von dem Vebertrilte der Zo/f-Linie auf Zollstrassen und der Stellung zum Gränzamte bleiben aufrecht. 32. Beginn der Wirksamkeit des Tarifcs. Die W irksamkeit dieses Tarifes beginnt am 1. Jänner 1854. Die Begünstigungen, welche auf die aus dem freien Verkehre des Zollvereines nach Oesterreich eingehenden Gegenstände Bezug nehmen, haben auf Gegenstände, welche vor dem 1. Jänner 1854 aus dem freien Verkehre des Zollvereines nach Oesterreich einyegangen sind, keine Anwendung. F. 33. Aufhebung der älteren Gesetze und Verordnungen. Alle Gesetze und Verordnungen, welche auf den Zolltarif Bezug nehmen, namentlich der allgemeine Zolltarif vom 6. November 1851, alle darauf bezüglichen Nachtrags-Verordnungen und Erläuterungen, soferne sie nicht Bestimmungen betreffen, welche im gegenwärtigen Tarife ungeändert aufgenommen sind, und alle Ziollbefreiungen und Begünstigungen, Bestimmungen über die Ver-zollungs-, Anweisungs- und Auslrittsbestätigungs - Befugnisse der Zollämter treten, in soferne sie nicht in dem gegenwärtigen Tarife ausdrücklich berufen werden oder sich auf Staatsverträge stützen, mit dem Tage des Beginnes desselben ausser Wirksamkeit. Sollten überwiegende Gründe für die Aufrechthallung der einen oder anderen der bisher bestandenen localen Befreiungen und Begünstigungen sprechen, so werden die Ministeriell der Finanzen und des Handels ermächtiget, im gegenseitigen Einverständnisse, über den Antrag der Landesbehörden, die provisorische Fortdauer derselben zu bewilligen. II. X T' Po sistemu v reti djana eolna tarifa, it. Systemniiscner ZoUtarif. Pregled po abecedi v red djan. Ime Poverstni red tarife Stran Ime Poverstni red tarife A. Hazreili. Izveržki ali odpadki............................. Kemijski pridelki, barve, roba iz tolše in netila . .......................................... Kolonialno blago in južni pridelki............... Košena, lesena, steklena, kamncna in pcr- stcna roba......................................... Kovine (metali), v rudi, sirove in na pol izdelane ............................................ . Kurjavne in stavbne reci in roba za izdelovanje Metalna ali kovinska roba........................ Orodje, inašine in drobna roba................... Pijače in jedila................................. Povertnina in poljski pridelki (sadeži) .... Preja . ............................................ Koba iz šetin, ličja, bičja, trave, terstja, treski o, bičja za stole in iz slame, kakor tudi papir in papirnata roba....................... Slovstvene (literarne) in umetnijske reči , . Tkanje in pletenje na stanu (mašini) ali vir kanje, roba za................................. Tkano in na stanu pleteno ali virkano blago Tobak in izdelki tobaka........................................ Tolše ali masti in olja, mastne.................... Usnje in usnjena roba, kerznarsko blago in podobni izdelki.................................... Vozila (vsakteri vozovi in ladje) po suhem in na vodi............................................ Zdravila, dišavna roba, barvila (reči za farbe), v Strojila in kemijske pomočne snove................. Živali........................................... Živalski pridelki (ki niso v drugih razredih imenovani)................................. II. Huziielki. Barvila in strojila...................... Bombaž................................... Bombaževa preja.......................... Bombažcvina.............................. Cink..................................... Čaj (te).............................. Dlake, lasje, šetine in perje............ Drobna roba........................ Gume (tudi smole) in drugi rastlinski sok Izveržki........................... Jedila..................................' Jesih (urisk)............................ Južni pridelki........................... Kakao ................................... Kamncno blago............................ Kemijske pomočne snove................... Kemijski pridelki in barve............... Kerznarska roba.......................... Klavna in vprežna živina................. Kofe (kava).............................. Košeni izdelki................................. Kovine (metali), nežlahtne (ne v posebni delkih zapopadene)..................... Kovine (metali), žlahtne................. Kože ................................... XXII 107 XX 104 I 64 XVI 92 X 79 Vlil 75 XVII 97 XIX 101 VII 72 III 66 XII 83 XIV 88 XXI 106 XI 82 XIII 83 II 65 VI 71 XV 91 XVIII 100 IX 77 IV 68 v 70 34 77 45 82 49 83 52 83 42 81 6 65 18 70 75 102 35 78 80 107 28 74 25 72 5 64 1 64 66 95 37 78 76 104 61 91 15 69 2 64 63 92 43 81 44 61 17 70 Kuhinjska sol .............................................. Ladje (barke) in druge povodne vozila . . . . Lanena preja................................................. Laneno blago................................................. Les.......................................................... Lesena roba.................................................. Ličnata roba, roba iz bičja, nitek kokos-oreha. trave, terstja, treskio, bičja za stole in iz slame...................................................... Mašine....................................................... Med (sterd), vosek in sir.................................... Meso......................................................... Metalna ali kovinska roba (ne posebej imenovana) ................................................ Minerali (ne v drugih razdelkih zapopadeni) . Moka in mlcvni pridelki.......................... Netila........................................... Oblačila in roba za lišp......................... Oglje in šota.................................... 01 (pivo) in medica.............................. Olja, mastne..................................... Orodje........................................... Papir in papirnata roba.......................... Perstena roba.................................... Povertnina in sadje.............................. Povešeno sukno, povešeni muselini, povešeni tafet...................................................... Predivo laneno. konopnina, maniljska konop-nina, laknja ali nitke iz lopatike, morska ali kitajska trava, lesna volna................................ Ilajž (laško pšeno).......................................... Rastline in rastlinski deli (ne v drugih razdelkih zapopadeni)....................................... Ribe, živali v lupinah in druge povodne živali . Rude......................................................... Sago, Tapioca, Arrow-Root - - - - Sladkor (cuker) ............................................. Slovstvene in umetnijske reči................................ Steklo in steklena roba.......................... . Struganje in rezba, roba ali snova za........................ Sveče in mjila (žajfe)....................................... Svila (Žida)................................................. Svilnato blago............................................... Svinčeno blago............................................... Svinec............................... Sčetarska in sitarska roba................................... Tobak in izdelki tobaka.................. ..... ^ . Tolše (masti, sala).............. Usnje, roba iz usnja in gume . . Vino................ Volna (ovčja)................................................ Volnena preja................................................ Volneno blago................................................ Vozovi in sani (smuči)....................................... Začimba (lepodišečina)....................................... ždravila (leki) in dišavna roba.............................. Železnina.................................................... Železo........................................... Žgane upijančljive tekočine.................................. Žito in sočivje . .......................................... Živali (ne v drugih razdelkih zapopadene) . . Živalski pridelki (ne v drugih razdelkih zapopadeni) ................................................... Živo srebro ............................... 36 71 50 53 2!» 64 59 74 20 19 70 31 12 78 57 30 24 23 73 60 67 9 56 46 11 13 14 38 4 7 79 65 31 77 48 55 68 39 58 8 22 62 27 47 51 54 72 3 33 69 40 26 10 16 21 41 Alphabetische lieber sicht. Mienennung Reihenfolge des Tarifes Seite Mlenennung Reihenfolge des Tarifes Seite Gartengewächse und Obst 9 66 Gebrannte geistige Flüssigkeiten 26 72 XXII 107 Getreide und llülsenfrüchte 10 68 Gewürze 3 64 IX 77 Glas und Glaswaaren 65 94 XVI 93 Gummen fauch Harze und Gummenharze) VIII 75 und andere Pflanzensäfte 35 78 Haare, Horsten und Federn 18 70 XX 104 Holz 29 75 1 64 Holzteaaren 64 93 VI 71 Honig, Wuchs und liäse 20 7 t XII SS Instrumente 73 101 III 66 Kerzen und Seifen 77 105 VII 73 Kleidungen und Pulzwuaren 57 87 XIX 101 Kochsalz 36 78 XVIII 100 30 76 Kärschnerwaaren 61 91 XV 91 K urze Waaren 75 102 XXI 106 I.eder, Leder- und Gumiwaaren 63 91 X 79 Leinengarne 50 83 XVII 97 Leinenwaaren 53 S4 11 65 Literarische und Kunslgegenslände 79 106 IV 6S Maschinen 74 toi Melit und Mahlprodukte 13 67 V 70 Metalle, edle 44 81 Metalle, unedle (nicht in anderen Abtheilungen enthaltene) 43 81 XIV 8S Metullwaaren (nicht besonders benannte) . . . 70 99 XI 83 Mineralien fnicht in anderen Abtheilungen ent- XIII 83 haltene) 32 76 Oele, fette 23 72 Papier und Papierwauren 60 89 Pflanzen und Pflanzeutheile (nicht in anderen Abtheilungen enthaltene) 13 67 so 107 Quecksilber 41 80 33 77 II eis 11 67 Sago, Tapioca, Arrow-Iloot . . 4 64 Schafwolle 47 83 59 89 Schiffe und andere Wasserfahrzeuge 71 100 45 83 15 69 49 83 48 83 53 83 55 86 CS 93 Sleinwaaren 66 95 34 72 Südfrüchte 5 64 39 79 Tabak und Tabalcfabrikale 8 65 US 97 Thee 6 65 5S 88 Thiere (nicht in anderen Abtheilungen ent- 1 64 haltene) 16 69 ‘4 64 Thierische Produkte (nicht in anderen Ab- 37 78 theilungen enthaltene) 21 71 71! 104 Thonwaaren 67 96 31 76 Wachstuch, Wachsmousseline, Wachstafft . . . 56 86 40 79 Wagen und Schlitten 72 100 119 98 27 73 3S 79 Wollengarne 51 83 ■45 73 Wollenwaaren 54 85 •4S 74 42 81 34 77 7 65 17 70 Ziindwaaren 78 106 33 71 14 68 19 70 46 83 st. Classen. Farb -, Gärb - und ^fälle , chüe'~' Eurfiimerie- Urfni’ “'*'•> Gins-, Stein- und Thonwaaret C*em,'’ fl""- "«<< Werkstoffe................. ,, ' "e Produkte, Farb-, Fett- und Ziind- C'0" “re,‘ ............................ t?eh'i"*u'ai"'en und Südfrüchte............... Ce"nrf 0,*> /*«• ■ • ........................ Oet'll un* Feld fruchte....................... Insir nn^ Esswaaren........................ LanI",enle • Maschinen und kurze Waaren l,eje ~ und Wasser-Fahrzeuge.................. Uns Eederwaaren, Kiirschnerwaarei liler ähnliche Fabrikate...................... 1[eli !‘r,si'he und Kunstgegensliinde......... t/el'vererzt, rnli und als Halbfabrikate . Tablk aar,en.................................. Thier(, * Tabnkfabrikale.................... ly-he Produkte (nicht in anderen Classen ^Mhallene) }!'.rc" aus Horsten, Hast, Vocosnussfasern, Gras, Schilf, Span, Stuhlrohr und |f r"h> sowie Papier und Papierwauren und Wirkstoffe........................ e' und Wirkwaaren......................... II. .Iht hei hingen pralle _ 6»»( "e‘' u,‘ä Parfnmeriestnffe . n 7’ Binsen-, Cocosnussfasern -, Gras-, ren Span-, Stuhlrohr- und Slrohwaa- 'fUrnicolle 8, kI'!'Wolt,Jarne H.; tco,l>cnaren 8 i*'.?r}eilen Blei Bl, r und Meth gjf'waaren.................................... f'„rJ‘tenhindcr- und Siebmacherwaaren ''aean Husche llilfsstoffe........................... l)rI'\‘*c'te Products und Farbwauren Eiseuler~ Schnitzstoffe....................... er»"U’a“ren ^"Waaren . Pet!>e~ nnjL Garbestoffe eile und Häute PllJ1*.’ Schal- und sonstige Wasserthiere . Pl?h......................................... uLj’ flanf' Manillahanf, Aloefasern, See-a chinesisches Gras, Waldwolle............. Pregled po sistemu uredjen. - - -——^ Razred Razdelek Im» e p C M Razred Razdelek Ime S £ I 1 Kolonialno blago in južni pridelki . 64 XI 45 Tkanje in virkanje, snov» en — . . • 82 2 3 Kofo — 4(1 47 Predivo laneno, konopnina, maniljska konopnina 4 »Sago, tnpioca in nrrow -root Južni pridelki 48 Svila (zida) — a XII ■■reja . . . td n 65 49 -1 7 Cuker 50 II Tobak in izdelki tobaka 51 — 8 Tobak in izdelki tobaka XIII - III Poveri žilna in poljski pridelki . . . . Povertnin* in sadje 66 52 —■ 9 53 84 11) Žito in sočivje 54 8» 11 Hajž - 67 55 8« 12 Moka in inlcvni pridelki 5ti Povoženo sukno, povoženi muselini in povoženi tafet Oblačila in roba za liep Hlago iz »etiii 9 litju«, bleja, trave, (ertdjn, Ireikie, bičja za stole in iz Niamey tudi papir lil papirnata 13 Rastline in rastlinski deli (ne v drugih vaz-, delkih zapopadeni) 57 81 IV — Živali 68 XIV 14 15 Ribe, živali v lupinah in druge povodnice . . . 69 Iti , Živali (ne v drugih razdelkih zapopudene) . . . Živalski pridelki (ne v drugih razdelkih zapopadeni) . . . . 88 V — 58 70 59 Ulago pleteno iz ličja, bičja, nitek kokos oreha, trave, terstja, treskic, bičja za stole in slame Papir in papirnata roba lrMiij 20 Med, vosek in sir 71 21 Živalski pridelki, ne posebej imenovani (ne v til —■ 62 Usnje, roba iz usnja in gume Koiena, lesena, steklena« knmnena in pertttena roba — VI 22 Tolie in olja mastne Tolče XVI — 92 23 Olja, mastne 72 63 -- VII — I*i|aee in jedila 64 93 24 91 25 (Iti S» 26 __ 67 96 27 73 XVII 9? 28 Jedila (ne v drugih razdelkih zapopadene) . . Kurjavne in stavbne ret 1, roba za 74 68 Vlil — «9 98 75 70 Metalno blago (ne posebej imenovano J . . . . 99 29 XVIII 1(KI 30 76 71 Harke m druge povodne vozila . . . Vozovi in sani Orodje, mamine in drobna roba . . . Orodje -- 31 32 Struganja in rezba, roba za — (ne v drugih razdelkih zapopadena Minerali (ne v drugih razdelkih zapopadeni) . Zdravila, dišavim roba, barvila, strojila in kemijske pomorile snove . Zdravila in dišavna roba .... . . . . . . > . . Uarvila in strojila . (Jumo (tudi smole) in drugi ne posebej imenu- XIX 72 73 1<» IX — 74 77 75 10* 33 34 35 78 XX 76 77 Kemijski pridelki, barve, roba iz tolse in netila , . Kemijski pridelki in barve 1()4 105 30 Kuhinjska sol 78 10« 37 XXI Slovstvene in umetnijnke reči Slovstvene in «metalne reči Od med kB n II Izveržki X — Kovine, v rudi, srove in na pol izdelane . . 79 XXII 79 |0T 38 80 — 39 40 41 80 42 Vink 81 43 Kovine, nežlahtne (ne v drugih razdelkih za- 44 . Systematische Uehersichl. l r Z 2 Benennung »1 e Benennung 1 « *» 'S -» 8 2 X 60 1 1 f'olania luaaren und. Südfrüchte . . 64 13 Metalle, unedle (nicht in anderen Abtheilungen 81 4 44 3 XI 84 4 5 46 6 TA«« . 65 47 n 7 48 — XII 83 ni 8 49 — 50 9 51 10 XIII 11 67 54 17 53 84 13 1'flau zeit und Pflanzentheile (nicht in ande- 54 85 IV y 55 86 14 15 16 Phiere Fische, Schal- und sonstige Wasserthiere . . Schlacht- und Zugvieh Thiere (nicht in anderen Abtheilungen ent- 68 69 XIV 56 57 Wachstuch, Wachsmousselin und Wachs ta/ft . Kleidungen und Putzwaaren . M aaren aus Borsten. Bast, Cocos• nussfasern. Mtinsen, Gras. Schilf, Span, Stuhlrohr untl Stroh, sowie Bapier und Bapieru-aaren 87 — Thiet'ische Produkte (nicht in anderen 70 58 88 17 Feile und Häute 59 Hast-, Hiusen-, Cocnsnussfasern-, Gras-, Schilf-, Span-, Sluhtrohr- und Strnhflech- 18 19 89 •40 Honig, Wachs und Hase Thierische Produkte, nicht besonders benannte (nicht in anderen Abtheilungen enthaltene) . 71 60 Vl 41 .VF heder und Ijederwaaren, Kürsch-neru-aaren und ähnliche Bahri- 91 SS Fette 61 *11 '43 Oele, feile Getränkt 74 #?'•» 44 und MZsxtvanrcn Ueth XVI Bein-, Balz-, Glas-, Stein - und 94 45 Kanta 63 46 64 93 47 73 65 94 48 Eenwaare.il (nicht in anderen Abtheilungen 66 95 'III 74 67 96 ■ Brenn - . Hau* und Werkstoffe . . . 75 XVII 97 49 68 30 76 69 98 31 3g Drechsler - und Schnilzslo/fe (nicht in anderen Abihcitungcn enthaltene) Mineralien (nicht in anderen Ablheilungen XVIII 70 71 Mctallwaaren (nicht besonders benannte) . . . I.and - und H'asserfahrzeuge . . . . 99 100 n 74 Wagen und Schlitten Instrumente. Maschinen und kut'ze Arzenei Gürtic- 9 Parfümerie - . Parh und chemische WMitfsstoff 'e .. XIX tot 33 73 34 74 35 (auch Harze und Gummenharze) 'ere nicht besonders benannte Pflan- 75 104 und am\ xcnsaflc 78 XX Chemische M*rodukte, Barh-, Bett- 101 36 76 77 . 37 Chemische Metaite » MSutbfu Kerzen und Seifen 105 — vererzt. roh , und als 78 10G 79 XXI Mjiterarische u. Mzunstgegenstände Literarische und Kunslqeqenstände Abfälle 38 79 39 XXII 107 40 80 Abfälle 41 Quecksilbe 80 44 Zink . . 81 j j i 1 1 I t8 > Za »vožnjo Z« izvožnjo Za pr« vožnj Število razdelki 1 ni e redi Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte-rih se more blago zacolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Colnije, pri kterih se more blago za-colo- Merilo zaco- lova- nja j * v 6 S k II. kr. fl. kr. vati I. Kolonialno blago in južni pridelki. 1 Hakao: 1 cent j 13 v sodih z do-l gami iz terdega 1 lesa in v skri-/ njah. 1 cent 1 cent 15 vage 1 JO \ 10 v druzih sodih, 1 9 v koših, I 3 v balah ali ža-1 klih (vročih). vage vage b) »omlet, kakao - mast ali olje , mana " 13 30 130 v sodih in skri-/ njah, 1» 3 More (kava): J 1.1 v koših, [ 9 v balah. a) kofe, s rov in kavne nadomestila 10 / 13 v sodih z do-l gami iz terdega 1 lesa in v skri-/ njah, 1» \ 10 v druzih sodih, J 9 v koših, | 3 v balah ali ža-1 klih. b) kofe , i g a n 13 k 30 v sodih in skrili njah. I» 3 Kariinbe r a) proste, kakor: hndjan. kardamomen, kubebe, gal-gant, imberik (gjumber). poper (poprova štopa in pfosti, dolgi, rodeči [španski] in beli poper) potem piment 10 35 50 5 j 13 v koših, [ 0 v balah. i V. II. 15 4 b) žlahtne, kakor: pravi cimet (sladka skorja), cimetova kasia (lesna kasia), cimetov cvet, dišav»! klinčki ali žebinci c) najžlahtniše, kakor: muškatov cvet, muškatov! oreški, vanilj, tudi žafran Muk«* Tuploca, tudi muk«ve nadoinestiln in nrrow - ront " - 116 v sodih in skri-\ njah, / 9 v koših, " • • t’ •» >5 15 15 5 Južni pridelki t a) žlahtni, kakor: ananas (kraljevske jabolka), dateljni. mandelni. pinolc in cirbisove jederca. kločki ali pistaoie, vinske jagodo, uvenjcne ali posušene (tudi korinte in rozine) 5 k 13 v sodih in skri-/ njah, tudi v ko-j ših, f 6 v balah. 15 Ha/i/ t/er Abthei/unc/en Benennung der Ciegenstände Für die Einfuhr Mass-slab der Verzollung Zoll- betrag fl.lkr. Tara-Abzüge in Pereenlen des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- slab der Ver- zol- lung Für die Ausfuhr Zoll- betrag ß.\ kr Zollämter, bei denen die Verzollung stallhaben kann Für die Durchfuhr Mass- e-. stab t. der Ver- zol- SS5 lung kr. !• Cofonialwaaren und Südfrüchte. ®*««o f a) roh, in Bohnen und Schalen gemahlen, Cacaobutter, auch Cacaomasse ") Ca/fee, roh und Caffeesurrognle y Ca/fee, gebrannt a) gemeine, als: Badian, Cardamomen, Cubeben, (•algant, Ingber, Pfeffer (auch Pfefferstaub und l'fffferpusti, langer, rolher /spanischer/ und weisser Pfeffer), dann Piment (\eugewiirz).......... y leine, als: Zimml, echter, Zimmtcassie (Holzen.t sie, Mutterzimmt), Zimmtblüthen, Gewürznelken und Kelkenstiele.........................- - - c) feinster Art, als: Muscatblüthe (Macis), Muscat nüsse, Vanille, auch Safran................... « Tapioca, auch Sagosurrogate und strrou>-Hout . .......................... Südfrüchte a) fetne, als: Ananas, Datteln, Mandeln, Pignoli und yirbiskeme, Pistazien, Weinbeeren, getrocknete (auch ' orinthen und Rosinen)......................... 1 Ctr. netto 12 30 30 10 12 30 13 in Fässern mit Dauben von hartem Holz und in Kisten, 10 in anderen Fässern, 9 in Körben, 3 in Ballen oder Säcken. 20 in Kisten und | Fässern, 13 in Körben, 9 in Ballen. 13 in Fässern mit Dauben von hartem Holz und in Kisten, 10 in anderen Fässern, 9 in Körben, 3 in Ballen oder Säcken. [ 20 in Fässern 1 und Kisten. ] 13 in Körben, ' 6 in Ballen. 16 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 4 in Balten. 13 in Kisten und Fässern, sowie in Körben, 6 in Ballen. 1 Ctr. sporco II. II. 1 Ctr sporco 15 15 15 15 15 15 15 15 16 Število razdelkov Ime reči Za «vožnjo Za izvožnjo Za Pr vežni Colni- i Merilo zaco- lova- Zne- sek cola Odbitki tare v odstotkih grobe ali Colnije. pri ktc-rih se more Merilo zaeo- lova- Zne- sek cola je, Prl kterih se more bla- Meril» zaco' lova' nja i i v e nja debele vage blago zacolati nja go za-colo- X' tl.| kr. tl. | kr. vati Opomba. 1. Posušene vinske jagode (tudi ko-rintc in rozine), ako so do dobrega ali na pol pokvarjene, da se ne dajo več užiti, za človeka celo ne, smejo se za obertnijsko rabo tako dobivati, da se od centa le olajšana «voznina 12 kr. plača. Najvišja dnarstvcna oblastnija bode za vsakoršno obertnijsko rabo zapovedala, s kakimi previdnostmi se morejo dobivati. Opomba. 2. Pinijni in cirbisovi storži ali češarki, ki imajo še jederca v sebi, plačujejo polovico dav-šine. b) srednji, kakor: pomeranče. citrone, limone, smokve (fige), posušne, margarane (granatne jabolka), paradižev« ali adamove jabelka, laccrolnc jabolka . Opomba Ako davku podverženi zahteva pri pomarančah, citronah in limonah, da se preštejejo, plača od vsacih slo 50 kr. Če se preštejejo, ostanejo sprideni sadi nezaeolani, če se priča urednikov vničijo. c) navadni, kakor: smokve (fige), lrišne. rožiči, kostanj, kokos-orehi, lupine ali obrezki pomeranč in citron, posušehe, nezrele pomerančicc, v solen» vodo djane razrezane limone in citrone, solene mas-linke ali olivke ... . :.............................. CaJ Sladkor ali L’ntinr: a) čišeni, t. j. v grudah, kakor tudi stolčen (t. j kakor si bodi zdrobljen), torej tudi meli, zadnji cuker in cukcr v angleških grudah ter kandis . b) sladknrjeva moka. .kakor tudi tekoči cuker . . . c) sladkorjev« moka za rafinerije proti temu, da se spolnujejo veljavni pogoji . . ........................ I cent čiste vage I cent gr. v. 1 cent č. v. d) sladkorjev sirup t. j. ki v rafinerijah odpada in nevledenljiv kapilarni sirup . ....................... 11. Tobak in izdelki tobaka. Tobak in izdelki tobnkn: a) Tobak, srov, t. j. tobakovo perje, ne izdelane stebla in cveti................................... . . . . 30 45 15 14 11 20 v sodih in skrinjah, ki so s senom ali cna-nako robo povite, 13 v drugih sodih in skrinjah, ter v koših, C v balah. (23 v skrinjah in so-( dih. I 12 v sodih z dogami iz terdega lesa in v skrinjah, v druzih sodih, v koših. 10 114 v skrinjah 8 centov in čez, 11 v skrinjah spod 8 centov, 7 v sodih in pleteninah iz zu-nejevropejske-ga terstja. 6 v drugih koših, 5 v balah. (11 v dvojnatih sodih. 12 v sodih, perona h in pletenicah knastro-vih, v koših, v balah. 1 cent grobe vage V. II. 1 cen1 grebe sage A 6fA eifttttffen f Benennung eter #* e g e nstii n tl e Für die Einfuhr lUass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrug fl.\ kr. Tara-Abzüge in Percenten den Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung staltha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr IUuss- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung stallhaben kann itlass- stab der Ver- zol- lung NJ kr. Anmerkung 1. Weinbeeren, getrocknete (auch Corinthen und Rosinen), ganz oder halb vcrdorbc-71 c. ungeniessbure, die zum menschlichen Genüsse vollends unbrauchbar gemacht sind, können zur industriellen Verwendung gegen den begünstigten Einfuhrzoll von 12 kr. für den Centner bezogen werden. Die Vorsichten, unter denen der Hezug zu geschehen hat, werden für jede Art der industriellen Verwendung durch die oberste Finanzbehürde bestimmt. Anmerkung 2. Pinien- und Zirbiszapfen, wel-ehe. noch die Kerne enthalten, zahlen die Hälfte der Gebühr. d mittel f eine, als: Pomeranzen, Citronen, /limonica, Feigen, getrocknete, Granat-, Paradies- (Juden-) Aepfel, Lazeruoli.............................. Anmerkung. Verlangt der Steuerpflichtige bei Pomeranzen, Citronen und lAmonien die Auszählung , so zahlt er für 100 Stück 50 kr. Im Falle der Auszählung bleiben verdorbene Früchte unversteuert, wenn sie in Gegenwart von Beamten eer-tilgt werden.. 'I Se meine, als: Feigen, frische, Johannisbrot, Kastanien, Cocosniisse, Pomeranzen- und Citronen-schalcn, getrocknete, unreife kleine Pomeranzen, in Salzwasser eingelegte, zerschnittene lAmonien und Patronen, gesalzene Oliven ,............................... 1 Ctr. netto ’V'hee......................................................... *Jtscker s a) raff,nirt, d. i. sowohl in Hüten, als gestosxcn Cd. i, u'ie immer zerkleinert), folglich auch .Veits-, Rastern-, Lompenzucker und Zuckercandis . . . ■ I Ctr. sporco 1 Ctr. netto ) Zuckermehl ( Rohzucker), wie auch flüssiger Zucker CJ Zuckermehl für Raffineure gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen................................. *0 Zuckers grup, d. i. Ab fällst grup der Raffinerien und nicht krgstallisirbarer Capillursgrup........ II. Tubak und Tabakfabrikate. ’V'nbate und Tahakfahi'ikate : aJ "abak, roh, il. i. Tabakblätter, unbearbeitete -Rippen und -Stängel, -Rlüthcn.................... 30 45 15 14 10 20 in mit Heu u. dgl. emballirten Fässern und Kisten, 13 in anderen Fässern und Kisten. sowie in Körben, ti in Rollen. 1 Ctr. sporco )23 in Kisten und ) Fässern 12 in Fässern mir Hauben non j hartem Holz j und in Kisten,i 8 in anderen Fässern, 6 in Körben. 14 in Kisten von 8 Centner und darüber, 111 in Kisten unter | 8 Centner. T in Fässern und aussereuropäi-schen Rohrgeflechten, 6 in anderen Körben, 5 in Rallen. 11 in Heberfässcrn. 12 in Fässern, Seronen und Kuasterkör-ben. 9 in Körben, 4 in Ballen. H. II. 1 Ctr. sporco 15 ti 15 15 15 15 15 o M >50 Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola (I. kr. 25 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte- Merilo rih se zaco- more lo va- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola tl.i kr Za P" vožnj” Colm-je, pri Meril» zaco lova- nja kterih se mo re bla go ža- bi tobakovi izdelki, t. j. tobak za piti (kaditi) v klobasi, odvitch peresih, ali razrezan, karote ali štan-žicc tobaka za nos, tobakova moka, tobakovi odpadki, cigare in tobak za nos.............................. Opomba. Tobak in izdelki iz tobaka se sinejo le s posebnim dovoljenjem uvažati ali skozi cesarstvo prevažati. Pri »vožnji je treba razun cola plačevati tudi dopustni»», namreč: za srov tobak . ... 3 tl. ) od 1 funta čiste za tabakove izdelke . 2 tl. 30 kr.) dunajske vage III. Povertnina in poljski pridelki. Povertnina (t. j. zelenjava in zelje, krompir in repa, korenine za jed. gobe, tudi gomolikc, česen, čebula, tudi cvetna in morska čebulica, frišne broščevc korenine in ne posušena cikorja) in sadje (kakor: jabolka, marelice, kruške, ribiz, češnje, buče, melone. mirabelc, nešpelj»!, breskve, češpe. kutine, ternolicc, »stružnice, potem vsake sorte jagode po-gojzdne, n. pr. češminove, robidnice, jagode, borovnice): a) frišne.............................................. b) povertnina, pripravljena (t. j. zelenjava, zelje vsakoršno, krompir in repa. korenine za jed, gobe, posušene, uvenjene, razrezane ali sicer zdrobljene, soljene, v jesih vložene v sodili), po tem sadje pripravljeno (t. j. posušeno, uvenjeno, razrezano ali sicer zdrobljeno; brez sladkorja kuhano sadje čežane), tudi orelii, kakor: (laški) orehi in lešniki, zeleni in suhi . v.................. Opomba. 1. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije teh deržav........... ......... Opomba. 2. Povertnina in sadje drugače pripravljeno. kakor je v tarifnem postavku b) našteto, ali vloženo v puške, (laške in steklenice, velja za fino jedilo. 10 'Mita in sočivje« a) pšenica, pir ali špclta brez plev................. b) sorčica, ajda, proso, turšica (debcljača). rež, sezam, špclta v plevah, bob, grah, leča, grahor, čičcrca c) ječmen in slad. oves................................ Opomba k razdelku 10. 1. Žito in sočivje, razun sezama, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih 1 cent e. v. I cent S. v. 16 v sodih. 13 v koših, 6 v balah. Pri cigarah razun te tare za zunanji ovoj še 24, če so cigare v malih skrinjah in 12 če so v koških in malih povezkili. in sicer od vkupne grobe teže. V. II. M. II. 45; I prosto 20 15 10 prosto I cent gr. v. A 6 Ih etiu nge n Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr 9IaSS- 8lab der Ver- sal lang Zoll- betrag fl. kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr 9Iass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung slalt-haben kann Mass- stab der Ver- zol- lung KI kr. J Tabakfabrikate, d. i. Rauchtabak in Rollen, abge-rollten oder entrippten Blättern, oder geschnitten, Carolten oder Stangen zu Schnupftabak, Tabakmehl, Tabak-Abfälle, Cigarren und Schnupftabak . . Anmerkung. Tabak und Tabakfabrikate sind nur gegen besondere Bewilligung ein- und durchzuführen erlaubt. In der Einfuhr ist ausser dem Zolle noch die Lizenz-Gebühr zu entrichten, und «W'ar f'iir Pahak, roh . . 'Pabukfubrikate .2/1. ) für 1 Pfund netto . 2 //. 30 kr.) Wiener Gewicht. 1 Ctr. netto 25 11/. Garten-und Feldfrüc/ile. ^nrtenqewächse (d. >'. Gemüse- und Kraut-Arien, Kartoffeln und Rüben, essbare Wurzeln, Pilze, Schwämme, einschliesslich der Trüffeln, Knoblauch, Zwiebeln, auch Blumen- und Meerzwiebeln, frische Krappwurzeln und ungetrocknete Cichorien) und Gisst (als: Aepfel, Aprikosen, Birnen, Johannisbeeren, Kirschen, Kürbisse, Melonen, Mirabellen, Mispeln, Pfirsiche, Pflaumen, Quitten, Schlehen, Stachelbeeren, dann Wuldbeeren aller Art, z. B. Berberitz-, Brom-, Erd-, Heidelbeeren): ’J frische . . ...................................... J Gartengewächse, zubereilet (d. t. Gemüse- und Kraut- Arten, Kartofleln und Rüben, essbare Wur-zeln, Schwämme, getrocknet, gedörrt, zerschnitten oder sonst zerkleinert, gesalzen, in Essig eingelegt ,n Passern), dann Obst zu bereitet (d. i. getrock-net, gedörrt, zerschnitten oder auf andere Weise Verkleinert; ohne Zucker gekochte Obstmusse), in-9 leie heil Küsse, als: welsche und Haselnüsse, 9rüne und trockene........................................... ^ Anmerkung 1. lieber die Gränzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren................ . ................. . Anmerkung 2. Gartengewächse und Obst auf andere, als die im Tarifsätze h) aufgezählte Weise zubereitet, oder in Buchsen, Flaschen und Gläsern eingelegt, sind als feine Esswaaren zu behandeln. Getreide und Hülsenfriiehte: Wreilten, Spelz ohne Hülsen........................ J Malbgelreide, Heide, Hirse, Mais (Kwknrntz), Bog-gen, Sesam, Spelz in Hülsen, Bohnen, Erbsen, Lin-sen, Wicken, Zuckererbsen (Zizern) ...... c) Gerste und Malz, dann Hafer....................... Anmerkungen zur Abtheilung 10. 1. Getreide und Hiilsenfrüchte, mit Ausnahme des Sesams, über die Gränzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzeren . 1 Ctr. spor co : 16 in Fässern, ; 13 in Körben, I 6 in Ballen. Bei Cigarren ausser der vorstehenden Tara für die äussere Umschliessung noch 24, falls die Cigarren in kleinen Kisten und 12, falls sie in Körben oder kleinen Pack-kästclien verpackt sind, und zwar vom Gesammt-Sporcoge-wichte. 15 frei 20 frei H. II. 1 Ctr. sporco N. II. ICtr. sporco 15 >6G Ime r e <• i Za »vožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri ktc- Merilo rih se zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo U 12 13 2. Žito in sočivje čez meje transapeninskih dežel Modenc in Parme, ali iz Švajce v Tirol, Vorarlberg in Lihtcnstcin prihajajoče, plačuje samo pol uvoz-nine. . 3. Žito in sočivje is Bosne, ki sc zaeoluje v karlovškem generala!» in v dveh okrajih banalne regimente. plačuje le tretjino »voznine. 4. Zit» in sočivje sc sme tudi povedati po suhi meri in v tem primerleju se prerajta teža po prilo- ženem preobračavnem razkazku. 5. Žito v snopih in sočivje v steblu v stročji je cola prosto po tarifnem postavk» 13, c). Kaji (laško pšeno) a) brez luska . . b) v luških Mok» in mle v ul pridelki (phane, na debelo omlete in olušcnc zorna, pira, kaša ali pitanje) . ........... Opomba k razdelku 12. 1. Moka in mlevni pridelki čez meje proti de težavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih . 2. Moka in mlevni pridelki čez meje transapeninskih dežel Modefte in Parme, ali iz Švajce v Tirol, Vorarlberg in Lihtcnstein prihajajoči, plačujejo samo pol »voznine. 3. Moka in mlevni pridelki iz llosnc, ki sc zaco-lujejo v karlovškem generalatu in v dveh okrajih banske regimente. plačujejo samo tretjino »voznine. ltttNtllne in rastlinski deli (ne v drugih razdelkih zapopadeni); a) limcl.................................................. 1 cent gr. v. b) murbino perje Opomba. V izvozu po morji in čez meje proti tujim laškim deržavant.............................. brinove jagode, podzemeljski orehi, žir, divji kostanj, trava, »eno, senene merve ali semena, reza-nica, slama, listje za steljo, iglice in češarki hodje-nja, ličje, srovo bičje, lišaji, mah, goba za ogenj, srovo zeljše za pičo, resje, stebla in peresca borov-ničja, sirkove stebla (saggina), kolinež, s rov. ter-stike, berila, preslica; žito v snopih, sočivje v steblu in stročji, drevesa, germiči, te rte, sadike, ml a dike za presajanje, tudi žive rastlinje v loncih ali dežkalt; frišne cvetlice in perje (razun murbinega), tudi popike; lan in konoplikc, sušene, nesušcnc, v steblih in povezkih............................. 1 cent č. v. 45 15 45 prosto! Zne- sek cola II. | kr Uolni- je, l»r' kterili se more blago načelovati Za P';c' vožnj» Meril» zaco' lova- nj» I cent j er. v. 1 30 13 v sodih in skrinjah, 9 v koših, 4 v balah. M. II I cent | er. v. 1 45 1 ceni gr. v. M. II. 7,i\cvrV c vXä A A t/i ri/unpen Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- xtab der Ver- zol- lung Zoll- betrag jl. | kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr .Hass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung Kl kr. Getreide und llülsenfrüchte über die Gränzen der transappeniunischen Gebietstlieile Modenas und Parina’s, oder aus der Schweiz nach Tirol, Vorarlberg und Liechtenstein eingehend, zahlen nur die Hälfte des Einfuhrzolles. , id. Getreide und llülsenfrüchte aus Bosnien, die Carlstädter Generalate und in den zwei Banat-Regiments - Bezirken verzollt werden, zahlen nur ein Drittel des Einfuhrzolles. 4. Getreide und llülsenfrüchte können auch nach dem llolilinasse erklärt werden, in welchem Falle d"s Gewicht nach der im Anhänge folgenden Re-ductions-Tabelle berechnet wird. •5. Getreide in Garben und llülsenfrüchte im tlelf'"11 nac* Post dH. c) zollfrei. . <0 enthäut..............................................1 Ctr' * ' ....................................... spor co | ^ Mi Hülsen............................................. |injf JMafiA/>#oitukte (gerollte, geschrotete 0od geschälte liörner, Graupen, Grütze, Gries) . . A n merk u n gen zur Abt heil u n g 12. 1. MelU und Mahlprodukte über die Gränzen ge-üen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre 4er letzteren ....................................... 2. Mehl und Mahlprodukte über die Gränzen der tcansappeninnischen Gebietstlieile Modena s und Par-’n"'s, „der. aus der Schweiz nach Tirol, Vorarlberg und Liechtenstein eingehend, zahlen nur die llälfte des Einfuhrzolles. 'I Mehl und Mahlprodukte aus Bosnien, die im Paristädter Generalate und in den zwei Banal-Regiments - Bezirken verzollt werden, zahlen nur », 1,1,1 Drittheil des Einfuhrzolles. Hu n-t,n TPfflanzent heile (nicht in anderen Abtheilungeit enthaltene): Hopfe.n............................................... ^ Haulheerblätler I Vir. netto I Ctr. sporro Anmerkung. In der Ausfuhr zur See und über die Grunzen gegen die fremden italienischen Staaten 1 IIachholderbeeren , Erdnüsse, Burheckern (.Buch» kerne), Rosskastanien, Gras, Heu, Heusamen. Iläk-kerling, Stroh, Streulaub, Nudeln und Zapfen von Nadelhölzern, Bast, roher, Binsen, Flechten, Moose, Peuerschwamm, roher, Futterkräuter, Heidekraut (trebbiu), Stängel und Blätter con Heidelbeeren, Halme und Stiele von Moorhirse (saggina) Kalmus, frischer, Schilfe, Rohre (Dach- und Weberohr, auch gespulten und geschnitten), Schachtelhalm; Getreide in Garben, llülsenfrüchte im Kraut; Bäume, Sträuche, Reben, Schösslinge, Setzlinge, Stauden zum I erpflanzen, ingleichen lebende Gewächse in Töpfen oder Kübeln; frische Blumen und Blätter (mit Ausnuhme der Maulbeerblätter), auch Knospen; Haclis und Hanf, ungerüstet oder geröstet, in Stängeln und Bünden ........................................ . 4* 15 45 frei 13 in Fässern und Kisten, 30 / 9 in Körben, in Halten. N. II. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco 45 N. II. 15 >92 Ime reci Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola 11.1 kr. Za uvožnjo Za izvožnjo Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri ktc-rih sc more blago zacolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Colnijc, pri kterih se more blago za-colo-vati fl.l kr. Za prc' V07.I1J" Meril» zaco- lova- nja 14 d) gladež.................................................. c) semena za olje. kakor: repno, konoplino, laneno in makovo seme, ogeršica................................ Opomba. Čez meje proti dcržavam čolne zveze iz njili sloboilnc tergovine............................ f) dctcljno seme in druge semena, t. j. ne posebej imenovane za vcrtno in poljsko setev....................... g) gorčično seme, »omleta gorčica (ne v mehurjih, (laskali ali Verčih) aniž in kiincl........................ Opomba k tarifnemu postavko f) in g). Vse te reči čez meje proti dcržavam čolne zveze iz njih slobodne kupčije................................ h) rastline in rastlinski deli, ne posebej imenovani, t. j. sadeži, semena, jagode, perje, cvetje. les, skorje, korenine, stebla, veje itd. ne v družili tarifnih postavkih zapopadenc ............................... Opomba. Ncktere izmed blaga tega tarifnega postavka se sme tudi mimo malih colnij I. razreda v neutesnjeni množini uvažati. Te sorte blago bode vsaka finančna deželna oblastnija posebej naznanila. IV. Živali. Hi Im-. ilvHli v lupin«!« in ilruge povodne živali : a) ribe. frišne, žive ali ubito, raki iz rek in potokov, frišni, polži, pihre (bobri), vidre, žabe ................ Opomba. 1. Hibe iz sladkih vodit, frišne, raki iz rek in potokov. frišni, polži, bobri, vidre, žabe čez meje proti dcržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih...................................... Opomba. 2. Morske ribe, frišne, od domačode-želnih ribčev v je te in pripeljane, so proste cola. b) Slaniki ali arinki (tudi ovojenci), potem košpetoni. sarake, skorance (bojane), soljene, in polenovke (stokfiži)................................................. c) Ribe. ne posebej imenovane, pripravljene (t. j. soljene, posušene, okajene, pomorčene ali marinirane), školjke, živali v lupinah iz morja (n. p. ostrige, morski raki, hobotnice. želve, črepahe..................... Opomba. I. Imenovane povodne živali, uvaževane iz domačih dežel, ki so zunej čolne poteze, proti spolnovanju veljavnih pogojev......................... Opomba. 2. Karpi in vize. pripravljeni, na uvož nji čez Erdeljsko in Bukovinsko colno potezo . . . Opomba. 3. Ribe, pripravljene drugače, kakor je rečeno v tej tarifni številki, ali vložene v puške ali steklo, se prištevajo finim jedilom. 1 cent gr. v. I cent č. v. 3 proste 15 45 proste 45 30 proste 30 30 I 13 v sodih in skrinjah. 0 v koših. i 6 v balah. M. II. V. II. I cent gr. v. J A6th ei/ungen Benennung der CGegenstände Für die Einfuhr Für die Ausfuhr Für Durchfuhrt ........................................ slsaa t, als: Reps-, Hanf-, Lein- und lUohn-ainen, gelber Reps oder Lein- und Vogeldotter . . An tu erkung. lieber die Gränzen gegen die Xoll-D uns dem freien Verkehre der letzteren eesaat und Sämereien, d. i. nicht besonders be- nannte Samen zum Garten- und Feldbaue.................. . enjsaat, Senfpulver oder gemahlener Senf fnicht "lasen. Fluschen oder Krügen verparkt), Anis u»‘< Kümmel.................................. . . . . . n,nerkung zu den Tarifposten f) und g). Alte diese. Gegenstände über die Gränzen gegen >e Xollvereinsstaatcn aus dem freien Verkehre der letzteren.............................................. •‘fianzen und P/lunzentheile nicht besonders benannte, it. i. Früchte, Samen. Beeren, Blätter, Btii-len • Hölzer, llinden, Wurzeln, Stängel, Xweige M 'hl-, nicht in anderen Tarifposten enthaltene . . Anmerkung. Einzelne Waaren dieser Tarifpost können auch über Nebenzollämter l. Classe in **«beschränkter Menge eingeführt werden. Es wer-*n diese Waaren von jeder Finanz-Landesbehörde esonders bekannt gegeben werden. IV. Tliiere. b. ,,***«• Schal* und sonstige ll'asserthiere: ''•sehe, frische, sowohl lebend als geschlachtet, dann l'lns.t- „ud Bachkrebse, frische, Schnecken, Biber, °l‘ern, Frösche ... . . . ! Anmerkung I ■ Süss wasserfische, frisrhe, Fluss-Jp1" ^arhkrebse, frische , Schnecken, Biber, Ottern, Prusche über die Gränzen gegen die Xollcereins-stiiaten aus dem freien Verkehre der letzteren . . . Anmerkung 2. Seefische, frische, von inländischen Fischern qefangen und eingeführt, sind zolt- b) Häringe auch (Bücklinge), dann Cospettoni, Saracche, cj “rforanze (Bojane), gesalzen, und Stockfische . . . fjC^e' besonders genannte, zubereitet Id, i. gesalzen, getrocknet, geräuchert, marinirl), Muscheln, Schalthiere aus der See (z. B. Austern, Hummern, Meerspinnen, Krabben, Schildkröten) . . Anmerkung I. Vie genannten Wasserthiere, Welche aus den ausser der Xoll-Linie befindlichen Landestheilen eingeführt werden, gegen Erfüllung er bestehenden Bedingungen........................... Anmerkung 2. Karpfen und Hausen, zuherei-ste, in rfer Hinfuhr über die Xoll-Linie Sieben- urgens und der Bukowina.............................. Anmerkung 3. Fische, die auf eine andere, als ,e 1,1 'Hi' gegenwärtigen Tarifpost angegebene Weise übereilet oder in Büchsen, Flaschen und Gläsern eingelegt sind, werden den feinen Esswnaren bei-9ezahlt. ' Mass- slub der Ver- zol- lung 1 Clr. sp orco Xoll- betrag fi. | kr. frei 15 45 frei 45 Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Xolläm-ter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung Xoll- betrag /7.1 kr. N. II. I Ctr. sporco 1 30 frei 1 30 1 Ctr. netto 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, G in Ballen. H. II. Xoll-ämter, bei denen die Verzollung slall-haben kann Mass- Stab der Ver- zol- lung fcr 1 Clr. sporco 15 15 15 Število razdelkov 15 10 Ime reci Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage n. | kr. Opomba. 4. Slanica (salamoja), ki se za namakanje pripravljenih rib med vožnjo pošilja zraven rib v posebnih posodah, se ima do 10% cele skupne teže rib v «vožnji in prevožnji iz čolnih izjemkov za cola prosto, v «vožnji in prevožnji iz tujih dežel pa sc zacoluje tako, kakor ribe. Uvožnja ali prevožnja vsake druge solainorje, kakor tudi vsake slanice, ki gori rečeno mero odstotkov presega ali se k krati z ribami samimi najde, je prepovedana. Klavna in vprežna živina: a) Voli in biki.............................................. b) krave in goveja mladina................................... c) teleta ................................................... d) ovce in koze (tudi ovni, skopci ali koštruni, kozli) e) jagneta in kozlički......................................... f) prešiči (svinje).......................................... g) prešički, ne čez 20 čolnih funtov težki................... Opomba k postavko m a) do g): 1. Ccz meje proti deriavam čolne zveze iz njih slobodne kupčije: aa) voli in biki............................................ bb) goveja mladina...................................... ec) teleta, ovce (razun koštrunov), koze, jančki, kozlički in presički...................................... 2. (»'ovčja mladina do 2 let na meji proti Polski, Rusii, Moldavii, Valahii in Sardinii.................. 3. Prešički .spod 10 funtov čez meje proti Sardinii 4. Živina črk. a) do g) imenovana iz Bosna plačuje v «vožnji v Karlovški generalat in oba dištrikta banske regimente samo tretjino tarifne »voznine. 5. Vod postavke a) do g) ne spada samo živa živina, temuč tudi pobita, dokler še ni iz kože djana, če prav bi se bili posamni kosi od živali odločili; oderta živina ne šteje za meso. h) Konji in žrebeta..................................... . . . i) mule, mezgi in osli...................................... Opomba k h) in i). Reči postavkov h) in i) čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednih . . ...................................... 1 glava Živali, ne v drugih razdelkih zapopadcnc: a) divjačina, velika, kakor: jeleni, seme, divje koze, divji prešiči ........................................ • : Opomba. Divjačina, druga, se. šteje med živali ne posebej imenovane in je cola prosta. b) bčelni panji ali uli, z živimi bčelami............. c) živali, ne posebej imenovane....................... d) živali, nadete (našopane).......................... 1 panj po ena I cent gr. v. prosti 24 proste 1 30 45 Colnijc, pri ktc-rih sc more blago zacolati Za izvožnjo Merilo zaco- lova- nja M. II. t glava Zne- sek cola N. kr. Colni-je, pri kterih se more blago za-colo-vati 1 panj po ena 1 cent gr. v. Z» PrC' vožnJJU Mcrilo zaco' lova' c nj» * 1 glav» t panj po en» 1 cent gr. v. A b th rr/tt nq r n Benennung der Gegenstände i-t Für die Einfuhr Maxs- stab der Ver- bot lung Zo lili eirag fl.\kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Für die Durchfuhr Zoll- betrag fl- kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung i kr. Anmerkung 4. Die zur Befeuchtung der zube-citcten Fische während des Transportes in abge-undcrlen Ge fassen mitgesendele Salzbrühe fSala-n°jaJ im ai< einer Menge von 10 % des Ge-* «in in tge wie Utes der Fische in der Ein- und Durclt-luhr aus den Zollausschlüssen zollfrei zu behan-“*'**• m der Ein- und Durchfuhr aus dem Auslande 9letch den Fischen zu verzollen. Jede andere Salzlauge, sowie jede obiges Percenten- Ausmass übersteigende oder nicht gleichzeitig mit den Fischen 1leibst eorkommende Salzbrühe ist in der Ein- und Durchfuhr verboten. uni T.utftieh : hi unrf Stiere -................................... „i "dhe und Jungvieh........................................ v halber el fC!>afc u"d Ziegen fauch Widder, Hammel, Böcke) J •■'äthmer ffMtl ldiley.SH» n H"d Hitzen . Schweine Heere, nicht in anderen Abtheilungen enthaltene: aJ Wildbret, grosses, als: Hirsche, Rehe, Gemsen, Wildschweine . . ........................ Anmerkung. Wildpret, anderes, wird unter die nicht besonders benannten Thiere gerechnet und ist zollfrei. i Hjenenstöcke mit lebenden Bienen.................... CJ Thiere, nicht besonders benannte .................. *0 Thiere, ausgestopfte ............................... 1 Stück -1 --.xv .O»..»,»..,.»...,»,,,.,., Spanferkel, nicht über HO Zollpfund............... Anmerkungen zu den Positionen a) bis g): 1- lieber die Gräuzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dein freien Verkehre der letzteren : ü. Ok/ife» und Stiere............................... Jungvieh......................................... Cc) Kälber, Schafe (mit Ausnahme der Hammel), Ziegen, Lämmer, Kitzen und Spanferkel............ ■2. Jungvieh bis zu 2 Jahren an der Gränze ge-9en Polen, Russland, die Moldau, die Walachei und Sardinien.......................................... S. Spanferkel unter 10 Pfund über die Gränzen 9cgen Sardinien............................... 4. Das lit. a) bis g) genannte Vieh aus Bosnien Zahlt in der Einfuhr in das Carlstädler Generatal und die beiden Banal - Regiments - Districle nur ein Hrittheil des tarifmassigen Einfuhrzolles. 6 Unter die Positionen a) bis g) gehört nicht bloss das lebende, sondern auch das geschlachtete Vieh, so lange es noch nicht aus der Haut genom-men wurde, falls auch einzelne Tlieile von dem Thiere getrennt worden sind; enthäutetes Vieh wird als Fleisch behandelt. rl Pferde und Fullen ............................. • V Mault hier 6, Maulesel und Esel.................... Anmerkung zu li) und i). Die Gegenstände der Positionen h) und i) über die Gränzen gegen die Zollvereinsstaalen aus dem freien Verkehre der letzteren.................................. frei frei 30 IC tr. sporco 46 K. II- 1 Stück 1 Ctr. sporco 1 Stück 1 Ctr. sporco 15 15 6 6 6 15 6 15 15 >oo Ime reči Za uvoinjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri k te- Merilo lili se zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola fl.l kr. Colni-je, I>ri kterih se more blago za-colo-vati 17 V. Živalski pridelki (ne v družili razredih zapopadeni). Roze, s rove (t. j. zelene ali suhe, tudi soljene, pa ne dalje obdelane), in kožuhovina: a) Kože. navadne, kakor: goveje (t. j. bisonske ali divjovolovskc, telečje, kravje, volovske, bikove in tretjanske), konjske (tudi žrebetove, mezgove in mulinc). oslovske, velbludje ali kamelnc, jazbeeove, pasje, prešičevc, divjokozje, jelenove, sernje, lo- sovne, sedlonskc ali severnega jelena kože, kože povodnega konja in nosoroga, po tem navadne ovčje (tudi ovnove in jagnetovc kože in ccrknjenih ovac), navadne kozje (tudi kozlovske in kozličke), zajčje, kože pitomnili zajčkov in ribje, s rove...... 18 »lake in lasje, Letine in perje: a) dlake, ne posebej imenovane, neobdelane, potem šetine (tudi šetinski odpadki in vsaktere živalske osti ali špice)........................... b) pasje, sernje, goveje in kozje dlake ali kocine, neobdelane .................................... c) lasje, pripravljeni t. j. omikani, parjeni ali bar vani........................................... d) perje, ne posebej imenovano (tudi s rovi peroti in nepripravljene peresa za kinč)................ 19 1 cent gr. v. b) kože, ne posebno imenovane, srove......... c) kožuhovina, t. j. vse na eni strani na pol ali popolnoma obdelane, na drugi strani pa kosmate, ne dalje obdelane kože........................ 1 cent č. v 1 cent gr. v, c) Peroti, pripravljeni (peresa za pisanje).......... Opomba k razdelku 18. 1. Konjske kocine, pripravljene, in perje za blazine čez meje proti deržavani čolne zveze iz slo-bodne kupčije poslednjih . . .......... ........... 2. Peresa za kinč, pripravljene, so prištete lični drobni robi. Mesot a)frišno................................................ I cent č. v. b) pripravljeno t. j. nesoljeno, okajeno, suho . . c) mesene klobase (tudi kervave, jeterne in slanin-ske ali špehove klobase)........................ Opomba k razdelku 19. 1. Pod mesom se razumevajo vse iz kože djane živali, potem vsi obstojni deli njih, kteri niso ime novani pod druzimi tarifnimi številkami. 2. Okajeno in nasoljeno meso iz Dalmacije na uvožnji čez Benedke in Kjodžio pod predpisanimi pogoji............................................. 3. Meso drugaci pripravljeno kakor je povedano pod čerko b), ali druge klobase kakor mesene se čislajo za fine jedila. 45 30 1 cent gr. v. 1 cent č. v. 13 v sodih in skri-I n ja h, I 9 v koših, 6 v balah. prosto 45 2 30 7 30 18 v sodih in skrinjah , 7 v balah. 30 16 v sodih in skrinjah . 9 v koših, 6 v balah. 1 cent gr. v 30 M.I. ICa/i/ ti er A6iJke$iuHjeH Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Für die Ausfuhr Mass- stnb der Ver- zol- lung • Th ierisc/ie Produkte (nicht in anderen C/assen enthaltene.') eMe und MWiiute • roh (d. i. grün oder trocken, "ach gesalzen, aber nicht weiter bearbeitet) und a) t,,e*sn>erk: eile und Häute, gemeine, als: llinds- Cd, » Hison-, Büffel-, Kalb-, Kuh-, Ochsen-, Stier- und erzen-), Pferd- fauch Füllen-, Maulesel- und lanlthier-), Esel-, Käme hl-, Dachs-, Hunds-, Kehicein-, Cents-, Hirsch-, lieh-, Elenlhier-, llenn-hier- , Flusspferd- und llhinoceroshäute, dann gemeine Schaf- (auch Schöps-, Slerbling- und Lamm-), 9eineine Xiegen- fauch Hock- und Kitzen), llasen-und Kaninchenfelle und Fischhäute, roh............. J, Felle und Häute, nicht besonders benannte, roh ”elzwerk, d. i. alle auf der einen Seite halb »der ganz bearbeitete, auf der anderen Seite aber behaarte, nicht weiter verarbeitete Felle und Häute ***'"'«. Karsten und Federn: Haare, nicht besonders benannte, roh, dann Boraten fauch Borsten-Abfälle und Thierstacheln aller t) Ar>)................................................ 7 Hunds-, Reh-, Rinds- und Ziegenhaare, roh . . . I Haare, zubereitet, d. i. gehechelt, gesotten oder d 9efärbt ............................................. J bedern, nicht besonders benannte fauch rohe Federkiele und unzubereitete Schmuckfedern)............. e) Federkiele, zugerichtete fSchreibfedern)............ Anmerkungen zur Abtheilung IS. I - Pferdehaare, zubereitet, und Hell federn über die Granzen gegen die Zollvereinsstuaten aus dem freien Verkehre der letzteren........................ 2. Schmuckfedern, zubereitete, sind den feinen Kurzen Waaren eingereiht. letsch “7 frisches....................................... J *ubereitetes, d. i. gesalzenes, geräuchertes, ge- Vöckeltes............................................ CJ F leis c hw ür st e fauch Blut-, Leber- und Speck-tvürsle).......................................... 1 Ctr. spo reo 1 Ctr. netto Zoll- betrag fl. | kr. 1 Ctr. sporeo 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto Anmerkungen zur Abtheilung 19. 7 Unter Fleisch werden alle enthäutete Thiere, dann alle nicht unter anderen Tarifposten benannte Hestandtheile derselben verstanden. 2. Geräuchertes und gepöckcltes Fleisch aus Dalmatien in der Einfuhr über Venedig und Chioggia unter den vorgeschriebenen Bedingungen............. 3- Fleisch auf andere als die lit. b) bezeichnete Art zubereitet, oder andere als Fleischwürste, werden als feine Esswaaren behandelt. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann 45 30 frei 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 6 in Ballen. Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. 1 Ctr. sporco 18 in Fässern ' und Kisten, I 7 in Ballen. 45 30 30 30 16 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, 6 in Ballen. Zollämter, bei denen die Verzollung slatl-haben kann Für die Durchfuhr Mass- stab £ der > Ver- «a zol- N lung kr. 2 30 IV. 7. 7 Ctr. sporco » >> qQ 15 15 15 ti tili ti 15 M O J o -o N ji Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri ktc-rih se more blago zacolati Za izvožnjo Colni- Merilo Zne- sek cola je, PN kterih zaco- lova- se more bla- nja go colo- f!.| kr. vati 20 21 22 4. Meso in mesene klobase morajo pri «vožnji v tiste dežele, kjer se potrošnina pri klanju ali pobijanju plačuje, tudi 22'/, kr. potrošninc od čolne edinke odrajtati. Med ali * lombardo-beneško kraljestvo, po leni ovčji in kravj sir, soljeni in ne v te rdi h oblikah, temuč vloženi posode. na «vožnji v liukovino in Erdelj plačuje ako se obstoječi pogoji spolnijo.................. iilvalukl pridelki, ne posebej imenovani (ne v družili razdelkih zapopadeni): a) jajca, mleko (tudi vsedeno , smetana in skuta) . . . b) živalski pridelki, ne posebej imenovani. Zlasti spadajo med nje odpadki od kopeljnih in konjskih gob, srovi, soljeni ali posušeni mehurji in čeva, tudi zlatobitne kožice..................... . . . . VI. Tolše ali masti in olja, mastne. Tolie, (masti, sala): ) puter (srovo, soljeno, stopljeno maslo), svinjska in gosja mast, slanina ali Špeh, kitov mozeg (kitova maščovina)............................................ b) stearin (lojic) in stcarinska ali lojeva kislina . . . . Opomba k postavkama a) in b). Pod a) in b) imenovano blago, razun kitove masti, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih ......................... 1 cent gr. v 1 panj 1 cent 1 30 prost 4 30 30 I cent gr. v. 1 cent č. v. 46 30 10 13 v sodih, 9 v koših, 6 v balah. 16 v skrinjah 1 cent in čez težkih, 13 v skrinjah spod 1 eent. 11 v sodih in de-žah, 8 v koših, 6 v balah. 13 v sodih, skrinjah. loncih in dežah, v pletenicah, v kožah ali mehih in balah. 1 cent gr. v. M. II. V. II. Htf/i/ /ter . 46//t etVunpe n Benennung eiet' tiegenstiinde , '• fleisch und Fleischicürste haben in der Ein-V' 1,1 Jene Länder, wo die Vertehrungssleuer von •eh bei der Schlachtung entrichtet wird, auch die e(*ehrungssleuer mit 22kr. für die. 7,oll-Ein- heit tut entrichten. , • Hut'hx und Mi tise : II, Bl ff “ . °ntg, rf. , eigentlicher Honig, wie auch Honig-Wasser, Bienenstöcke sammt dem Honig und Wachs l°hne oder mit getödteten Bienen)........................... Anmerkung, lieber die Gränte gegen die ’/.oll-Vereinsstaaten aus dem freien Verkehre der lehife-Tcn eingehend: 7. Honig, llonigtcasser................................... f. Bienenstöcke sammt dem Honig und Wachs, Äl,< »der ohne getödteten Bienen............................ ^ Wachs (weisses •und gelbes), Wachskoth 0 Käse . Anmerkung 7. Käse über die Grünte gegen , '7‘0llvereinsslaaten aus dem freien Verkehre der witteren....................> . . . , Anmerkung 2. Käse, sogenannte watlachische I? "‘orlakische, gesottene, aus Dalmatien in der "/Wir nur See nach dem lombardisch-venetiani-tcheu Königreiche, dann Schaf- und Kuhlcäse, gezotten und nicht in festen Formen, sondern in (1 e-lusse. eingelegte, in der Einfuhr nach der Bukowina and Siebenbürgen, Kahlen gegen Erfüllung der beziehenden Bedingungen.................... ^fische lMt'ntlucte, nicht besonders benannte (nicht in underen Abtheilungen enthaltene): j< ®’eri Milch fauch geronnene, Ilahm und Topfen) . j hierische Produkte, n icht besonder s b e n u n n t e. Insbesondere, gehören hielier Abfälle von Bad- und Ißrdeschwämmen (Kropfschwamm), frische, gesottene oder getrocknete, Blasen und Härme, auch 1‘oldschläger- Häutchen......................... VI. Feite und Oele, fette. H »Her (frische, gesottene, eingeschmolxene ISchnialtI), Schwein- und Gänsefett, Speck, Wall- Stearin , Stearinsäure............................... Anmerkung tu den Positionen a) und b) Hie Ul. a) und b) genannten Wo aren, mit Ausnahme des Wallrathes, über die Grünte gegen die ,»Urereinsslaaten aus dem freien Verkehre der leltteren ...... Für die Einfuhr illuss- slab der Ver- tei- lung 1 (tr. sporco 1 Stück t Ctr. netto 1 Ctr. sporco I Ctr. netto Zoll- betrag /l.\ kr. 30 frei 30 30 Tara-Abtüge in Percenten des Rohgewichtes I Zolläm-\ ter. bei denen die Verteilung statthaben kann 7.9 in Fässern, 0 in Körben, ti in Ballen. I i 16 in Kisten von 7 Centner und darüber, 13 in Kisten unter 1 Centner, 17 in Fässern und Kübeln, 8 in Körben, 6 in Ballen. 45 30 I 2 10 I jV. 77. 77. 77. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr IHass- stab der Ver- tol- lung Zoll- betrag fl.\ kr. Zollämter, bei denen die Ver-tollutig stattlichen kann 7 Ctr. sporco I 13 in Fässern, | Kisten, Töpfen und Kübeln, j i 9 in Körben, 0 in Häuten, Wammen und Ballen. Itlass- stab der Ver- tei- lung Nl kr. 7 Ctr. sporco 15 15 15 » 15 >« 1 m e c i Za uvožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola 11. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte-rih se more blago zacolati Za izvožnjo Merilo žaco-lova-n j a Zne- sek cola fl.l kr. Colnijc. I"' kterih se more blago za-colo-vati 23 24 25 c) Ribja mast . . . .............................. d) tolše, n c posebej imenovane.................. Opomba. Masti dišavile so prištete zdravilom in dišavniin rečem. Olja, mastne: a) Olja, mastne, v steklenicah in Verčih . . . . b) olj k n o ali laško olje v sodih in mehih . . . Opomba k razdelku 23. Laško olje, dalmatinsko, v sodih, na «vožnji po morji čez Reko, Tcrst, Benetke, Kjodžio in Kavanelo di Po, ako sc veljavni pogoji spolnijo............................ 2. Laško olje uvažano v sodih, če ga odpravlja kaka vclka colnija in se mu prideva na,cent 1 funt terpentinovega ali 2 lota rožmarinovega olja . , . . 3. Laško olje v pome j ni kupčii, uvažano v čutarah. odpertih verčili, Mašah plchovih ali steklenih in druzjh nezapertih posodah je podverženo eolu, kakor laško olje v sodih. c) olje iz kokosovega oreha in palmovo olje v sodih . d) olja mastne, ne posebej imenovane v sodih.......... Opomba. Konopno, laneno in ogeršično olje v sodih uvažano čez meje proti deržavain čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih.................... Opomba k razdelku 23. Olja, eterske in dišavile, so prištete zdravilskim in dišavniin rečem. VIT. Pijače in jedila. Ol ali pivo in medlcn: a) v steklenicah in verčih (tudi plucarjih) . . . . b) v sodih............................................ Opomba. 01 v sodih na «vožnji v tiste dežele, kjer se plačuje potrošnina pri «vožnji, se ima za pri— klad potrošnine 40 kr. od centa čiste vage odrajto-vati. Jesih , a) v steklenicah in verčih............................. Opomba. Z dišavniin jesiltom v posodah ne čez A avstrijanskega bokala deržočih, ali v tacili posodah, ktere so po svoji lastnosti prištete ličnim robam iz usnja in gume, različnišim izdelkom iz persti ali pa drobni robi, se ravna kakor z dišav nim blagom. V sodih........................................... b) «gane upljantijlve tekočine i a) Žganje (tudi francosko žganje in mešano žganje), vinocvct, arak, rum................................... b) likerji, punčeva esenca in druge oslajšane upijanč-Ijivc pijače.......................................... 1 cent gr. v I cent č. v. 1 cent gr. v. t cent č. v. I cent gr, v. t cent č. v. 1 cent gr. v. 1 cent č. v. 45 45 (24 v skrinjah, (16 v koših. 11 v sodih, 6 v ovitih mehih, 4 v samih mehih, «O1 (24 v skrinjah, (16 v koših. 45 •ja (24 v skrinjah, (16 v koških. 45 124 v skrinjah, ; 16 v pletenicah, i 11 v dvojnatih so- I dih. 1 cent gr. v. A6//i er/ttriffen Benennung det' Gegenstände Für die Einfuhr Blass- stab der Ver- sal lung Zoll-beirag fl) kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Iflass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl- kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung C) F'*chthran................. ^ nicht b e sonders benannte Anmerkung. Fette, parfümirte, sind den Arze-nei- und Parfümeriesto/fen eingereiht. "ft«, fette.- J fette, in Flaschen und lirügen....................... ^ Olivenöl fBaumöl) in Fässern und Schläu- °hen ............................................... A n m e v k u n g s u r Abt h e i lung 23. I. Olivenöl, dalmatiner, in Fässern, in der Ein-fuhr z,ur <$ee Fiume, Triest, Venedig, Cliioggia Hnd Cavanella di Po gegen Erfüllung der bestehen- ^en Bedingungen , , ....................... 2- Olivenöl in Fässern eingehend, wenn die Ab yrtigung bei HaupZollämtern stattfindet und hier-yi auf den Centner 1 Pfund Terpentinöl oder 2 Loth Bosmarinvl zugešetzt werden . *.................. 3. Olivenöl im G ränzverkehre, in Hannen, o/fr -neu Krügen, Blech- oder Glas/laschen und ähnlichen unverschlossenen Behältnissen eingehend, wird n 10io Olivenöl in Fässern behandelt. A Cocosnuss- und Palmöl in Fässern...................... ■* Vele, fette, nicht besonders benannte in Fässern . . A n m er k u n g. Ilanf-, Ltcin- und Biipsöl in Fässern über die Gründen gegen die Ziollvereinsstaaten Qus dem freien Verkehre der letzteren................. Anmerkung zur Ab th ei lung 23. Oele, ätherische und parfümirte, sind den Arzenei- und Par-fümeriestojfen eingereiht. VII. Getränke und Esswaaren. ®*‘er und meth ’ Flaschen und Krügen fauch Plutzern) . in Fässern .................................. Anmerkung. Hierin Fässern in der Einfuhr ’« jene Länder, wo die Verzehrungssteuer bei der Einfuhr entrichtet wird, hat den Verzehrungssteuer Zuschlag von 40 kr. für den Centner netto zu ent fichten. , aJ in Flaschen und Krügen.......................... Anmerkung. Parfümirte Essige in Behältnissen von nicht mehr als '/, österreichische Muss, oder *n solchen, welche nach ihrer Beschaffenheit zu den feinen Leder- und Gummi-, feinsten Thon- oder *« den kurzen Wanren gehören, werden als Par- . fümeriewaaren behandelt. J in Fässern ....................................... Grefe 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto I Ctr. sporco 15 45 45 )24 in Kisten, )16 in Körben. I 11 in Fässern, IS in emballirten Schläuchen, 4 in Schläuchen allein. 1 Ctr. sporco t'nnnte geistige Flüssigkeiten t aJ Branntwein fauch Franzbranntwein und versetzte hl Branntweine), Weingeist, Arrak, Rhuin........ ’ fiqueurs, Punsch-Essenz und andere versiissle geistige Flüssigkeiten ....................... / Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto )24 in Kisten, )16 in Körben. 30 12 )24 in Kisten. )16 in Körben. i 24 in Kisten, ' 16 in Körben, 11 in Veberfäs-) sern. lir. 1 Ctr. sporco 6 15 » n 15 15 15 16 15 Število razdelkov Ime reci Za uvožnjo Merilo začelo vanj a Zne- sek cola II. kr Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte-rih sc Merilo zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola II. kr Colni- jc, p>' ktcrih sc more blago načelovati Za VT voiati?. Meril0 zacii' lova- c nja 61 27 Opomba k razdelku 26. 1. Zgane vpijančljive pijače morajo pri »vožnji v tiste dežele, kjer se potrošnina pobcra pri n a reji, kakor tudi pri uvožnji v Tirolsko in Forarlbcržko, priklad k potresni»! s 5 gld. od centa čiste vage plačevati. 2. 1’ovračevanjc davka, ki je za nektero upijanč-ljive pijače dovoljeno pri izvozu iz čolne okolije, velja tudi za naprej pod obstoječimi pogoji. Vino (tudi tolkla ali vino iz sadja, vinski mošt in mošt iz sadja); a) v steklenicah in verčih......................... b) v sodih in mehovi h Opomba, I. Vina iz čolnih izjemkov, ki se, spol novajc obstoječe pogoje, uvažajo po morji ali pa čez colno potezo, ktera loči čolne izjemke od čolne okolije...................................... Te sorte vina na uvožnji proti hervaški vojaški krajini...................................................... Opomba 2. Vina v bečkih,, švajcarske in tako imenovane morske vina, obe iz obližja lionstansk ga jezera, navadne vina iz Tesinskcga kantona na uvožnji čez suho mejo lombardo-beneškega kraljestva, pod obstoječimi pogoji, navadne toskanske pri uvozu eez suho mejo transapeninskih dežel Mo.denc in Parme, po tem vina, napolitanske in sicilianskc na uvožnji po morji, če je njih izvir iz ladjinih pisem očiten, in če sc »peljejo čez slobodnc barkostaje, pod obstoječimi pogoji........................... Opomba 3. Vina v bečkih, navadne, iz Piemonta na uvožnji čez suho mejo lombardo-beneškega kraljestva in Modene ter Parme.......................... Opomba 4. Vina v bečkih, moldavske in valaške, pri uvožnji čez bližnjo colno potezo Bukovine in Urdelja, kakor tudi bosenske na uvožnji čez po-mejno colno potezo karlovškega generalata............ Opomba 5. Vina v bečkih, serbske in bosenske, na uvožnji čez pomejno colno potezo, potem vina, turške, levantinske, cipcrske in arhipelskc , kakor tudi vse laške vina in vina iz avstrijanskih čolnih izjemkov, če se uvažajo po morji in sc njih izvir pokazuje iz ladjinih pisem, pa vendar ne obstoje pogoji za večje olajšanje v colu..................... Opomba 0. Vina v steklenicah, ki so zamašene kakor šampanjsko vino, plačujejo za uvoznino 15 gld. od centa čiste vage, če prav bi po deželi, od ko-dar so bile podveržene nižjemu colu. Samo vina iz čolnih izjemkov v primerleju, kterega ima v mislih opomba 1, so podveržene olajšanemu eolu. 1 cent č. v. 1 cent gr. v. 1 48 10 (24 v skrinjah, (16 v pletenicah. 11 v dvojuatih sodili. Za uvož- njo )1 P° j morji V. 11. uvoz- ni o ni 1 cent gr. v. 1 c 6r' ent 2Za/i( der Abe/iet/ungen Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Alass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag /I. kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Itlass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl.\ kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Iflass-stab der Verzollung tsi Itr. Anmerkungen zur Abt hei lung 36. /■ Gebrannte geistige Flüssigkeiten haben in der Einfuhr in jene Länder, wo die Verzehrungssteuer et der Erzeugung eingehoben wird, so wie bei der tnfuhr nach Tirol und Vorarlberg einen Verzeh-rungssteuer - Zuschlag von 5 fl. für den Centn er netto zu entrichten. *• Die für einige gebrannte geistige Flüssigkeiten ewilligte Steuer - Restitution bei der Ausfuhr aus dem Zollgebiete bleibt unter den bestehenden Bedingungen aufrecht. (auch Obstwein, Wein a tn Eiaschen und li und Obstmast) : rügen ... ............... «« Fässern und Schläuchen Anmerkung Z. Weine aus den Zollausschliis-**•*> welche gegen Erfüllung der bestehenden Bedingungen zur See oder über die Zoll-Linie, wel-ehe die Zollausschlüsse vom Zollgebiete trennt, ein-Oeführt werden M'eijie dieser Art in der Einfuhr nach der croati- schen Militärgränze.................................... Anmerkung 3. Weine in Gebündelt, Schweizer- und sogenannte Seeweine, beide aus der Umgegend des Bodensees, gemeine aus dem Canto ne j essin bei der Einfuhr über die Landgränzc des winbardisch-venetianischen Königreiches, unter den bestehenden Bedingungen, gemeine aus Toscana bei der Einfuhr über die Landgrenze der transappenin-atschen Gebietst heile der Uerzogthiimer Modena und aruia, dann Weine, neapolitanische und siciliani-sehe in der Einfuhr zur See, wenn der Ursprung "ns den Schiffs-Düpieren ersichtlich ist, und, falls die Einfuhr über Freihafen stall findet, unter Beobachtung der bestehenden Bedingungen.................... Anmerkung B. Weine in Gebunden, gemeine, aus Piemont in der Einfuhr über die Landgränzc des lombardisch-venetianischen Königreiches und der lerzogthiimer Modena und Parma......................... Anmerkung 4. Weine in Gebäuden, moldauische und wallacliische, bei der Einfuhr über die angrän-~e*ide Zoll-Linie der Bukowina und Siebenbürgens, sowie bosnische bei der Einfuhr über die angrän-scnde Zoll-Linie des Carlslädter Gencralates . . . . innrer k un g 5. Weine in Gebunden, serbische und bosnische, bei der Einfuhr über die angrän-%ende Zoll-Linie , dann Weine, türkische, Levantiner-, Cyper- und Archipel-Weine, sowie alte italienischen Weine und die Weine aus den österreichischen Zollausschlüssen, falls die Einfuhr zur See Stattfindel und der Ursprung ans den Schiffs-l’apic-ren ersichtlich, jedoch die Bedingungen zu einer weiteren Zotlbegünstigung nicht vorhanden sind . . Anmerkung 6. Weine, in, nach Art des Champagners, verkorkten Flaschen, zahlen den Eingangs-%oll von 15 fl. für den Centner netto, auch wenn sie, ihrer Herkunft nach, einem geringeren Zolle unterworfen wären. Nur die Weine aus den Zollausschlüssen in dem durch die Anmerkung I vorgesehenen Falle bleiben dem begünstigten Zolle unterworfen. 1 Ctr. netto 1 Ctr. sporco 15 12 30 51 18 )34 in Kisten, )l6 in Körben. II in Ueberfässern. 18 10 30 1 Ctr. sporco Für die Ein- fuhr zur See II. II. Für die Ein- fuhr zur See II. II. 1 Ctr. sporco 15 15 Za uvožnjo Za iz vožnjo Za frt' ^voinj^. o £ -o N U JO >35 Ime r e # 1 Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri ktc-rih se more blago zacolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Colni-je, P» kterih se more blago za-colo- -e 'o Meril« ^ zaco- J lova- g nja S t ti- kr. n. kr. vati Opomba 7. Vinska zdrozgalica ali ntašča in grozdje frišno, se zaeolitjc tudi kakor vino. ali 160 funtov maščc ali grozdja sc rajta le za 100 funtov vina. Splošna opomba k razdelkom 24 do 27. S pijačami v nczasmoljenili čutarah, Verčih, pic— hovih flaškah ali steklenicah, ki $c najdejo v poni ej nem prehodu (občciiju), se ravna kakor s pijačami v bečkih. 28 Jedila (ne v družili razdelkih zapopadene); a) kruh, navadni, t. j. čemi in beli, tudi kcrhljak in prepečence (dvopek) za mornarje Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih . l cent gr. v. pi' 45 ost M. II. • • 1 ce«1 tl gr. v- li) Testovje (t. j. rezanci ali lazanji in takošne ne pečene močnate reči), tudi oblati Opomba. Testovje čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih c) sadje, posušeno, barvano (uvažati ga je iz ozira na I cent c. v. 2 P' ? 30 isto ,0 j 16 v sodih in skri-\ njali, , 13 v koših, 1 6 v balah. 1 cent gr. v. • 1» n 1» J d) gorčična štupa (v mehurjih, steklenicah. Verčih), gorčica, pripravljena, kapari 7 30 "V > li ii e) jedila, fine. t. j. 1. čokolada, kakor tudi čokoladne nadomestila in čokoladni izdelki, racahout des ara-bes, konlituro ali sladčioe, gobaniee, vsakoršni prepečence (razun mornarskega); 2. vse v steklenice, puške itd. vloženo, vparjeno ali tudi vseljeno, po tem vse v sladkor, med, olja ali sicer vloženo sadje, začimbe, zelenjava in druge jedila (gobe, gomolike, perutnina, morske živali itd.); dalje :). paštete. builjoni, gelees (žolče), omake in druge ne posebej imenovane, pripravljene jedi 20 1 16 v sodili in skri-\ njali. /13 v pletenicah, / 6 v balah. V. II. ' li Opomba 1. Ileči pod t in 2 imenovane čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih 10 1 Opomba 2. V olje vložene tune in jegulje v sodih po morji ali čez suhe meje lombardo-boneškega kraljestva in vojvodstev Medene in Parme 5 . • 25a At f/er Abt/tei/utipen Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Für die Ausfuhr Muss- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrug fl. | kr. Tara-Abzüge in Vereinten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Ver zollung statthaben kann Für die Durchfuhr Mass- 63 stab V. der -o Ver- o zol- N lung kr. Anmerkung 7. Weinmaische und Weintrauben, lr>sche, werden ebenfalls als Wein verzollt, doch "l'u'^en MO l'fund Maische oder Trauben für 100 l/und Wein gerechnet. Allgemeine Anmerkung zu den Abthei-"ugen 24 bis 27. Getränke, die im Gränwerkehre in Kannen, Krii-9en, Blechflaschen oder unverpichten Glasflaschen Vorkommen, werden wie Getränke in Gebunden be-handelt. ^^l'aoren (nicht in anderen Abtheilungen enthaltene) : a) Brot, gemeines, d. i. sowohl schwarzes, als weis-,ej,> wie auch Klelzenbrol und Schiflszwieback . . . Anmerkung. Feber die Gränzen gegen die Zoll-1 oreinsslaaten aus dem freien Verkehre der letzteren ) Jeigwerk (d. i. Hudeln und gleichartige nicht ge-ackene Erzeugnisse von Mehl), wie auch Oblaten . Anmerkung. Teig werk über die Gränzen gegen , '/‘ollvercinsstauten aus dem freien Verkehre der letzteren . . . .................................. getrocknetes, mit Farben bestrichenes (in der 'Einfuhr aus Saniläts-Rücksichten verboten) . . • *0 hienfimlver f in Blasen, Flaschen, Krügen), Senf, *hbereiteler, Kapern .................................. '. *■ ^oowaaren, feine, d. i. 1. Chocolade, wie auch Ghocolude—Surrogate und -Fabrikate, Racahout des Arabes, Coup'uren, Zuckerwerk, Kuchenwerk, Zwieback aller Art (mit Ausnahme von Schilfszwieback); ; alle in Flaschen, Büchsen u. dgl. eingemachte, ungedämpfte oder auch eingesalzene, dann alle in Zucker, Honig, Oel oder sonst eingelegte Früchte, Gewürze, Gemüse und andere Consfumtibilien (Filze, rü/fel, Geflügel, Seethiere u. dgl.); ferner 3. Paulelen, Tafelbouillons, Gelees (Sulzen), Saucen und andere nicht besonders genannte, zubereitete Speisen Anmerkung 1. Die Zahl 1 und 2 genannten Gegenstände über die Gränzen gegen die Zollvei e'"sstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren Anmerkung 2. In Oel eingelegte Thunfische und Aale in Fässern, zur See oder über die Eandgrän-*en des lombardisch-venetianischen Königreiches und der Herzogthümer Modena und Parma eingehend . . 1 Clr. sporco I Clr. netto 45 frei 30 frei 30 20 30 M in Fässern und Kisten, 13 in Körben, G in Ballen. A. II. 16 in Fässern und Kisten, 13 in Körben, 6 in Ballen. 11. 11. 1 Clr. sporco 1 Ctr sporco 15 15 15 15 Število razdelkov Ime reči Za »vožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte-rih se Merilo zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola n. kr Colni- jc, pri kterili se more blago za-colo-vati Za P1' r 0 (d 0 Merilo > zaco- č lova- 6 nj» N 4 29 VIII. Kurjavne in stavbne za izdelovanje. reči in roba Derva in les: a) derva (t. j. ves neobdelan navaden les v neobse-kanili steblih In čokih, polenili in porenklih, ki niso dalji od 42 dunajskih palcov ali eol), tudi drevesne skorje ali lubje, germi, fasine, beke za plesti, suhljad................................................ b) les, navaden (evropejski), neobdelan, torej v nc-obsekanih deblih, čez 42 dunajskih palcov dolgih, ali v čokih, ra ni ah, kolih itd. in pripravljen, t. j. roba za žago, les za sodarje (doge) in ves drug na debelo izdelan les, razu n furnirjev.............. Opomba k postavko m a a) in b). 1. Pod a) in b) zapopadenc reci čez meje proti deržavam eolne zveze izvažanc in uvažam:............... 2. Pod a) in b) zapopadenc reči, ki se iz Galicije, Bukovine, Erdelja, llervaškcga in vojaške krajine, ali za o. k. marino v Terst pod zavaro-vavno kontrolo izvažajo................................ 3. Pod a) in b) zapopadenc reči, če sc prevažajo po suhem, in niso namenjene za vožnjo na ladji v kako skladnieo derv, plačujejo »voznino in izvoznim» , lit. a) 4 kr. in lit. b) 9 kr. Ako te derva nezvezano plavijo v vodotokih in potočili, sc to toliko čisla, kakor da bi sc po suhem prevažale. 4. Derva in les po Inu iz Kngadina uvaža n v Tirol, plačuje samo polovico »voznine. ö. Sodarske doge iz mehkega lesa plačujejo samo pol izvoznim:. ti. Derva sc smejo tudi povedovati po dolno-avstri-janskem sežnju; dolno-avutrijanski seženj derv se vzema za 72 kubičnih čevljev, dalji ali krajši los sc primerno reducira. Ondi, kjer je za vol j obstoječih razmer potreba, imajo finančne deželne gosposke oblast, zaeolanje tudi po vozu dopušali in ustanoviti ; koliko kubičnih čevljev je raj ta ti za vsako vpreženo živinče. 7. Davaina, ktera se pri izvozu ladjodelskega lesa nektere baže iz ladjostaj pod imenom diritti d’al b o ra ggio pobera, je prišteta ladjostajnim davninam. c) les (za Izdelovanje), ncevropejski (v čokih, žagan-caii in stropnicahj........................................ Opomba, lies, ncevropejski, rašpan ali sicer zdrobljen , se ima po svoji kakosti uverstiti ali med tarifni postavek 13, h) ali pa 34, e). 100 D. kubič. čevljev 24 46 M. II. 100 D. kubič. čevljev proste 1 cent gr. v. 24 46 j proste l proste 1 cent gr. v. 100 V kubi«- čevljeV I «' 6«- en1 Z a/tl der Ab Ih eifungen Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Vass- stab der Ver- zol lang Zotl-beirag /1. kr. Tara-Abzüge in Pereenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung stattha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Vass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Vass- stab der Ver- zol- lung as t§ kr- Brenn-, Bau- und Werkstoffe. Brennholz (d. alles nicht vorgearbeitete, ge-Se!n? Holz in unbehauenen Stämmen und Blocken, tf heitern und Prügeln, die nicht länger als 43 'euer Zoll sind), auch llolzborke, Busch, Faschi-nen, Flechtweiden, Reisig ^erkholz, gemeines (europäisches), roh, d. i. *jcn< vorgearbeitet, also in unbehauenen Stämmen, tanger als 42 Wiener Zoll, oder in Bandslöcken, "taugen, Pfahlholz w. s. w., und zugerichtet, ' '• Sägewaaren, Fassholz (Dauben) und alles ankere roh vorgearbeitete Werkholz, mit Ausnahme der F- ------ 100 W. Kubik-Fuss Fourmere Anmerkungen zu den Tarifposten a) "nd b). Die unter «) und b) begriffenen Gegenstände aber die Gränzen gegen die Zollvereinsstaalen ein- wnd ausgehend ....................................... 2. Die unter a) und b) begriffenen Gegenstände, !e aas Galizien, der Bukowina, Siebenbürgen, Croa-'«'* und der Vilitärgränze, oder die für die k. k. ‘arine nach Triest und Venedig unter sichernden aalroten ausgeführt werden......................... ’d- Die unter a) und b) begriffenen. Gegenstände ,ccnn sie zu Lande verführt werden, und nicht nach einer Holzablagc zum Verschiffen bestimmt s,nd, zahlen den Ein- und Ausgangszoll, lit. a) l’on 4 /tr, Und M' gj g kr. Dem Landtransporte wird das Verflössen in losen ‘ tacken auf Flosscanülen und Flossbächen gleich yeachtet. . d• llolz auf dem Inn aus Engadein nach Tirol e'»gehend, zahlt nur die Hälfte des Eingangszolles 5. Fassdauben von weichem Holze zahlen nur le Hälfte des Ausgangszolles. o■ Brennholz kann auch nach der niederöster-re\chischen lilafter erklärt werden; eine niederöster-ffhische Klafter SG" Brennholz wird zu 72 Ku-'kschuli angenommen, längeres oder kürzeres llolz tcird entsprechend reducirt. Dort, wo die Verhältnisse es nothwendig machen, sind die Finanz-Lankesbehörden ermächtiget. die Verzollung auch nach ker Fuhr zu gestalten und festzusetzen, wie. viele äbik/üss Holz für jedes vorgespannte. Zugthier zu Seltnen sind. '■ Die Gebühr, welche, bei der Ausfuhr von Schiff-a 11 holz gewisser Art aus den Hafen unter dem Rainen diritti d’utboraggio eingehoben wird, ist den e) ir^e,uJebühren eingereiht. ,'f'kholz, ausser europäisches (in Blöcken, Bretern Pfosten)............................................. Anmerkung. Werkholz, aussereuropäisches, geraspelt oder sonst verkleinert, ist je nach seiner Beschaffenheit den Tarifposlen 13, h) oder 34, e) einzureihen. 24 45 frei 1 Ctr sporco N. II. 100 W. Kubik-Fuss . ! 24 1 Ctr. sporco 45 frei frei 100 W. Kubik Fuss 1 Ctr, sporco Število razdelkov Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. I kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte-rih se more blago zacolati Za izvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. I kr. Colnije, pr' ktcrih sc more blago za-colo-vati Meril« zaco-1 o vanj» 30 31 Oglje, premog in lota: a) Oglje od lesa, šota in šotno oglje.................... b) Premog (oglje podzemeljsko kamneno in tudi rastlinsko) . .............................................. Holm za strug-anje (dreksljanjc) in rezi,o, t. j. vsa ne v družili razdelkih zapopadena: a) živalski zobje, želvina (črepahina), morska pena, školjke ali lupine oštrig (tudi bisernih oštrig), kosti morskega soma ali kita (ribja kost, neobdelana), terstje za stole, ne krojeno in nepezano, palice in terstike. žlahtnejše, (t, j. vse razu n ločja in terstja za stole), lupine kokosovega oreha, areka-orehi in koščaki .................................................... b) slonokost in biserna ostriga (obe v plošah in gručah. neobdelane, samo rezane), koravde, neobdelane (tudi vertane, pa ne brušene ali uglajene), jantar ali burčen, gagat (černi jantar)........................ 33 minerali, (nerastje, ne v družili razdelkih zapopa-deno): a) 1. Kamenje, neobdelano t. j. »tesano ali neotesano, tudi v plošah, ali ne brušeno niti polirano (n. pr. lomljeno kamenje, apneno kamenje, platič, za zidanje, mlinski kamni jz železnimi obroči in brez njih), grobi kamni za bruse in osle, tof, votlič, neobdelano granitno in marmeljnovo robovje itd.) opeke za streho in za zid, žlindra, pesek (razun pisane sipe), apno in mavec, žgana in ne žgana, amiant in abest. 3. Persti ali zemlje, ne posebej imenovane, ne s o mlete ali čišenc, — potem 3. pneuolanska in santorinska p erst (tudi cement ali hidravliško apno in vulkanska žlindra), lapor ali soldar, ilovica, navadna za opeke in lonec, tripulj, talk in zemlja valjarska (vse te persti tudi somlctc in čišene), vertna in močirna perst, voda in led......................... b) bolus (pečatna, rudeča perst), manganez. barvenc persti, rumene, zelene, rodeče, grafit (svinčnik, čertnik). kreda, neobdelana (nerezana), »kar, šmc-rilj v koscih, plavik in težki špat (somlet in ne-somlct). ambra, bele persti za pipe in druge persti za narejo belnperstne robe ali porcelana, tako imenovane kelhajmerske ploše in litografijski (kamno-pisni) kamni (z obrisi in brez njih)......................... c) kamni, ne posebej imenovani, brušeni ali p olikani, potem brusi in osle, lične, poskusni kamni, kresilni kamni, platičeve ali plenaste tablice (tudi v lesenih svažah ali okvirjih), platičevi čertniki papir iz platiča, tablice iz tacega papirja, kreda in rodeči kamen, rezan, papir iz votliča in šmerilja, votličevo ali šmeriljevo sukno, papir pešen, sviž ali sipa pisana, razu n smftlte.................................. Opomba. Vse te reči, razun krede in rodečega laporja, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih . ....................... d) minerali, ne posebej imenovani, somlcti ali čišeni 1 cent gr. v. 45 45 proste 45 M. II. 1 cent gr. v. 1 cent 8>'- Zah/ der Abt h ei/ungen Benennung der tiegenstände Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl-1kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung staltha-ben kann Für die Ausfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag I fl. I kr. Zollämter, bei denen die Verzollung slatl-haben kann Für die Durchfuhr Mass- ?! stab ■h 1 der =2 Ver- o zol- N lung kr. 30 32 nnd Tor ft Bolzkohlen , Torf und Torfkohlen................... ) Steinkohlen (auch Braunkohlen)..................... V'Vchs! er und Schnitz st off‘e, d. I. alle nicht ,n anderen Abtheilungen enthaltene: a) Thierzähne, Schildpatt, Meerschaum, Muschelscha-en (auch Perlmutter), Waltfischbarten (Fischbein, rohes), Stuhlrohr, ungespalten und ungeheizt, Stöcke %n,. nöhre, edlere (d i. alle, mit Ausnahme des Schilfund Stuhlrohres), Cocosnussschalen, Areka b) Kur ®teinnüsse....................................... Elfenbein und Perlmutter (beide in Watten und Blöcken, roh , bloss geschnitten) . Korallen, rohe ( auch gebohrt, jedoch nicht geschliffen), Bernstein, aOat (schwarzer Bernstein)........................ 1 Ctr. sporco (nicht in anderen Abtheilungen enl- ftin eratien hnllenej ( J Steine, rohe, d.i. unbehauen und behauen, auch >n Platten, doch nicht geschliffen und nicht polirt B. Bruch-, Kalk-, Schiefer-, Mauersteine, Mühlsteine [ohne und mit eisernen Reifen], grobe Schleif- und Wetzsteine, Tufstein, Bimsstein, rohe * ranit- und Marmorblöcke u. dgl.), Dach- und Mauerziegel, Schlucken, Sand (mit Ausnahme des farbigen Streusandes), Kalk und Ggps, ungebrannt nnd gebrannt, Amiantn und Asbest. £. Erden, nicht esonders benannte, weder gemahlen noch geschlemmt , — dann 3. Puzzuolan- und Suntorin-Erde (auch Cement und Tross), Mergel, Lehm, gemeiner Ziegel- und Töpferthon, Trippel, Talkünd Walker-Erde (alle diese Erden auch gemahlen nnd geschlemmt), Garten- und Moor-Erde, Wasser nnd Eis Bolus (auch Siegel- Erde), Braunstein, Furben-i,r,!e, gelbe, grüne, rothe, Graphit (Wasserblei, Beissblei), Kreide, rohe (ungeschnitten), Ocker Schmirgel in Stücken, Fluss- und Schwerspath (gemahlen und ungemahlen), Umbra, weise Pfeifen-ünd andere Erden zur Erzeugung von Steingut oder Porzellan, sogenannte Kehlheimerplatten und ,J,,hographirsleine (mit oder ohne Zeichnungen) . . c) kleine, nicht besonders benannte, geschliffen oder Polirt, dann Schleif- und Wetzsteine, feine, Pro-birsteine, Feuer- (Flinten-) Steine, Schiefertafeln (auch in llnlzrahmen), Schiefergriffeln, Schiefer-Papier, Tafeln aus Schieferpapier, Kreide nnd Roth-stein, geschnitten, Bimsstein- und Schmirgelpapier, Bimsstein- und Schmirgeltuch, Sandpapier, Streusand farbiger, mit Ausnahme der Schmälte.................... Anmerkung. Alle diese Gegenstände, mit Ausnahme der Kreide und des Rothsteines, über die ranzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien verkehre der letzteren................................... <0 Mineralien, nicht besonders benannte, gemahlen oder geschlemmt . . ....................................... N. II. 1 Ctr. sporco 45 45 frei 1 Ctr. sporco Število razdelkov Za uvožnjo ■ m e revi Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. | kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Za izvožnjo Colnijc, Zne- sek cola Colnijc, pri kterih pri kte- Merilo rih se zaco- se mo- more lova- re bla- blago zacolati nja fl. | kr. go za-colo-vati Za pr«' voinj" Meril« začelo vanj» 33 34 IX. Zdravila, dišavile reči, barvila, strojila in kemijske pomočne snove. Zdravila ali lelti in Tonkabohnen; Coloquinten, Copaivabalsam, 'Untnic.n und Gummiharze, folgende: Ammoniak, ssa foetida, Benzoe, Drachenblut, Galban, Guajak-utnini, Jalappaharz, Myrrhen, Slorax, Weihrauch; ainphcr, Kanthariden, Kellerasseln, Krebsaugen, anna; Oele, folgende: Bernstein -, Hirschhorn-, outschuk -, Lorbeer-, Rosmarin-, Wachholder-Opium, Patchouli, Pomeranzenblüthen-Wasser, "hrcassie , Skammonium, Stink- Eidechse, Siiss-olzsaft; Wurzeln, folgende: Brccli-, Jalappa-, mlanhia-, Rhabarber-, Raponlika-, Salcp-, Sassa-Partlla., Schlangen-, Senegu-, Turpitwurzeln . . . ^ e^elster Art, als: Oele, ätherische, nicht beson-ers benannte, parfümirle Oele und Fette, Balsa-n,e > natürliche, nicht besonders benannte, Muscat-nuss-Balsam, Bisam fMoschus) und Zibelh, Bisam-Rottcnschwänze, Bade- und Pferdeschwämme . . . Anmerkung. Kommen die unter a) und b) gesonnten Oele und Balsame in Behältnissen von */, österreichischer Alass und darunter, oder in solchen die ihrer Beschaffenheit nach zu den feinen Leder - und Gummi-, feinsten Thon- oder zu den Kurzen Wuaren gehören, so sind sie als Parfümerie-"aaren zu behandeln. 1 Clr. netto 12 30 a , und imärhestofffe i orbhölzer in Blöcken, Farbwurzcln, gemeine, gemahlen und ungemahlen (als: echte und falsche Al-tanna, Curcumä, Berberitzen- und iceisse Seeblumen- Wurzeln), Bablah, Dividtvi, Catecliu fCachou, j . J''Pnnischc Erde), (Juer citron, Summach............ ’orbelohe und Gärberinde (d. i. von Birken. Eichen, et Tannen, Rosskastanien, Ulmen, Weiden) . J ’f'cheln und Eichelhülsen (Vallouea), Knoppern d) .j ^doppern), auch Knoppernmehl, Galläpfel . . Krapp, gemahlen und ungemahlen, Waid und Wau . Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Zollet *te re'nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren rarbhiilzer , verkleinert (d. i. geraspelt, gemahlen geschnitten)....................................... U Cochenille, Silvester, Kermes, Krapp -Extracte, Oarancine und Garancinette (Garancine concentree, fleur de Gara nee), Indigo, Kreuzbeeren (Avignonbeeren) , Lac du e Lakmus, Orleans, Saflor, Sepia, ot z? ’** Flaschen...................................... rorbhnlz - und Gärbestoff - Extracte (d■ i. Extracte von Blau-, Gelb- und Holhholz, Quercitron, Sum-macli, Gärberinde, Eicheln, Knoppern, GalläpfelnJ, dann Cochenille-, Curcumä-, Suflor-Extracte . 1 Clr. sporco 13 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, C in Ballen. frei 30 45 30 1 Clr. sporco H. II. N. II. 24 N. 1. 1 Ctr. sporco 15 15 15 >50 Eme r e e 1 Za uvožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola II. I kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri ktc- Merilo Zne- sek Colnije, pri kterih rih se zaco- se mo- more lova- cola re bla- blago zacolati nja go za-colo- N.I kr. vati Za iz vožnjo Za prt' vožnJ ti 'o Merilo J zaco- lova- S nja M k. 35 36 37 b) Gume (tuili smole) In ili-upl ne posebej Imenovani rastlinslil sobi: smola, navadna (kakor: bela, rumena in černa, od jelovine) klej (tudi premogov klej in daggert), pegla ali kolofon, asfalt in druge zcmcljnc smole............... terpentin, černo kamneno olje (nafta), tičji Ijep ali lim, limonski (citronski) sok v sodih..................... Opomba. Tičji lim čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednjih...................... c) terpentinov» olje (tudi smoino olje), belo in rodeče kamneno olje.................................................. Opomba. Terpentinov» olje čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednje . . d) gume (tudi smole in gumne smole) in rastlinski soki, ne posebej imenovani.......................................... Kuhinjski* sol, t. j. varjena in kamnena sol, slanica in morska voda.......................................... Opomba. 1. Kuhinjsko sol uvažati in skozi cesarstvo prevažati je prepovedano, tudi je tikrat, ko bi se bilo izjemoma dovolilo ali kadar se kazenska pravda začne, razim uvozninc dopustnino 5 gld. od centa čiste vage plačati. Opomba. 3. Na podlogi zdravitcljskih spričeval smejo vodivne finančne gosposke dopustiti, da sc morska voda za zdravilo uvaža. Kemijske pomorne snovei a) žveplo (v koscih in drogili ali šlanžicah, tudi žvepleni cvet); kisli-solitar (solitrokisli natron).............. b) potašelj ali lugasta sol (tudi drugi ncizluguni pepel od lesa)................................................ Opomba 1. Neizlugani pepel od lesa čez meje Opavske kresijo..................................... Opomba 3. lzlugani pepel od lesa, kakor tudi pepel od premoga in šote sc šteje med izveržke ali odpadke. c) vinski kamen, s rov (t. j. nečišen in ne vleden ali kristaliziran).......................................... d) boraks, srn v, borkislina. solitar, na debelem, soda (t. j. prosto-vogel »»kisli natrum), železni vitriolj (žvcplenokislo, železo), mineralne vode, ponarnvnc Opomba. Železni vitriolj in mineralne vode, na ravne, v steklenicah in verčih, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednjih . e) 1. arzenik in arzenikova kislina, antimonij (ličilo), tudi antimonijev cvet ali očišenec (antimonium cru-dum in regulus antimonii), rnztopljivo steklo, vinski kamen, čišen in kristaliziran. 3. Digestivna sol (solnokisli kali), glavbcrjcva sol. solitar, čišen, t. j. kristaliziran ali v tablicah, žvepleno čistilo.............. Opomba I. Reči pod 1 čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednjih.............. 1 cent gr. v. 34 prost 45 p rosto 45 34 24 proste 45 proste 1 cent gr. v 1 cent Sr> Zahi der Abihei/ungen Benennung der- tiegenstünde 35 36 ,~M\en Ifarze und tiummenhnr• seA und andere nicht besonders he-„j ”"n»ie Pflansensiif'te : r*> gemeines (als: weisses, gelbes und schwarzes, von Nadelhölzern~), Theer (auch Steinkohlenheer and Doggert), Kolophonium, Asphalt und an- b) 'n'e Erdharze, Bergpech, Bergtlieer................. Terpentin, Steinöl, schwarzes, Vogelleim, Limonien- (Citronen-) Saft in Fässern.......................... Anmerkung. Vogelleim über die Gränzen gegen die 'Aoltvereinsstaatcn aus dem freien Verkehre der letzteren ........................................... Terpentinöl (auch Pech- und Theeröl), weisses und nothes Steinöl....................................... Anmerkung. Terpentinöl über die Gränzen ge-9*n die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre d) n ^e, zac o- lova- - nja k. 38 39 Opomba 2. Digcstivna sol sc sme za steklarniee in za narejo galuna z dovoljenjem finančnih deželnih gosposk za ti kr. «voznine uvažati, f) 1. arzenikovo žveplo (operment, rcalgnr), admonlnr-ski (mešani železni in bakreni), bakreni in cinkovi vitriolj, 2. galun, žveplena kislina, solna kislina; 3. solitarjeva kislina (ločivna ali razjedna voda), kraljeva voda, ainoninkovc soli (t. j. salmiak in vogelnokisli amoniak), jelenovee in saliniakovec, bora k s , čišen, vinskokamnena kislina........................... Opomba, Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih: 1. reči pod 1............................................. 2. reči pod 2............................................ g) svinčena in cinkova beloba. klor-apno, višjevo- in chromokisli kali, kotlovinska zelenina, masikot, nienig, cinkovi oksidi (tucije)................................ X Kovine (metali) v rudi, neobdelane in napol izdelane. Iluile t. j. taki minerali (nerastje), iz kterih se kovine na debelo po rudozdclsko dobivajo: a) svinčena ruda (t. j. žvepleni svinc, alkifu). galmnj (kalamina) in druge cinkove rude, železne, bakrene in kositarnc rude..................................... 1 cent gr. v, 1 cent e. v. b) zlate in srebernc kepe (kosci)...................... Opomba. Zlate in srebernc kepe se ne smejo izvažati brez spričh rudarijskih sodnij. kobaltove in nikleve rude in zmesi................. Opomba k razdelku od rud. Z rudami, ki niso tu izrečno naštete, je ravnati po tarifni številki 32, a), ali 32, d). =) Svinc (olnvo): a) svinc, neobdelan (tudi svinčena žlindra, svinčena starina in svinčeni odpadki, terdi ali antimonialni svinc, metal za litje pismenk ali čerk), potem svinčena gl ad kina........................................... Opomba. Po morji in čez nteje proti tujim laškim deržavam.................................................. b) svinc1, lit (kakor: kotli, cevi, plošč, krogle ali kugle, šreteljni itd.), tudi valjani in vlečeni svinc, tiskarske pismenke, stereotipne ploše....................... Železo i a) železo, neobdelano, tudi železna zlomljena starina, železni odpadki (železni opilki, okujine).............. Opomba. I (jez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih: aa) sploh................................................ bb) neobdelano železo, če se neposrcdnjc tul rudo-zdelnic ali ut v deržavah čolne zveze s spričevali o izviru, izdanimi od rudarijskih gosposk, pošljejo čez velike colnije in posebej naznanjene male colnije pervega razreda.............................. 1 cent gr. v. 1 oent č. v. I cent gr. v. 30 proste 46 S! 30 30 30 24 22' 15 13 v skrinjah i sodih, 9 v pletenicah, ti v balah. ti v sodih in skrinjah. 1 cent gr. v. „ 3 12 1 cctil gr. *■ M. I. 1» A 6/A r/Yr/rtpen 39 40 Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass-slab der Verhol lung Zoll- helrag fl. kr. 0 Anmerkung 2. Digestivsalz kann für Glasfabriken und zur Alaun-Erzeugung mit Demütigung ner Finanz- Landesbehörden gegen den Zoll von *r- eingeführt werden. • Arsenikschwefel (Operment, Realgar), Admonter-fßemischter, Eisen - und Kupfer-), Kupfer- und Einkvitriol, 2. Alaun, Schwefelsäure, Salzsäure, • Salpetersäure (Scheidewasser), Königswasser, Ammoniaksalze (d. i. Salmiak und kohlensaures Ammoniak), Hirschhorn- und Salmiakgeist, Borax, ralfinirt, Weinsteinsäure............................ Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-Vereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren: I, Hie Gegenstände Zahl I......................... , *• Die Gegenstände Zahl 2......................... ' Klei- und Zinkweiss, Chlorkalk, blau- und chrom-saures Kali, Grünspan, IHassikot, Mennige, Zink-Oxyde (Tutien)........................................ ICtr. sporco 1 Ctr. netto ^ Metalle vererzt, roh und als Halbfabrikat. selche Mineralien. aus denen Metalle in auf hüttenmännischem Wege gewonnen K»*e, rf. v. drosseln, , Werden: Klei-Erz (d. i. Bleiglanz, Alquifoux), Galmei und nndere Zink-Erze, Eisen-, Kupfer- und Zinn-Erze ^ Gold- und Silberstufen.................................. Anmerkung. Gold- und Silberstufen dürfen nur j gegen berggerichtliche Certificate ausgeführt werden. Kobalt- und Nickel-Erze und -Speise................... Anmerkung zur Abtheilung der Erze. Erze, die hier nicht ausdrücklich auf gezählt erscheinen, sind nach Tarifpost 22, a), oder 32, d), Zu behandeln. Blei, roh (auch Blei-Asche, altes gebrochenes Blei und Blei- Abfälle, Hartblei, Schriftgiessermetall), d«nu Bleiglätte........................................ Anmerkung. Zur See und über die Gränzen , ffcgeu die fremden italienischen Staaten Klei, gegossenes (als: Kessel, Rühren, Platten, Kugeln, Schrote u. dgl.), auch gerolltes und gezogenes Klei, Buchdrucker-Lettern, Stereotyp-Platten ^tsen { Eisen, rohes, auch alles gebrochenes Eisen, Eisen- Abfälle (Einen feile, Hammer schlag)................... Anmerkung. 1. Veber die GränZen gegen die f'OÜvereinsstaaten aus dein freien Verkehre der letzteren : a°J im Allgemeinen..................................... bb) Roheisen, bei unmittelbarer Versendung von den Hüttenwerken in den Zollvereinsstaaten mit Ursprungszeugnissen der Bergbehörden, über llauplzollämter und besonders namhaft gemachte Nebcnzollämter erster Ctasse ......................... 1 Ctr. sporco 1 Ctr. netto 30 frei 45 30 Tara-Abzüge in Percenlen des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr l 13 in Kisten Fässern, 9 in Körben, C in Ballen. und 1 Ctr. sporco 30 30 24 22- 3 16 6 in Fässern und Kisten. M assstab der Verzollung Zoll- betrug fl. kr. 1 Ctr. sporco Zollämter, bei denen die Verzollung slatt-haben kann Mass- stab der Ver- zol- lung IS5 kr- 12 JV. 1. 1 Ctr. sporco 15 15 15 15 15 Število razdelkov I m e reči Za uvožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Za izvožnjo Colni- Colnije, pri ktc-rih se Merilo zaco- Zne- sek cola je, pri kterih sc mo- more lova- re bla- blago zacolati n j a go za-colo- A.! kr. vati Za P?' vožnj^. Merilo zaco- lova- nja 41 Opomba 2. Čez meje proti morju in tujim laškim deržavam, razim »vožnje čez meje transapeninskih dežel Modcne in Parme................................... b) Železo, čišeno ali pretopljeno (kovano in valjano) v palicah, nefasonirano, tudi železo v grudah . . . . Opomba. Po morji in čez meje proti tujini laškim deržavam, razim uvožnjo čez meje transapeninskih dežel Modenc in Parme................................... c) šine za železne ceste.................................... d) jeklo, t. j. srovo in cimentirano, lito in čišeno jeklo...................................................... Opombe k b), e) in d); 1. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slo-bodne kupčije poslednjih . ............................ 2. Plešasto železo, čez 7 dunajskih palcov široko, sc šteje za železni pleh, okrogle železne palice manj kot V, dunajskega palca debele, za železni d rat, okroglo jeklene štanžicc, spod ‘/2 dunajskega palca debele, za jekleni d rat. e) železni pleh, čemi (tudi pleh na ogle in kote), jekleni pleh, neobdelan, železne in jeklene plošč, nc-polirani okrožniki ali obodi koles (tyres).................. Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih.......................... f) 1. železni pleh in železne ploše, polirane, pokosi-trene (bela plehovina), pocinkane, s Arnežem prevlečene, jekleni pleh in jeklene ploše, brušene, polirane, železni drat, nepolirani jekleni drat. 2. železo pretopljeno, v palicah, fasonirano (t. j. naprej kovano v obliki za rabo namenjeni; na debelo kovani skladni deli voza (osi itd.); če taki deli vagajo posamič en cent. in čez, železje za plug ali drevo, sidra, sidernc in ladjine verige ali lanei.................. Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih: 1. reči pod 1........................................... 2. reči pod 2........................................... g) jekleni drat, poliran, in jeklene strune................. Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih...................... h) lito železje, neobdelano t. j. vsa roba iz litega železa, ki ni ne zvita, ne piljena, prevertana, brušena, polirana, likana, s Arnežem prevlečena, in ni v zvezi z drugo robo ..................................... Opomba 1. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih........................ Opomba 2. Zavnlj tega, da sc na liti železnini vidi znamenje z dletom odpravljenega nalivka ali lukenj za zvezo dveh kosov, ta železnina še ne neha biti uverstena pod ta tarifni postavek. Živo srebro.............................................. 1 cent gr. v. 1 cent e. v. I cent gr. v 30 30 10 v sodih in skrinjah, C v pletenicah, 4 v balah. 10 v sodih in skrinjah , 6 v koših, 4 v balah. 10 v skrinjah sodih, fi v pletenicah, 4 v balah. 1 cent gr. v 1 cen1 gr. v. Xa/il det’ Abi/i ei/ungen Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Massstu b der Verzollung Zoll- hetrag ß.\kr. Tara-Abzüge in Pcrcenten des Rohgewichtes Zollämter, hei denen die Verzollung statthaben kann itlas,'sstab der Verzollung 'Zoll- betrag fl-1 kr. Zollämter, bei denen die Verzollung stalt-huben kann Mass- stab der Ver- zol- lung Anmerkung 2. Ueber die Gränzen gegen die ee und die fremden italienischen Staaten, mit Aus-n«hme der Einfuhr über die Gränzen der trans-"Ppeninnischen Gcbietstheile Modena’s und Parma’s 0 lasen, gefrischtes (d, i. geschmiedetes und gewalzte) in Stäben, nicht /äfonnirles, auch Luppen-Eisen Anmerkung. Zur See und über die Gränzen Hegen die fremden italienischen Staaten, mit Ausnahme der Einfuhr über die Gränzen der transappe-**’wischen Gebietstheile Modena s und Parma’s . J Eisenbahnschienen...................................... Stahl, d. i. Roh- und Cement-, Guss- und ra/fi-nirter Stahl....................................... 0 E Anmerkungen zu b), cf) und. d) : 1- Geber die Gränzen gegen die Zolle er einsstaa *en aus dem freien Verkehre der letzteren .... Flach-Eisen, mehr als 7 Wiener Zoll breit, teer den als Eisenblech, runde Eisenstäbe, weniger a,s '/, Wiener Zoll im Durchmesser, als Eisendraht, t'unde Stahlstangen, weniger als V, Zoll im Durchmesser, als Stahldraht behandelt. -nnsenbtech, schwarzes (auch Eck- und Winkel-oleche), Stahlblech, rohes, Eisen- und Slahlplalten, t'ohe (unpolirte), Radkranz-Eisen (Tyres) . . . 1 Clr. sporco 1 Clr. netto Anmerku ng. Ueber die Gränzen gegen die Zoll-Vereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren l Eisenblech und Eisenplatten, potirl, verzinnt (Aleissblech), verzinkt, gefirnisst, Stahlblech und titahlplatten, ab geschliffen, polirt, Eisendraht, nicht Pfllirter Stahldraht. 2. Eisen, gefrischtes, in Stäben, t"ponnirles (d. i. in einer für den Gebrauch vor- II-SchmiedeJen Form); roh vorgeschmiedete Wagen-yStandtheile (Achsen u. dgl.), soferne dergleichen ‘leslandlheile einzeln einen Centner und darüber Wiegen, Pflugschar - Eisen, Anlcer, Anker- und Eclii/fsketten J.................................. Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Zoll-vcreirisslanten aus dem freien Verkehre der letzteren I- Die Gegenstände Z. 1........................... ■j Cie Gegenstände Z. 2................................ HJ Stahldraht, polirt, und Stahlseilen................ Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Zoll-Vereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren Eisenguss, rolier, d. i. alle Eisengusswaaren, die nicht abgedreht, gefeilt, gestemmt, gelocht, gebohrt, 'jeschliffen. polirt, gefirnisst, und nicht in Verbindung mit anderen Šlo/fen sind................ 41 Anmerkung 1. Ueber die Grunzen gegen die 4oUoereinsslualen uns dem freien Verkehre der letzteren........................................... Anmerkung 2. Spuren von abgestemmten Ueber gossen oder von Gussnähten schliessen den Eisenguss von der Einreihung in diesen Tarifsatz nicht 9l uecicsnitc,,............. ......................... 3G 30 30 1 Clr. sporco 10 in Fässern und Kisten, tj in Körben, 4 in Rallen. 10 in Fässern und Kisten, 6 in Körben, 4 in Bullen. 30 30 45 30 10 in Kisten und Fässern, 6 in Körben, 4 in Hullen. 1 Ctr. sporco 1 Ctr. sporco kr. 15 15 15 15 15 15 15 15 2 > >2 Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek! cola fl. | kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri ktc-rih sc more blago zacolati Za izvožnjo Colni- Merilo Zne- sek cola jc, pn kterih zneo- lova- se more bla- nja go za-colo- 11.1 kr. vati Za Pre' voiojo Meril« _ *ac°' lova' nja 42 ('ink : a) neobdelan (tudi starina in odpadki) Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednjih............................... 43 b) cink v plošah, plohih, dratih in ccvih.................... Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zvezo iz slobodne kupčije poslednjih............................ c) lita cinkovina, neobdelana na daljč in ne v zvezi z drugimi obstojnimi deli kakor z navadnimi ali najnižjimi lesenimi izdelki in železnimi drogi, plešami Opomba. Čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih............................ Kovine (metali), nežlulitne (»e v drugih razdelkih zapopadene): a) baker ali kotlovina, med (mesink), nikcl (t. j. neobdelan, kovinski nikel in niklova goba), pakfong, kositer in druge ne posebej imenovane nežlahtne kovine in kovinske zmesi, neobdelane (v grudah, rožicah, plošicalt, štanžicah in kosih, tudi starina in odpadki, baker in bakrena žlindra..................... Opomba. Vse te reči, razu n niklovc gobe, kot-lovinskc žlindre in poklona, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih . . 1 cent ge. v, I cent e. v. 11 cent gr. v. b) baker, med, nikcl, pakfon, kositer in druge ne posebej imenovane nežlahtne kovine in kovinske zmesi, vlečene, stegnjene (t. j. v tablicah, plošicah, pirhih in dratih in medenih strunah ali žicah), in v debelili litih kosih (t. j. v zvonovih in ccvih, en kos po več kakor 25 funtov, in v drugih litih rečeh, ako en kos čez 100 liber ali funtov vaga) . . Opomba. Imenovane reči. ra zu n pakfona. čez mejo proti deržavam čolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih: 1. grobe lite reči...................................... 2. druge reči........................................... 44 Kovine (metali), llalitne (neobdelane, ali v odpadkih in kakor penezi ali kovani dnarji); a) zlato, t. j. neobdelano v grudah ali kepah, plošicah, drogih, zornih, zlat prah, pagamenti (drogi z bakrom zmešani), staro zlomljeno in izžgano zlato . . b) srebro, t. j. neobdelano v grudah, plešah in drogih, pagamentih, staro zlomljeno in izžgano................... c) platina (t. j. neobdelana platina, stopljena [vsedenaj ali kakor goba in stara zlomljena), potem žlahtne kovine, ne posebej imenovane (neobdelane, in tudi takošna starina)......................................... Opomba. Platina, neobdelana, čez meje proti deržavam čolne zveze iz slobodnc kupčije poslednjih ................................................. 1 cent e. v. 1 cent gr. v. 24 prost 4 30 30 30 45 proste 30 45 prosta 10 v sodih in skrinjah , ti v pletenicah, 4 v balah. 10 v sodih in skrinjah , ti v pletenicah, 4 v balah. 1 cent gr. v. 1 cent gr- Stahl der A $th ei tun gen ir Benennung der fiegenttünde Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. | kr. *<«* , ") roh (auch all gebrochen und in Abfällen') Anmerkung. Veber die Grannen gegen die Zoll-Verein«8taaten aus dem freien Verkehre der letaleren i Clr, spuret) 43 0 Zink in Platten, Ulerhen, Drähten und Rühren 1 Clr. netto Anmerkung. Veber die Grämen gegen die Zoll-^Jfeinsstaatcn aus dem freien Verkehre der letzteren 1nkguss roher, d. i. nicht weiter bearbeiteter und ohne Verbindung mit anderen Hestandtheilen, als mit gemeinen oder gemeinsten Holst- Arbeiten und Stangen, Vlatten von Eisen........................... An merkung. Veber die Grämen gegen die Zoll-Vereinsstaalen ans dem freien Verkehre der letaleren unedle fnicht in anderen Ablheitungen a. e*lhatieneJ: h Uffer, Hessing, Nickel (d. i. sowohl roher, me ^{iinischer Nickel als Nickelschwamm), Vakfong, ‘,nn und andere nicht besonders genannte unedle i lotalle und Melallgemische, roh (in Blöcken, Ro-ootten, Spleissen, Stangen und Klumpen, auch alt gebrochen und in Abfällen), Kupfer und Zinn- Ische Anmerkung. Alle diese Gegenstände, mit Ausnahme des Nickelschwammes, der Zinn-Asche und "Os Vakfungs, über die Gränaen gegen die Zollver-b) VV^Ktalen aus dem freien Verkehre der letaleren . Kupfer, Messing, Nickel, Vakfong, Zinn und andere nicht besonders genannte unedle Metalle und Metall-Semische, gezogen, gestreckt (d. i. in Tafeln, Vlat-. Riechen und Drähten und Messingsuiten), und *” groben Gussstücken (d. i. in Glocken und Rölt-ren, das Stück im Gewichte von mehr als 'i.5 Vf und, und in anderen gegossenen Gegenständen, das Stück ",l Gewichte von mehr als 100 Vf und)............... Tara-Abaüge in Vercenten des Rohgewichtes Zolläm-I ler, bei j denen die I Verzollung statthaben kann 24 frei 31) 30 30 / Clr. sporco edle Anmerkung. Die genannten Gegenstände, mit Ausnahme des Vakfungs, über die Gränzen gegen * 6 Zollverein Staaten aus dem freien Verkehre der letzteren: )• Die groben Gussstücke............................ *• Die anderen Gegenstände........................... 10 in Fässern und Kisten, 6 in Körben, 4 in Ballen. 45, frei 1 Clr. netto zen) -a) Gold, d. froh, oder in Abfällen und als Miin- i. rohes in Klampen, Barren, Vlatten, Körnern, Staub, Vagamenten (Barren mit Kupfer cer-11 altes gebrochenes und ausgebranntes , . . . Jtlber, d. i. rohes in Klumpen, Vlatten und Barren, c) „u.!,Vncnlcn > alles gebrochenes und ausgebranntes . • talin (d. rohes Vlatin, zusammengesintert oder aJs Schwamm und altes gebrochenes), danit edle Metalle, nicht besonders benannte (sowohl roh, als alt gebrochen)......................................... Für die Ausfuhr Für die \ Durchfuhr Muss- stab der Ver- zol- lung 1 Ctr. sporco Zoll- betrag fl.\ kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung NJ kr.\ 30 I 10 in Fässern und Kisten, 6 in Körbefi, 4 in Ballen. Anmerkung. Vlatin, roh, über die Gr Unzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren................ ........................... 1 Ctr. sporco 46 frei 1 Ctr. sporco 15 15 15 Število razdelkov 1 m c revi Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage o a izvoznjo Colni- Čolni je, Zne- je. pri pri ktc- Merilo kterili rih sc zaco- sek sc mo- more lova- cola re bla- blago zacolati nja II. I kr. go za-colo-vati Za Prc' vožnJ» Meril» y.iico-lova-n j a 45 46 47 48 d) kovani dnnrji (vsi tekoči, kakor tudi vsi penezi za ogled in spomin) iz žlahtnili kovin...................................... Opomba. I. Drobiž ali drobni dnar (tudi iz bakra), do 25 gl d. je cola prost; v večjih zneskih se sme le za pretopljenjc s posebnimi dopirstnicami uvažati za »voznino 45 kr. od centa s rov e vage. Opomba 2. Svetinje ali medalje, penezi za ogled in spomin iz ncžlahtnih kovin sc zacolujcjo kakor plošč iz teh kovin. Penezi za ogled in spomin se sinejo čez meje proti čolni zvezi ležeče iz slobodne kupčije te zveze brez cola uvažati. XI. Roba za tkanje in vi, kanje. Hom Im z (pa vola): a) neobdelan in v odpadkih................................ b) gredašan (grebenuo ali omikan)......................... Vreitivo laneno, konopuo, mnniljskc konoplje (Inkna iz lopatikc ali aloe), kitajska trava. tudi v odpadkih (tuljc ali štopaj, potem lesna volna in morska trava...................................... Opomba. Čez meje proti deržavam eolne zveze iz slobodne kupčije poslednjih......................... Volna (ovčja): a) neobdelana (tudi grcbpncna in v odpadkih).............. b) valjana (tudi beljena, barvana)........................ Opomba. Oez meje proti colnozvcznim deržavatn iz slobodne kupčije poslednjih......................... Svila (Žida) : a) Žid ne galcte (kokoni, kavalirji).................. b) svila, srova, ne predena (non tl lat oj at a, greggia) c) židni odpadki, napredeni............................... d) zida, srova, predena (organzin. trama, srova ši-vanjska svila, tudi v zvezi z drugo prejo)................ c) židni odpadki, predeni (tudi v zvezi z drugo prejo), ne barvani ne beljeni..................................... f) Žida (tudi predeni židni odpadki in v zvezi z drugo prejo), barvana ali beljena ............................. 1 cent gr. v. 1 cent e. v 31, proste 45 prosta 45 45 30 7 30 15 M. II. V. II. ' 16 v skrinjah sodih, 11 v pletenicah, 7 v balah. I cent gr. v. 30 M. I. I cent gr- li Za/i/ der A b/A eilungen '1 .-j Benennung det' (Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Tara-Abzüge in Pereenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr ftlass-st ab der Verzollung Zoll- betrag I fl. I kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für ilie Durchfuhr Mass- a Stab der S Ver- zol- lung kr Münzen (alle currenten, wie auch alle Schau- und enkmünzen) uns edlen Metallen........................... ," m (-k u ng /. Scheidemünzen (auch aus Kurl*’ ), bis zum Betrage von 25 fl. zollfrei, in grös-j/q“ ‘ffengen nur zum Einschmelzen auf besondere au"tiissscheine einzuführen erlaubt, gegen einen igangszoll von gegen kr. für den Centner sporco. tnü lei .*" "i erltu n g 2. Medaillen, Schau- und Den li- fo 46 48 "*en aus unedlen .Metallen sind trie Platten aus iti,'’l,re.n "" verzollen. Schau- und Denkmünzen , die Grunzen gegen den Zollverein aus dem Heien Verkehre der letzteren, gehen zollfrei ein. XI. M ehe- und Wirkstoffe. tiau»>u:alle : ") roh und in Abfällen ................................ kardätscht (gestrichen oder gekrumpelt).............. . BWanf\ Jtffaniifahanf (Aloefaxern), chine#i#che# Grax y auch in Abfallen (Werg, llee-e ele,Jf dann Waldwolle und Seegras.................. Iw m e. rhu n g. lTeber die Grannen gegen die Zoll-*ereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letaleren *ic*«fuoHe t ") roh (auch gekämmt und in Abfällen)................... ^ He"iahten (auch gebleicht, gefärbt)................... Anmerkung, lieber die Gränzen gegen die Zoll-Vereinsstaatcn aus dem freien Verkehre der letzteren Seide.. ®J Leidengallelen (Coconti) . . . ..................... Seide, roh, unfilirt (non fllalojata, Grezze) . . . Leiden-Abfälle, ungespnnnen ........................ *0 Seide, roh, fllirt (Orgbnzin, Trama, rohe Nähseide, auch in Verbindung mit anderen Spinnmaterialien) . r) Leiden-Abfälle, gesponnen (auch in Verbindung mit anderen Spinnmaterialien), nicht gefärbt und nicht weiss gemacht ........................................ i Ctr. sporco 1 Ctr. netto f) Leide (auch gesponnene Seiden-Abfälle und in Verbindung mit anderen Spinnmaterialien), gefärbt oder weiss gemacht ........................................ I 3» frei 45 frei 45 . 45 7 30 30 Iß in Kisten und Fässern, tl in Körben, 7 in Ballen. X. II. N. II. II. II. 1 Ctr. sporco X. I. 1 Ctr. sporco Število razdelkov Eme revi 49 50 51 XII. Preje. BombaievK preja (nemcšana ali mešana z lanenim predivom ali volno): a) Krova (t. j. ne beljena, ne osnovana, ne barvana in ne posukana na cvirn) tudi bombaževa vata . . b) beljena, osnovana ali posukana (pa ne barvana), po tem stenji (tohti) z voskom prevlečeni ali ne . . . c) barvana (posukana ali ne)........................ Opomba. Sukanci ali cvirni iz dveh niti razne robe, n. pr. iz ene bombaževe in ene lanene niti, sc čislajo za ncposukano bombaževo prejo. Opomba k razdelku 49. Pod a) in do c) imenovane reči, razun stenjev, čez meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodne kupčije poslednjih ............................. a) Eianena pre j» , t. j. preja iz lanenega in konopnega prediva, iz stope in družili rastlinskih reči, razun bombaža: srova, t. j. ne beljena, barvana, na cvirn posukana Opomba. Čez meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodne kupčije poslednjih: aa) sploh f............................................. bb) preja z roko napredena čez ncktcre posebej naz nanjcne meje............................................ b) beljena (tudi samo oparjena), opepcljena, ali barvana (ne pa posukana) .................................. Opomba. Ccz meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodne kupčije poslednjih...................... c) posukana na <£virn ................................. Opomba, Čez meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodne kupčije poslednjih...................... Volnen« prej« (t. j. preja iz volne ali druzih živalskih dlak): a) srova t. j. ne barvana ne posukana na cvirn . . . b) barvana, posukana . . . ..................... XIII. Tkano in na stanu pleteno ali vir-kano blago. Bombaževi n» (povolnato blago), t. j. tkana in vir kana roba iz bombaža, ali iz bombaža in prediva, tudi v zvezi z nitmi gume, pa brez Žide, volne ali drugih živalskih dlak: a) debela, t. j. srova, nebeljena, gosta, ne barvana in ne drukana tkanina (tudi na križ tkana, muštrana, glajena), razun žametaste (z narezanim ali nenare zanim florom) in pod d) imenovane, potem mreže in rešetke (Marly) pasi ................................. Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. | kr. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage 1 cent č. v. 30 30 30 18 v skrinjah in sodih. 13 v koših, 7 v balah. 45 pros)a 10 40 30 30 Colnijc, pri kte-rih se more blago zacolati Za izvožnjo Merilo zaco- lova- nja I cent gr. v. 13 v skrinjah i sodih, 9 v pletenicah, ti v balah. i Iti v skrinjah ' sodih, i 11 v koših, ' ti v balah. [ 18 v skrinjah sodih, i 13 v koših, 7 v balah. in Zne- sek cola N.! kr. Colnijc, pri kterih se more blago za-colo-vati Za Prc vožnjo Merilo zaco- lova- nj» 1 cent gr. v. v^V/Zi/ «/s/ AS/A e itu n gen nenen nun/f der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- hol lung Zoll- betrag fl. kr. Tara-Abzüge in Percenlen des Ilohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrug fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung | IN kr. 49 II 80 8t XII. Garne. a*n,tvotlf)as'in‘ (ungemischt oder gemischt mit "iroh'T od«'\WoU°):. > nicht gebleicht, nicht zu Zetteln angelegt, c it gefärbt und nicht gezwirnt], und BaumwoU-bj ,e«tta..................................... gebleicht, zu Zetteln angelegt oder gezwirnt (jedoch ,-',c 11 äefärbt), dann Dochte [ohne oder mit U’achs- c) vy*“g)....................................... se/urbt (gezwirnt oder ungezwirnt)........... An mer kung. Zwirne, aus zwei Fäden c *lodenen Stoffes, z. II. aus einem Daumwoll- und nern Leinenfaden, werden als ungezivirnle Baumwollgarne behandelt. I 11 nie r kung zur Abt hei lung 49. ‘he l\t. a bis c genannten Gegenstände, mit Aus-atune der Dochte, über die Gränzen gegen die J °llc er einsstauten aus dein freien Verkehre der letzteren ......................... »nd 1„ hflflrne. il. i. Garne aus Flachs, Hanf, Werg j anderen vegetabilischen Stoffen, mit Ausnahme rcr llaumwolle: “ *• d- i. nicht gebleicht, gefärbt, gezwirnt............ Anmerkung. Heber die Gränzen gegen die Zoll-ere'nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren: 661 "ll9emein ........................................... ) äandgesjiinnst über gewisse besonders namhaft gemachte Gränzstrecken............................... Se leicht (auch bloss abgekocht), geäschert (gebückt), eJ~ gefärbt (jedoch nicht gezwirnt).................... Anmerkung. (Jeher die Gränzen gegen die Zoll-ereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren 9ezwirnt........................................... ... Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-ereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren gg/. °?„l?"narne (d. ,. Garne aus Wolle oder anderen aj ' hierhauren): b) °r ’• n'chl gefärbt und nicht gezwirnt.................... Sefärbl, gezwirnt ....................................... %Hf. Webe- und Wirkwaaren. ,,u,“u:athi;aai'en, d. >. Webe- und Wirkwaarcn Baumwolle, oder aus Baumwolle und Leinen auch ............... - d ■ 1,1 Verbindung mit Gummifäden, jedoch ohne, emiischung von Seide, Wolle oder anderen Thier- «) ’iaaren .- gemeine, d. ,. rohe, ungebleichte, dichte, nicht geliebte und nicht bedruckte Webewaaren (auch geifert, gemustert, gerauht), mit Ausnahme der imm/artigen (mit aufgeschnittenem oder nicht auf-geschnittenem Flor) und der unter d) genannten, ann Metze, Gitter (Marly) und Gurte..................... 1 Ctr. netto I Ctr. sforco 30 18 in Kisten Fässern, 1 111 in Körben, 7 in Ballen. und 30 30 45 frei 10 13 in Kisten und Fässern, 9 in Körben, 6 in Ballen. 30 30 1 IG in Kisten und Fässern, 11 in Körben, I G in Ballen. j> t> 18 in Kisten I Fässern, 13 in Körben, i 7 in Ballen. und 1 Ctr. sporco 15 15 15 13 15 15 15 15 Število razdelkov Ime reči Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola II. k Za uvožnjo Za izvožnjo Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri ktc-rih sc more blago zaeolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Colnijc. pri kterih se more blago za-colo-vati (1.1 kr. Za PrC' VOŽBJ ) d 'o Meril» J ZftCO- 4. 0 lova- S nja > h 53 b) srednja, t. j. oličena, beljena, barvana, enobarvno ali pisano tkana ali žametasta gosta tkanina (razun pod d) imenovane), ne natisnjena ali drukana, potem pasarsko in jiogovičarsko blago...................... . . . 1 cent č. v. Opomba. Čez meje proti colnozvcznim dcržavani iz slobodnc kupčije poslednjih.......................... c) tanka t. j. vsa tkanina ne gosta, potem vsa natisnjena gosta tkanina (rozun robe pod d) imenovane) Opomba. Drukana gosta tkanina tega tarifnega postavka čez meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodnc kupčije poslednjih......................... d) najtanša, t. j. bobinet (tuli anglais), petinet, špice (krajci), vezeno tkanje in vsa roba v zvezi z pravimi in nepravimi zlatimi ali srebernimi nitkami ali predenim steklom.......................................... Opomba, Čez meje proti colnozvcznim deržavam iz slobodnc kupčije poslednjih............................. I »11» no (perteno) blago, t. j. tkano, virkano in vervrarsko blago iz prediva, konoplja, tulja, nia-niljske konopnine ali lopatičnih lakenj, iz prediva novomorske dežele, ličja, morske in kitajske trave, lesne volno in drugih rastlinskih laken ali nitk razno bombaža, dalje iz azbesta; tudi v zvezi z nitkami iz gume, pa brez Žide, volne in drugih rastlinskih dlak: a) Vervrarsko blago, kakor: vervi, konopci, vervicc (preveze, špage), iz lanenega ali konopnega prediva, tulja, lopatičnih nitk, iz prediva novomorske dežele, ličja in drugih rastlinskih laken, raz n n pa-vole. nebeljeno (tudi kleja»», liinano, s firnežem prevlečeno) .............................................. , 75 45 100 45 250 200 1 cent gr. v. b) vervrarska roba, beljena, potem grobo platno, sivkasto ................................................ 1 cent č. v. Opombi k a) in b). 1. l*od sivim grobim platnom sc razumeva iz konopnine narejena, gladka, groba tkanina ne na križ in brez muštrov, pri kteri ne gre čez 24 osnovnih (osnutkovih) niti na dunajski navadni pole ali colo. 2. Vervarska roba. ki ni pod a) in h) imenovana ali ki je narejena iz družili za tkanje in vti kanje namenjenih reči, sc ravna kakor s pasarsko robo c) lanena roba, najdebclša (najnižja) t. j. platno, raz n n platna pod f) imenovanega, in dvojšerti (cvilki), trojšerti (trilki), vse te reči srove, nebeljene in ne mustrane, potem nebeljene mreže, rešetke (Marly), pVsi, zadnjič vsake sorte mehovi...................... d) lanena roba. debela, t. j. apretirana ali oličena, beljena (tildi iz beljene preje narejena), farbana tkanina ali gosta tkanina na eno ali na več barv (razun tkanine pod f) in g) imenovane), ne muštrana in ne drukana ........................................... t 30 15 18 v skrinjah in sodih, 13 v pletenicah, 7 v balah. 13 v skrinjah sodih. 9 v koših, 6 v balah. 18 v skrinjah sodih, 13 v koših, 7 v balah. V. I. V. II. 1 cent gr. v. 1 cen* gr. * Vah/ Jsr Abt h ei/ungen Benennung det- Gegenstände 53 »J Für die Einfuhr Bass- Stab der Ver- zol- lung I Zoll- belrag I fl- I kr. Mittel feine, d. j, apprelirle, gebleichte, gefärbte, ein-mehrfarbig gewebte oder sammtartige dichte ebewaaren (mit Ausnahme der unter d) genann-e,*J. nicht bedruckt, dann Posamentier- und Strumpf- K,rkerwaaren ....................................... Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-Vei'einsslaaten aus dem freien Verkehre der letzteren ^ H'“6’ °^e undichte, dann alle bedruckte dichte d. >. bedruckte und gemusterte dichte Gewebe, mit Ausnahme der unter 9)' genannten, dann alle Posamentier- und Strumpf- 16fkerwaaren......................................... Anmerkung. Die Waaren dieser Tarifpost, mit Ausnahme der Damaste, über die Grunzen gegen , e Zollvereinsslaalen aus dem freien Verkehre der "toteren.............................................• 1 Ctr. netto Ol fexnen waaren, feine, als: Kammerluch fd. i. alte Je,"u-and > von der mehr als 100 Kettenfäden auf 18 in Körben, 7 in Ballen. 18 in Fässern und Kisten, 9 in Körben, tl in Ballen. O,«) .(oainb H. 1. 1 Ctr. sporco II. II. 18 in Kisten und Fässern, ' 18 in Körben, 7 in Ballen. H. 1. 1 Ctr. sporco 15 15 15 1511 1 ih e revi Za »vožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola II. k. 55 50 Opomba. Vod d) zapopadena gosta tkanina čez. meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije . . . . e) Volneno blago, najtanše, t. j. špice, vezena tkanina, Šavli in šavljem podobne rute in vsa roba v zvezi s pravimi in nepravimi zlatimi ali srcbernimi nitkami ali predenim steklom . . . „ ............................. Opomba. 1. Vez meje colnozveznih dcržav iz njih slobodne kupčije......................... Opomba 2. Pod šavlji in šavljem podobnimi rutami se razumevajo vse novaljane ogrinjala, v ktere so vtkane zavolj lepšega (Svetlice. One ostanejo uverstene temu tarifnemu postavko, če je tudi kaj Žide v njih. Svilno ali ihtimo blago, t. j. tkana in virkana roba iz same svile ali pa tudi v zvezi z drugimi rečmi za tkanje in virkanje: ) tanku, t. j. 1. Blago iz same svile; 2. blago v zvezi s pravimi ali nepravimi zlatimi ali srebernimi nitkami ali predenim steklom, po tem 3. vsi trakovi, blonde in špice, kakor tudi vsa vezenina.................... 1 cent č. v. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije.................................. b) debelo, t. j. vsa roba ne pod a) imenovana, v kteri je razun druge reči za tkanje ali virkanje tudi kaj svile............................................. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije: 1. velpel, pluši, žameti, bareži, muselini in drugo negosto tkanje........................................ 2. vsa druga roba .................................. Povoieno platno, povošen! mnseliil, po-vošeni tafet: a) povošeno platno, grobo, za ovoje, nedrukano . . . b) povošeno platno tanko (t. j. vse drugo), tudi vošeni musclin in malarsko platno............................ c) vošeni tafet O p o m b a k r a z d c 1 k u 56. Pod vošeni musclin spada tudi bombaževo in volneno blago s kavčukom, gutaperčo, drugimi smolami ali kemijskimi zvezami prevlečeno , tudi klcjano in pod vošeni tafet spada takošna Židana roba. Tkana in virkana roba, ki je samo napita kavčuka, gutaperče, drugih smol ali kemijskih zvez sc uver-stuje med tiste tarifne postavke, med ktere že tako po svoji kakovosti spadajo. Takošno Židanu blago se ima prištevati prosti ali navadni Židani robi. 45 150 200 250 120 150 120 75 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Za izvožnjo Colni- Colreijje, jc, prt pri kte- Merilo Zne- kteri h rili se zaco- sek se mo- more lova- cola re bla- blago nja go za- zacolati colo- II.i kr. vati Za er vož<- Hleril» z.aco' lova- nja 18 v skrinjah in , sodih . 13 v koših, i 7 v balah. V. 1. 122 v skrinjah sodih, 18 v koših, 13 v balah. 1 cent r. v. 13 v skrinjah in sodih, 9 v pletenicah, 6 v balah. V. II. 1 ccid !'i n»I ZZa/t/ der Ab/h eilungen Benennung det' (liegenstünde Für die Einfuhr Mass- slab ile.r ler- zol- /11113 Zoll- betrag TW- Tara-Abzüge in Verteilten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr illass- stub der Ver- zol- lung Zoll- belrag I fl \ kr. Zollämter, bei denen die Verzollung slatl-huben liann Für die Durchfuhr Mass- slab der Ver- zol- N lung kr 55 , A n merknng. Hie unter dj begriffenen dichten "ebewauren über die Gränzen gegen den Zolle er-ei>i aus dem freien Verkehre des letzteren............... Mollenwaaren, feinste, d. i. Spitzen, gestickte 11'«-beusaaren, Shawls und Shawls-Tücher und alle Waaren in Verbindung mit echten oder unechten Gold- oder Silberfäden oder gesponnenem Glase . . A n merk » n g I. lieber die Gränzen gegen die Zoll-VereinsStaaten aus dem freien Verkehre der letzteren Anmerkung 2. Unter Shawls und Shawls-Tii-chern werden ungewalkte Uinliängtüclier mit eingewebten blumenbaltenartigen Verzierungen verstan-"b»> Sie bleiben dieser Tarifsposition eingereiht auch wenn sie Seide enthalten. ^^iüentvaaren, d. i. Webe- und YVirkwaaren ans Seide allein oder in Verbindung mit anderen Webe Und Wirkmaterialien: "J feine, d. /. Wüuren aus Seide allein, 2. Waaren ,n ' erbindung mit echten oder unechten Gold- oder Silberfäden oder gesponnenem Glase., dann S. alle Ränder, Blonden und Spitzen, sowie alle gestickte Wauren ............................................ / Ctr. netto '0 Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Zoll-vereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren gemeine, d. i. alle nicht unter a) genannte Waaren, denen ausser anderen Wehe- und Wirkmateria- en sich auch Seide befindet............................. Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die ’Zoll-vereinsstaalen aus dem freien Verkehre der letzteren: 1 ■ Velpel, Plüsche, Sammle, Barege, Mousseline Und andere undichte Gewebe ...................... . 2- Alle andere Waaren............................... achstuch , lYachsmemsselin . IVachs-*"fft : a) Wachstuch, grobes, d. i. Wachspackleinwand, u 11 bedruckte . . . . Wachstuch, feines (d.i. alles andere), auchWachs-Uiousselin und Malertuch.............. Wüchstafft Anmerkung zur Abtheilung 56. Unter Wachsmousselin gehören auch die mit Kautschuk , Guttapercha, anderen Harzen oder chemischen Verbindungen überzogenen, dann die getlieer-ten Baumwoll- und Wollwaaren, und unter Wachs-tafft die Seidenwaaren dieser Art. Mil Kautschuk, Guttapercha, anderen llarzen oder chemischen Verbindungen bloss getränkte Webe - und Wirkwaaren werden denjenigen Tarifposten eingereiht, denen sie auch ohnedies nach ihrer Beschaffenheit angehören. Seidenwaaren dieser Art sind den gemeinen Seidenwaaren beizuzählen. 45 251) 200 18 in Kisten und Fässern, 13 in Körben, 7 in Ballen. H. I. 250 120 150 120 75 1 Ctr. sporco 22 in Kisten und Fässern, 18 in Körben, 13 in Ballen. I 13 in Kisten und Fässern, !) in Körben, 1 6 in Ballen. H. II. 1 Ctr. sporco 15 da 15 15 >80 Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. k Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte-rih sc more blago zacolati Za izvožnjo Merilo začelo va-11 j a Zne- sek cola n.| kr. Colni- je, pri kterih se more blago načelovati 57 Oblačila in roba za lllp, t. j. vse reči za obleko in lišp iz tkanja in virkanja samega ali pa v zvezi z kako drugo robo: a) proste, t. j. vse iz najdebelšc, debele ali srednje bombaževo, lanene (pertene) ali volnene robe, tudi prosti ne olikani klobuki iz ovčje volne . . . , , b) lične, t. j. vse iz tanke bombaževe, pertene in volnene robe ali iz debele Židane robe, tudi v zvezi z drugo tkano ali virkano robo. na ktero je nižji col postavljen, dalje klobuki in kape iz klobučine (filca) razu n prostih ne likanih klobukov iz volne . . . najličniše, t. j. iz najtanšc bombaževe, pertene ali volnene robe ali iz tanke Židane robe, tudi v zvezi z drugo tkanino ali virkano robo, na ki ero je nižji col postavljen; umetne cvetlice, vsakoršni klobuki, okinčani z drugo robo in ne s klobučino ..... Opombe k razdelku od robe tkane in vir kan e. 1. Na krajec (lisiere), kakošin da je, se ne gleda pri uverstovanju blaga. 2. Na robo tkavno ali za virkanjc namenjeno, ki je samo en del olepšane v blago vtkane ali vvezene se pri presojevanju, med kteri tarifni razdelek gre blago, kar ne gleda. 3. Pod negosto robo se razumeva tista, ki obstoji iz tanke preje in ki prostemu ali z očnicami prc-vidjenemu očesu kaže prezračno ali (skozno) omrežje. Če bi se torej vtegnilo kje dvomiti, ali kako blago navadna mreža, rešetka za muhe. kanafas, na pasarskem stolu narejena franža ali negosta tkanina; treba je gledati na tankost posameznih prejnih niti; za razločevanje negostega tkanja od prav tankega in ličnoprejnega negostega tkanja pa služi to, da je vselej med dvema nitiraa več prostora, kakor je ena nit široka. 1 cent e. v, 75 150 250 V. I. 120 v skrinjah sodih, [14 » koših, 9 v balah. 22 v skrinjah sodih, 16 v koših, 11 v balah. 1 cent A6/A eifungen Benennung der Hegenstünde Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol lung Zoll- betrag fl. kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Ver zollung statthaben kann Mass- slab der Ver- zol- lung S N fr. kl fn^en u,l<* Putztvaaren, d. i. alle Be-^ etdungs _ und Putzgegenstände aus Webe - und s;or£*'«ren allein oder in Verbindung mit anderen ^ Verneine,, d. alle ans gemeinsten, gemeinen oder nittel/einen Baumwoll-, Ijeinen- oder Wollcnwaa-en verfertigte, auch gemeine, nicht geglänzte Filz-e “us Schafwolle....................................... 4) /* • «3*1 ,l' a^e au* feinen Baumwoll -, Leinen-n Wollenwaaren oder aus gemeinen Seidenwaa-e'i verfertigte, auch in Verbindung mit geringer * egten Wehe- und iVirkwaaren, ferner Hüte und aPpen (Mützen) von Filz (mit Ausnahme der ge-“e,nen nicht geglänzten Filzhüte aus Schafwolle) . vun?}e> d- > aus feinsten Baumwoll-, Leinen- oder ollenwaaren oder aus feinen Seidenwaaren ver-IV ’ auc^ 1,1 Verbindung mit geringer belegten ... u,,d Wirkwaaren; künstliche Blumen, gar- trie (rf mit anderen Stoffen, als jenen, aus de-** der Hut verfertiget ist, ausgeschmückte) Hüte ,Anmerkungen zur Classe der Webe- und >rkw aar en. Auf die Beschaffenheit der Stuhlleiste fLisiere) ,rd bei Einreihung der Waaren keine Rücksicht genommen. Webe - und Wirkmaterialien, die bloss einen ’t'heil der in die Waare eingewebten oder einge- ickten Verzierungen bilden, bleiben bei der Beur-w ’ u’e*c*er Tarifsabtheilung die Webe- und ,rkwaaren angehören, ausser Betracht. '*• linier undichten Waaren werden jene verstan-die uus feinem Garne bestehen und dem freien er bewaffneten Auge ein durchsichtiges Netz- oder ei fencerk darstellen. Sollte daher der Zweifel ent-ufi ’ oö eine Waare ein gewöhnliches Netz, ein ‘egeugitier, ein Canevas, eine auf dem Posamen-erzeugte Frange oder ein undichtes Ge-(? 8 *«*', so ist auf die Feinheit der einzelnen t arnfäden Rücksicht zu nehmen, während zur Un-u2 ridun° (*er u,lrlichten Gewebe von sehr dünnen j Icingarnigen dichten Geweben das Merkmal ft'-V’ dass der Zwischenraum zwischen je zwei 8 cn grösser ist, als die Dicke eines Fadens. 1 Ctr. netto 75 150 250 >»'"»" #1 *i> , 22 in Kisten und Fässern, 16 in Körben, 11 in Ballen. i iltm II. I. •alii 1 Ctr. sporco »hu : ,r,i' iW'il 1 Ctr sporco 15 15 15 Število razdelkov Ime reči »st* > Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, Zne- Colni-jc, pri kterih pri kte- Merilo rih se zaco- cola sc mo- more lova- re bla- blago nja go za- zacolati n.| kr. colo- vati Za izvožnjo Z» k?" vožnja Meril» zacfl' lov»' nj» k. 58 4. Pod vezeno robo sc razumeva samo tista, kterc miištri niso vtkani s posebnim votkam. 5. Belo perilo za postelje, hišo in mizo, ne v zvezi z drugo robo, se ne šteje za obleko ali ligpa-rijo, ali tikrat pa spada med ti tarifni razdelk, kadar je v zvezi z drugo robo; belo perilo za život spada med oblačila. 6. Vri napoljcnih pernicah in siamnicah se zaco-lujc % teže po napolnil», in ‘/3 po robi, s ktero so prevlečene. 7. Samo en rob, sama ena šiv, prišite franže ali všito ime še ne delajo, da bi tkanina ali virkana roba bila obleka ali pertenina za život med lišpc-rije prišteta. K temu je vselej treba, da je umetniše šivana, da ima obšivek različen od blaga, in da ima kroj. 8. Na podklado, obšivkc, na obrobek, gumbe in za zvezanje in uterjenje namenjene niti, trakove, jermena, vervicc, zapenjače itd. se gleda pri odlo-čevanju tarifnega postavka v razdelku o -mxAeHsvl ,1H •linj A\, efc»« tennV,' v t IV »«AN »UisttAuV .vltA' 1(1 v skrinjah in sodih, 12 v pletenicah, U v balah. I cent gr. v i,oM> ilvil 6r' ce^ i v. vSVv/z/ . Bei gefüllten Federbetten und Strohsäcken wer-7a des Gewichtes nach der Füllung, und ‘/a je/-“ dem Sto/fe verzollt, zu welchem der Ueberzug ^ Kitt einfacher Saum, eine einfache Kahl, angenähte Frangen oder ein eingemerkter Name machen eine Webe - oder Wirkwaare noch nicht zu entern Kleidungsstücke oder zu einer den Pulzwaa rfn einzureihenden Leibeswäsche. Hierzu ist stets künstlicheres Nähen, ein Besatz mit einer der , 8'“'e fremden Zuthat oder ein Zuschnitt erforderlich. 8- Auf das Futter, die Besätze, die Einsäumung, Knöpfe und die zur Verbindung und Befestigung dienenden Fäden, Bänder, Riemen. Schnüre, Haftel u,}d Schlingen etc., wird bei Bestimmung der Ta-1 'ff ost in der Abtlieilung der Kleidungen und Putz-Waaren keine Rücksicht genommen. Sollten jedoch e* den gemeinen Kleidungen und Pulzwaaren das rutler oder die Besätze von feinsten Baumwollen-, Leinen- oder Wollenwaaren , feinen Seideuwaaren, °der die Knöpfe von edlen Helallen, Schildpal, ‘ernstein, echten Perlen, Korallen, echten Steinen ®e,n, so werden jene Kleidungen und Putzwaren den feinen beigezählt. Es ist nicht gestaltet, Kleidungen und Pulz-Wauren aus IVebe- und Wirkwaaren desshalb, weil “‘e mit anderen Haterialien in Verbindung stehen, “■* IVaaren aus diesen Haterialien oder uls kurze ’aaren zu erklären. Waaren aus Horsten, 'Hast, Co-$*nuss ~ Fasern, Binsen, Gras, SchiIf, an> Stuhlrohr und Stroh, sowie Papier und Papierwaaren. “f* * und Siehmacher- Waaren i gemeine, d. Waaren ans Borsten und Abstauber f ungefärbten Federn , beide auch in Verbindung !!.. ’lolz und Eisen, und fertige hölzerne Siebe mit V/.j0n Holzgeßechl oder Eisendraht, auch llolz-' ‘"den, weder gebeizt, lackirt, gefirnisst, gefärbt noch polirt t Ctr. netto -11 iJeiq . »del «rj Iin* ui '»1 i 16 in Kisten und \ Fässern, ", 12 in Körben, f 6 in Ballen. ii» / Ctr. sporco v>" (H m 1 Ctr. sporco Število razdelkov Ime reči Za uvoinjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. | k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte- Merilo rih se zaoo- more lo va- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola fl.| kr. Čolni-je, P.ri kterih sc more blago za-colo-vati z» pre; vofj/ Meril« zaco- lova- nja 59 Opomba. Vse te reci, razun omel iz »obarvanih peres, čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije................................................. b) lično, t. j. drugo, pod a) ne imenovano, tudi v zvezi s kako drugo robo, če po ti zvezi ne pride med lično blago iz usnja in gume, med najličniše blago iz persti in med drobno robo. Tudi spadajo sem pinzelni iz las, omela iz barvanega perja, kartače za dergnjenje in za konje.............................. Rob» Iz ličja, bičj», kokosovih nitk, trave, ločja, tresklc, terstja za stole in iz slamet a) najnižja, t. j. Štorje iz ličja, bičja, slame in ločja, nebarvanc ......................................... Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije . ....................... b) navadna t. j. Štorje za voze in čišenjc nog iz ličja, bičja, ločja in slame, barvane, roba iz ličja, bičja, ločja in slame za domačo rabo, n. pr. sklede, okrož-niki, jerbasi itd., potem srovo razkrojeno terstje, metle iz rajževe slame, sirka, iz korenin vresja, vse te reči tudi v zvezi z najnižjo in navadno leseno robo............................................... Opomba. Omenjene Štorje in srovo krojeno terstje čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije . c) srednja, t. j. pletenina, tudi pokrivala, če niso pod a) in b) zapopadcnc. potem klobuki (razun ličnatih in slamnikov), brez olepšave, pezano, krojeno terstje Opomba. 1. Vse te reči čez meje proti colno-zveznim deržavam iz njih slobodne kupčije........... Opomba. 2. Slamnata pletenina za slamnike iz Tesinskega kantona neposrednje čez suho mejo Lombardije uvažana............................... d) lična, t. j. pletenina, prevlečena ali prevožena z zidano ali kako drugo prejo ali s konjskimi žimami (sparterija) . . Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije........................... e) najličniša, t. j. klobuki ličnati in slamniki brez olepšave.......................................................... Opomba. Pod olepšavo (garnituro) se razumeva okinčanjc s kako drugo robo. Papir in papirnata ral,a > a) papir najnižji, t. j. pivni papir in grob papir za zavitke (tudi barvan, lakiran, s grafitom, asfaltom, klejem prevlečen), potem lepenka ali kartoni, papir za stiskanje s uk n a ............................... Opomba. Čez meje proti colnozveznim deržavam iz njih slobodne kupčije.............................. 1 cent č. v. I cent gr. v. 1 cent č. v. 1 cent gr. v. 15 15 prosta 46 75 30 250 30 30 45 prost 16 v skrinjah in | sodih, | 12 v pletenicah, 6 v balah. 20 v sodih in skri-I njali, i 13 v koših, ' 9 v balah. 16 v skrinjah sodih, 12 v koših, 6 v balah. f 20 v skrinjah in sodih, 14 v koših, 9 v balah. V. II. 1 cent gr. v. V. I. .4 6/A rifun t/e « Benennung eiet' (iegenst finde Für die Einfuhr MaSS- slab der Ver- zol- lung Zoll- befrag /I. kr. Tara-Abzüge in Pcrcenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung stallliu-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mitss- stab der Ver- zol- lung 'Zoll- betrug fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Alass- stab der Ver- zol- lung kr. Anmerkung. Ule diese Gegenstände, mil Ius-'d ime der Abstauber aus ungefärbten Federn, über le Gränzen gegen die Zotlvereinsslaalen aus dem feien Verkehre der letzteren............................ bj r ■ leine, ,/. andere als die unter a) genannten, auch "! Verbindung mit anderen Materialien. in soferne fe durch diese Verbindung nicht unter die. feinen ‘eder- und Gummi-, feinsten Thon- oder unter die krzen Waure.n fallen. Auch gehören hierher Haarpinsel , Abstauber ans qe färbten Federn. Frollier-knd Pferdebürsten............................................ I Vir. netto 46 16 "ff-1 Minsen-, Coensnisrsf'aset'n-, f«fas-, Span-. St uh hoh/■- und Steoh- u'anren t Fussdecken und Matten (Wagen - 9e>neinste, ,/. 0 decken n. dgl.) non Hast, llinsen, Stroh, und Schilf. ungefärbt...................-.......................... , Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-ereinsstanten aus dem freien Verkehre der letzteren Seineine, i. Fussdecken and Matten ( Wagendeeken dgl.) „„n Hast, Binsen, Schilf und Stroh, geliebt , Hast-, Binsen-, Schilf- und Stroliiraaren "!"n häuslichen Gebrauche, z. H. Schüsseln. Teller, korbe dgl., dann rohes gespaltenes Stahlrohr, ***** ans Reisstroh , Sorgum, lleidekraulwurzeln, diese Gegenstände auch in Verbindung mit gemeinsten und gemeinen Holzwaaren......................... Anmerkung. Die ermähnten Fussdecken und ''allen . dann rohes gespaltenes Stahlrohr über die ~ciiuzen gegen die Zollrereinsstaaten aus dem freien I Ctr. sporco Iti in Kisten und Fässern, IS in Körben, ti in Hallen. 2(1 in Kisten und I Fässern, | IS in Körben. 9 in Hatten. H. II. I Ctr. sporco . 15 frei bekehre der letzteren mutelfeine, d. i. Gellechte, auch Decken, in soweit ""' nicht unter a) und b) begriffen sind, dann Hüte '""t Ausnahme der Hast- und Strohhüte), ohne ""'"Hur, gebeiztes, gespaltenes Stahlrohr............... Anmerkung I. Alle diese Gegenstände über die *ranzen gegen die Zollrereinsstaaten aus dein freieu eckehre der letzteren.................................. Anmerkung 2. Strohge flechte zu Hüten aus V,"* V'"‘tan 'Tessin unmittelbar iilier die l.andgränze ' er Lo mbar die eingehend............................... I Vir. netto rf) f . f.'nel d- *’• Geflechte, mit seidenen oder anderen ,e*P'nnsten oder mit Hosshaaren durchzogen oder ' krehwirkt (Sparterie).................................. Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-e) ffc'usstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren finale, d. i. Hast- und Strohhüte ohne Garnitur . Anmerkung. Unter Garnitur ist die Ausschmii-r 11 "9 mit fremden Stoffen zu verstehen. knd 1'apie ftvaa ffn : apier gemeinstes, d. i. Schrenz - . graues hiisch-rauhes Packpapier (auch gefärbt, laekirt, mit caphit, Asphalt, Theer überzogen), dann Pappeneckel (auch Steinpappe), Pressspäne...................... |nmerku«g. Veber die Gränzen gegen die Zoll-"retnsslaalen aus dem freien Verkehre der letzteren 2 30 " 10 • 4 30 2 30 16 in Kisten und \ Fässern. 12 in Körben, !1 6 in Rallen. 761. 301 -2501 . 1 Vir. sporco 45 frei j 20 in Kisten und Fässern, I 14 in Körben, ' 9 in Ballen. II. I. I Vtr. sporco 15 15 15 15 15 Število razdelkov 1 me reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola 11. I k, Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Za iz vožnjo Čolni— Colnije, Zne- je. pri pri k to- Merilo kterih ri h se zaco- sek se mo- more lova- cola re bla- blago nja go za- zacolati colo- 11.1 kr. vati Za 1^ VOZflJ i s Mer»« * zaco- lovft" c nj» 5* k b) papir navadni, t. j. ves ne posebej imenovan, ne liman papir . . ..................................... Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije.......................................... papir, lični t. j. ves liman papir, pisan (razun pod d) imenovanega), litografiran, natisnjen ali Hniran, za devisc, etikete, vozne liste, rajtinge, naprej pripravljen. tudi oljnati in vošeni papir, malarski klej . . ...................................... I cent č. v. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije........................................ d) papir, najiičniši, t. j. zlati in srcberni papir, in papir z zlatimi ali srcbernimi rožami (prav ali neprav, tudi bronsiran ali pomeden), stiskan ali prebil papir, tudi koščiki takošncga papirja........................ Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije........................................ e) papirnate preproge Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije . . . ...........................- - f) kvarte za igr«......................................... Opomba. Kvarte za igro so po obstoječih predpisih podvcržene tudi porabninskemu kolku. g) papirnati izdelki, t. j. 1. vsi ne pod c) in f) imenovani izdelki iz papirja, papirnatega testa ali mase in kamncnega kleja, asfalta in enake robe, tudi debelo lakirani in 2. v zvezi z drugo robo, če za-volj tega ne pridejo pod lično blago iz usnja in gume, ali poit najličniše perstene reči ali drobno robo............................... - -...............- • Opomba. 1. Pod 1 imenovani izdelki iz papirja (ne v zvezi s kako drugo robo) čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije...................... Opomba. 2. Pod debelo lakiranimi ali ločenimi izdelki iz papirja se razumevajo tisti, ki nimajo gladkega blišečega poveršja. Lično loseni izdelki iz papirja so prišteti drobni robi. prost 15 30 30 30 30 30 45 I cent gr. v. 15 30 Iti v skrinjah in sodih, 12 v koših, ti v balah. V. II. V. I. V. II. 1 c«** gr. žZa/t/ i/fr A6f/i ei/unfff/t Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrug b) "pier, gemeines, d. i. alles nicht besonders be-"Hute, vngeleimte....................................... Anmerkung, lieber die Gränzen gegen die Zoll-re,nsstaalen aus dem freien Verkehre der letzteren öfter, feines, d. i. alles geleimte Papier, buntes im>t Ausnahme des unter d) genannten), lilhogra-V nries, bedrucktes oder linirtes, au Devisen, Eli-vnuten, Frachtbriefen, Rechnungen, vorgerichtetes, 0 * Del- und Wac.hspupier, Malerpappe................. Anmerkung, lieber die Gränzen gegen die Zoll-ere,nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren 0 />, apter, feinstes, d. i. Gold- und Silberpapier, und ' "Pier mit Gold- oder Silbermuslern fecht oder »er/if, auch bronzirt), gepresstes und durchge-"'genes Papier, ingleichen Streifen von diesen 1 "Vergällungen........................................ Anmerkung, lieber die Gränzen gegen die. Zoll-ere'nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren Pa i 'P'ertapeten Anmerkung. Felter die Gränzen gegen die Zoll-ereinsstaaten ans dem freien Verkehre der letzteren V Spielkarten.............................................. Anmerkung. Spielkarten unterliegen auch dem er"cauchsstämpel nach den bestehenden Vorschriften 9) P, 1 Ctr. netto kr. frei 30 30 apter-Arbeiten, d. i. 1. alle nicht unter e) und f) *"""nie Arbeiten aus Papier, Papiermasse und ‘ ,wPappmasse, Asphalt und ähnlichen Stoffen, auch grob lackirt und 2. in Verbindung mit anderen Ma-nahen, in soferne sie dadurch nicht unter die innen Leder- und Gummi-, feinsten Thon- »der •nter die kurzen Waaren fallen............................ . Anmerkung 1. Die Z. 1 genannten Papier-e,,en (ohne Verbindung mit anderen Materialien) er die Grunzen gegen die Zollcereinsstaalen aus e"' freien Verkehre der letzteren......................... Arb n.mpr^ung 2- Unter grob lackirten Papier-s 1. e,,en werden jene verstanden , die keine glatt P'egetnde Oberfläche zeigen. Fein lackirte Papierenen sind den kurzen Waaren eingereiht. 30 45 15 Tara-Abzüge in Percenlen des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung g Zoll-i amter, Zoll- I bei denen die betrag ß.\ kr Ver- zollung stalt- haben kann Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung N kr. 16 in Kisten und Fässern, 12 in Körben, 6 in Rallen. 1 Ctr. sporco II. II. II. 1. 4 30 II. II. 1 Ctr. sporco 15 15 15 15 15 Za uvožnjo Za izvožnjo Z» Prr ^voiyü. Jž "S T3 N «d trn E >35 Ime r e r i Merilo zaco- lova- nja Zne- sek eola Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte-rih se more blago zacolati Merilo zaco-lo vanj a Zne- sek cola Colni- jc, pr' ktenh se more blago za-colo- i *6 v Meri*0 j. zač»' $ lova- $ nja 6 V fl. k. fi.| kr. vati * XV. Usnje in usnjevina ali usnjeno blago, kerznarsko blago in podobni izdelki. 61 Kerziiarsko blag-ot a) neobdelano (t. j. 1. vsi izdelki kožuhovine, ne v zvezi z druzimi rečmi, n. pr. odeje brez podklade, podklada kožuhasta, kožuhasli obševi in talupc, in 2. pobeljene in barvane ne podstavljene angorskc in ovčje kože) potem gotovi, ne prevlečeni ovčji kožuhi . • I cent 10 1 1 Q .r u L m n i o n in V. 11. 1 cent 1 cen1,) gr. 0 |i o m 1 a. l*od 1 imenovano neobdelano kerznarsko blago, potem imenovani ovčji kožuhi čez meje proti solni zvezi iz njene slobodtie kupčije c. v. S I IO V h K 1 1 lij <1II lil ' sodili, . 9 v koših, 1 ß v balah. gr. v. b) dodelano t. j. vsi ne posebej imenovani, n. p. prevlečeni kožuhi, muli, kape, rokovice. odeje s podklado 100 . 1 20 v skrinjah, ) 16 v sodih, \ 12 v koših, V 1. .. . i» Opomba. Oblačila, ki niso vse do dobrega prevlečene ali podstavljene s kožuhovino, sc ne štejejo za kerznarsko robo, marveč za oblačila. i 6 v balah. 62 Usnje, usnjen» hlago in rob« iz ipiine: a) usnje prosto (t. j. ne posebej imenovano), potem ploša iz gume, tudi (bolj ali manj) čišena gutnperča Opomba 1. Čez meje proti eolni zvezi iz njene slobodne kupčije Opomba 2. Srovo korduansko usnje iz Dalmacije uvažano v beneške provincijc pod obstoječimi predpisi 3. Usnje za gredaše ali kartače (že razrezano] za domače fabrike gredaš, z dovoljenjem finančnih okrajnih gosposk in pod zavarovano kontrolo . . . . 4. Na pol strojene kozje in ovčje kože, za rabo domačih saflanskih. marokinskih in enačili fabrik ličnega usnja se pripušajo za 45 kr. cola pod kontrolo. ki jo bodo za vsako fabriko posebej finančne deželne gosposke ustanovile. 7 2 4 30 30 30 30 I 16 v skrinjah in \ sodih, / 12 v koših, 1 i v balah. ii b) usnje, Nično. (t. j. barvano, | razun samo počeli— njenega), ločeno, pozlačeno, s stiskanimi olepšavami in pergamen), potem niti gume (ne v zvezi s kako drugo robo) » » . . . 12 30 ' •** :x v,;" i m n 1 Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije. t' 2 30 j - e) usnjevina in roba iz gume, prosta, t. j. I. čevljarska in sedlarska roba iz prostega usnja, mehovi; 2. izdelki iz kavčuka in gulaperče, ne barvani, mala ni, lakirani, tudi ne s stiskanimi olepšavami; 3. vsa ta roba , tudi v zvezi z lesom in nežlahtnimi kovinami (razun tistih zvez. ki spadajo med drobno robo). Dalje gredo semkej: 4, kernirji, lonci, to-bolci ali tornistarji, tudi s ključavnicami, zapornim! itd. iz nežlahtnih kovin, če te zveze ne spadajo pod drobno robo; 5. podzglavja in vanjšice. blazine prevlečene s čimur si bodi 15 ! 20 v skrinjah in \ sodih, 14 v pletenicah. ^ 9 v balah. i V. 11. - i» A6/A ei/un ff en Benennung det* iiegensttinde • Leder und Ledenvaaren, Kür sc/1-nerwuaren und ähnliche Fabrikate. ^ *'S('linrncnaren i,°>e; (d. i. I. alle Arbeiten au* Pelzwerk, ohne f 'bindung mit anderen liestundtheilen, II. utige-lütterte Decken, Pelzfutler, Pelzbesätze und Talup-Pfn Und 2. weissgemachte und gefärbte, nicht ge-lutterte Angara- und Schaffelle), dann fertige, nicht Für die Einfuhr Mass- xtab der Ver- zol. lang Zoll- ketrag /I. kr. überzogene Schafpelze ' n m e r k u n g. Die ytrechnermaareti, unter I genannten ruhen dann die genannten Schafpelze s Tara-Abzüge in Percenten de* Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung stattha-ben kann i Ctr. netto . v«»' y UUIIIt «*»*/ 1/1 iillliKM.lt e.Jl.SZU/ fTCtiV e>' die Gränzen gegen die Zollrercinsstaaten au. b) r>lil• irt>*en Verkehre der letzteren................ If'tige, d. i. alle nicht besonder* benannte, z. II. ‘>erzogene Pelze, Slulfe, Mützen, Handschuhe, ge- mterte Decken.................................... ..Anmerkung. Kleider, die nicht ganz mit Pelz ,,Erzogen oder gefüttert sind, werden nicht als nrsclin er waureu, sondern als Kleidungen behandelt. ti)l\e,j' ^eder- und Uumntitvaaren : •eder, gemeines, (d. i. nicht besonders benanntes), »nn Gummiplulten, auch (mehr oder minderJ ge- ,e,'iiyte* Guttapercha............................... Aninerkung i. Veber die Gränzen gegen diet Zolt-1 errinsslaalen aus dem freien Verkehre der letzteren Anmerkung 2. Rohes Corduanleder aus Dolinallen bei der Einfuhr in die reuctiunischen Pro- inzen unter den bestehenden lledingunyen............ ... Kralzcuteder (bereits in Streifen geschnitten), inländische Kratzenfabriken, gegen Bewilligung ,fr Vinanz - Rezirksbehördcn und unter sichernden Vontrolen .......................................... V Halbgare Ziegen- und Schaffelle, zum Ge-' rauche der inländischen Saffian-, Marokin- und " mlichcn Fabriken feinen Leders werden unter den (“J' jede einzelne Fabrik von den Finanz-Landes-rnärden festzuselzenden Controlen gegen den Zoll Ij) y0'1 L> kr. eingelassen. •eder, feines (d. i. gefärbtes fmit Ausnahme des oss geschicarztcnj, lackirles , vergoldetes, mit ge-(ressten Verzierungen versehenes und Pergament), ann Gummifäden (ausser Verbindung mit anderen Materialien)......................................... Anmerkung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-,;) Y' 11 aui> ‘Irm freien. Verkehre der letzteren •eder- und Gummiwaaren. gemeine, d. i. 1. Schuhmacher - und Sattlerwaaren aus gemeinem Leder, lasbälge; 2. Fabrikate aus Kautschuk und Guttapercha, die nicht gefärbt, bemalt, lackirt, mit gepressten Verzierungen versehen sind; S. alle diese aaren, auch in Verbindung mit Holz und unedlen stallen (mit Ausnahme jener Verbindungen, die unter die kurzen Waaren fallen). Ferner gehören “erher: ./. Koffer, Felleisen, Mantelsäcke, Torni-i Brj aurl‘ mit Schlössern, Schnallen u. dgl. von nedlen Metallen, in soferne diese Verbindungen i“cht unter die kurzen Waaren fällen; 5. Polster Matratzen mit Vebcrzügen jeder Art................... 10 100 13 ( 9 1 e , 20 1 16 I ('I in Kis’cn und Fässern, in Körben, in Rallen. in Kisten, in Fässern, in Körben, in Rallen. H. II. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr IHass- stah der Ver- zol- lung I Ctr. sporco H. I. 30 30 30 4 30 12 15 lü in Kisten und i Fässern, 12 in Körben, 6 in Ballen. Zoll- betrug fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung slatt-h ab eil kann Mass- stub der Ver- zol- lung tss fr. I Ctr. sporco 15 16 in Kisten and Fässern, 12 in Körben, 6 in Rallen. H. II. 15 15 15 15 Število razdelkov Za uvožnjo Za izvožnjo Ime reči Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte-rih se more blago zacolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola Colni-jc, pri kterih se more blago za-colo-vati II. | k. fl.l kr. 63 Opomba, l’od 1 imenovane reči, raz»» izdelkov i) kordovana, saliana, marokina in drugega barvanega nanja. bruselskoga. danskega, selniškega in na belo strojenega usnja; dalje pod 2 imenovani izdelki, tudi v zvezi z lesom , zadnjič pod 4 imenovane reči čez meje proti colnozveznim deržavam iz njih slobodne kupčije........................... . . d) roba iz usnja in gume, lična t. j. 1. vsa ne pod e) imenovana iz kavčuka, gutaperče ali prostega usnja (razun rokavic), n. p. listnice, mošnje, pasi, hlače, hlačniki, vanjšice, kape, biči, jermeni, nogovicc, spodnice, in vsi izdelki iz ličnega usnja; 2- vsa ta roba v zvezi z drugo robo, če potem ne pridejo med drobno blago. Sem spadajo tudi 3. vsakoršne mavlic za lovce in popotnike, čevljarske dela iz robe za tkanje in virkanjc odločene, potem 4. sedla inježna oprava z zaponami in obroči iz žlahtnih kovin ali iz nežtahtnih kovin, ki so pravo ali nepravo pozlačene ali posrchernjenc ali z zlatim ali srebernim losem prevlečene.......................................... Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije: a) pod 1) imenovane reči.............................. b) pod 2) imenovane reči................................ e) rokovice (tudi samo urezane ali v zvezi s tkano ali virkano robo)............................................. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije....................................... XVI. Košena, lesena, steklena, kamne-na in perstena roba. Moiena roba. Opomba. Pod kostjo se razumevajo v tarifi rogovi, parkelni. kosti in druge ne posebej imenovane živalske reči za rezbo. torej vse razun slono-kosti, koravd, školjk (tudi bisernih ostrig) in želvinih lupin. a) llibja kost, razkrojena Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije............................ b) Košeni izdelki, t. j. 1. vsi izdelki iz same kosti, ali 2. v zvezi z drugo robo, če te zveze ne spadajo med lično blago iz usnja in gume, najličnišo per steno ali drobno robo..................................... Opomba. \ se pod t imenovane reči tudi v zvezi z lesom, strojenim usnjem, steklom, papirjem in klejem, alabastrom. marmeljnom, steatidom, mavcom, nežlahtnimi kovinami, če te zveze s papirjem in klejem ali nežlahtnimi kovinami ne spadajo med drobno robo, čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije........................................ 1 cent č. v. 40 75 30 15 30 30 z 16 v sodih in skri-1 njali, y 12 v pletenicah, ' 0 v balah. 20 v skrinjah sodih, 14 v koših, 9 v balah. i 16 v skrinjah ! sodili . i12 v koših, J ti v balah. 120 v skrinjah i sodih, 13 v pletenicah, 9 v balah. V. I. V. II. 1 cent gr. v. 2Za/t/ ti er Abt h eilun c/e n Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung 63 de 11 m e' ^u ".V' Oie Xalil 1 genannten Gegenstän-> mit Ausnahme jener au.* Corduan, Saffian, '"okin und anderem gefärbtem Leder, Brüsseler, '»schein, römisch- und weissgarem Leder: dann 6 Aahl 2 genannten Fabrikate, auch in Verbillieg mit Holz, endlich die Xulil 4 genannten Gegenstände aber die Gränzen gegen die Xoltrereins-a"ten aus dem freien Verkehre der letzteren . ^ uCder' nn^ Cummiwaaren, feine, d. i. 1. alle nicht Mer c) genannte aus Kautschuk, Guttapercha oder 9emeinem Leder fmit Ausnahme der Handschuhej, ' Brieftaschen, Geldbeutel, Gürtel, Hosen, Hosenträger, Ruhekissen, Mützen, Peitschen, Slreich-lernen, Strümpfe, Unterziehkleider, sowie alle Fanika te ans feinem Leder; 2. alle diese Waaren in erbindung mit anderen Materialien , in soferne sie *elit dadurch unter die kurzen Waaren fallen. Hier-lfr 9>'hören auch 3. Jagd- und Reisetaschen aller Schuhmacher - Arbeiten aus Webe- und Wirk-* offen, dann 4. Sattel- und Reitzeuge und Geschirre ’«•( Schnallen und Ringen von edlen Metallen oder x'°n unedlen Metallen, die echt oder unecht vergol-et oder versilbert, oder mit einem gold- oder sil- erhiiltigen Lack überzogen sind........................... * nmer k n n g. Ueber die Gränzen gegen die Xoll-v>ei'einSstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren: n) die X 1 genannten Gegenstände..................... b) die X. 2 genannten Gegenstände.................... I Clr. netto 0"ndschuhe (auch bloss zugeschnitten oder in Ver bindi «ng mit gewebten oder gewirkten Stoffenj . . . Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Xoll-le,'einsstaulen aus dem freien Verkehre der letzteren *' Bein-, HolzGlas-, Stein- und Thonwaaren. ein leanren. Anmerkung. Unter Bein werden im Tarife Hör *«■, Ulanen, Knochen und andere nicht besonders annte lliierische Schnitzstoffe verstanden, also ben alle mit Ausnahme von Elfenbein, Korallen, Mn u) schalen (auch Perlmutter) und Schildpatt. techbein, gerissenes..................................... Anmerkung. Ueber die Gränzen gegen die Xoll-b) \)r.e'n!,slaalen aus dem freien Verkehre der letzteren am-Arbeiten, d. i. 1. alle Arbeiten aus Bein allein, "> er 2- in Verbindung mit anderen Stoffen, in so-'fr,‘e diese. Verbindungen nicht unter die feinen 'eder- und Gummi-, feinsten Thon- oder die kur- en Waaren fallen.......................................... Anmerkung. Alle unter 1. genannten Gegenwinde auch in Verbindung mit Holz, lohgarem Lear, Glas, Papier und Pappe, Alabaster, Marmor, Speckstein, Ggps, unedlen Metallen, in soferne die etil gen mit Papier und Pappe und mit un- v e» Metallen nicht unter die kurzen Waaren fal-en, über die Gränzen gegen die Xollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren....................... Xoll- betrag /(. ftr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Xolläm-ler, bei denen die Verzollung stallhaben kann HO 40 IG in Kisten und Fässern, 12 in Körben, G in Ballen. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Xoll- betrag fl.\kr Xoll-ämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung kr- 20 in Kisten und Fässern, 14 in Körben, 9 in Ballen. 15 30 IG in Kisten und Fässern, 12 in Körben, G in Ballen. | 20 in Kisten und Fässern, ' 13 in Körben, 9 in Ballen. 11. I. 1 Ctr. sporco H. II. 1 Ctr. sporco 15 15 15 15 »50 1 m c r e <• i Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. I k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte- Merilo rih 80 zaco- more lova- blago n j a zacolati Za i/.vožnjo Zne- sek cola II.! kr Colni- jc. pri kterih se more blago za-colo-vati voin» 0^ t 's Meril« J zaco- % lova" S nja p3 t 64 lieneim rolm (t. j. vsi izdelki i/. lesa in drugih rastlinskih rezbenih reči): a) najnižja (nnjprostejša), t. j. grobi, neobdelani, ne. barvani izdelki sodarski, strugarski, mizarski in samo postružene (oblanc) blaga in kolarski izdelki, poleni grobe mašine (tudi rez ni ali strugarski stoli, valje, tiskavniec, kolovrati in Ikavske statve), groba košoplclcniua (n. p. koši in jerbasi za zavijanje, nošenje, za voze in perilo, saki itd.), metle iz pro tj a, kmetijsko, vertnarsko in kuhinjsko orodje. Na primer spadajo sem: skrinje, kosita, kadunje, neške, samotež-sani, samokolnice, izdelane osi in ojesa, platina, pesta, prečke ali špice, kolesa, stoli, klopi, mize, bčelni panji in uli, cokle, les za izzuvanjc (zajci), le/, za nabijanje škornjic. kopita, obroči in obodi, žlebi in cevi. palice (tudi bičnjaki in cevke od višnje), škatlje, drogi ali ranic, jarmi, oscluiki in to rila, vozne loj tre in žerdi, lestvice, kuhavnicc, rez iv ne deske, »krožniki (talerji), kiji ali bati, grablje, vesla, lopate, žcbli, klinci, kurniki, obcsil-niki za obleko in kapnjaki, klobučni kalupi, okrogli les za roče, pokrovke, odmevnice pri glasbinih instrumentih, nepomakani nctilni klinčiki. prižigala, čistilke za zobe, na debelo izdelani roči in klaviaturi« les; vsa ta roba ne barvana, pezana, s lirnc-ženi prevlečena, lošcna ali polirana, tudi ne v zvezi s kako drugo snov» ........................................... 1 cent gr. v. Opomba. Vse te reči, razim na debelo izdelanih ročnic in klaviaturnega lesa. čez meje proti colno-zveznim deržavam iz njih slobodne kupčije............... 24 proste b) navadna t. j. deščice ali furnirji in parkete. ne vložene, plošicc, zamahe in podplati iz probkove ali korkovc skorje........................................................... Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje.sld-bodne kupčije................................................ c) lična, t. j. leseno pohišje (oprava, prcmakljinn), kakor tudi vsa pod a) zapopadena roba iz lesa v zvezi z robo iz ličja, bičja, ločja, terstja, slame in košopletenine, z železom (razun poliranega jekla), medom ali prostim usnjem, tudi (s to zvezo ali brez nje) barvana, pezana, s llrnežem prevlečena, lakirana ali polirana, dalje vloženi furnirji in parkete . Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz slobodne kupčije poslednjih: a) pod c) zapopadeno pohišje. kakor tudi pod c) imenovano drugo sodarsko, strugarsko in mizarsko blago, ali samo v zvezi z železom (razun poliranega jekla) in medom............................................ b) vloženi furnirji in parkete. kakor tudi pod c) zapo-padene zveze sodarskih, strugarskih in stolarskih izdelkov................................................... I cent č. v. 45 1 30 4 30 16 v skrinjah in sodih, ' 12 v koših, 6 v balah. M. II. I cent gr. v. 1 c Sr- ettl Abt A eiluttgett » Für die Einfuhr natt- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. 'Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes 'Zollämter. bei denen die Verzollung stattha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhi Muss- stab der Ver- zol- lung fl.lkr. Zoll- betrag Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- r stab L der g Ver- zol- kä lung kr. 64 *«vattren (d. i. alle Arbeiten aus llolz und an- deren vegetabilischen Schnilzsto/fen): gemeinste, d. f. grobe, rohe, ungefärbte Böttcher-, ^rt~ehsler —, Tischler- und bloss gehobelte Haaren .! H agner-Arbeiten, dann grobe Maschinen (auch relibänke, Maugen, Pressen, Spinnräder und M’ebe-rpH e), grobe Korbßerhlerwaaren (z. H. Pack-, r"J-. Wagen- und Wäschkörbe, Fischreussen und eh Meten aus Iteisig, Acker-, Garten- und Kü-Je"9erüthe. Beispielsweise gehören hieher: Kisten, r“Se) Mulden, Ilandschlilten, Schubkarren, ausge-cbeitete Achsen und Deichseln, Felgen, Naben, Spei-*«»- Kader, Stühle, Bänke, Tische, Bienenstöcke und -orbe, Holzschuhe, Radschuhe, Stiefelknechte, Stiefel-'uzer, Schumacherleisten, Reifen und Zargen, Rin-und Röhren , Stöcke fauch Peitschenstöcke und e]chsclröhre), Schachteln, Barren, Joche, Kumpfe, etter- und Wiesbäume, Leitern, Kochlöffel, Schnei-'breter, Teller, Keuten, Schlägel, Rechen, Ruder, ^chäufeln, Nägel, Stifte, Hühnersteigen, Kleider-J!. Maubenstöcke, Uniformen, gerundete Hölzer zu i!”, Deckel, Resonanzböden, ungelunkte Ziiud-l/ fhen, Fidibus, Zahnstocher, roh vorgearbeitete eye und Clavialurhölzer ; alle diese Waaren nicht yfärbl, gebeizt, gefirnisst, lackirt oder polirt, noch 1 ’urbindung mit anderen Stoffen.................. 1 Ctr. sporco Annierknng. Alle diese Gegenstände, mit Aus-L*,"e der roh vorgearbeiteten Hefte und Clavialur-nizer, über die Gränzen gegen die Zollvereinsslaa-e,‘ ®u* dem freien Verkehre der letzteren............... Verneine, d. i. Fouruiere und Parguetlen, uneinge-9 ’ Kork-Platten, -Scheiben, -Stöpsel, -Sohlen . Anmerkung. Feber die Gränzen gegen die Zoll-re'"sstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren c) feine "Ke unter aJ begriffene Waaren Stroh 9 Hast-, Minsen- " i. hölzernes Hausgerälhe fMeubles), sowie aus Holz in Ver-mit Hast-, Binsen-, Schilf-, Stuhlrohr-, n l Korbfiechterwaaren, Eisen finit Aus- iles polirten Stahles), Messing oder gemeinem •eder auch (mit oder ohne diese Verbindungen) 9«/artl, gebeizt, gefirnisst, lackirt oder polirt, ferner "gelegte Fourniere und Parguetlen............................ •6 n mer ku ng. lieber die Gränzen gegen die Zoll-re,nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren: J das unter c) begriffene. Hausgerälhe, sowie die begriffenen anderen Böttcher-, Dreclisler-v . hlerwaaren, jedoch diese Waaren nur in *r°'ndung mit Eisen (mit Ausnahme des polirten ahles) und Messing...................................... ........................................ ^ eingelegte Fourniere und Parquelten, sowie die an-«ren unter c) begriffenen Verbindungen von Bö er~> Drechsler- und Tischlerwaaren.................. / Ctr. netto 24 frei 45 X. II. 1 Ctr. sporco 16 in Kisten und j Fässern, 1i in Körben, 6 in Ballen. 30 1 Ctr. sporco 15 15 Število razdelkov 1 m e eri Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. I k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Čolni je, pri k torih sc more blago zacolati Za izvožnjo Colni- Merilo Zne- jc, pr* kterih ZllCO- sek so mo- lova- cola re bla- n j a go za* colo- fl.| kr. vati Za Prr vožnJ i S Meril« % zac«' « lova- e. 11 j» ‘S T 6» d) najličnejša, 1. lična košoplctenina (t. j. vsa ne pod a) zapopadcna), lesene ure in omare za ure, igrače, glavničarska roba, lična rezbarska in strugarska roba, z zlatim ali srebernim lošem prevlečeni, potem vloženi in b o u I c-izdelki, leseni bronsi, kakor sploh vsa ne pod a), b) in c) zapopadcna lesena roba; 2. vse te reči tudi v zvezi s kako drugo robo, če zavolj tega ne pridejo pod lično blago iz usnja in gume, ali pod najličniše persteno ali pod drobno blago. Seni spada tudi premakljina z vajšni-canii obložena.............................................. Opombo. Vse pod 1 imenovane reči tudi v zvezi s strojenim usnjem, steklom, papirjem in klejem, alabastrom. marincljnom. stoatidom, mavconi in nc-žlahtnimi kovinami, ako zveze s papirjem in klejem ali z nežlahtnimi kovinami ne spadajo med drobno robo, čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodnc kupčije................................................... Steki« (glažovina) in steklen» roli»: a) steklo, najnižje (t. j. steklene posode, zelene, Černe in rumene v naravni barvi, ne stiskane, brušene, ali sicer odergnjene), potem steklenina ne izdelana (v neizdelanih plešah, štanžicnh, in brezobličnih kosih, tudi loš).............................................. Opomba. 1. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije: 1. neizdelano nebrušeno steklo za zerkala............. 2. vse pod a) zapopadeno stekleno posodje.............. Opomba 2. l’ri rahlem ovoju zelenega posodnega stekla se rajta 5,u/lnil avstrijanskega kubičnega čevlja za en cent. steklo, prosto t. j. belo stekleno posodje, ncinu-štrano, nebrušeno, neobdergnjcno, nestiskano, ali z ■■brušenimi ali utertimi zamaški, dnom ali krajem, dalje steklo za okna (šipe) v naravni barvi (zeleno, na pol ali popolnoma belo)............................. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije . . . . ................. c) steklo, srednje, t. j. stiskano, brušeno, odergnjeno, rezano, muštrano belo. steklo pri lestencih (luštrih), stekleni gumbi, stekleni biserji, stekleni loš, loševi biserji, tudi brušeno steklo za zerkala, obloženo neobloženo, en kos ne čez 284 dunajskih kvadratnih palcev................................................... Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije . ...................... d) lično steklo, t. j. 1. vse pisano, malano, pozlačeno posrebernjeno, s pastami (konicami) vloženo steklo: 2. vse steklene in loševe reči v zvezi s kako drugo robo, če zavolj tega ne pridejo pod lično blago iz usnja in gume, niti pod najličniše persteno ali pod drobno blago; 3. zerkala v svažah ali okvirjih, kte rih šipe (table) ne zneso čez 284 kvadratnih pal cov. nepristni (stekleni) kamni nevloženi............ 1 cent č. v. 1 cent gr. v. 1 cent č. v. 15 30 45 prosto V. 11. 1 cent gr. v. 120 v skrinjah sodih, '13 v koših, 9 v balah. 30 10 30 23 v skrinjah in sodih, 13 v pletenicah in krošnjah. cet sr- 26 a ft f der Ab tft ei/un ff en neue nnung der tiegensttinde Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- gäl- lung Zoll- betrag /I. kr. Tara-Abzüge in Percenlen des Ho hg ewiclites Zollämter, bei denen die Verhüllung stattha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- Stab der Ver- hül- lung Zoll- belrag I fl. I kr. Zollämter, bei denen die Verhüllung statthaben kann Muss -stab der Verzollung N kr. Unte e’ \ Ce>ne Korbßechterwuaren (d. i. alle nicht hast* - k.e9' i/reneJ, hölzerne llänguhren und Uhr-uud'lt V'sizeug, Kammacherwaaren, feine Sclinitz-hätii 'ecbslerwaaren, mit einem gold- oder silber Arb v/* "'‘erzogene, dann eingelegte und Boule unte'.e'\’ H°l*bronhe, sowie überhaupt alle nicht dies' r ^ begriffene, llolhwuaren; 2. alle Mut, . eyeill,lu,lde auch in Verbindung mit anderen e' ,ai'en, in soferne sie dadurch nicht unter die /e,"en Leder 65 und Gummi-, feinsten Thon- oder > kurzen YVaaren fallen, llieher gehören 7 aepolslerte Meubels.................................... auc/1 \uef ku ng. Alle unter 1 genannte Gegenstände Vier i erbinilung mit lohgarem Leder, Glas, Pa-(. """ Pappe, Alabaster, Marmor, Speckstein, dun* " ni'. unedlen Metallen, in soweit die Verbin-nicht" 1,111 Papier, Pappe und mit unedlen Metallen Gr * „u,l*,en liegen die Zollvcreinssluatcn aus dem freien erkehre der letzteren unter die a) (j/ '" LHasivaareti t nes*’ (J<’"t,'insles (d. i. Hohlglas [Glasgeschirr], grii-F .) S('bn'nrzes und gelbes in seiner natürlichen da e> ’fe(ier gepresst, geschliffen, noch abgerieben), J‘" Glasmassen, rnhe (d. i. in rohen Platten, 'lauste) UH,t u"fkrmiichen Stücken, auch Emuil- y ^ '““erkung I. lieber die Gränzen gegen die le‘^erei"»Staaten aus dem freien ■ Hohes ungeschliffenes Spiegelglas ; Alles unter a) begriffene Hohlglas Verkehre der 1 Vir. netto 15 I Ctr. sporco muc» u j i/vi/i///rnr, miuii/tutt.......... . ne ?nerknng 2. Bei loser Verpackung des grii-bikr "hlglases werden 3,1 '/l00 österreichische Ku- b) qi“"1 ®“ Einem Ventner veranschlagt. ««**’ ae,!,1‘,,e», d. i. weisses llohlglas, ungemustert, »»/?**/’ unabgeriehen, ungepresst, oder nur "‘‘geschliffenen oder eingeriebenen Stöpseln, Bö-jn>l "der llandern, ferner Fenster- und Tafelglas u,eiss)er “ul"r^('b''n Lar he [grün, halb und ganz Ver "1,1 e > k “ “ !/• Veber die Gränzen gegen die Žolt- c) ky ' “‘sstaaten aus dein freien Verkehre der letzteren ge'ri’,,n*Gclfeines, d.i. gepresstes, geschliffenes, ab-Bel ,ieS’ 9L'schnittenes, gemustertes weisses Glas. Gl '">,je 0,1 Kronleuchtern von Glas, Glasknöpfe, srhrir'^'1 ’ Glasschmelz, Schmelzperlen, auch geübt Spiegelglas, unbelegt oder belegt, nicht r 284 Wiener Quadrat-Zoll das Stiick .... Vfl "‘"erkung. lieber die Gränzen gegen die Zoll- d) qi e"‘sstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren feines, d. /. alles farbige , bemalte, vergol-Gla’ Ver"Eberle, mit Pasten (Cameen) eingelegte dun’ ' Glas- und Emaihcaaren in I erb in du,'', n“f ""deren Materialien , in soferne sie. dafei, n‘c'lt u»ler die feinen Leder- und Gummi-, len- V* Th°n ~ "'G'' unter die kurzen YVaaren fal-übe »o*1”^rahmte Spiegel, deren Glastafeln nicht Ql' if. YViener Quadrat-Zoll das Stück messen, "sflusse (unechte Steine) ohne Fassung.................... I Ctr. netto 20 in Kisten und Fässern, IS in Körben, 9 in Ballen. 30 30 45 frei 10 30 2S in Kisten und Fässern, 13 in Körben und Gestellen. II. II. I Ctr. sporco 1 Ctr. sporco 15 15 15 15 >m Ime r e r. I Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. | k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte- Merilo rili sc zaco- more lova- blago nja zacolati Za ievožnjo Zne- sek cola fl.lkr. Colni-je, pri kterili se more blago za-colo-vati Za PrC' voinJ" Meril» zaco* lova' n j» Opomba. Pod 1. in 3. imenovane reči, potem steklena roba v zvezi s kostjo, lesom, strojenim usnjem, papirjem in klejem, alabastrom, marmclj-nom, stcatidom, mavcom in nežlahtnimi kovinami, ako te zveze s papirjem in klejem in z nežlahtnimi kovinami ne spadajo med drobno robo, čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčijo................ e) zerkala (v svažah ali ne, obložene ali neobložene), kterili šipe merijo čez 284 dunajskih kvadratnih palcov...................................................... 1 cent č. v. Opomba. Čez meje proti colnozveznim deržavam iz njih slobodnc kupčije............ ................. 20 10 66 Kamena roba, t. j. vse podoborezarske, podobarske, kaluparske, kamnorezarske dela in izdelki za kinčarje iz kamna in nežganih persti, cementov in kamnenih zmesi razun iz jantarja, gagata in morske pene: a) kamenje, pravo, (t. j. žlahtno in napol žlahtno kamenje) in ko ra v de (pristne in nepristne), obdelane (t. j. brušene, rezane ali kakor si bodi narejene), potem pravi biserji, vse te reči n e -vložene ................................................... 30 ! 23 v skrinjah in sodih. * 13 v koših in krošnjah. V. II. 16 Opombe: 1. Za žlahtno kamenje se čislajo: diamanti, bc-rilji, cirkonl, krizoherilji, krizoliti, žlahtni opali, granati, hiacinti, rubini, safirji, smaragdi, spineli, tirkizi, topazi, turmalini. Na pol žlahtno kamenje je vse drugo popolnama ali na pol prezračno kamenje. 2. Hiserji v školjkah se čislajo za lupine ostrig. 3. Nanizanjc biserov na vervicah, oklep dragih kamnov z obročkom iz nežlahtnih kovin, ali podlo-ženje pene ali svitlega listka, kakor tudi vdjanjc pisavnih ali rezavnih diamantov v ročnike iz lesa ali iz nežlahtnih kovin so ne čisla za vložbo ali opravo. 4. Ahat, adular, ametist, kaleedon, karneol, jaspis, oniks in krizopras, brušeni, rezani ali sicer obdelani, nevloženi, čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodnc kupčije.............................. b) kamneni izdelki, navadni ali prosti, t. j. 1. spominki, nadgrobni kamni, dopersnjaki, štatue, drugi izdelki iz kamenja (razun del iz žlahtnega in na pol žlahtnega kamenja) v kosih težejih od 10 fun tov, ne v zvezi z drugo robo, kakor samo s pro stim lesom ali z, drogi in plošami iz nežlahtnih ko vin, ne pozlačeni ne posrebcrnjcni, blago iz kačjega kamna (olita) In 2. odlivki dna rje v v mavcu ali žveplu, rezani kamni itd. potem kliker iz mar-meljna itd.................................................. Opomba. 1. Blago št. 1, čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije............................ 1 cent er. 30 prosto 16 v sodih in skrinjah, 6 v balah. 30 1 cent gr. v, 1 c gr- eni Ab/h ei/unff en Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- sei- lung Zoll-be trug /I. Ikr. Anmerkung. Die unter 1. und 3. genannten e9enslände, dann Glasmaaren in Verbindung mit 4/'i' ' lohgarem Leder, Papier und Pappe, »basier, Marmor, Speckstein, Gyps und unedlen ‘ Mallen, in soferne die Verbindungen mit Papier appe und mit unedlen Metallen nicht unter die, «»•een Waaren fallen, über die Grünsten gegen die f'dlrereinsslaalen aus dem freien Verkehre der ^ steteren ............................................... Spiegel (cingeruhmte und uneingerahmte, belegte und unbelegte), deren Glastafeln über 384 Wiener (lua- r«l~Zoll das Stück messen.............................. Anmerkung, lieber die Grünten gegen die’/oll-ereinsslaaten aus dem freien Verkehre der letzteren * tn*vauren, d i. Bildhauer-, Former-, Model-Ur~. Steinmetz- und Schmuck-Arbeiten aus Stei-Jn. und nicht gebrannten Erden, Cementen oder •Mngemengen, mit Ausnahme jener aus Bernstein, g) Meerschaum: leine, echte (d. i. Edel- und Halb-Edelsteine), y Korallen (echte und unechte), bearbeitet : ’■ geschliffen, geschnitten oder in anderer Weise earbeitet), dann echte Perlen, alle diese Gegen-ande ungefasst......................................... *nmcrkungen: d Als Edelsteine werden behandelt: Diamanten, (Jer'jUe, Circa ne, Chrysoberylle, Chrysolithe, Edel-/'«je, Granaten, Ilyacinthen, Bubine, Saphire, Sma-Btk' ^Ptnelle, Türkise, Topase, Turmaline. Als a b - Edelsteine sind ulte andere ganz oder halb yhsichtige Steine zu betrachten. ' Forlen in Muscheln werden als Muschelschalen jj ?• Mle Beihung der Perlen an Schnüre, die Vm-uiy««uug der echten Steine mit einem Beife aus odle.n Metallen, oder die Unterlegung einer Folie, I).111' die Einfassung der Schreib- und Schneid-'anianten in einen Stiel non Holz oder unedlen ' lallen wird nicht als Fassung betrachtet, j Achat, Adular, Amethyst, Chalcedon, Carneol. teil(>,ly.c und Chrysopras, geschliffen, geschnit-iib ° ■ "l ""derer Weise bearbeitet, ohne Fassung, 'le' ‘ c'e. t'r"’'scn gegen die Zollccreinsstaaten aus m freien Verkehre der letzteren..................... h j . ste'll~Arbeiten, gemeine, d. i. I. Monumente, Grab-11 e»1"/’ Rüsten, Statuen, andere Arbeiten aus Stei-' (mit Ausnahme jener aus Edel- und Iialb-°hn l,ly,el0 in. Stücken, die schwerer als 10 Pfund, 1hei ' Bindung mit anderen Stoffen , als mit ge-"die e"l ^'d''e oder Stangen und Platten aus un-* Metallen, und weder vergoldet noch versilbert ,,, V’ Haaren aus Serpentinstein und 2. Abgüsse fjte. -3’11 oder Schwefel von Münzen , geschnittenen mor'T’J1; ^ ' ^ann Schusser (Klicker) aus Mar- Gr], P r d u n g /. Die Waaren Z. 1. über die Ve-i!*!>n Hegen die Zollcereinsstaaten aus dem freien erkehre der letzteren............................ . . . 1 Ctr. netto 1 Ctr. spurco 20 10 15 30 Tnra-Abziige in Percenten des Bohgewichles Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann 123 in Kisten und Fässern. 13 in Körben and I Gestellen. 11. II. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Muss-stab der Verzollung 1 Ctr. sporco 16 in Fässern und Kisten. 6 in Ballen. 30 30 frei Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung /fr. I ' 1 Ctr. j sporco 15 15 Število razdelkov 1 m e revi Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. I k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage 67 Pcr«lena ali ilovnat« rol»« Ilončenina), t. j. porcelan, beloperstne posode in drugi izdelki iz žganih persti: a) najnižja, t. j, vsa ne posebej imenovana. ». p, navadna lončenina iz proste ilovce ločena ali ne, Černe | (.rn| ali grafitno posodje, plošč, plavivni kotliki ... Za iz vožnjo Colni- Colnijc, pri kte-rih se more Merilo zaco- lova- Zne- sek cola jc, prt kterih sc more bla- blago zacolati nja go za-colo- fl. j kr. vati Meril» zaco' lova- nj» Opomba 2. Kamnorezarske dela, proste, n. p. kamni za okna in vrata (verije), stebri in kosi stebrov, žlebi, cevi, korita itd. neuglajene, razim izdelkov iz alabastra in marmeljna, se prištevajo «tesanim kamnom in so cola proste. c) k am» eni izdelki lični, t. j. vsi drugi, tudi kamnena roba v zvezi z lesom in nežlahtnimi kovinami, ne pristno ne nepristno pozlačeni ali posrebcrnjcni, niti prevlečeni z zlatim ali srebernim lošcm.................. Opomba. Takošno blago iz marmeljna, granita, pečenega kamna, mavca, alabastra in stcatida, ne v zvezi z drugo robo, čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije................................. 1 cent č. v. Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije........................... gr. v. b) prosta t. j. 1. beloperstno posodje, enobarvno ali belo. tudi z enobarvnimi ne pozlačenimi ali posre-bernjcnimi krajnimi progami (cerlami), dalje 2. pod a) zopopadena lončenina v zvezi z »obarvanim, pc-zanim. firnežanim, lakiranim, poliranim lesom ali železom, kakor tudi pod a) spadajoči verči s pokrovkami in okovi iz kositra............................... Opomba 1. I’od I imenovane reči čez meje proti čolni zvezi iz. njene slobodnc kupčije................. Opomba 2. Posode za jedi in igrače otročje, ki barvo v zclenkasto-zlato menjujejo ali prelivajo, je zavolj zdravja p r c p o v e d a n o uvažati. c) srednja t. j. večbarvna beloperstna roba, malana. natisnjena, pozlačena, posrcbernjcna....................... d) lična. t. j. 1. porcelan. beli, tudi s pisanimi, ne pozlačenimi ali posrehernjenimi krajnimi progami, dalje 2. vsa ta roba, kakor tudi pod a), b) in c) zapopadena v zvezi z drugimi snovami. ako le zveze ne spadajo med najličniše pcrstcnc, lične usnjevc gumine izdelke ali med drobno robo, in uiso zapo-padene pod b) ............................................. Opomba k c) in d). Pod c) in d), št. I imenovane reči, tudi loš. Vse tudi v zvezi z nežlahtnimi kovinami, ako te zveze ne spadajo med drobno robo, čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodnc kupčije................................................ I cent č. v. 15 24 prosta 110 10 116 v skrinjah sodih, 12 v koših, I (> v balah. V. II. 130 15 4130 22 v sodih in skrinjah, 13 v pletenicah. 1 cent gr. v. I ec"! | gr. 1/ der Abt h eifuHgett Benennung der weder echt oder unecht vergoldet oder subert y noch mit einem gold- oder silberhaltigen La<* überzogen............................ ,, ***H erleung. Waaren dieser Art Or aus Marmor, «7 "nit, Sandstein, Ggps, Alabaster und Speckstein Verbindung mit anderen Materialien, über die •ranzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien orkehre der letzteren Th "W'nai-en, d. i. Porzellan, Steingut und andere rbeittn aus gebrannten Erden: 9emei„ste, rf. j, „Ile nicht besonders benannte, z. II. tjowölinliches, ans gemeiner Thon-Erde verfertigtes oplergeschirr mit oder ohne Glasur, schwarzes 1 pr Graphitgeschirr, Fliesen. Schmelztiegel .... Anmerkung. Lieber die Grünzen gegen die Zoll-ereinsstaalen aus dem freien Verkehre der letzteren ) gi meine, d. i. 1. Steingut, einfarbiges oder weisses, Ulrichen weisses nur mit farbigen , weder vergol-e rn, noch versilberten Hundstreifen versehenes, ««. "" ■ die unter a) begriffenen Tlionwaaren in fi. undung mit nicht gefärbtem , gebeitzlem., gefir-'sslem, lackirtem, polirtem Holze oder Eisen, wie I!" die unter a) gehörigen Krüge mit Deckeln und iKchtägen von Zinn........................................ I C'tr. netto Für die Ausfuhr Zoll- betrag TW’ Tara-Abzüge in Percenlen des Hohg etcichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann 15 I Ctr. sporco o <0 Anmerkung I. Die unter 1. genannten Gegen-. 1,11 "c über die Gränzen gegen die Zotlrereinsstaa- en, "u* dem freien Verkehre der letzteren............... „ . er k n ng ’i. Ess - und Spielereigeschirre, . '"[ h goldschillerndes. ist aus Saninälsriicksich-en ,n der Einfuhr verboten. •nJlMfeine, d. i. Steingut, mehrfarbiges, bemaltes, vnckles, vergoldetes, versilbertes................... i '"!’' i*- '• /• Porzellan, weisses, auch mit farbigen, *er vergoldeten noch versilberten Handstreifen vn*1 ' fer,,er ’i. alle diese IVaaren, sowie die u'T "J> *) und cj begriffenen, in Verbindung mit . .e,ren Materialien, in so ferne diese Verbindungen e t unter die feinsten Thon-, feinen Leder- und • uinnii- oder die kurzen Waaren fallen und nicht ‘ter b) enthalten sind................................... U). 11 n,e rh n n g zu c) und d). Die unter c) und y,. er d) > Zahl t genannten Gegenstände, sowie Mel"ll’ "^e ^iei,e auch in Verbindung mit unedlen die “k eH 1,1 l,0lerlle diese Verbindungen nicht unter die y'iV“ haaren fallen, über die Grunzen gegen letzt ‘1 re'nl,!,l"aten aus dem freien Verkehre der 1 Ctr. netto 30 10 in Kisten und Fässern, 12 in Körben, 0 in Hallen. . 24 frei Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag II , kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann D. II. 30 10 15 22 in Kisten und , Fässern, 13 in Körben I Ctr. sporco Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- © zol- N lung k7- 1 Ctr. sporco 15 >aa I m e reci 68 e) najličniša, t. j. 1. porcelan, pisani, inalani, natisnjeni, pozlačeni, posrebernjcni, tudi 2. v zvezi z drugo robo, ako te zveze ne spadajo med drobno robo........................................................ Opomba. Ccz meje proti čolni zvezi iz nje slo-bodne kupčije: 1. Pod 1 imenovane reči............................. 2. Pod 2 imenovane reči............................. Opomba k razdelku oil ilovnate robe. Pod porcelanom se razume pravi ali pristni porcelan, kakor tudi na pol postekleni porcelan, in sploh vsaka perstena roba, ki obstoji iz enakobarvne mase, ki je skozi in skozi postcklcna (in je na robih in tankih mestih prezračita ali skozna ali na-poklino v lošenju kaže. Ako se oddergnjeni ali odpiljeni kosi porcelanovega poveršja denejo na jezik, ne potegujejo va-se vode, ko sc nasproti taki kosci pri beloperstni posodi z jezikom sprimejo. Pod be-lopcrstnim posodjem se uverstujejo ne le lična roba (fajansj, teinuč tudi navadna (inajolikn), roba iz persti ter ra cotta in sploh vsa perstena roba, ki obstoji iz čiste enakobarvne neposteklenc mase. Verči iz kamenine in topivne ali plavivne posode spadajo med najnižjo persteno robo. Ilovnate dre-nažne cevi (rori) so cola prosti kakor opeka (32, a). XVII. Kovinska (metalna) roba. Svinčena roba t. j. 1. igrače, vse ali deloma iz svinca, dalje vse a tirnežem prevlečene, lakirane, malanc, ali ne pristno ali nepristno pozlačene ali posrebernjene, tudi ne prevlečene z zlatim ali src-bernim lošem; in 2. vsi izdelki v zvezi z drugo robo, ako te zveze ne spadajo med lično blago iz usnja in gume, nted nnjličniše persteno ali med drobno blago........................................ Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja 1 cent č. v. Opomba 1. Pod 1) imenovane reči. tudi v zvezi s kostjo, lesom, usnjeni, alabastrom, steatidom. marmeljnom, ntavcoin, papirjem in klejem in ne-žlahtnimi metali, ako te zveze s papirjem in klejem in nežlahtnimi metali ne spadajo med drobno blago, čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije . Opomba 2. Z igračami iz kositra se ravna kakor s svinčenimi igračami. Zne- sek cola II. | k. 40 15 30 30 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage 122 13 v sodih in skrinjah , v pletenicah. Colnije, pri ktc-rilt se more blago zacolati Za izvožnjo Merilo zaco- lova- nja V. II 20 v sodih in skri-> »j ah, 113 v koših. 1 cent gr. v Zne- sek cola N. kr Colnije, P/' kterih se more blago za-colo-vati Za Prc' voioJi, Meril« zac«’ lova nja 1 ceid Sr- a«*e 'nnung der f.Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. I kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter. bei denen die Verzollung slatllia-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, hei denen die Verzollung stalili aben kann Mass- »■ slab der S Ver- zol- Ni lung kr. gj J» . druclu’ ^ '• *’ Porzellan, farbiges, bemaltes, befind **’ ri!r.{loldetes, versilbertes, auch Z. in Ver-VerfUj ,n,< anderen Materialien, in soferne diese 1,1 uugcn nicht unter die kurzen Haaren fallen Vere'mer^ung. Veber die Gränzen gegen die Zoll-msstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren : l- Die Die i dem fi unter 1 genannten Gegenstände unter Z genannten Gegenstände Anmerkung zur Abtheilung der Thon-u,«aren. dj^n!fr. Porzellan wird sowohl das echte, als rp. r,lten- und Italbporzeltan, und überhaupt jede 4u°n,u,aare verstanden, die aus einer durch und len c' verglasten (an den Kanten und dünnen Stet-*«i ufcl,*cheinenden, oder einen glasigen Bruch ode S"!’ aschfarbigen Masse, besteht. Abgeriebene un rO',gefeilte Stellen der Oberfläche des Porzellans re . unge gelegt, saugen kein Wasser ein. wäh-ben derlei Stellen an der Zunge kle- (fi"a Unter Steingut sind sowohl das feine ’ o*“ das gemeine (Majolica), Waaren e,- erra cotta und überhaupt alle Thonwaaren nichi’ ^'e c*"er reinen, gleichfarbigen, und glasten Masse bestehen. Krüge, Plutzer den '.>e^9eschirre von Steinzeug gehören s-u gemeinsten Thonwaaren. Thönerne Drainröhren sind icie Ziegel (HZ, a) zollfrei. X VII. Metal/waaren. Weis • d. i. I. Spielzeug, ganz oder theil- vtah aU.s P*ei, dann alle gefirnisste, lackirte, be-oder ’ dsdoch weder echt oder unecht vergoldete, hi,tu ' erS'lberte , noch mit einem gold- oder silbcr-l'e,.i?>!,\ überzogene, und Z. alle Arbeiten in Verbm'1 anderen Materialien, in soferne diese Gum' .uu9en nicht unter die feinen Leder- und falle’“1 ~’ fe>u*ten Phon- oder die kurzen Waaren ständ’“er^ung P’e Zahl 1 genannten Gegen-onr e> auch in Verbindung mit Dein, Holz, loh-Paple r’ Alabaster, Speckstein, Marmor, Ggps, die vr ^ P(lPpe und unedlen Metallen, in soferne edle„C'i,lc*,luye'i Papier und Pappe und un-len Metallen nicht unter die kurzen Waaren fal-aiis’ A Cr (’ränzen gegen die Zollvereinsstaaten e,n freien Verkehre der letzteren............................ >ner kuttg Z. Spielzeug aus Zinn wird wie Pielzcug aus Hlei behandelt. 1 Ctr. netto 15 II. II. 1 Ctr. sporco 30 ' ZZ in Kisten und / Fässern, 13 in Körben. i 20 in Kisten und Fässern, 13 in Körben, 30 1 Ctr. sporco 15 15 '35 69 1 m e Zn uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola II. I k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Kelezniiin: a) železna roba naj nižja. kakor: vertane, za mreže zvezane palice in ploše, nakala, ražli ali razni, železne lomila. kozice, brane, pasti in skope!, potl-zglavnc koze in kleše za oglje, vile gnojne in senene in burkle, grablje in motike (tudi ravnice ali krampi), motovila in vitla (vinte), grebeni, cokle, podkovi, zapenjc (tudi zidne špange ali spojke), ometače (keli), kotli, kuhinjska posoda, tudi lošena. žebljarski izdelki (kakor: kljuke ali klanfe, žebli, žebliči. cvcki), peči, ponve, plugi ali drevesa železne, likavno železo, grablje, cevi, lopate, kladva, kovaško in ključavničarsko orodje (razun rezivnega orodja), okovi voz. vrat in skrinj, kopači, keinbeljci ali tolčki, čohala ali česala; vsa ta roba samo čer»o ali samo belo dergnjena ali čišena, pa ne (na pol ali celoma) brušena, polirana, s flrnežcm ali lakom prevlečena ne v zvezi z drugimi rečmi razu n prosto ali najnižje leseno robe, in ne spadajoča k grobemu litemu železju, tarif. post. 40, h)........ Opomba. Vez meje proti čolni zvezi iz nje slo-bodno kupčijo................................... b) železna roba. prosta, t. j. vsa roba ne pod 40, f) in h) in 69. a) našteta, potem vsa poba krma ali po-kositrcna, ne brušena, polirana, s (Irnežcm ali lakom prevlečena, in no z drugimi rečmi razun prostimi ali najnižjimi lesenimi izdelki v zvezi (n. pr. šravfl za les, pile, rašpe, žgavnicc in mlini za kofe, verige ali lanci razun verig za sidra in ladje, debeli klepi ali rinke. ključavnice, klinje za struge in dleta, tuniške ure, proste gredeljniec, dromle, grc-daše iz železnega drata za ljudi, ki kovino izdelujejo. groba d rat o vi n a iz železnega in jeklenega drata itd.) Itazun tega (ne glede na brušenje) vse sekire, žage čez 18" dolge, kose, šerpi, slamorezne kose, suknarske in grobe krojaško škarje, grobi nožiči za rokodelce (tudi kleše)............................... I cent č. v. zvezi iz nje c) Opomba 1 Vez meje proti čolni slobodne kupčije...................... Opomba 2. Nepomenljivi obstojni deli drugih nežlahtnih kovin (razun pakfonga) na omenjeni robi. kteri niso ne pristno ne nepristno pozlačeni ali po-srchcrnjeni. niti prevlečeni z zlatim ali srebčrnini lakom ne izklepajo te robe od uverslenja v le-ti tarifni postavek. železna roba, lična t. j. 1. vsa roba obrušena (razun pod b) naštete), polirana, s Arnežem ali lakom prevlečena (razun šivank, igel za pletenje in jeklenih biser jev in drugih igel za ženske dela brez deržaja), toda ne pristno ali nepristno pozlačena ali posre-bernjena niti prevlečena z zlatim ali srebernim lakom: 2. vsa železnina v zvezi z drugo roko. ako te zveze ne spadajo med lično blago iz usnja in gume. med najličnišo lončenino ali med drobno robo, ali pa pod a) in b). potem dratena tkanina in lična 10 v sodih in skrinjah . 6 v koših, 4 v balah. 10 v skrinjah in sodih . 6 v koših, 4 v balah in lc-I šenih romili. Colni- Colnije, Zne- jc. pri pri kte- Merilo kterih ri h se zače- sek sc mo- more lo va- cola re bla- blago zacolati nja II. j kr. go za-colo-vati V. II. Za izvožnjo Z iv Prr vožtlj^. Meril” j za”°' lova' nja tj I cent gr, v. 1 c ctd | >f,v/// //#>/• Abt h eiiungen Mene, nnung det' tiegenstiinde Für die Einfuhr Mastit ta h der Verzollung Zoll- betrug /I. | kr. Tara-Abziige in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag \fl.\kr Zoll-a aller, bei denen die Verzollung statthaben kan n Mass- stab der Ver- zol- lung kr. *aj*E,tWanren - Januaren gemeinster Art, als: gebohrte, gelochte " zu Gittern verbundene Stabe und Platten, Am- il i 'tauen (auch krampenJ, Haspeln und mden, Hecheln, Hemmschuhe, Huf-Eisen, Klain-„^r>!.("ncli Manerschtiessen), Hellen, Kessel, Koch-9 schirre, auch glasirles (emaitirles), Nagelschmied-07"e« (als: Huken, Nägel, Nieten, Zwecke), len, Pfannen, Pflüge (eiserne), Platt-Eisen, Re-u'i t'n Röhren, Roste, Schaufeln, Schlägel, Schmied-• 1 Schlosser Werkzeuge (mit Ausnahme der Schnei ile-Wrumente), Wagen-, Thür- und Truhenbeschläge, ‘‘"'rhuken, Slössel, Striegel; alle diese Maaren oss schwarz (rauh) oder bloss ireiss gescheuert, e och nicht (halb oder ganz) geschliffen, polirt, ll'nisst oder lackirt, nicht mit anderen Restund-1 ■ " als mit gemeinen oder gemeinsten Holzwau- n Cerhunden, und nicht zum groben Eisenguss /o*f 40, h) gehörig................................. . . Anmerkung. Heber die Oranžen gegen, die Zoll-ij pC'nsstuaten aus dem freien Verkehre der letzteren usenwaaren. gemeine, d. i. alle nicht unter 40. f) vl ^ "nü OH, a) anfgeführte, dann alle verkn-rlerte oder verzinnte, nicht abgeschliffeti, polirt, S*firnisst oder lackirt, und nicht mit anderen Re-"ndlheilen, als gemeinen oder gemeinsten llolz-1 'eilen verbunden (z. R. Holzschrauben, Feilen, "apelu, Cu/feemiihlen, Caffeetrommeln, Kelten [mit J ' .. , // CK. H o'ssch/uss der Iti Anker und Schiffketten/, grobe t Ctr. netto Schlösser, llobel- und Stemm - Eisen, Thurm Wen, grobe Mageballien, Maultrommeln, Kratz ai'sten von Eisendraht für Metall- Arbeiter, grobe 1 ahlwaaren von Eisen- und Stahldraht n. dgl.). hsserdem (ohne Rücksicht auf Abschliff) alle Ae.rte jf "cke.n). Sagen über 18" hange, Sensen, Sicheln, allerklingen, Tuchmacher- und grobe Schneider-' ' * leeren (Zuschneidesrheeren) , grobe Messer zum ahdwerksgebranclie (auch Kneife und Hauern-Vuffer) . ........................... ;.................. Anmerkung I. Feber dieOrdnzen gegen die, Zoll-e,'einsstaaten uns dem freien Verkehre der letzteren Anmerkung 2 Unwesentliche, an den rorgedach-Haaren befindliche Restundtheile von anderen 1**1 11 Aielallen (mit Ausnahme von Pak/öng), die ’irfcr ,,f „geh unecht • vergoldet oder versilbert, och mit einem gold- oder silberhaltigen Lack über-. ‘9en sind, schliessen diese. Maaren von der Ein-c) J,' iu,,g in diesen Tarifsatz nicht aus. 'senwaaren. feine, d. i. 1. alle aligeschli/fene (mit Os nah ine der unter b) aufgezahlten) , polirte, ge-l‘‘"issle oder lackirte (mit Ausnahme der Nah- und ‘ i Wknadeln und Stahl perlen, dann Haket- und J( ombournadeln ohne Griffe), jedoch weder echt ' o< h unecht vergoldet oder versilbert noch mit einem je oder silberhaltigen Lack überzogen; 3. alle '.‘senwaaren in Verbindung mit anderen Materia-n, soferne diese Verbindungen nicht unter die Finen Leder- und Gummi-, feinsten Thon - oder 10 in Kisten und Fässern, tl in Körben, I 4 in Rallen. 10 H. II. 1 Ctr. spor co 1 Ctr. sporco 10 in Kisten und Fässern, 6 in Körben, 4 in Rallen und in hölzernen Halbkisten (Rahmen). 15 15 Število razdelkov Ime reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. k Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kterih se Merilo zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola N.! kr, Colni-jC, pr' kterih se more blago za-colo— vati Z» PrC' voiaJ^. Meril» zacO' lova nja 70 pletenina iz drata, in iz nje narejeno blago. (Na primer spadajo semkej noži in škarje, ra zu n pod b) imenovanih, žage do 18" dolge, igle za ženske dela z ročki; zaponc in babice, ušesa, drat s papirjem ovit, peresa ali zmeti za ure, kartače, gredaše in grebeni, orožje in deli orožja)................ Opomba 1. Med gredaše temu tarifnemu postavku nverstene spadajo tudi gredaše iz gumiranih bombaževih pasov z železnimi žebli. Opomba 2. Vse pod 1 naštete reči, tudi v zvezi s kostjo, lesom, usnjem, steklom, alabastrom, stea-tidom, marmcljnom, mavcom, papirjem in klejem, nežlahtnimi kovinami, ako te zveze s papirjem in klejem (kartonom) in nežlahtnimi kovinami ne spadajo med drobno robo, čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodnc kupčije................................. Opomba 3. Orožje in deli orožja sc morajo posebej za take povedovati. Posebni predpisi velevajo, koliko da je njih »vožnja in prevožnja samo s posebnim dovoljenjem dopušena. d) igle za ženske dela brez deržajav, igle za pletenje O p oin be k razdelku od železne robe: 1. Cerna namazba ali flrnež, da se železnina rije ovarjev. sc ne čisla za lak. 2. Šivanjke in jekleni biseri so uversteni med drobno robo. Kovinski» roba, ne posebej imenovana, t. j. vsi izdelki iz bakra, cinka, kositra, meda (mesinka), tombaka, in drugih ne posebej imenovanih nežlahtnih kovin in metalnih zmesi, razun pristno ali nepristno pozlačenih, z zlatim ali srebernim lošem prevlečenih; vsi ti izdelki tudi v zvezi s kako drugo robo. če te zveze ne spadajo med lično blago iz usnja in gume, med najličnišo persteno ali med drobno robo. Šem spadajo tudi: stare»! med (bronov prah), voš in šumeče srebro, kovinski listi ali tolie (razun nepristnih zlatih in srebernih listov ali pen)................ Opomba I. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije: a) cinkova roba, ne prevlečena s firnežem ali lakom, niti malana ali natisnjena, tudi ne zvezana s kako drugo snovo ..................................... b) cinkova roba, vsa druga, potem kositrena in medena roba in drugo blago iz ne posebej imenovanih nežlahtnih kovin in kovinskih zmesi, ne prevlečeno z firnežem, ne malano ali natisnjeno in brez stiskanih olepšav, tudi v zvezi s kostjo, lesom, usnjem, steklom, alabastrom, steatidom. marmcljnom, mavcom, papirjem in klejem, ali kartonom in nežlahtnimi kovinami, ako te zveze z papirjem in klejem in nežlahtnimi metali ne spadajo med drobno robo............................... 1 cent č. v. 15 V. II. 30 25 \13 v skrinjah sodih, fi v koših. 4 v balah. 15 30 1 cent gr. v. I ecid P- Xahi der A bih eiluuge» »o ®e»e nnung der Gegenstände Mass- stab der Ver- zol- lung />'»,' die Einfuhr Zoll- betrag /I. Urr. en.t “r*6H_ Waaren fallen, oder unter a) und bf geflr‘h!n **11d’ " Drahtgewebe und feine Draht- useit Und d<,raul1 gefertigte Waaren. ( Beispiels-AH*e gehören hierher Messer und Scheeren, mit IQ,, ne der unter h) genannten, Sägen bis zu fen- ,/nße * Makel- und Tambournadeln mit ISrif-ÜMafien und Schlingen, Oese, Draht mit Papier tSiJry1 > Uhrfedern, Kardätschen, Kratzen und 'eben, Waffen und Waffenbestandlheile) .... *w b'her^ung 1. Unter die nach dieser Tarifpost tnirS e*"den Mratzen gehören auch die aus gum-en Baumwolten-Cturlen mit eisernen Stiften. (je n e k u n g 2. Alle die unter 1 enthaltenen toh'l?*dnde ’ “uck in Verbindung mit Hein, llolz, Wor*' /■”* Glas, Alabaster, Sperkslein, Mar- ’ S!'", Papier und Pappe, unedlen Metallen, u„gU die Verbindungen mit Papier und Pappe reu enudtcn Metallen nicht unter die kurzen Waa-)t ja'len, über die Grunzen gegen die Zoltvereins-7 6,1 a,ls dem freien Verkehre der letzteren . . . inii nn>erkung 3. Waffen und Waffen bestand! heile der^V 9ei,0ndert als solche erklärt werden. Beson-u»d lj*cdir'ften bestimmen, in wie ferne die Ein-.trchfuhr derselben nur gegen besondere Krij gestattet sei. c ~ und Tambournadeln ohne Griffe, Stricknadeln , nmerkung en zur Abtheilung der Eisen-° r e n : Sch " schwarzer Anstrich oder Firniss zum gU ?,e, Sägen Kost wird nicht als Lack angesehen. 1 dhnadcln und Stahlperlen sind den kurzen V“are" eingereihl. -h j,,,f nar'en' n‘ckt besonders benannte, d. i. alle back WM* Mupfer, Zink, Zinn, Messing, Tom-fdle' i/'1 d ""deren nicht besonders benannten un-der " , la^cn und Melallgemischen, mit Ausnahme "der C'n Uder une^ht vergoldeten, mit einem gold-beit *,lberli«llig*n Lack überzogenen; alle diese Arin s "* Verbindung mit anderen Materialien, Leder He d'e*e Verbindungen nicht unter die feinen *en W Hlld Gummi-, feinsten Thon- oder die kur-Mess' aaren fMlen. Hierher gehören auch: geriebenes sitiier'1^ (üroozepulcerj, Rauschgold und Rauscli-Blan ' Metallfolien (mit Ausnahme des unechten '“Soldes und Blattsilbers) ......................... verei mer^un9 1 • Ueber die Grunzen gegen die Zoll-u , "“Maaten aus dem freien Verkehre der letzteren: "aeJi b J"‘^",,,uren - weder gefirnisst oder lackirt, aude • e,n,dl "der bedruckt, noch in Verbindung mit 4) T' Materialien .................................. Mess' J,,l*t,rnaren, alle andere, dann Kupfer- und soud 9egen die Zollvereinsstaaten aus dem freien e>'kehre der letzteren ................................ de'»onenwagen und Personenschlitten, mit Leder-0der Elster-Arbeit............................. ^ ^*V*n^a^niva9en» ... .......................i. SO p,ner*K n9- Eisenbahnwagen von weniger als Ventner im Gewichte werden als eiserne Maschinen, Tarifpost 74 a) behandelt. 1 Stück 24 12 Tara-Abzüge in Vercenten des Rohge wichtes Zollämter, bei denen die Verzollung stattha-ben kann V 15 frei 30 100 d'i. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zbl- Ittng Zoll- betrag fl. I kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann II. II. Die Tonne Trag- fähig- keit 1 Stück Mass -stab der Verzollung NI kr. Die Tonne Trag- fähig- keit 1 Stück 15 15 15 15 —'" lf Število razdelkov 't - ’ ' • ■ - zač»' i loV»' 6 nj» s i -> - - . > . .. v ■ -- Ime reči Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola ) . 1 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kterih sc more blago zacolati Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola [Čolni— je, pri kterih sc more blago za-colo-vati fl. k. fl. kr. Opomba k razredu XVIII. Samotcž-sani, potem ladje, vozovi in sani, na- 1 * menjene za igrače. sc čislajo in zacolujejo kakor lesena roba, takošne vozila kakor modeli, in po- >' sanini deli ladje in voza pa za izdelke iz tiste robe, iz ktcre so narejeni. Parovozi (lokomotivi) so pri- i ' šteti mašinam. XIX. Orodje, mašine in drobna (kratka) V roba. v ' • \ • . t 73 Orodje (instrumenti), t. j. astronomijsko, ranocelsko, . . 'Z V matematično, mehanično, muzikalno, optično (razun ' vloženih očnic in gledišnih povekševavnikov), fizi- 1 cent 1 cent 1 ccn‘ 1* kalno , ne glede na robo, iz kterc je narejeno . . . c. v. 10 123 v sodih in skri- ( nja,t; V. 1. gr. v. gr. *• Opomba 1. Čez meje proti čolni zvezi iz nje /16 v koših, slobodne kupčije .' . 'ir , . 3 1 9 v balah. Opomba 2. Pod instrumenti se razume le tisto orodje in posodje, ki služi edino za povedani znan- N . ,, stveni ali umetnijski namen, torej ne tako, ki se more tudi za kaj drugega porabiti, niti igrače in - X take reči iz telesne, mizno ali hišne oprave, na * kterih je kako orodje kakor postranska ali pritična reč, 11. pr. škatlje, ure za igračo, lajne, harmonike, otročje gosli, otročji bobni, otročje trompete, ka- • lejdoskopi, gledavne omare, čarovidne laterne, igre j *•. ' V.. na steni in podobne optične figure, postavki s to- *,*• plomerom itd. Deli instrumentov se zacolujejo samo tikrat kakor instrumenti in ne kakor izdelki iz reči. ’ v iz ktere so narejeni, kadar jih dolžni pove kakor instrumente in sc ne morejo uverstiti kakor samo ■ med instrumente, n. pr. mesinkasti (medeni) dulci pri piskavnih instrumentih, loki gosleni itd. r • ‘ '* 74 Mašine: •. ' i . f \ a) železne t. j. vse mašine in masinski deli iz samega železa, ali iz železa in kake druge robe, ako te zveze ne spadajo med lično robo iz usnja in gume, p med najličniše persteno in med kratko robo . . . t 4 j 16 v skrinjah in v. n. n ' . 1' -> 1, b) ne posebej imenovane t. j. vse ne pod drugimi ta- ^ ’ rifnimi postavki zapopadene mašine in mašinske ■ 9 v koših, . - ' reči, če niso take, da hi spadale med lično robo iz / 6 v b a 1 n li in --' usnja in gume, med najličnišo lončenino ali med t v tirtiaii i n \ 4 v lesenih romih. IS r z 15 '' > * i) ” i f' '' ' t , , ' . „ ' V 'v..' - - - . • ' f;f ■ Y , ' 1 ' ' ' . , S ■ ' A d/A etVuttgen Benennung det' Gegenst iinde Für die Einfuhr M assstab der Verzollung Zoll- betrag II. I kr. Tara-Abzüge in Fercenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung slaltha-ben kann Mass- siah der Ver- zol- lung Für die Ausfuhr Zoll- betrag ß.\ kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung kr. Anmerkung zur Classe XVIII. al %n?*chlillen, dann Schi/fe, Wagen und Schlitten * Spielzeug, werden wie llolzwaaren, solche Fahr-„*U?e Modelle, sowie einzelne Schiff- und Wa-S,J:alandtheile, werden als Arbeiten aus jenen in 1 Gehandelt, aus denen sie bestehen. Dampf-"gen (Locomotive) werden den Maschinen bei-Sezahlt, Xix. Instrumente, Maschinen und kurze Waaren. "Itfu Wem, "tente, d. i. astronomische, chirurgische, ma-ematische, mechanische, musikalische, optische (mit u*nalime der gefassten Augengläser und (Ipern-if .()> physikalische, ohne llücksicht auf die Ma-r,ätien, aus denen die Instrumente gefertiget sind Anmerk u ng 1. lieber die Gränzen gegen die Zoll-re>nsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren • Anmerkung 2. Unter Instrumenten werden nur ne Werkzeuge und Vorrichtungen verstanden, wel-e ausschliesslich zu dem ungegebenen wissen-fliehen oder künstlerischen Zwecke dienen, also er solche, welche auch zu anderen Zwecken frwendet werden können, noch Spielwerke und e°. |e Gegenstände der Toilette-, Tisch- und Haus-nr,chtungen, an denen ein Instrument als Xeben-fjc e angebracht ist, z. II. Spieldosen, Spiel-Uhren, l^r.ea-drgeln, sogenannte Harmonika, Kindergeigen, 1ndertrommeln , Kindertrompeten , Kaleidoskope, ackkaslen, Zauberlaternen, Schattenspiele und ältn-c,e optische Figuren, Aufsätze mit einem Ther-ometer «, dgl. Bestandlheile von Instrumenten sind Ur dann als Instrumente und nicht als Arbeiten * den Stoffen, aus denen sie bestehen, zu ver-e kr'*' ,ee,,n der Zollpßichlige sie als Instrumente lart und sie keine andere Bestimmung als zu "struinenten zulassen, z. II. messingene Mundstücke u Blasinstrumenten, Geigenbogen u. dgl. I Ctr. netto 10 at°Mnen: A. i. alle Maschinen und Maschinenbestand- \ 1heile . aus Fisen allein , oder aus Eisen in Verbin-ng i„it \ebenbestandlheilen aus anderen Materia-./*> m so ferne diese Verbindungen nicht unter die Eeder- und Gummi-, feinsten Thon- oder 8 Waaren fallen............................ b) besonders benannte, d. i. alle nicht unter an-Tarijfposten enthaltene Maschinen und Ma-/ l,H(’nbestandtheile, in soferne sie ihrer Beschaf-I nheit nach nicht unter die feinen Leder- und M r\ iVti n HM. „ .. ü «iirt I* unrtr/tti »eyt»e fallen feinsten Thon- oder die kurzen Waaren j 23 in Kisten und Fässern, 1G in Körben, I 9 in Ballen. i II. I. • t' ■ ■ 1 Ctr. sporco 16 in Kisten und Fässern, 9 in Körben, 6 in Ballen und 4 m Halbkislen von Holz (Rahmen). H. II. t Ctr. sporco 15 15 Število razdelkov ■v Z »n e reči Za uvožnjo Merilo zaco-lova-nj a Zne- sek cola II. k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Čolni je, pri ktc-rili sc more blago zacolati Za izvožnjo Colni- Merilo Zne- je, pn kterih zaco- sek sc mo- lova- cola re bla- nja go za- colo- H. i kr. vati Za t? vož<. Meri10 zaco-lova- e nja s 75 Opombe k razdelku od 111 a š i n: 1. Mašine lesene gredo med najnižjo leseno robo; na debelo liti železni deli mašili med neobdelano lito želez je, štev. 40, h); in liti mašinski deli iz bakra, meda. cinka, kositra in drugih ne posebej imenovanih ncžlahtnili kovin, ktcrili pa eden vaga čez en cent, se zacolujejo po štev. 43, b). 2. Za mašinske dele naj se zacolujejo le take reči, k terc dolžni za mašinske dele pove, in ki se brez zveze z drugimi obstojnimi deli in brez moči, ktera goni, ne dajo same za sc rabiti, h. pr. vitla1, ekscentrične ali zobate kolesa, parni cilindri. 3. Dobivanje mašin in mašinskih delov bode domačim faUrlkantom, ki jih potrebujejo kakor pripomočke za svojo obertnijo, in zcmljišnini posestnikom, ki jim jih je treba za kmčtovanjg, dnarstveno mini-sterstvo ali z njegovim dovoljenjem kako finančno deželno vodstvo (v Ionibardo-beneškem kraljestvu in v vo jvodstvih M odene in Parme internacionalna komisija v Milanu) glede na stan in delavnost domačih mašinskih fabrik in na važnost dotične mašine dopušalo znižanje cola, ali nikoli ne spod polovico postavnega cola. Mroltnn ali lirntkia rob», t. j. vse blago iz zlata, srebra in drugih žlahtnih kovin, dragega kamenja, pravih in nepravih biserov in koravd, jantarja, gagata, slonokosti, morske pene. želvine lupine, ljudskih las , bosiranega voska, biserne oštrige in drugih školjk, pakfona, ncžlahtnili kovin, ki so pristno ali nepristno pozlačene ali posrebernjene ali prevlečene z zlatim ali srebernim lakom, zveze iz teh reči med sabo in s kako drugo robo jako ne spadajo med oblačila in lišparije), in podobno med ti tarifni raz-delk izrečno postavljeno blago: a) najličnišn t. j. 1. blago iz zlata in srebra, vloženih dragih kamnov, pravih biserjev; 2. to blago v zvezi s tkanim ali virkanim blagom, koravdami, napol žlahtnimi kamni, nepravimi kamni, jantarjem, ga-gatom, slonokostjo, morsko peno, želvino kostjo, človeškimi lasmi, biserno oštrigo in drugimi školjkami, pakfonom: 3. zlate in sreberne žepne nrc . v b) lična, t. j. 1. blago iz zlata, srebra, dragega kamenja, pravih biserov, z drugimi zvezami, kakor so pod a), št. 2 in 3 imenovane; 2. blago iz platine ali drugih žlahtnih kovin razu n zlata in srebra, iz nepristnih biserov, pravili in nepravih koravd; 3. blago I cent c. v. 250 23 13 9 v sodih in skrinjah . v koših, v balah. V. I. I cent gr. v 1 ce" 0aA/ der AA/A eifunpen **ene nnung det' Gegenstände Für die Einfuhr Manš- etah der Ver- zol- lung Zoll- betrag />■ Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Müsset ah der Ver- zol- lung Zoll- betrag /1.1 kr. Anmerkungen zur Abtheilung der Ma-’ c h t n e t»: . ’ Maschinen, hölzerne, gehören zu den gemein-' 11 "olzwaaren; roh gegossene, eiserne Maschiuen-WandlheUe zu dem rohen Eisenguss, Post JO, li); DI 'Jegaeeene Maschinenbestandtheile aus Kupfer, esstng, Zink, Zinn und anderen nicht besonders tnel‘nnlen n"e,Men Metallen, von denen das Stück lr als Einen Centner wiegt, sind nach Post 13, su behandeln. J- Als Maschinenbestandtheile sind nur solche Ge ^**lnnde zu verzollen, welche der Zollp/lichlige “ Maschinen erklärt, und die ohne Verbindung lt>. "öderen Hestandtheilen und ohne Triebkraft ''neu selbstständigen Gebrauch zulassen, z. D. ‘ i""Aeln, excentrische oder Zahnräder, Dampf-oyltnder. 3- Der llezug von Maschinen und Maschinenbe-"o dt heile wird inländischen Fabrikanten, welche ,'Ms Hilfsmittel zu ihrem Gewerbebetriebe, und lsbesitzen!, welche sie zu Ackerbauzwecken benö-•mit Berücksichtigung des Standes und der ‘e‘stnugsfähigkeit der inländischen Maschinenfabri-e "1 und der Wichtigkeit der betreffenden Maschine, "ai Finanz-Ministerium oder mit dessen Ermächti-? "ff von einer Finanz - Eandesdireclion (int lom-e r ,“fh-venetianischen Königreiche und den Iler-tyMtümern Modena und Parma von der Internalio-® 'Commission in Mailand) eine Zoll-Ermässigung gestanden werden, welche aber in keinetn Falle W -g al" ^,e Hälfte des gesetzlichen Zolles betragen ***»• *e iVnaren• d. i. alle Waaren ans Gold, Sil-r"od anderen edlen Metallen, Edelsteinen, echten unechten Perlen und Korallen, Bernstein, Ga-I* ’ Elfenbein, Meerschaum, Schildpatt, Mensclien-"aren. bosgirtem Wachse, Perlmutter und anderen ^nschelichalen, Pakfong, unedlen Metallen, die echt unecht vergoldet oder mit einem gold- oder u'i. , »»» i riyiniin mit kiih/h» 'J izuw — " «» >- > erhältigen l.ack überzogen sind, Verbindungen "s diesen Stoffen unter eineinander und mit an-^ren Materialien (in soweit sie nicht zu den Klei-sei-'ip^ und Putzwuui'cn gehören), und ähnliche die-' '"'ifählheilung ausdrücklich eingereilile Waaren: feinste, (l. / Waaren aus Gold nnd Silber, ge- seien Edelsteinen, echten Perlen; 3. dieselben in lli.,n3ung mit Webe- und Wirkwaaren, Korallen, alb-Edelsteinen, unechten Steinen (Glasflüssen), Pa! n«iei,i ’ Hagat, Elfenbein , Meerschaum , Schild-Menschenhuaren, Perlmutter und anderen Mu-elschale.n, Pakfong; 3. goldene nnd silberne Ta-•chen-Uhren ............................................. »/e”*’ ^ 1' Waaren aus Gold, Silber und Edel- Z 'a***’ “"Auen Perlen, in anderen als den unter a), aus genannten Verbindungen; 2. Waaren Platin Hold oder anderen edlen Metallen , ausser ünd Silber, aus unechten Perlen, echten und 1 Ctr. netto 350 23 in Kisten und I Fässern, 1 13 in Körben, ff in Ballen, II. I. 1 Ctr. sporco Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Mass- stab der Ver- zol- lung kr. 1 Ctr sporco 15 Število razdelkov Ime revi Za 11 v o 7.njo Merilo zaco-lo va-nja iz pristno pozlačenih ali posrebernjenil) nežlalitnih kovin. možki in ženski okras iz nepristno pozlačenih ali posrcbcrnjcnih ali z zlatim ali srebernim lakom prevlečenih nežlalitnih kovin; 4. vse te pod 2 in 3 imenovane reči tudi v zvezi s kako drugo robo, ako te zveze niso zapopadene pod a) št. 3; 5. ure žepne, stenske in pokladne, razim zlatih in srebernih žepnih ur in lesenih visečih ur; šivanke, metalni, tudi jekleni biseri, nepravi biseri, umetni zobi, veternicc, zlati in sreberni listki, pravi in nepravi; ti. pripravljene peresa za okras, kakor tudi izdelki iz njih in iz ljudskih las, tudi v zvezi s kako drugo robo, ako te zveze niso zapopadene pod a) št. 3; 7. zveze tkanega in virkanega blaga s kako drugo robo, ako te zveze ne spadajo med a), št. 3 ali med oblačila in lišparije.............. Opomba. Pod 3 imenovano blago (razun ur, platiranih tabel, plehov in dratov, iz bakra ali me-sinka, pozlačenih ali posrcbcrnjcnih metalnih biserov in vse robe iz pakfona) tudi v zvezah pod št 4 naštetih, potem šivanjke in nepravi zlati in sreberni listki čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc zveze............................................. . c) navadna ali prosta, t. j. 1. blago iz papirne mase, lično lakirano, blago iz pakfona; 3. blago iz drugih nežlalitnih kovin (razun moškega in ženskega okrasa), nepristno pozlačeno, posrebernjeno ali prevlečeno z zlatim ali srebernim lakom; 3. blago iz vloženih napol žlahtnih kamnov, morske pene, slonokosti. želvine lupine, jantarja, gagata, biserne oštrige, ali drugih školjk; 4. roba iz bosiranega voska; S. vsa ta roba tudi v zvezi s kako drugo robo, ako te zveze niso zapopadene pod a) in' b); ti. dišavna roba, ako nje posoda ne spada pod a), vložene očnice in gledišni povekševavniki, strune iz čev, tudi z žido opredener izdelki iz zlatobitne kožice . . . .......................................... Opomba 1. Ucz meje proti čolni zvezi iz nje slobodnc kupčije: aa) Pod S. spadajoče zveze, ki gredo med izdelke košene, svirtčene, ščetarske, železne, steklene, lesene, in robo iz nežlalitnih kovin (razun pak fona), kakor tudi med usnjevo, papirnato, si-tarsko, kamneno in persteno robo, razun zvez z nežlahtnimi kovinami, ki so pristrto ali nepristno pozlačene ali posrebernjeno ali prevlečene z zlatim ali srebernim lakom, ali z jantarjem, gagatom, morsko peno, biserno ostrigo, želvino lupino ..................................... Pod ti. imenovane, vložene očnice in gledišni povekševavniki .... ............................... bb) 1 cent č. v Zne- sek cola fl. I k. 100 50 50 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage 120 v skrinjah sodih, 113 v koših , 9 v balah. 23 v skrinjah in sodih, 16 v pletenicah, 9 v balah. Cnlnijc, pri kte- Merilo rih sc zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo V. I. I cent gr. v. Zne- sek cola N.! kr. Colni- je, P.ri kterih se more blago za colo-vati z» f' vozM?, Meri'0 zacO' lova- nja 1 c Sr' cnl 1 AktA eitu nff en Benennung der tiegenstünde Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrug fl. |kr. Tara-Abzüge in Vercenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung slattha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung slatt-haben kann Mass- stab der Ver- zol- lung kr. echten Korallen; 3. Haaren aus echt vergoldeten Und b'C^ versilberten unedlen Metallen, llerren-e . vuuenschmuck aus unecht vergoldeten, unecht „ Huberten , oder mit einem gold- oder silberhälti-die ,*C^ überzogenen unedlen Metallen; 4. alle j e *• und H. genannte Waaren auch in Verbin-binS >n'1 anüeren Materialien, in soweit diese Ver-5 ""gen nicht unter a), Z. 2, begriffen sind; nul 0,c*ezl - > Wand - und Stutz-Uhren, mit Aus-unJnf def goldenen und silbernen Tuschen-Uhren "ud v hölzernen Häng-Uhren; Nähnadeln, Metall-, Fä ) ülperlen, unechte Ferien, künstliche Zähne, q Clfv> Vlattgold, und Hlatlsilber echt oder unecht; den /ae'lele Schmuckfedern, so wie Arbeiten aus Und H Un<^ aHS ^enschenhaaren, auch in Vcr-y. ""9 mit anderen Materialien, in soferne diese ' rJud,j"gen nicht unter a), Z. 2, begriffen sind; and ei ^"üungen der Webe- und Wirkwaaren mit Materialien, in soferne diese Verbindungen Pu! Ul,lcr a)> 2 oder unter die Kleidungen und #waaren gehören............................... • "merkling. Die Z. 3. genannten Waaren (mit UiiJ^er Uhren, der plattirlcn Tafeln, Rieche Ver Ijühte aus Kupfer oder Messing, sowie der *i. *v «uo 11' r! * jiicootiiy j mitsstc- uki goldeten oder versilberten Melallperlen und aller len<"vH avs Uakfong) auch in den Z. 4 aufgeführ-Verbindungen, dann Nähnadeln und unechtes gea u"d unechtes Hlatlsilber, über die Gränzen beh!‘ bolleer einsslauten aus dem freien Ver- U'e der letzteren lurl"1 ’’ ’ d ^ Waaren aus Papiermasse, fein de,- lrl> Waaren aus Vakfong; 2. Waaren aus an-UnjH ""edlen Metallen (mit Ausnahme des llerren-Ver „auenilchmuckesJ, unecht vergoldet, unecht L !. r 1 "der mit einem gold- oder silberliältigen Bd°i "Herzogen; 3. Waaren aus gefassten llalb-Re! > Meerschaum , Elfenbein , Schildpal, sel Gagat, Perlmutter oder anderen Muschcl- diee..\L d’ Waaren aus bossirtem Wachse; S. alle Sloir uaren auch in Verbindung mit anderen aj ' 1,1 soweit diese Verbindungen nicht unter sobegriffen sind; 0. Parfümeriewaaren, in fas #'* der,!n Behältnisse nicht unter a) fallen, ge-auch \uSengtäser und Operngucker, Darmsailen, '"it Seide bespannen , Arbeiten aus Goldschlä-3e>-Häutchen ................................... u _ "’uerkung I. Ueber die Gränzen gegen die Zotl-au Staaten aus dem freien Verkehre der letzteren: "je unter 6. fallenden Verbindungen, welche in Reihe der Rein-, Rlei-, Bürstenbinder-, Eisen-, Glas-, Holz-, unedlen Melatlwaaren (mit Ausnahme des PakfongsJ, sowie der Leder-, Papier-, Siebmacher-, Stein- und Thonmaaren gehören, ausgenommen die Verbindungen mit unedlen Metallen, die echt oder unecht vergoldet oder versilbert, oder mit einem gold-oder silberhälligen Lack überzogen sind, oder mit Hornstein, Gagat, Meerschaum, Perlmutter, f.c.hildV«t.......................................... /I ^ 6 genannten gefassten Augengläser und Bperngucker ...................................... 1 Ctr. netto 100 50 50 20 in Kisten und Fässern, 13 in Körben, 9 in Rallen. II. I. 1 Ctr. sporco 23 in Kisten und Fässern, 16 in Körben, 9 in Ballen. 1 Ctr. sporco 15 15 Število razdelkov I ■■■ e reči Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola tl. I k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Za izvožnjo Colni- Colnije, Zne- je, pn pri ktc- Merilo kterili rih sc zaco- sek sc mo- more lova- cola re bla- blago nja go za- zaeolati colo- II. | kr. vati Za Prt' voipr. Meril» zač»' lov»' nja 76 Opomba 2. Pod dišavno robo se razumevajo tudi dišavni kisi ali jcsilii, tolše, olja, vode, po tem lepotice (rudcčicc) itd., če so v posodah, ki ne derže čez ‘/4 avstrij. bokala ali ki po svoji kakovosti spadajo med lično blago iz usnja in gume, med najličnišo lončenino ali med lično ali prosto drobno robo, dalje lepotice, navlečene na piskcrce ali na papir, in mjila (žajfe) v posodah, ki po svoji kakovosti gredo med lično blago iz usnja ali gume, med najličnišo lončenino, ali med lično ali prosto drobno robo. Z dišavno robo, kterc posode padajo pod tarifni postavek 75, a), se ravna po 75, b) kakor z lično drobilo robo. Opombe k razdelku 75. 1. Blago tarifnih postavko v 58, h); 60, g); 63, b); 64, d|; 65, d); 67, d); 68; 69, c); 70 se sme tudi povedati kakor naj nižja drobna roba (s 15 gld. cola od centa) in kjer je povedba dopušena po splošnih imenih, kakor drobna roba sploh. Olajšave, ki so nekteremu tega blaga v uvožnji čez meje proti čolni zvezi ležeče iz nje slobodne zveze dane, so mu pa le dopušene, če se to blago pove pod tarifnim imenom, pod kterili jo v tarifi omenjeno. 2. Otročje igrače ostanejo uverstene v tarifni postavek . v kterega po svoji kakovosti spadajo, če so tudi zvezane s tkano in virkano robo, prav ali neprav pozlačenimi ali posrebcrnjcnimi nežlahtnimi kovinami, ali podobnimi rečmi, ki pa ne gredo med najličnišo drobno robo. XX. Kemijski izdelki, barve, tolše in netila. roba iz Kemijski izdelki in barve: a) Zdravila, pripravljene, kakor: eliksirji, eletuarji, mešance (miksture), svalki ali pilne, štupa, umetno narejeni balzami, flastri, žavbe ali mazila, tinkture, zdravilski jcsilii, medi, vina, konserve, paste, salse, kolikor poslednje ne spadajo med line jedila, vse v škatljici hranjene zdravila, vse esencie, ki sc po svojih zavitkih, nadpisih itd. napovedujejo za zdravila, barvila za lase, izlečki, potem kloroform, žvepleni eter, mitridat ali teriak, živinski mitridat . . Opomba 1. Če so te reči v tacih zavitkih, ki po svoji kakovosti spadajo med drobno robo, so pod-veržene col u kakor dišave. Opomba 2. Zdravila, pripravljene, (če so tudi po opombi 1 podvcrženc colu kakor dišave) smejo nepogojno samo lekarji uvažati; privatne osebe morajo imeti za to dovoljenje najvišje zdravstvene gosposke tiste kron o vin e ali kresije, kjer one stanujejo; male množine, ki jih popotni za svojo rabo 1 cent č. v. 15 16 v sodih in skrinjah. 9 v koših, 6 v balah. V. II. 1 cent gr. v. k.. 1 c»» sr-v üa h/ det' Abt/i ei/ungen ■ ■ Für die Einfuhr Für die Ausfuhr Für die lurclifulir Benennung det' tiegenstünde Itlass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag Tara-Abzüge in Percenten des Rohg ewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Alass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag Zoll-'im ter, bei denen die Verzollung slatt-haben Vass- stab der Ver- zol- lung 5» a L. 1 X H I kr. fl I kr. kann tr. A n den Herkwn9 2- Unter Parfümeriemaaren wer-,/„ n "',l I’" i'/ii m ir te Essige, Fette, Oele , Wasser, Meh ij. ünken, u. H gl, verstanden, wenn sie in oster /l!*tle,> vl,rkommen, die nicht mehr als '/, zu V . enthalten oder ihrer IJescha/fenheit nach oder '''i le*nen Leder- und Gummi-, feinsten Thonhören j ^e‘nen "der gemeinen kurvten Waaren ge-dann die Schminken, auf Tiegel oder Papier rer /), und d‘e Reifen in Behältnissen, die ili-qu e?ch<’/fenheit nach zu den feinen heiler- und M| • ni~' feinsten Thon- oder den feinen oder ge-der ‘enJtnrzen Waaren gehören. Parfümeriewaaren, Wer/ 1öltnisse unter die Tarifpost TS, a) fallen, handelt n"ck *) a^s feine kurvte Waaren be- - . ' __ • ^Hrkungen zur Abtheilung TS. gn ', , Waaren der Tarifposten 58, b); 60, g); tonne,! 64’ d); Gö’ dJ; 07’ J); ß8i.63> c); T(! dem y "'"dt als kurze Waaren gemeinste, (mit Full,. 4(>^e 10 " U> /1. für den Cenlner) und in den nun U' l,fnalen aus dem freien Verkehre der l.etzte-%u ll,^9eränmt sind, werden ihnen jedoch nur dann teil, wenn sie unter der turifmässigen Benen-7> Verklärt werden, unter welcher sie in diesem yr erscheinen, oher ■l"!l'rsl)‘olwaaren bleiben der Tarifpost, wel-9ere'h'e *krer Beschaffenheit nach angehören, ein-ooht i auck wenn sie mit Webe- und Wirkwaaren, odlc, aaecht vergoldeten oder versilberten un-lfUr 1 Italien, oder ähnlichen nicht zu den feinsten #intlen Waaren gehörigen Gegenständen verbunden . ä i ■ j t ■ ■ \ ..i'. - Vy Rheinische Produkte, Fach-, Fetl- ' und Zündwaaren, ! a) iMt'odnkte und Warhsvaarem )/: “''"'‘Waaren, zubereilete, als: Elijrire, hatwerge *ter Uillen, Pulver, künstliche Balsame, Pflu--Hv ton, Tincturen; itledicinal-Essige, -llonige eini"‘e’ Uonserren, Pasten, Sahen, in soweit nic.h gehör ’*er dre‘ letzteren zu den feinen Esswuaren ditr /">' "Ue in Kapseln eingehiillte Arzen eien, alle »ich ,Glre Ulii/uelten, Umschläge und dergleichen färb " .drae,,eimittel ankündigende Essenzen, llaar-äth 'J ' U.vtracle, dann Chloroform, Schwefel-,r’ elithridat oder Therials, Viehmilhridat . . . Unis n.erkun9 !* Kommen diese Gegenstände ii nöch s*Hn9en vor, welche ihrer Beschaffenhei ui,, , fen kurzen Waaren gehören, so unterlieget Anm ^°Ue als Parfümeriewaaren. Wen,, nRrk 11 "9 Arzeneiwaaren, zubereilete fand tnerie Ä"’ n<"‘* Anmerkung 1 dem Zolle als Parfii-be,li„"!"". en unterliegen), sind nur Apothekern un-fen ’t e,n®wführen erlaubt; Privatpersonen bednr-des n ' Erlaubniss der obersten Itledicinalbehördi oonlandes oder Kreises ihres Wohnsitzes; kleini 1 Ctr. netto 15 > - 16 in Kisten uni. \ Fässern, j 9 in Körben, f 6 in Ballen. //. 11. 1 Ctr. sporco • • / Ctr. sporco 15 Število razdelkov 77 Ime reči s sabo imajo ali ki jih pomejni stanovavci z recepti znanih zdravnikov iz sosednih Ickarnic jemljejo, niso podveržcnc tej utcsnjavi. b) lim (ribji Hm, lim iz rogov, usnja), pridelki iz mo-čica ali štirkc (štopa za lase, štirka, klej, leogoini, nadomestila gume), černila (iz saj in oglja vsake bažc, razun košenega oglja, kakor tudi prah iz oglja, kn jigotiskarsko in frankfurtsko čcrnilo) in černa kolomaz . . ......................................... Opomba I. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodnc kupčije.......................................... Opomba 2. Košeno oglje (spodium) je pod št. 80, d) uvcrsteno med izvcržkc ali odpadke. c) mineralne vode, umetno narejene ......................... d) kemijski izdelki in barve, lične, kakor: voda češnjevega lorberja, pripravki ali preparati živega srebra, potem vse tinte, Arneži, laki, loši politure, lepotice, tuši, čertavno oglje, svinčniki, pasteli in rodeči čertniki, einober, vse barve v školjkah, pastah in skrinjcali,........................................... Opomba 1. Če so te reči v zavitkih, ki po svoji kakovosti spadajo med drobno robo, so podveržcnc colu zavitka. Opomba 2. Svinčniki in rodeči čertniki čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije................. Opomba 3. Z lepoticami v posodah ne čez '/4 avstr, bokala deržečih, ali navlečenimi na piskerce ali papir, je ravnati kakor z dišavami. Opomba 4. 11 e 1 o lepotica (belilo), če bi se imela po opombi 3 tudi kakor dišava zacolovati, sc ne sme uvažati kakor le na posebno dovoljenje najvišje zdravstvene oblastnije v kronovini ali kresil". e) kemijski pridelki in izdelki, ne posebej imenovani (ne v družili razdelkih zapopadeni). Zlasti spadajo sem Ognjodelskc reči, umetno narejene droži, limic za nbertnijsko rabo in izdelki iz njega, kadilne svečice, vošila za čevlje, pečatni vosek, barvani vosek, sok od limon v Aaškali........................................ Sveče in mjfla (žajfe, saponi): a) vošenc sveče, vošenc bakle, voskovniki................. b) sveče iz stearina in kitovega možga, in izdelki iz masti ne posebej imenovane................................ Opomba k a) in b). Vse imenovane sveče čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije . . . . c) lojene sveče........................ d) smolnate bakle ................. c) mjilo, navadno, t. j. ne dišavno f) mjilo, fino, t. j. dišavno . . . . Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja 1 cent gr. v. 1 cent č. V. 1 cent gr. v. I cent č. v. Zne- sek cola fl. k. 45 prosti 30 15 30 30 45 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Iti v skrinjah \ sodih, 9 v koših, 6 v balah. I Iti v skrinjah sodih. 9 v koših, ti v balah. j 13 v skrinjah ' sodih, ’ 9 v koših, 6 v balah. Colnije. pri ktc-rili sc more blago zaeolati Za izvožnjo Merilo zneo- lova- nja V. II. 1 cent gr. v. Zne- sek cola A. kr. Čolni je, kter se mo re bla go za colo vati Abth eitu ngen 11 Benennung der Gegenstände mitrT' tPe^c^ie Reisende zum eigenen Gebrauehe tan / 1 °^er Ktränzbewohner gegen Recepte be- um r ^er®*e aus benachbarten Apotheken holen, h'J i,,!'r‘‘egen dieser Beschränkung nicht. dulT R°rn-, Lederleim), Kraftmelitpro- - R f"aarpuder, Stärke, Kleister, Rappe, Leo-K0l',ne’ (’Mnmisurrogate), Schwärzen ( Russ und ch J f*feKtoar% aller Art, mit Ausnahme der Kno-Uud '/• ’ to,e auch Kohlenpulver, Buchdrucker- sehu,,, ran*tfur,er Schwärze) und Wagenschmiere, ver ’’ e r * " "9 I- Veber die Gränzen gegen die Zoll-otnsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren l" nJnerkung 2. Knochenkohle (Spodium), ist «II- c) er Rost SO, d), den Abfällen eingereiht. d) ( 'ner«ltvässer, künstliche........................... Kir'.".nC*lr Produkte und Farbwaaren, feine, als: qH*’,.,."rbccrwasser, Quecksilber - Präparate, dann Tos ,nlen' Firnisse, hacke, Polituren, Schminken, Stift R(’isskohlen, Bleistifte, l’astell- und Rolh- J^innober, alle Farben in Muscheln, Pasten Mnd Kästchen.......................................... (j n,n?rkung 1. Kommen diese Gegenstände in na*Lc Kessungen vor, welche ihrer Beschaffenheit ‘ *** den kurzen Waaren gehören, so unterliegen , m Zolle der Cmschliessung. Gr-n,nerkung 2. Blei- und Rothstifte über die 9esen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der Letaleren................................ nid /*e1 kun g S. Schminken in Behältnissen von oder n%e*l.r a^s */t österr. Mass, oder auf Tiegel *•'< beh'^r 9e*tr'clien’ s'nd "l* Parfämeriewaaren sie >>m,'rkung 4. Schminke, weisse (auch wenn äand"^ Anmerkung II als Parfümeriewaare zu belin ‘xt), ist nur gegen besondere Bewil-lund ”S rfer obersten Medicinalbehörde des Kron-ej ql e* "der Kreises einzuführen erlaubt. hen Produkte und Fabrikate, nicht besonders lndl"n,e fnicht in anderen Abllieilungen enthaltene). fl ‘ändere gehören hierher: Feuerwerkskörper Ui, fö, künstliche, Gallerten zum Gewerbsgebrauche oorikate aus denselben, Räucherkerzchen, Schuhin i,-/6’ Siegellack, Wachs, gefärbtes, Limoniensaft r laschen...................................# . . . . a) ,Und Reifen: stock n (Wachslichte), Wachs fackeln, Wachs- 6J Stcar,„............................................... nicht i ~ und Wallrathkerzen, und Fettfabrikate besonders benannte............................. ten n.,m(‘rkungen zu a) und b). Alle die genann staal er*en über die Gränzen gegen die 'Zollvereins cj /• uus dem freien Verkehre der letzteren . . . n*ehliltkerzen (Talglichte) . .......................... *0 Peohfackeln........................................ e'/*> gemeine, d. i. nicht parfümirte............ e‘(e> feine, d. ,. parfümirte.................... I Ctr. sporco I Ctr. netto Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung 1 Ctr sporco 1 Ctr. netto Zoll- fl. kr. 45 frei 30 15 30 30 45 Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann 11. II. 16 in Kisten und Fässern, 9 in Körben, 6 in Ballen. 16 in Kisten und Fässern, 9 in Körben, 6 in Ballen. 13 in Kisten und Fässern, 9 in Körben, 6 in Ballen. Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Müsset ab der Verzollung I Ctr. sporco Zoll- betrag fl.\ kr Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann ,Bassstab der Verzollung NI kr 1 Ctr sporco 15 15 15 15 15 6 15 16 Število razdelkov I 111 c o i Za uvožnjo Merilo zaeo-lova-11 j a Zne- sek cola n. k. 78 79 Opombe k postavka e) in f). 1. Oljnato mjilo, ne dišavno, v Benetkah, '1'erstu in Heki narejeno, se pod predpisanimi pogoji pripuša za polovico tarifnih colov. 2. Mjilo, v posodah, ki po svoji kakovosti spada med lično blago iz usnja in gume, med najlič-nišo lončenino ali med drobno robo, je prišteto dišavam. Metila: a) proste, kakor: žvcplenice in žvepleni klinčiki, po-dergnice, prižigala] in nctilne flašice, klinčiki, lunte Opomba. Čez meje proti čolni zvezi iz njene slobodne kupčije..................................... b) strelne kapice iz bakra.............................. c) smodnik ali strelni prah (purfel).................... Opomba, Sc sme samo pod obstoječimi pogoji v deržavo uvažati ali skozi njo prevažati. d) pokavna kislina, pokavno zlalo, pokava» srebro, pokavno živo srebro, strelni bombaž, in vse ne posebej imenovane raznesite stvari................... . Opomba. Zavoljo varnosti prepovedano uvažali in prevažati. XXI. Slovstvene in umetnijske reči. Slovstvene (literarne) in umetnijske reči: a) bukve, karte (znanstvene), muzikalne reči............ b) podobšine (pildi) na papirju, t. j. bakrorezi in je-klorezi, kamnotisi, lesorezi itd., tudi pole s podobami ................................................... 1 cent č. v. proste 50 25 Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnijc, pri kte- Merilo rih sc zaco- more lova- blago nja zacolati 20 v skrinjah in sodih. j 16 v sodih in skri-I njah. 13 v sodih. ( 16 v sodih in skri- 250 . . . . — ■■■-■ njah. Opomba 1. Bukve, karte (znanstvene), muzikalne roči in podobšine na papirju, tudi Černe ali pisane navadne pole s podobami, če so te reči založene in natisnjene v nemških colnozvcznih deržavah, čez meje proti čolni deržavi iz nje slobodne kupčije, kakor tudi neprodane nazaj poslane reči te baže, v čolni okolji založene in natisnjene in od založnika samega poslane............................................ Opomba 2. Vezane knjige, kterih vozila imajo na sebi zapone ali olepšave med drobno robo spadajoče, se zacolujejo za drobno robo. Opomba 3. 8 bukvami, ki imajo podobšine, se ravna tikrat kakor z bukvami, če so podobšine k bukvam privezane, prišite ali vložene in k bukvam spadajo; v nasprotnem primerleju je pa treba podobe posebej; ali če se ločiti ne dajo, pa celo delo za podobšine na papirju zneolovati. Opomba 4. Pri »vožnji kolcndrov ali pratik, časnikov in naznanil je treba spolnovati veljavne štempeljske in kontrolne predpise; te reči se morajo posebej povedati in sicer po čisti teži, kakor tudi po številu posamnih kosov. 30 proste 13 v sodih in skrinjah . 6 v koših, 4 v balah. Za izvožnjo Zne- sek cola n. i kr. Colni- je. pri kterih se more bla-2*0 za* colo-vati Za f \ vofJi Meril» zaco' lov»' »j» 1 cent gr. v. V. I. cent j •r. V' A AfA eifunffett ®e«e nnung det' (iegenstiinde Für die Einfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. | kr. Tara-Abzüge in Percenlen des Ilohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung stattha-ben kann An « m er kun ge n zu den Posten e) und f). * felseife, nicht parfiimirle, zu Venedig, Trii riest Fiume erzeugte, wird unter den vorgeschriebe-®f* Bedingungen gegen die llälfte der tarifmässigen exitze eingelassen. • Seife, in Behältnissen, die ihrer Beschaffenheit ach zu den feinen Ijeder- und Gummi-, feinsten ion — oder zu den kurzen Waaren gehören, sind tiij’ff Barfümeriewaaren eingereiht. ZH*u,aaren: n^s : Scliwefelfädcn und Schwtfelhöfochen, . Whölzchen, lleibfidibus und rA und flaschen, Zünd- elzclien, Lunten.................................. Anmerkung, lieber die Gränzen gegen die Zotl-ercinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren ^ Kupferzü ndhütrhen 0 BoMesspulver Anmerkung. Darf nur unter den bestehenden rtj .. ''"jungen ein- und durchgeführl werden. ^«flsäure, Knallgold. Knallsilber, Knallquecksilber, Sch '\essbaumwolle, und ulle nicht besonders benannte explodirende Stoffe Anmerkung. Aus Sicherheitsrücksichten in der ',H- Und Durchfuhr verboten. Literarische und Kunst-Gegenstände. »nrf tiunstgegenstiintle : Bill l,t *J"rhi'r, Karlen (wissenschaftliche), Musikalien » wer „„f papier, Eindrücke, llolzs d. i. Kupfer- und Stahlstiche, —, Holzschnitte u. dgl., auch Bilderbogen . .Anmerkung 1. Bücher, Karlen (wissenschaft-,il!) > Musikalien und Bilder auf Papier, auch Xoarze oder farbige ordinäre. Bilderbogen, soferne ,ese Gegenstände in den deutschen Zoltvereins-"alcn verlegt und gedruckt sind, über die Gränzen l;fjen Aie Zollvereinsstaaten aus dem freien Verzi '*er letzteren eingehend, sowie unverkauft fitckliommende Gegenstände dieser Art, die im ° lgebiele verlegt und gedruckt und vom Verleger selbst versendet sind.................................. bäj‘ et'k ung 2. Gebundene Bücher, deren Rin-e ’nit zu den kurzen Waaren gehörigen Sclilies-I. " oder Verzierungen versehen sind, werden als U'ze Waaren behandelt. Anmerkung H. Iliieher mit Bildern werden n "n. Bücher behandelt, wenn die Bilder dem “7“’ beigebunden, beigeheftet oder eingelegt sind F 'it ~U ^em Buche gehören; im entgegengesetzten ’,e *ind entweder die Bilder gesondert, oder wenn ul ,)näcruu:j nicht zulässig ist, das ganze Werk *Bilder auf Papier zu verzollen. ‘ ninerku n g I. Bei der Einfuhr von Kalendern, ^•‘Ailingen und Ankündigungen sind die bestellenden "tnpel- und Control-Vorschriften zu beobachten; 1 Ctr. netto St, »«*** tyl>en*tände sind gesondert und zwar sowohl c ifflm Ketto- Gewichte wie nach der Stückzahl *« erklären. 5 . frei 50 25 250 30 frei 20 in Kisten und Fässern. \ IG in Fässern / und Kisten. IS in Fässern. \ IG in Fässern I und Kisten. Für die Ausfuhr Mass- s/ab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl-1 kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statt-hahen kann | IS in Kisten und Fässern, G in Körben, I 4 in Ballen. II. I. I Ctr. sporco Für die Durchfuhr Mass- slab der Ver- zol- lung kr. I Ctr. sporco 15 15 15 15 15 15 Število razdelkov Ime r e f I Za uvožnjo Merilo zaco- lova- nja Zne- sek cola fl. k Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte- Merilo rih se zaco- more lova- blago nja zacolati Za izvožnjo Zne- sek cola fl.l kr, Colni-je, pri kterih se more blago za-colo-vati Z» Pre' voZ®i^ Meril» zač»" lova- nja c) malarije, t. j. vsak mal na lesu in nežlahtnih kovinah, nc lakiran, na platnu in kamnu, potem tudi izvirne podobe in risanja na papirju (nc s rezom ali natisom pomnožene).............................................. 1 cent gr. v. Opomba 1. Čez meje proti čolni zvezi iz nje slobodne kupčije.......................................... 80 Opomba 2. Z malarijami na drugih rečeh se ravna kakor z izdelki iz teh reči, n. pr. malanc zagrinjala za okna in odeje kakor natisnjeno blago iz dotične snovc. Zrezane ali pezanc metalne plošč se zacolujejo za ploše. Opomba 3. Če so malarije v svažah ali okvirjih (romih), se svaže, če niso take, da bi padale med lično robo iz usnja in gume, med najličnejšo lončenino ali med drobno robo, prištevajo teži malarije. Pri malarija!» v okvirjih, kteri po svoji kakovosti spadajo med omenjeno blago, se zacolujc polovica teže za malarijo, polovica pa po kakovosti okvirja. XXII. Izveržki ali odpadki. IzveržkS ali odpadki: a) gnojilna sol, t. j. vse solnate zmesi, ki pri kemijskih delih odpadajo, ali na koncu ostajajo in ki se ne dajo za drugo kakor za gnoj porabiti .... 1) Opomba. Da se more kaka reč za gnojilno sol čislati, jo mora najvišja dnarslvena oblastnija (v lom-bardo-beneškem kraljestvu in v vojvodinah Modene in Parme internacionalna komisija v Milan») za tako priznati in odločiti ured, čez kterega je dopušena. otrobi, pleve, preše, moka iz preš in drugi ostanki skuhanih ali iztiskanih (izprašanih) sadežev in se men; hlebci iz. čresla (izlugano čreslo). kri, tekoča in sterdena, žile in kite, gnoj živalski (tudi p o u -drette), ravno tako druge gnojila, namreč: izlu-gani pepel od lesa, pepel od šote, premogov iz. podzemeljskega oglja, apneni pepel, košena pena (ali sladkorjeva zemlja), odpadki od izdelovanja voska, stekleni žolč ali pena, strugovina in žagovina, droži, naravne (t. j. tekoče droži od ola in vina), ostružki ali obrezki od svinca, kotlovinc kositra, zlata in srebra, Čepine od steklene in lončene robe, smeti, glen, pomije, tropine................................ 45 proste V. II. 1 cent gr. v. M. II. 1 c V- c P- Benennung der Gegenstände Für die Einfuhr Mass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. kr. Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung statthaben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Iflass- stali der Ver- zol- lung Zoll- belrag fl. kr. Zollämter, bei denen die Verzollung statl-haben kann Hlass- stab der Ver- zol- lung «J G eniulde, ,1. Gemälde auf Holz und unedlen Hielt a"’ n,r*< lackirt, auf Leinwand und Stein, dann , * Hriginalbilder und Zeichnungen auf Papier '.nicht durch den Stich oder Druck vervielfältigte) . Anmerkung I. Heber die Gränzen gegen die Zoll-e> einsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren Anmerkung ü. Gemälde auf anderen Sto/fen ^ erden wie Arbeiten aus diesen Sto/fen behandelt, ' "■ bemalte Fensterrouleaux und Decken als beguckte IVaaren aus dem belre/fenden Vateriale. entliehene oder geätzte VetallptaUen werden als ‘‘«‘len verzollt. • i 'nnt erkung S. Wenn Gemälde in Rahmen vor-oj'"ncn, so werden die Rahmen, die ihrer Be-latfenheil nach nicht zu den feinen Leder- und u>nmi-, feinsten Thon- oder zu den kurzen Waa-6,1 Schüren, dem Gewichte der Gemälde beigerech-f , Gemälden in Rahmen, die ihrer Beschaf-icnheii nach zu den erwähnten IVaaren gehören, ^."d die eine Ilälfle des Gewichtes als Gemälde, ye tuäere nach der Hescha/fenheit des Rahmens in erZolluug genommen. 1 Clr. sporco «J I) XXII. Abfälle. .?*»*•», d. i. alle salzige Gemenge, welche bei ^■mischen Arbeiten als Abfall oder Rückstand sich geben und keine andere Verwendung als zum H“ger zulassen................................... Anmerkung. Damit irgend ein Stoff als Dung " * Gehandelt werden könne, muss er von der ober-u cinanzbehiirde (in dem lombardisch-venctiani-u t'1 ^'inigreiche und den Uerzoglliümcrn Vodena V A'"r'n"’ v»/i der internationalen Commission in “'/''•d, als solches anerkannt und das Amt, über dies er zuzulassen ist, bestimmt sein, b) , de ''n ' Gelkuchen, Oelkuchenmehl und an- te' elf‘S^Htande von ausgesottenen oder ausgepress-«Us c‘lle,i und Samen; Lohziegel (Lohkuchen, b.nhe). Illut. flüssiges und ringelrockne-p"’ ^ochsen und Sehnen, Dünger, lliierischer (auch adrette) , dessgleichen andere Düngungsmittel, Holz-Asche, Torf-, Steinkolilon-r '' °r" unkohlen-Asche, Kalkäscher, Knochen schäum iun'r ^'.‘''kcr-IirdeJ , Abfalle von der YVaclisberei-!9 (Hifnen-Brdc, Bienenkeule, Rienenrob), Glas-» .f’ Glasschaum, Hobel- und Sägespäne, liefe, Kur ' (d. i. flüssige Hier- und Weinhefe), Blei-, (Hl' ~ Zinngekratz, Gold- und Silberkrälze c/r^atze), Scherben von Glas- und Thonwaaren, l't'eft’ ‘^cll‘«mm - Schlampe, Spühlicht, Treber, . 45 frei H. II. I Clr. sporco 1 Ctr. sporco Število razdelkov Ime reci Za uvožnjo Merilo zaco-lova-n j a Zne- sek cola II. k. Odbitki tare v odstotkih grobe ali debele vage Colnije, pri kte-rih se Merilo zaco- more lova- blago nja zaeolati Za izvožnjo Zne- sek cola fl. I kr. Colni- je, pr' ktcrih sc more blago za-colo-vati Merilo ZftCO' lov»' nj» t o) cunje in drugi odpadki od narcje papirja, t. j. cunje lanene ali pertcnc. bombaževe, Židane in volnene, tudi v močo stavljene (terda ali tekoča papirna masa), makulatura (popisana ali natisnjena); ravno tako stare ribške mreže, stare vcrvi in konopci . . Opomba. Iz Ogerskcga, llervaškega in Slavonskega in hervaško-slavonskc vojaške krajine cunje čez Tcrst in lleko z dopustnicami najvišje dnarstvene gosposke .............................................. d) kosti (t. j. prave kosti, košena moka in košeno oglje [spodium], parklji, noge, rogovi (celi, tudi samo osti in plošč, ali rašpani), odrezleji kož (usnje za lim), odrezki od usnja, staro raztergano usnje v koscih..................................................... Opomba k razredu od odpadkov. Z odpadki ( ki v tarifi niso posebej povedani, se ravna kakor s srovo robo, iz ktere izvirajo, n. p. z odpadki iz slonokosti ali morske pene kakor z neobdelano slonokostjo ali morsko peno, iz bombaževe ali volnene preje, kakor s srovim bombažem ali volno; z odpadki od svilnenih reči se ravna kakor z židnimi odpadki, nepredenimi. I cent gr. v. M. II. 1 cent gr. v. 45 M. l- V. I 1 ce»11 gr. A6//i ei/u tigru Benennung det' tiegenstände Für die Einfuhr Mass- Stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag fl. |ft.\ Tara-Abzüge in Percenten des Rohgewichtes Zollämter, bei denen die Verzollung staltha-ben kann Für die Ausfuhr Für die Durchfuhr Alass- stab der Ver- zol- lung Zoll- betrag \fl\kr. Zollämter, lici denen die Verzollung slalt-liaben kann Papierseidene und Cändern) und andere Abfälle zur "kation, d. leinene, baumwollene, seit.,,,. „„„ "ne Lumpen, auch macerirte (Halbzeug, feste rf' flüssige Papiermasse); Papier - Abschnitzeln dr aV*erspäne), Maculatur (beschriebene und be-1,1 kte) - dessgleichen alte Fischernetze, altes Tun-e'k und ulte Stricke............................. t ‘ "> erkung. Aus Ungarn, Croatien und Sta- ll Jen nnr* ^er kroatisch-slavonischen iHilitargränze ob über Triest und Fiume auf Lizenzen der er*len Finanzbehörde................................ (ü- i- eigentliche Knochen, Knochenmehl ne °chenkohle / Spodium/), Klauen, Ftisse, lliir-0 ,r ('Sowohl ganze, als in Spitzen und Scheiben, dee'' yi'ra'Spl’lt), Haut-Abschnitzel (Leimleder), Le-r~Abschnitzel, alle zerrissene Lederstücke . . Anmerkung zur Classe der Abfälle: #• Abfalle, die im Tarife nicht eigens aufgeführt "< , werden wie die Rohstoffe, uns denen sie ab-ode>men’ behandelt, z. H. Abfälle von Elfenbein gjer Meerschaum, wie rohes Elfenbein oder roher » eri,chauin; von Baumwollen- oder Schafwollgar-Sch W'e ri>be Baum- oder Schafwolle; Flockwolle-, eerwoUe, Tuchtrümmer, Zupfwolle, wie rohe Abi n’ Abfalle von Seidenstoffen werden wie Seiden-lalle, ungesponnene, behandelt. 1 Ctr. sporco ZV. II. 1 Ctr. sporco Mass-stab der Verzollung kr. 45 ZV. 1. II. I. I Ctr. sporco 15 109 ra h ’ 4 • ' ' ■ ‘ - .... * ‘ «vwtw*. Jv«*» • :.J j...«V 111. ü o U 1 a <1 a. -V .iv.'. - III. n H a n &• I iV;! :"V ■ J , i> n., u : i ' • ■ ' 'v- ■”! - . ,,•« , • / ; I ik: fj -»l-Mll ''i'. • •,.11'i. i (■ a , , i leS .V? ..ti .V ................. < -f.>: . Zapopadek. gtr*» 1» I. Preobračavni razkazek.............................. a) metrične teže ali vage j y co]no te-0 b) dunajske teže j II. Preobračavni raška7.ek za žito in sočivje, ki se pove po suhi meri................................................. III. Zaznamek ali spis blaga, na »vožnji cola prostega: A) v kupčii na vse strani . ■ B) edino čez meje proti colnozveznim deržavam iz njih slobodne kupčije.................................................. IV. Zaznamek blaga na izvožnji......................................................colu podveržencga...................................... ..... . V. Pregled zvez nižjemu colu podveržencga blaga, ki spadajo med lično usnjevino in blago iz gume, najličnise perstcno ali pa drobno robo.................................................................................................................................................................... VI. Zaznamek colnij, kar jih je v čolni okolii, z naznanilom verste. v ktcro spadajo.................................................. 11- li- li« >" me- |2j Inhalt. I fl, . Seite "'tion*. Tabelle................................................................................................................................................... 111 a) des metrischen Gewichtes 1 in Ysnllneirtichl f 112 II. , 0 des Wiener Gewichtes { X°ll9™icht ) lll. Uc°n*-Tube Ile für Getreide und llülsen fruchte, jie nach dem llohlmass erklärt werden...................................................... 113 e‘chniss der in der Einfuhr zollfreien Waaren: A) in allen Verkehrsrichtungen............................................................................................................ 114 IK Vtrt ausschliesslich über die Gränzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren..................... 117 K t%chniss der in der Ausfuhr zollpflichtigen Waaren................................................................................................... 120 r**cAf der Verbindungen gering belegter Waaren, welche unter die feinen Leder- und Gummi-, feinsten Thon- oder die h Vtr% kurzen Waaren fallen.......................................................................................................................... 122 e,chniss der im Zollgebiete bestehenden Zollämter, mit Angabe der Kategorie, unter welche sie gehören......................... 123 I. Preobračavni r a z k a z e k (k 8- 9 predgovora). a) Za spreobvačbo metrične vage v col n o vago. Qnintale metrico Čolni cent Qnintale metrico Čolni cent Qnintale metrico ■ Čolni cent Qnintale metrico Čolni 0.31 0.62 0.71 1.42 11 22 0.32 0.64 0.72 1.44 12 24 0.33 0.66 0.73 1.46 13 26 0.34 0.68 0.74 1.48 14 28 0.35 0.70 0.75 1.50 15 30 0.36 0.72 0.76 1.52 16 v 32 0.37 0.74 0.77 1.54 17 34 0.38 0.76 0.78 1.56 18 36 0.39 0.78 (1.79 1.58 19 38 0.40 0.80 0.80 1.60 20 40 0.41 0.82 0.81 1.62 21 42 0.42 0.84 0.82 1.64 22 44 0.43 0.86 0.83 1.66 23 46 0.44 0.88 0.84 1.68 24 48 0.45 0.90 0.85 1.70 25 50 0.46 0.92 0.86 1.72 26 62 0.47 0.94 0.87 1.74 27 54 0.48 0.96 0.88 1.76 28 66 0.49 0.98 0.89 1.78 29 58 0.50 1,— OSO 1.80 30 60 0.51 1.02 0.91 1.82 31 62 0.52 1.04 0.92 1.84 32 64 0.53 1.06 0.93 1.86 33 66 0.54 1.08 0.94 1.88 34 68 0.55 1.10 0.95 1.90 35 70 0.56 1.12 0.96 1.92 36 72 0.57 1.14 0.97 1.94 37 74 0.58 1.16 0.98 1.96 38 76 0.59 1.18 0.99 1.98 39 78 0.60 1.20 40 80 J 0.61 1.22 1 2 41 82 0.62 1.24 2 4 42 84 0.63 1.26 3 6 43 86 0.64 1.28 4 8 44 88 0.65 1.30 5 10 45 90 0.66 1.32 6 12 46 92 0.67 1.34 7 14 47 94 0.68 1.36 8 16 48 96 98 0.69 1.38 9 18 49 0.70 1.40 10 20 50 100 ccf>t 0.00025 0.0005 0.001 0.002 0.003 0.004 0.005 0.006 0.007 0.008 0.009 0.01 0.02 0.03 0.04 0.05 0.06 0.07 0.08 0.09 0.10 0.11 0.12 0.13 0.14 0.15 0.16 0.17 0.18 0.19 0.20 0.21 0.22 0.23 0.24 0.25 0.26 0.27 0.28 0.29 0.30 0.0005 0.001 0.002 0.004 0.006 0.008 0.010 0.012 0.014 0.016 0.018 0.02 0.04 0.06 0.08 0.10 0.12 0.14 0.16 0.18 0.20 0.22 0.24 0.26 0.28 0.30 0.32 0.34 0.36 0.38 0.40 0.42 0.44 0.46 0-48 0.50 0.52 0.54 0.56 0.58 0.60 R e duet ion s -Tab el le f»tt S. 9 der Vorerinnerung). a) Zur Verwandlung des metrischen Gewichtes in Zollgewicht. JIV i Quinta metrieo <>■00025 0-0005 0.001 0.002 l'-oo.-t 0.0 04 0-005 0.006 0-007 «OOS 0.009 O.Ol 0.02 O.O.i 0.0 t 0.05 O.Or, 0.07 «■OS 0.09 O-IO 0.11 0.12 o.ia 0.14 0.15 0.16 0.17 0.1$ 0.19 0.20 0.2 t 0.22 0.2a 0.24 0.25 0.26 0.27 0-28 0.29 0.00 Zoll-CeiUner 0.000.5 O.OOI 0.002 0.004 0006 0.008 0.010 0,012 0.014 0.016 0.018 0.02 0.04 0.06 0.08 O.IO 0.12 0.14 0.16 0.18 0.20 0.22 0.24 0.26 0.28 0.80 0.82 0.84 0.86 0.88 0.40 0.42 0.44 0.46 0.48 0.50 0.52 0.54 0.56 0.58 0.60 Quintale metrieo ZoU-Centiier 0.81 0.82 fiJS 0.84 0.85 0.36 0.37 0.38 0.39 0.40 0.62 0.64 0.66 0.68 0.70 0.72 0.74 0.76 0.78 '0.80 0.41 0.42 0.43 '0:44 0.45 0.46 0:47 0:48 0:49 0.50 0.82 0.84 0.86 ‘0.88 0.90 0.92 0.94 0.96 0.98 0.51 0.52 0.53 0.51 0.55 0.56 0:47 0.48 0.59 0.60 0.61 0.62 0.63 0.64 0.65 0.66 0.67 0.68 0.69 0.70 1.02 1.04 1.06 1.08 1.10 1.12 1.14 1.16 1.18 1.20 1.22 1.24 1.26 1.28 1.30 1.32 1.34 1.36 1.38 1.40 Quintule metrieo Zoll-Centner 0.71 0.72 0 73 0.74 0.75 0.76 0.7V 0.78 0.79 0.80 0.81 0.82 0.83 0.84 0.85 0.86 0.87 0.88 0.90 0.91 0.92 g.93 .94 0.95 0.96 0.97 0.98 0.99 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 1.42 1.44 1.46 ‘1.48 1.50 1.52 154 1.56 1.58 '1.60 1.62 1.64 1.66 1.68 1.70 1.72 174 1.76 1.78 '1.80 1.82 1414 1.86 '1.88 1.90 1.92 1.94 1.96 1.98 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 Quintale metrieo 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 ir> 27 28 29 30 31 32 38 34 35 86 87 88 39 40 41 42 48 44 45 46 47 48 49 50 Zoll-Centner 22 24 26 28 SO 32 34 36 ■38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70 72 74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94 96 98 100 | b) Za spreobračbo dunajske vage v colno vago. Dunajska vaga lotov Čolni cent Dunajska vaga funtov ali liber Čolni cent Dunajska vaga funtov ali liber Čolni cent Dunajska vaga funtov ali liber Čolni h 3 4 » 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 0.00018 0.00035 0.00053 0.0007 0.0011 0.0014 0.0018 0.0021 0.0025 0.0028 0.0031 0.0035 0.0039 0.0042 0.0046 0.0019 0.0053 0,0056 0.0060 0.0063 0.0067 0.0070 0.0074 0.0077 0.0081 0.0084 0.0088 0.0091 0.0095 0.0098 0.0102 0.0105 0.0109 0.0112 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 0.011 0.022 0.034 0.045 0.056 0.067 0.078 0.090 0.101 0.112 0.123 0.134 0.146 0.157 0.168 0.179 0.190 0.202 0.213 0.224 0.235 0.246 0.258 0.269 0.280 0.291 0.302 0.314 0.325 0.336 0.347 0.358 0.370 0.381 0.392 0.403 0.414 0.426 0.437 0.448 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 0.459 0.470 0.482 0.493 0.504 0.515 0.526 0.538 0.549 0.560 0.571 0.582 0.594 0.605 0.616 0 627 0.638 0.659 0.661 0.672 0.683 0.694 0.706 0.717 0.728 0.739 0.750 0.762 O 773 0.784 0.795 0.806 0.818 0.829 0.840 0.851 0.862 0.874 0.885 0.896 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 - 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 -) Zur Verwandlung des Wiener Gewichtes in Zollgewicht. ,efler G'wicht Wiener Gewicht Wiener Gewicht Wiener Gewicht Zoll-Centner Zoll-Centner Zoll-Centner Zoll-Centner Pfund l'fund Pfund 0.00018 1 0.011 41 0.459 81 0.907 0.00035 2 0.022 42 0.470 82 0.918 0.00053 3 0.034 43 0.482 83 0.929 0.0007 4 0.045 44 0.493 84 0.941 0.0011 5 0.056 45 0.504 85 0.952 0.0014 6 0.067 46 0.515 86 0.963 0.0018 7 0.078 47 0.526 87 0.974 0.0021 8 0.090 48 0-538 88 0.986 0.0025 9 0.101 49 0.549 89 0.997 0.0028 10 0.112 50 0.560 90 1.008 0.0031 0.0035 0.0039 0.0042 11 0.123 51 0.571 91 1.019 0.0046 . 12 0.134 52 0.582 92 1.030 0.0049 13 0.146 53 0.594 93 1.042 0.0053 14 0.157 54 0.605 94 1.053 0.0056 15 0.168 0.179 55 0.616 95 1.064 0.0060 16 56 0.627 96 1.075 0.0063 17 0.190 57 0.638 97 1.086 0.0067 18 0.202 58 0.659 98 1.098 0.0070 19 0.213 ' 59 0.661 99 1.109 0.0074 20 0.224 60 0.672 100 1.120 0.0077 0.0081 i ,' , > 0.0084 0.0088 0.683 0.0091 21 0.235 61 0.0095 22 0.246 62 0.694 0.0098 23 0.258 63 0.706 0.0102 24 0.269 64 * 0.717 0.0105 25 0.280 65 0.728! ■ > > 0.0109 26 0.291 66 0.739 0.0112 27 0.302 67 0.750 28 0.314 68 0.762 . 29 0.325 69 0.773 . \ 30 0.336 70 0.784 ' • ' 31 0.347 71 0.795 •. i 32 0.358 72 0.806 . - - i 33 0.370 73 0.818 > 34 0.381 74 0.829 35 0.392 75 0.840 36 0.403 76 0.851 • - 37 0.414 77 0.862 38 0.426 78 0.874 . • 1 I 39 0.437 79 0.885 1 s' i l 40 i ' t 0.448 80 0.896 % h 8 4 5 6 7 8 9 JO 11 13 IS 14 15 16 17 iS 19 30 31 33 33 34 35 36 37 3S 39 30 8/ 33 tv v II. ir— ft» _x. Preobracavni razkazek ■ za žito in sočivje, ki se pove po suhi ali posodili meri .v ti. P p i znese 1 d. av. vagan s o mm» 11 čolnih funtov < 1. ječmenu, ltakor je pridelan - - - na debelo mletem, in sladu . /. sorcici in prosu ajdi . turšici ... rezi . Sezamu piru ali špclti v plevah „ brez plev.................. pšenici........................ 2. bobu, faiolu ali čičerci grahu in leči...................... grahorju........................ 70 60 50 80 70 70 80 80 70 90 90 100 90 80 > - U m •■tv.. . IVtiA) //. Re dueti o ns - Tabelle • % ... 1 0 < , /tar Getreide und Hülsen fruchte, die nach dem Hohlmass erklärt werden. Mt e i ^ Cer«<-, r„/t..................................... '________ U"j, 9e»chrotet, «iirf ...................................... 2"'"^nndnivsc ----- ---- -- --- -- K'‘kuruts ' ' ' ..................... ^a9gen . . ..................................... mit Hülsen . * ........ ....................... ohne, " ............................................. lohnen f p > Fisolen oder Zisern ............................. Zl«H "tu nsen ..,............................................ n,cken 1’ macht 1 n. ü. Meisen macht 1 Somma meinen Zotlpfunde TO 114 60 98 50 8t SO 180 70 114 TO 114 SO ISO SO ISO TO 114 90 146 90 146 too 161 90 146 SO ISO • • A • 111. Zaznamek ali spis blaga, ki je sistematični tarifi za cola prosto izrečeno. (k. 8 21. št. 4. predgovora). ,Y A. Z a z ai a in e li . - v i*no. 1 blaga, ki je v sistematični tarifi pri uvožnji in deloma tudi pri prevožnji na vse strani za cola prosto i'/rece (Prostost cola je v sistematični tarifi naznanjena s tem., da v dotičnem predelku ni nastavljen nikak col.) Čolne tarife Štev. po raz- delek posta- vek 1 9 a 2 13 b c j - d « | ‘ \. A. Ime blaga N a uvoz- nj' l*overtnina (t. j. zelonjava in zelje, krompir in repa. korenine za jed, gobe. tudi gomolike, česen, čebula, tudi cvetna in morska čebulica, frišne broščeve korenine in ne posušena cikorja) in sntlje (kakor: jabolka, marelice, krnske, rihiz, češnje, buče, melone, mi-rabote, nešpeljni, breskve, češpe, kutine, tcrnolice, ostrožniec, potem vsake sorte jagode pogojzdne, n. pr. češminovc, robidnice, jagode, borovnice), frišna ..................... Bliistlinr in rastlinski tleli, namreč: murbino perje ............................... . ,» brinove jagode, podzemeljski orehi, žir, divji kostanj, trava, seno, seneno merve ali semena, rezaniea, slama, listje za steljo, iglice in češarki hodjenja, ličje, srovo bičje, lišaji, mah. goba za ogenj, srovo zeljše za pičo, resje, stebla in peresca borovničja, sirkove stebla (saggina), kolinež, srov, terstike, berda, preslica; žito v snopih, sočivje v steblu in stročji, drevesa, germiči, torte, sadike, mladike za p 110sajenje , tudi živo rastlin ;e v loncih ali dežkah; frišne cvetlice in p e rje (razun murbinega), tudi popike; lan in konoplike, sušene, nesušene, v steblih in povezkih . .............. gladcž.................................................................. prosta prosto prc- vožnji prosta Opomba p roste prost proste prost i> | «f ///. ■.j-.'. ; * ' . • I erzeich n iss der im systematischen Tarif a/s zollfrei bezeichnelen Waaren, (Zu L. 2/, Z. 4, der Vorerinnerung.) | > : .;jh- der H« Ve r x ei c h n i s s Eier, Milch (auch geronnene. Rahm und Topfen) . .................... Hots, und zwar : Werkholz aussereur opäisdies (in Blöcken, Brettern und Pfosten) - ■ ' r-, , Hohlen und Torf: Holzkohlen, Torf und Torfkohlen (.................................... Steinkohlen (auch Braunkohlen) , . . . ........................... Hrechsler und Schnitsstoffe, und zwar: Thierzähne, Schildpatt, Meerschaum, Muschelschalen (auch Perlmutter), Wallfischbarten (Fischbein, rohes), Stahlrohr, ungespalten und ungeheizt, Stöcke und Röhre, edlere (d. i. alle mit Ausnahme des Schilf- und Stuhlrohres), Cocosnussschalen, Are.ka - und Slein-nüsse . ......................................I . -............ . . Mineralien, und zwar: Sle.ine, rohe, d. i. unbehauen und behauen, auch in Platten, doch nicht geschliffen und nicht polirt, z. B. Bruch-, Kalk-, Schiefer-, Mauer-, Mühlsteine (ohne und mit eisernen Reifen). grobe Schleif- und Wetzsteine, Tufstein, Bimsstein, rohe Granit- und Marmorblöcke u. dgl., Bach- und Mauerziegel, Schlacken, Sand (mit Ausnahme des farbigen Streusandes), Kalk und Gyps, ungebrannt und gebrannt, Amianth und Asbest; Erden, nicht besonders benannte, weder gemahlen noch geschlemmt; dann Puzzuolan - und Sunlorin-Erde (auch Cement und Trass), Mergel, Lehm, gemeiner Ziegel- und Töpferthon, Trippei. Talk- und Walker - Erde (alle diese Erden auch gemahlen und geschlemmt), Garten- und Moor-Erde, Wasser und Eis . . . ...................................................... frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei frei •, i ! '• frei frei Thönernc urainrihren sind den Ziegeln gleichge-halten nach Anmerkung zur Abtheilung 67, Thon-waaren. r frei Čolne tarife N a oi »M « >< ■ razdelek posta- vek ' .jrv/- . Ime blaga uvož- nji pre- vožnji 0 p o m • - , b 1 , • * * J Holus (pečatna, rudeča perst), manganez, barvene peruti, rumene, zelene, rudečc. grafit (svinčnik, čcrtnik), kreda, neobdelana (ncrezana), okar, šmerilj v koscih. plavik in težki špat (somlet in nesomlet), umbra, bele persti za pipe in druge persti za narejo belopcrstno robe ali porcelana, tako imenovane kclhajmcrskc plošč in litogralljski (kamnopisni) kamni (z obrisi in brez njih) prosti prosti r> ; • ■,« ' • 11 34 — Ilnrvilu in ntrojll», namreč: • a barvin les v čokih, barvne korenine, navadne, »omlete in nesomlete (kakor: prava in neprava alkana, kurktime, češminove korenine in bel pljučnikov koren), bablali, dividivi, katešu (kasu, j «panska perut), kvorcitron (skorja hrasta, quere us n igr a), roj ali rojevina . . . proste ■ proste ' \ b strojarsko čreslo in strojarsko lubje (t. j. brezovo, hrastov», smerekovo jelovo, divje-kostanjevo, brestovo, verbje) ' proste t • * * c želodi in želodove lup inc (v a 11 o n e a) . jezice. tudi jezična moka. šiške . proste — / . : 12 35 a Minula, navadna (kakor: bela, rumena in černa. od jelovinc) klej (tudi premogov klej in doggert), pegla ali kolofon, asfalt in druge zemeline smole x v proste proste • M . 13 37 — ' hemijske pomorne «nove, namreč: ' a žveplo (v koscih in drugih ali štanžicah, tudi žvepleni cvet); kisli-solitär (solitrokisli n at run) prosto prost b notašeli ali luo-asta sol t tudi druiri nnizluiraiii nenet od tesat . c vinski kamen, srov (t. j. nečišen in ne vleden ali kristaliziran) prost - . 14 38 — ■tuile, t. j. minerali. iz kterih se kovine na debelo po rudozdelsko dobivajo: .'k v, V, a svinčena ruda (t. j. žvepleni svinc. alkifu). galmaj (kal amina) in druge cinkove rude, železne, bakrene in kositarne rude proste proste proste b zlate in sreberne kepe (kosci) . , . . . . . "N c kobaltove in niklevc rude in zmesi proste # ■ * . •« 15 44 — , ‘ < < , . * liovlne, žlniitne (neobdelane, ali v odpadkih in kakor penezi): " r' a zlato , t. j. neobdelano , v grudah, d rogi h, plošah , zornih, prahu, paga-mentih (drogi z bakrom zmešani), zlata, neizžgana starina prosto prosto b srebro, t. j. neobdelano v grudah, plosah in drogih. pagamentih, sre-berna. neizžgana starina prosto prosto d dna rji (tekoči, kakor vsi penezi za ogled in spomin) iz žlahtnih kovin . prosti prosti ■ 16 45 a ) Bombni, neobdelan in v odpadkih prost - 17 47 a Volna (neobdelana Kldnl kokoni (k tudi grebenana in v odpadkih) . prosto prosti prosta 18 48 a avalirji) . , . i : „ ■tv ■ v,- J*ost-IVf'. r» u u '6 ir is Zollti irift- g*1" "" "-->>! 1 ■ In der Abhei- lung 1*0111 llenennunf/ eter Haare Ein- fuhr Durch- fuhr Anmerkung 4 < Bolus (auch Siegel-Erde), Braunstein, Farben-Erde, gelbe, grüne, rollte, Graphit (Wasserblei, Beissblei), Kreide, rohe (angeschnitten), Ocker, Schmirgel in Stücken, Fluss- und Schwerspath (gemahlen und ungemahlen), Umbra, tceisse Pfeifen- und andere Erden zur Erzeugung von Steingut oder Porzellan, sogenannte Kehlheimerplalten und frei frei m —", !'arh- und fi/irhesteeffe, und ztrar: « Farbhiilzer in Blöcken, Farbwurzeln, gemeine, gemahlen und ungemahlen (als: echte und falsche Alkanna, Curcuma, Berberitzen- und tceisse Seeblumen- Wurzeln), Bablah , Diridiri, Catechou (Cachou, japa- frei frei frei frei '■ . 4 Gärbeltthe und Gärberinde (d. i. von Birken, Eichen, Fichten, Tannen, frei f e Eicheln, Eichelhülsen (Vallonea), Knoppern (Eckerdoppern), auch Knop- us a iUat'z, gemeines (als: treisses, gelbes, schwarzes, von Nadelnhölzern), Theer (auch Steinkohlentheer und Baggert), Kolophonium , Asphalt und andere Erdharze, Bergpech, Bergtheer frei ' sr — f'hemitche MlilfsstofPe, und zwar: ' t a Schwefel (in Stücken und Stangen, auch Schwefethlüthe); Chili-Salpeter frei frei frei 4 |' , c / ! > - »8 ~T t'.t'ze (d. i. solche Mineralien, aus denen Metalle in Grossem auf hüttenmännischem Wege gewonnen werden : • : - a Bleierz (d. i. Bleiglanz. Alguifoux), Galmei, und andere Zink-Erze, Eisen-, Kupfer- und Zinn-Erze . . . frei frei frei frei 4 c 44 Nietn Ile, edle (roh, oder in Abfällen und als Münzen): e Gold, d. i. rohes, in Klumpen, Barren. Platten, Körnern, Staub, Paga-menten (Barren mit Kupfer vermischt), altes gebrochenes und ans- ‘ • frei frei frei frei frei ' • 4 Silber, d. i. rohes in Klumpen, Platten und Barren, Pagamenten . altes frei frei ■ - ■ d Münzen (alle currenten. wie auch alle Schau - und Denkmünzen) aus - 4S a 4r a frei 48 a frei i 19 Colnc tarife raz- delek 80 posta- vek b' Ime b 1 a k a Na uvoz- nji OdpartKi: gnojilna sol, t. j. vse solnnlc zmesi, ki pri kemijskih delili odpadajo, ali na koncu ostajajo in ki se ne dajo za drugo kakor za gnoj porabiti otrobi. pleve, preše, moka iz preš in drugi ostanki skuhanih ali iztiska-nih (izprešanih) sadežev in semen; hlebci iz čresla (izlugano čreslo), kri, tekoča in sterdena, žile in kite. gnoj živalski (tudi p o u d rette), ravno tako druge gnojila, namreč: izlugani pepel od lesa, pepel od šote. premogov iz podzemeljskega oglja, apneni pepel, košena pena (ali sladkorjeva zemlja), odpadki od izdelovanja voska, stekleni žolč ali pena, strugovina in žagovina, droži, naravne (t. j. tekoče droži ola in vina), ostružki ali obrezki od svinca, kotlovinc kositra, zlata in srebra, Čepine od steklene in lončene robe. smeti, glen, pomije, tropine . . .................................................. cunje in drugi odpadki od nareje papirja, t. j. cunje lanene ali pertene, bombaževe, Židane in volnene, tudi v močo stavljene (terda ali tekoča papirna mftsa), makulatura (popisana ali natisnjena); ravno tako stare ribške. mreže, stare vprvi in konopci . .................................... kosti. (t. j. prave kosti, košena moka in košeno oglje [spodiiim], parklji, noge. rogovi (celi, tudi samo osti in pleše, ali rašpani), odrezleji kož (usnje za lim), odrezki od usnja, staro raztergano usnje v koscih i i At1 [ . IS • V '- V • . Itull prosta proste prosti proste .. *V pre- vožnji prosta proste • j - v>x Opomba Da sc mora .MM j« za gnojilno sol c,*atv> mora najvišja dn*,..be' oblastnija (v loniba' ^ v0j. neškem kraljestvu inparnic vodinah Modene 'n v internacionalna kom1® ,(i Milanu) za tako P |.({« in odločiti urod, *e rega je dopušena. t 1 > : i j- t J- ‘ j ,v | ,, I ; ' r -1 't l '■'S ' d > x 4v'v Opomba, Rečem. na vse strani cola prostim so tudi prištete: 1. morske ribe, frišne, ki so jih domači rikči nalovili in v deželo pripeljali (p o stavek 14, a, opomba 2). 2. Bukve, karte (znanstvene), muzikalne reči, podobšine na papirju, tudi Černe in pisane proste pole s podobami, bi 6 okolii založene in natisnjene in od založniga samega poslane in neprodane nazaj pridejo (postavek 79, a in b, opomba 1). , 0O1 .im Benennung det' ll'aare In der Ein- fuhr Durch-f’uhr Anmerkung 19 SO -ih fülle : Dungsais, d. i. alle salzige Gemenge, treiche hei chemischen Arbeiten als Abfall oder Rückstand sich ergeben, und keine andere Verwendung als zum Düngen zulassen ............................................ Kleien, Spreu, Oelkuchen, Oelkuchen-Mehl und andere Rückstände von ausgefallenen oder ausgepresslen Früchten und Samen, Lohziegel (Lohkuchen, ausgelaugte Lohe), Blut, flüssiges und eingelrocknctes, Flechsen und Sehnen, Dünger, thierischer (auch Doudretle), desgleichen andere Düngungsmittel, als: uusgi'laugte Holzasche, Torf-, Steinkohlen- und hraunleohleuasehe, Kalkäscher, Knochenschaum (oder Zucker-Eiite), Abfälle von der Wachsbereitung (Dienen-Erde, Uiencnkeute, Bienenrob), Glasgalle, Glasschaum. Hobel- und Sägespänne, Hefe, natürliche (d. i. flüssige Bier- und Weinhefe), Blei-, Kupfer- und Zinngekratz, Gold- und Silberkrätze (Mäuzkrätze), Scherben von Glas- und Thonwaaren, Kehricht, Schlamm, Schlempe, Spülicht, Treber, Trester ................................................ Lumpen (Hadern) und andere Abfälle zur Dapierfabrikation, d. i. leinene, baumwollene, seidene und wollene Lumpen, auch mucerirte (Halbzeug, feste oder flüssige Papiermasse); Dapierabschnitzeln (Papierspäne), iltaculatur (beschriebene und bedruckte), desgleichen alle Fischernetze, ultes Tauwerk und alte Stricke........................... Knochen (d. i. eigentliche Knochen, Knochenmehl und Knochenkohle [Spodiunt]), Klauen, Füsse, Hörner (sowohl ganze als in Spitzen und Scheiben, oder geraspelt). Haut-Abschnitzel (Leimleder), Leder-Abschnitzel, alte zerrissene Lederstueke.................................... ' . ' frei frei frei frei frei Damit irgend ein Stoff als Dungsalz behandelt werden könne, muss er von der obersten Finanzbehörde (im tomburdisch-venetiani-seheu Königreiche und den Herzoglhiimern Modena und Durma von der internationalen Commission in Mailand) als solches anerkannt, und das Amt, über welches er zuzulassen ist, bestimmt sein- frei * i .■4*i r ln ™er kung. Den in alten Verkehrsrichtungen zollfreien Gegenständen sind auch beizuzählen: ilfl y •» „.. »' ’W> /Mffllific, l/l/l» «IUMIIHIO. ' ** yc/M»yc« (»HU CU.I/O/ . I- - -f srnja / An ytbiet liUcher, Karten (wissenschaftliche)> Musikalien, Hilde r auf Papier, auch schwarze und far bitje ordinäre Bilderbogen, die iltlerhuitn #) Viir^e9l und gedruckt und vom Verleger selbst versendet worden sind, und unverkauft zurückkommen (Post 79, a und b, ' ^v&fische, frische, von inländischen Fischern gefangen und eingeführt (Dost 14, a, Anmerkung 2). tuiig ij ... — ^-rirr.TM m Tr ,. -y-■ .r -...ijy. >.^ .- . y-y '■ ~ T[TYl/ ’ ' jW/JT • ,‘V; '* ' '’; * . ' - ' j v r‘,-v0Vl * ,Ar' ...V . - ' . !- / ' •; Zaznamek v . . v. •_ , , jg *j* blaga, ki je v sistematični tarifi izrečeno za v voznine prosto, če se uvaža čez meje proti čolni zvezi lezece slobodne kupčije. . • • . ' . . , , ‘ . **|l >m (Prostost cola je sistematični tarifi naznanjena s tira, da je v predelku uvoznine pristavljeno ,.prostou). Opomba k ta- . J rifnemu a. Ime lilagn Opomba > raz- Pf- ti delku stavku > , >55 1 9 b Pnvertnina, pripravljena (t. j. zelenjava, zelje vsakoršno, krompir in repa, korenine za jed, gobe. posušene, uvenjene, razrezane ali sicer zdrobljene, soljene, v jesih vložene v sodih), potem sadje pripravljeno (t. j. posušeno, uvenjeno, razrezano ali sicer zdrobljeno; brez sladkorja kuhano sadje čežano), tudi orehi, kakor; (laški) orehi in lešniki, zeleni in suhi. 2 10 £ito in sočivje: .. ■ ■ •• . a Pšenica, špelta brez plev. b Sorčica, ajda, proso, turšica, rež, špelta v plevah, bob. grah, leča, grahor, čičerka. o Ječmen, slad, oves. . 3 12 — Moka in mlevnl pridelki (phane, na debelo somletc in olušcnc zorna, pira, kaša ali plianje). ' ' ■ ' . ' - 4 13 e Rastline in rastlinski deli, namreč : Semena za olje, kakor; repno, konopno, laneno in makovo, ogeršica. j f in g Dcteljno seme in druge semena (t. j. ne posebej imenovane za vertno in poljsko setev), gorčično seme, somicta gorčica (ne v mehurjih, flaš-kah ali verčili), aniž in kimel. 5 11 a Ribe, živali v lupinah in drug:« povodne živali, namreč: ribe iz sladke vode, frišne; raki iz rek in potokov, lrišni, polži, bobri. Vidre, žabe. 6 15 — Klavna in vprežna živina, namreč: • ■ * ' { ■, m C, d, e Teleta, ovče, (razna ovnovjf, koze, jagneta, kozlički in prešički. - in g h in i Konji in žrebeta, mule, mezgi in osli. 7 18 v 8 c in d Ronjske žime, pripravljene, in perje za blazine. .• 20 Hčelni panji z medom in voskom. z umorjenimi bčelami ali brez 9 njih. 28 • , . j ' ■ _ • . r , . — Jedila, namreč: a Kruh, navaden (t. j. čemi in beli), tudi kcrliljak in prepečenec za mor- , - b narje. Testovje, t. j. lazanji, in enake, ne pečene močnate reči. 10 29 — Rerva in les, namreč; . ■. '• a in b Derva (t. j. ves neobdelan navaden les v neobsekanih steblih in čokih. ' polenih in porenklih, ki niso dalji od 42 duna skih palcov ali col), tudi drevesne skorje ali lubje, germi. fašine, bekc za plesti, suhljad; les, navaden (evropejski), neobdelan, torej v neobsekanih deblih, > čez 42 dunajskih palcov dolgih, ali v čokih, rantah, kolih itd. in pripravljen, t. j. roba za žago, les za sodarje (doge) in ves drug na debelo izdelan les, razun furnirjev. B. der Verzeichnis» rtl,ren, Welche im systematischen Tarif als ein/uhr-zollfrei angegeben erscheinen, wenn sie über die Gränzen gegen die Zollvereinsstaaten aus dem freien Verkehre der letzteren eingeführt werden. t Zo“fvtiktit ist in ist im systematischen Tarife dadurch ersichtlich gemacht, dass in der Rubrik für den Einfuhrzoll „frei“ angesetzt ist.) Anmerkung llenennung der twaare to to 12 1t) e f und i u 15 /8 HO •88 89 r. d, e Und g h und i c und d e « und b (AnrtengctvHchse, zu bereitete (d. i. Gemüse- und Krautarten, Kartoffeln und Rüben, essbare Wurzeln, Schwamme, getrocknet, gedorrt, zerschnitten oder sonst zerkleinert, gesalzen, in Essig eingelegt, in Fässern), dann Obst, zubereitet (d. i. getrocknet, gedörrt, zerschnitten oder auf andere Weise zerkleinert, ohne Zucker gekochte Obstmusse), ingleichen Küsse, nasse, grüne und trockene. als: tcelsche und llascl- fietreide und MMiil.ecnf'rüchte : Weizen, Spelz ohne Hülsen. Ilalbgetreide, Heide, Hirse, Mais (Kukuruz), Roggen, Spelz in Hülsen, Bohnen, Erbsen, Unsen, Wicken, Zuckererbsen (Zizern). Gerste, Malz, dann Hafer. Mehl und Mahlprodukte (gerollte, geschrotete und geschulte Körner, Graupen, Grütze, Gries). Fftanzen und Fflau »ent heile, und zwar: Oelsaal, als: Reps-, Hanf-, Lein- und Mohnsamen, gelber Reps oder Lein- und Vogeldotler. Kleesaat und Sämereien (d. I. nicht besonders benannte Samen zum Gurten und Feldbane), Senfsaat, Senfpulver oder gemahlener Senf (nicht in Blasen, Flaschen oder Krügen verpackt), Anis und Kümmel. Fische, Schal- und sonstige W'asscrthiere. und zwar: Siisswasserfische, frische; Fluss- und Bachkrebse, frische, Schnecken, Biber, Ottern, Frösche. Schlacht- und Zugvieh, und zwar: Halber, Schafe (mit Ausnahme, der Hammel), Ziegen, Lämmer, Kitzen und Spanferkel. Pferde und Füllen, Mault liiere, Maulesel und Esel. 1‘ferdehnare, zuhereilete, und Bettfedern. Hienenstücke summt dem Honig und Wachs, mit oder ohne ge tödleten Bienen, fisswnaren, und zwar: Brot, gemeines (d. i. sowohl schwarzes als treisses), wie auch Kletzen brot und Schi/fszwieback. Teigwerk, d. i. Sudeln und gleichartige, nicht gebackene Erzeugnisse von Melil. Hots, und zwar: Brennholz (d. i. alles nicht vorgearbeitele gemeine llolz in unbehauenen Stämmen und Blöcken, Scheitern und Prügeln, die nicht langer als 42 Wiener Zoll sind, auch Holzborke, Busch. Faschinen, Ueclit-weiden, Reisig, dann Werkholz, gemeines (europäisches), roh, d. i. nicht vorgearbeilet, also in unbehauenen Stämmen, langer als 42 Wiener Zoll, oder in Bandstöcken, Stangen, Pfahlholz u. s. w., und zu gerichtet, d. i. Sägewaaren, Fassholz (Dauben) und alles andere roh vorgearbeitete Werkholz, mit Ausnahme der Pourniere. Opomba k tarifnemu raz- delku po- stavko 1 in e b 1 ti g- a - '■ k Opomba 11 13 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 32 34 35 37 42 43 44 40 47 50 59 00 04 Manini, ne posebej imenovani, brušeni ali pelikani, potem brusi in osle, lične, poskusni kamni, kresilni kamni, platičcvc ali plcnastc tablice (tudi v lesenih svažah ali okvirjih), pjatičevi čcrtniki, papir iz plaliča, tablice iz tacega papirja, kreda in rodeči kamen, rezan, papir iz votliča in šmerilja, votličevo ali šmoriljevo sukno, papir pešen, sviž ali sipa pisana, razun smalte. Hrošč ali rudečina, somlefa in nesomleta, oblajst in katanec. Gume in smole. Tičji Ijep ali lip. Terpcntinovo olje, , v Memijsbe poinornc siki ve, namreč: Železni vitriolj in mineralne vode, naravne, v (laskali in verčih. Arzenik in arzenikova kislina, antimonij (ličilo), tudi antimonijev cvet (Antimonium e rud um in rogu los antimonii), raztopljivo steklo vinski kamen, rafiniran in kristaliziran. Arzenikovo žveplo (operment, rcalgar), admoiltarski (mešani železni in bakreni) bakreni in ein ko vi vitriolj. Cink, neobdelan (tudi starina cinkova in odpadki). linker, mod, nlkel (metalinski), kositrn in druge ne posebej imenovane nežlahtne kovine in kovinske zmesi, neobdelane (v grudah, rožah, plošicah, štanžicah in kosih, tudi starina in odpadki), bakrena žlindra. Movinc, žlahtne, tildi penezi. Platina, neobdelana. Pcnezi za ogled in spomin iz nežlahtnih kovin. Imueito predivo, konopniiia, maniljska konopnina, (lopatična lakna), kitajska trava, tudi v odpadkih (tulje itd.), potem lesna volna in morska trava. Ovčja volna, valjana (tudi beljena, barvana). Lanena ali pertena preja, preja z rokami narejena čez nckterc posebej imenovane mejne koso. Illago Iz ličja, bičja, ločja, slame, najnižje, (. j. pogrinjala za noge čistili in Štorje (za voze itd. iz ličja, bičja, slame in ločja, nebarvane. t - Vapir in papirnata roba: Papir, najnižji I. j. pivni papir in grob papir za zavitke (tudi barvan, lakiran, s grafitom, asfaltom, klejem prevlečen), potem lepenka ali kartoni, papir za stiskanje sukna. Papir, navadni ali prosti, t. j, ves ne posebej imenovani, ne liman papir. Lezena robu (t. j. vsi izdelki iz lesa in drugih rastlinskih rezbar-skih reči), najnižja (najprostejša), t. j. grobi, neobdelani, nehar-vani izdelki sodarski. stroga, ski, mizarski in samo postrežene (oblane) blaga in kolarski izdelki, potem grobe mašine (tudi rožni ali stru-garski stoli, valje, tiskavnicC. kolovrati in tkavske statve), groba košoplctcnina (n. p. koši in jerbasi za zavijanje, nošenje, za voze in perilo, saki itd.), metle iz p t olja, kmetijsko, vertnarsko in kuhinjsko orodje. Na primer spadajo sem: skrinje, kosita, kadunje, neške, samolež - sani, samokolnice/, izdelane osi in ojesa, platiša, pesta, prečke ali špice, kolesa, stoli, klopi, mize, bčelni panji in uli, cokle, les za izzuvunjc (zajci), les za nabijanje škornjic, kopita, obroči in obodi, žlebi in cevi, palice (tudi bičnjaki in cevke od višnje), škatlje. drogi ali ranic, jarmi, oselniki in tori la, vozne loj tre in žerdi, lestvice, kuhavnicc, rezivne deske, okrošniki (talerji), kiji ali bati, grablje, vesla, lopate, žebli, kline!, komiki, obesilniki za obleko in knpnjaki, klobučni kalupi, okrogli les za roče, pokrovke, odmevnice pri glasb ilih instrumentih, nepomakani netilu! klinčiki, prižigala, čistilko za zobe; vsa ta roba ne barvana, peza na, s finiežem prevlečena. lošena ali polirana, tudi ne v zvezi s kako drugo snovo. •'V »Vit ■ ’ Y\.. Na debelo les so izrekoma izdelani izvzeti. Anmerkung ""■Zolltarifs Benennung der IVaare n tu u n g 11 SS 13 n 3 t 35 3 7 15 16 ir 18 19 HO it SS r., 43 43 44 46 47 50 59 60 C4 Steine» nicht besonders benannte, geschliffen oder polirt, dann Schleifund Wetzsteine, feine, Probirsleine, Feuer- (Flinten-) Steine, Schiefertafeln (auch in Holzrahmen), Schiefergriffeln, Schieferpapier. Tafeln aus Schieferpapier, Bimsstein- und Schmirgelpapier, Bimsstein- und Schmirgeltuch, Sandpapier, Streusand, farbiger, mit Ausnahme der Schmälte- Krapp, gemahlen und ungemahlen, Waid und Wau. hi um tuen und Karze. Vogelleim. Terpentin-Oel. Chemische KiIfsstoff'e. und zwar: Hišen ritno/ und Mineralwasser, natürliche, in Flaschen und Krügen. Arsenik und arsenige Saure, Spiessglanz, auch Spiessgtanzkönig (Anti-monium erudum und Hegutus antimonii), Wasserglas, Weinstein, raffinirt und krystaUisirt. Arsemkschwefel (Operment, Realgar), Admonter- (gemischter Eisen-und Kupfer-), Kupfer- und Zinkcilriol. Zink, roh (auch alt, gebrochen und in Abfällen). Kupfer, Messing, Wickel (metallinischer), 'Zinn und andere nicht besonders genannte unedle illelalle und Metallgemische, roh (in Blöcken, Rosetten, Spleissen, Stangen und Klumpen, auch all, gebrochen und in Abfallen), dann Kupfer-Asche. Metalle, edle, auch Münzen. Platin, roh. Schau- und Denkmünzen aus unedlen Metallen. Flachs. Kauf, Manillahanf (Aloefasern), chinesisches Gras, auch in Abfällen (Werg, Heede elc. etc.), dann Wuldtcollc und Seegras. Schafwolle, genialen (auch gebleicht, gefärbt). Iseinengarn, II andg esp innst, über gewisse, besonders namhaft gemachte Gränzstrecken. Bast-, Binsen-, Schilf- Strohwaat'en , gemeinste, d. Fussdecken und Matten (Wagendecken u. dgl.), ran Bast-, Binsen-, Stroh- und Schilf, ungefärbt. Papier und M‘apierufiaren s Papier, gemeinstes, d. i. Schrenz— und graues Lösch- und ruuhes Packpapier (auch gefärbt, lackirt, mit Graphit, Asphalt. Theer überzogen), dann Pappendeckel (auch Steinpappe, Pressspäne). Papier, gemeines, d. «. alles nicht besonders benannte ungeleimle. Molzwaarcit (d. i. alle Arbeiten aus Hotz und anderen vegetabilischen Schnitestoffen), gemeinste, d. i. grobe, rohe, ungefärbte Böttcher-, Drechsler -, Tischler- und bloss gehobelte Wuaren und Wagner-Arbeiten, dann grobe Maschinen (auch Drehbänke, Mangen Pressen, Spinnräder und Webeslühte), grobe Korbßechterwaaren (z. lt. Pack-, Trag-, Wagen- und Waschkörbe, Fischreussen u. dgl.), Besen aus Reisig, Acker-, Garten- und Küchengeruthe. Beispielsweise gehören hierher: Kisten, Tröge, Mulden, llandschlitten, Schubkarren, ausgearbeitete Achsen und Deichseln, Felgen, Muhen, Speichen, Räder, Stühle, Ränke, Tische, Bienenstöcke und -Körbe, Holzschuhe, Rudschuhe, Stiefelknechte, Stiefelhölzer, Schuhmacher/eisten, Reifen und Zargen, Rinnen und Röhren, Stöcke (auch Peitschenstöcke und Weichselröhre), Schachteln, Karren, Joche. Kumpfe. Leiter- und Wiesbäume, Leitern, Kochlöffel, Schneidebretter, Teller, Keulen, Schlägel, Rechen, Ruder, Schaufeln, Mägel, Stifte, Hühnersleigen, Kleider- und Haubenstöcke, Uniformen, gerundete Hölzer zu Stielen, Deckel,, Resonanzböden, ungetunkte Zündhölzchen, Fidibus, Zahnstocher; alle diese Waaren nicht gefärbt, gebeizt, gefirnisst, lackirt oder polirt noch in Verbindung mit anderen Stoffen. Roh vorgearbcitctc ließe und Clavia-lurhölzer sind ausdrücklich ausgenommen. Opomba k tarifnemu raz- delku po- stavk» 1 111 e blaga Opomba 24 25 26 27 28 29 30 65 66 67 72 76 78 79 i in b bitcltlo, najnižje t. j. steklene posode, zelene, Černe in rumene v naravni barvi, ne stiskane, brušene, ali sicer oddergnjenc. Hanmeiit izilelki, navadni ali prnsti, t. j. spominki, nadgrobni kamni, dopcrsnjaki, štatue, drugi izdelki is kamenja (razun del iz žlahtmega in na pol žlahtnega kamenja) v kosih težejih od 10 funtov, ne v zvezi z drugo robo, kakor samo s prostim lesom ali z drogi in plošami iz ncžlahtnih kovin, ne pozlačeni ne posrebcrnjeni, blago iz kačjega kamna (ollta). 1’erstena roli», najnižja. t. j. vsa ne posebej imenovana, n. p. navadna lončenina iz prostega ila lošena ali ne, černo ali grafitov» posodje, ploše, plavivni kotliki. Tovorni vozovi in tovorne simi, potem vozovi in sani za prc-vožnjo ljudi brez izdelkov iz usnja in podkladc. Lim (ribji lim, lim iz rogov, usnja), pridelki iz močica ali štirke štupa za lase, štirka, klej, leogomi, nadomestila gume), černila (iz saj in oglja vsake baže, razun košenega oglja, kakor tudi prah iz oglja, knjigotiskarsko in frankfurtsko černilo) in černa kolomaz. Metila, proste, kakor: žveplenioe in žvepleni klinčiki, podergnicc, prižigala in netilne flašice, klinčiki. lunte. Slovstvene in uinetnijske redi i llnkve, karte (znanstvene), muzikalne reči in podobe na papirju, Černe ali pisane, proste pole na papirju, če so te reči založene in natisnjene v deržavah nemške čolne zveze. Malarije t. j. mal na lesu in ncžlahtnih kovinah, nelakiran. na platnu in kamnu, potem tudi izvirne podobe in risanja na papirju (ne pomnoženja z rezom ali tiskom). is Anmerkung *'"• Zolltarif,. Poet 36 3? 38 39 Sa 65 66 6? 73 76 78 79 Heilentlang der W'aare Anmerkun aundb <* un6 4 Glas, gemeinstes, rf. f. Hnhtglas (Glasgeschirr), grünes, schwarzes uml gelbes in seiner natürlichen Farbe, weder gepresst, geschliffen noch abgerieben. Stein-drheiten, gemeine, d.i. Monumente, Grabsteine, Hüsten, Statuen, andere Arbeiten aus Steinen, mit Ausnahme jener aus Edel-und Halb-Edelsteinen, in Stücken, die schwerer als 10 Wiener Pfund, ohne Verbindung mit anderen Stoffen, als mit gemeinem Holze oder Stangen und Platten aus unedlen Metallen und weder vergoldet noch versilbert sind; YVaaren aus Serpentinslein. Vhanteaaren, gemeinste, d. i. alle nicht besonders benannte, z. B. gewöhnliches. aus gemeiner 'Phon-Erde verfertigtes Töpfergeschirr, mit oder ohne Glasur, schwarzes oder Graphilgeschirr, Fliesen, Schmelztiegel. Mjastivagen und tja st schlitten, dann Personenwagen und Personenschlitten ohne I.eder- und Polster-Arbeit. t.cini (Fisch-, llorn- und Lederleim), Kraftmehlprodukte (Haarpuder, Stärke, Kleister, Pappe, Leogomme, Gummi-Surrogate), Schwärzen (Buss und Kohlenschwarz aller Art, wie auch Kohlenpulver, Buchdrucker- und Frankfurter Schwärze) und Wagenschmiere, schwarze. 'f. ii n fl len fl r eil, gemeine, als Schwefelfäden und Schwefelhölzchen, Beibhölzclien, Reibfidibus und Zündfläschchen, Zündhölzchen, Lunten. Ijiterainsche und Kunstgegenstände : Itücher, Karten (wissenschaftliche), Musikalien und Bilder auf Papier, auch schwarze oder farbige, ordinäre Bilderbogen, so-ferne diese Gegenstände in den deutschen Zollvereinsstaaten verlegt und gedruckt sind. Gemälde, d. i. Gemälde auf Holz und unedlen Metallen, nicht lackirl, auf Leinwand und Stein, dann auch Originalbilder und Zeichnungen auf Papier (nicht durch den Stich oder Druck vervielfältigte). Stev. post. Zaznamek blaga na izvožnji colu podverženega. (k 8 21, št. 4 predgovora). Čolne tarife raz- delek prista- vek I in e bi »K a Merilo zacola Izvoz- nina (1. kr. Opomb» 13 17 16 29 31 IMiirliiin» perje na izvozu po morji in čez meje proti tujim laškim deržavam . . . ......................................................... Moše, navadne, kakor: goveje (t. j. bisonske ali divjolovske, telečje, kravje, volovske, bikove in trefjanske), kon,ske (tudi žrehetove, mezgove in muline), oslovske, vclbljudjc ali kamel ne, jazbeeovc. pasje, prešičevc. divjokozje. jelenove, sernjc, losovne, scdlonskc ali severnega jelena kože, kože povodnega konja in nosoroga, potem navadne ovčje (tudi ovnove in jagnetove kože in ccrknjenili ovac), navadne kozje (tudi kozlovske in kozličke), zajčje, kože pitomnili zajčkov in ribje , s rov e..................................................... ■•lak«, letine itd. dlake, ne posebej imenovane, neobdelane, potem šetine (tudi šetinski odpadki in vsakoršne živalske osti)..................... pasje, sernjc, goveje in kozje dlake ali kocine, neobdelane . . . . Berva in les, kakor: derva, (t. j. ves neobdelan navaden les v neobsekanih steblih in čokih polenili in porenklih, ki niso dalje od 42 dunajskih palcev ali col), tudi drevesne skorje ali lubje, germi, fašine, beke za plesti, suhljad . les, navaden (evropejski), neobdelan, torej v neobsekanih deblih, čez 42 dunajskih palcev dolgih, ali v čokih, rantah, kolih itd. in pripravljen, t, j. roba za žago, les za sodarje (doge) in ves drug na debelo izdelan les, ra zu n furnirjev.......................... Opomba 1. Pod a) in b) zapopadene reči, če se prevažajo po suhem, in niso namenjene za vožnjo na ladji v kako skladnico derv, plačujejo uvozni»» in izvoznico, lit. a) 4 kr. in lit. b) 9 kr. Ako sete derva nezvezane plavijo v vodotokih in potocih, sc to toliko čisla, kakor da bi se po suhem prevažale. Opomba 2. S od a i-sk e doge iz mehkega lesa plačujejo samo polovico izvozni»,!. Les, ncevropejski (v čokih, žagancah in stropnicah)..................... Holm za «tru g ti nje in rezbo , namreč: živalski zobje, želvina (črepahina), morska pena. školjke ali lupine ostrig (tudi bisernih ostrig), kosti morskega soma ali kila (ribja kost, neobdelana), terstje za stole, ne krojeno in nepezano, palice in terstikc, žlahtnejše, (t. j. vse razim ločja in terslja za stole), lupine kokosovega oreha, areka- orehi in koščaki............................................ I cent gr. v. 100 dunaj- skih kubič. čevljev 1 cent gr. v. 45 2 30 24 Na vse druge izvoznice prosto. str»»1 • 19^ Pod tarifnim P0'„n* kom 29 a in b im»11 goreči so izvozni»» ste ne samo . „|nO' 1. čez meje pr°‘ zveznim deržavam, tudi . i' 2. če se izv»'*-1 — vv ..'rjelj' Galicije, Bukovine. I'.^r Hervaškega in ,,a krajine, ali pod *a’v°II1ari kontrolo za c. k-v Terst in Benetke- j,-Davšina, ki sC ' |Cs» vožnjo ladjodelskeg (,j. nektere sorte iz. !, a|b»' pod imenom diritti raggio jemlje , je P ladjostajnim davsm IJost-i\r Verzeichn iss der in der Ausfuhr zollpflichtigen Waaren. (Zu L. 2t, Z. 4, der Vorerinnerung.) Zolltarife 18 SS Mtenennung der It anre Ver- zol- lungs- Mass- stah Aus- fuhr- zoll fl.\kr. MMaultteerhlütter in der Ausfuhr zur gegen die fremden italienischen Staaten See und über die Gränzen Igelte und MM Hute , gemeine, als: Kinds- (d. I. Bison-, Bii/fet-, Kalb-, Kuh-, Ochsen-, Stier- und Terzen-), Pferd- (auch Füllen-, Maulesel- und Maulthier-), Esel-, liamehl-, Vachs-, Hunds-, Schu-eius-, Gents-, Hirsch-, lieh-, Elenthier-, Rennthier-, Flusspferd- und Khinoceroshäute, dann gemeine Schaf- (auch Schöps-, Sterbling- und Lamm-), gemeine Ziegen- (aueh Bock- und Kitzen-), Hasen- und Kaninchenfelle und Fischhäute, roh......................... MMnare, Klarsten u. s. w.: Haare, nicht besonders benannte, roh, dann Borsten (auch llorslen-Abfälle und Thierstacheln jeder Art)................................. Hunds-, lieh-, Kinds- und Ziegenhaare, roh............................ MM als, als: Brennholz (d. i. alles nicht rorgearbeilete gemeine Holz, in unbehauenen Stämmen und Blöcken, Scheitern und Prügeln, die nicht langer als 42 Wiener Zoll sind, auch llolzborke, Busch, Faschinen, Flechl weiden, Reisig ............................................ Werkholz, gemeines (europäisches), roh, d. i. nicht vorgearbeitet, also in unbehauenen Stämmen länger als 42 Wiener 'Zoll, oder in Bandstöcken, Stangen, Pfahlholz, u. s. w. und zugerichtet, d. i. Sögcwaareu, Fassholz (Hauben), und alles andere roh rorgearbeilete Werkholz, mit Ausnahme, der Fourniere .......................... Anmerkung 1. Die unter a und b begriffenen Gegenstände, wenn sie zu Lande verführt werden, und nicht nach einer llolzab/ugc zum Verschiffen bestimmt sind, zahlen den Ausgangs-zoll, lit. a von 4 Kreuzer und lit. h von 9 Kreuzer. Dem Landtransporte wird das Verflössen in losen Stücken auf Flosskanä/an und Flossbächen gleichgeachtet. Anmerkung 2. Fassdauben von weichem Holze zahlen nur die Hälfte des Ausgangszolles. Werkholz aussereuropäisches (in Blöcken, Brettern und Pfosten) . BMrechslet' und Sc/i nitasto ff’e, und zwar: 'Phierzähne, Schildpatt. Meerschaum, Muschelschalen (auch Perlmutter), Wallfischbarten (Fischbein, rohes), Stuhlrohr, (ungespalten und ungeheizt), Stöcke und Röhre, edlere (d. i. alle mit Ausnahme des Schilf- und Stuhlrohres), Cocosnussschalen, Areka- und Steinnüsse .................................................................. 1 Ctr. sporco 100 Wiener liubik- fuss 1 Ctr. sporco 46 SO 24 46 A h m e r k u n g ln allen anderen Verkehrsrichtungen ausfuhr-zollfrei. Die unter Tarifpost 29, a und b genannten Gegen stunde sind sowohl 1. über die Gränzen gegen die Zoltvereinsstaa-teil, als auch 2. wenn sie aus Galizien, der Bukowina, Siebenbürgen, Croatien und der Militärgränze, oder unter sichernder Controle für die k. k. Marine nach Triest und Venedig ausgeführt werden, vom Ausgangszolle frei. Die Gebühr, welche bei der Ausfuhr von Schiffs-bauholz gewisser Art aus den Häfen, unter dem Kamen dirilti d’ alboraggio, eingehoben wird, ist den Hafengebühren eingereiht. Čolne tarife raz- delek posta- vek 34 37 38 45 48 80 Eme blaga Ilarvila in strojila, namreč: barvin les v čokih, barvne korenine, navadne, somlcte in ncsomlete (kakor: prava in neprava alkana, kurkume, češminove korenine in bel pljučnikov koren), bablah, di vidi vi, katešu (kasu, japanska perst), kvercitron (skorja hrasta, quere us n igra), roj ali rojevina . . . želodi in želodove lupine, jcžice, tudi ježična moka, šiške.................. liemijske pomorile s nove, namreč: žveplo (v koscih in drogih, tudi žvepleni cvet), kisli-solitar (solitrokisli natrnn) . . , ........... .............................................. potašelj (tudi drugi neizlugani pepel od lesa)............................... Opomba. Neizlugani pepel od lesa čez meje Opavskcga okraja........................................... ..................... vinski kamen, neobdelan (t. j. nerafiniran in nekristaliziran)............... Iluile i zlate in sreberne kepe ~s.................................................... kobaltove in nikleve rude in zmesi........................................... Bombaž, neobdelan in bombaževi odpadki....................................... Svila ali Žida: židne galete (kokoni)........................................................ Žida, neobdelana, nepredena.................................................. Žid ni odpadki, nepredeni.................................................... Žida, neobdelana, predena (organzin, trama, s rova Žida za šivanje, tudi v zvezi s drugo prejo)........................................................ Odpadki: cunje in drugi odpadki od nareje papirja, t. j. cunje lanene ali pertenc, bombaževe, Židane in volnene, tudi v močo stavljene (terda ali tekoča papirna masa), makulatura (popisana ali natisnjena); ravno tako stare ribško mreže, stare vervi in konopci............................... Opomba. Cunje iz Ogerskega, llcrvaškcga, Slavonskega in hervaško - slavonske vojaške krajine čez Terst in Reko z do- pustnicami najvišje dnarstvenc gosposke................................ kosti, (t. j. prave kosti, košena moka in košeno oglje [spodium], parklji, noge. rogovi (celi, tudi samo osti in ploše, ali rašpani), odrezleji kož (usnje za lim), odrezki od usnja, staro raztergano usnje v koscih Merilo zacola 1 cent gr. v. Izvoz- nica tl. kr, 13 3» 45 Opomb» Zlate in sreberne^ 86 -Tej0 ‘a riiske spnebam rudaril-" sposke. Zolltarifs. Akthei. lung Post 34 3? 9 10 3§ 45 4$ «0 tlenennunfj der II aat-e Farh- und tmärbestnffe, und zwar: Farbhölzer in Blöcken, Farbwurzeln, gemeine, gemahlen und tingemahlen (als: echte und falsche Alkanna, Curcuma, Berberitzen- und weisse Seeblumen-Wurzeln), B abiah, Dividiri, Catechou (Cacliou, japanische Erde), Quercitron , S ummach.................._.................... Eicheln und Eichelhülsen fVallonea), Knoppern (Eckerdöppern j, auch K no pp er mehl, Galläpfel................................................ Chemische Mlilfsstnffe, und zwar: Schwefel (in Stücken und Stangen, auch Schwefelblüthe); Chili-Salpeter (salpetersaures Natron)............................................... Pottasche (auch alle andere unausgelaugte Holzasche) ........... Anmerkung. Unuusgelaugte Holzasche über die Grunzen des Troppauer Kreises.............................................. Weinstein, roh (d. i. unra/finirt und unkryslallisirt).................... Mirzet Gold- und Silberstufen................................................................ Kobalt- und Nickelerz und -Speise......................................... Haumivolle, roh und in Abfällen........................................... Seide t Seiden gatteten (Cocons).................................................. Seide, roh, unfilirt (non filalojata, Grezze)............................. Seidenabfälle, ungesponnen........................................... - - . Seide, roh, (Hirt (Organzin, Trama, rohe Nähseide, auch in Verbindung mit anderen Spinn-Materialien)............................................ Abfälle i Campen (Hadern) und andere Abfälle zur Papierfabrikalion, d. i. leinene, baumwollene, seidene und wollene Lumpen, auch macerirte (Halbzeug, feste oder flüssige Papiermasse); Papierabschnitzeln (Papierspäne). Maculatur (beschriebene und bedruckte), desgleichen alte Fischernetze, altes Tauwerk und alte Stricke..................... Anmerkung. Lampen aus Ungarn, Croatien, Slavonien und der croatisch - slavonischen Militargranze über Triest und Fiume auf Licenzen der obersten Finanzhehörde...................... Knochen (d. i. eigentliche Knochen, Knochenmehl und Knochenkohle [SpodiutnJ), Klauen, Füsse, llörner (sowohl ganze als in Spitzen und Scheiben, oder geraspelt), Haut-Abschnitzel (Leimleder), Leder-Abschnitzel, alte zerrissene Lederstücke.................................. Verzollt! ngs-Mass-stub 1 Ctr. sporco Aus- fuhr- zoll fl. | kr 15 BO 2 10 12 30 45 A n m e r k u n g Pie Ausfuhr von Gold-und Silberstufen ist Hingegen bergämlliche Certificate gestattet. Pregled zvez nižjemu colu podverženoga blaga, ki spadajo med lično robo iz usnja in gume, med najličnišo P steno ali med drobno robo. ,ef' (K tarifnim postavkom 58, b; 60, g; 63, e; 63, b; 64, d; 65, d; 66, o; 67, d; 68; 69, c; 70 in 74, a in b). i i-ä-p Sčctarska in Kitarska roba, navadna roba iz usnja in gume, košeni izdelki, lesena roba, steklo in steklena roba, bam»»»'^,« lončenina, svinčcnina, železnina, ne posebej imenovane kovinske reči in mašine, se štejejo po odločbah tarife med lično blago i* gume, med najličnišo persteno ali med drobno robo, če so vsaka za se, ali tudi v svojih zvezah med sabo, s sledečimi rečmi v j jllh 1. z usnjevino (razun: čevljarskih in sedlarskih izdelkov iz navadnega usnja in pihavnih mehov); z čevljarskimi i* tkane ali virkane robe; z blagom iz kavčuka ali gutaperče barvanih, malanih, lakiranih ali prcvidenih s stiskanimi olepšava» Z. z barvanim, malanim, natisnjenim, pozlačenim ali posrebernjenim porcelanom (razun belega, ki ima samo pisane »er ali posrebernjene pruge na kraju); ^ n«ff' 3. z zlatom, srebrom, platino in drugimi žlahtnimi kovinami (če sO tudi te reči samo kakor obklada n. Pr- . kamnov); _ _ 4. z dragim kamenjem; pravimi ali nepravimi biseri; pravimi ali nepravimi koravdami; vloženimi na pol kamni; _ ... Uk»”1'’ 5. z jantarjem; gagatom; slonokostjo; morsko peno; želvino kostjo; biserno oštrigo in drugimi školj 6. z človeškimi lasmi; z izdelki iz zlatobitne kožice; pripravljenimi peresi za okras; ra»"""' 7. z nežlahtnimi kovinami, ki so pristno ali nepristno pozlačene ali prevlečene z zlatim ali srebernim lakom; s 8. z blagom iz lično lakirane papirne mase; bosiranega voska; 9. z dišavno robo; 10. s tkano ali virkano robo (ako te zveze ne spadajo med oblačila in lišp). Opombe. niso P*1 Z a) l*ri leti naštetvi (št. 1 do 10 se je gledalo le na take reči, ki niso že samo za se gotova zložena roba. Tako n. p. se mavhe za lovce in popotnike, sedla, ježna vprava, ure, veternice itd. nebis*'e(D b) Tudi take reči, ki pravilno niso poglavui deli zloženega blaga, temuč služijo k večjemu samo za pritcrjenje.in zveza nje ah ipj*®1 olcpšanjc drugih obstojnih delov, n. p. šivanke, metalni biseri, strune iz čev itd., tukej niso posebej naštete. Cc bi se taka »o našla kakor obstojni deli zloženih reči, je ravnati po odločbah tarife. c) Pri vseh zvezah se je deržati vodil v predgovoru ht. a) do o) postavljenih, torej je na tanko gledati na to, ali so tu » ' naštete reči po H. 7, lit. a) morda samo za priterdbo in zvezo posamnih delov, ali so po $. 7, lit. b) samo nepomenljiva o>e” podklada ali podstava, ali so po §. 7, lit. o) posebej povedane in tudi posebej pred colnijo pridejo. 1 j",li F. lieber sicht der Verbindungen elegter Waaren, welche unter die feinen Leder- und Gummi-, fernsten Thon- oder die kurzen Waaren fallen. ojmflil ui vmu/l ni on*»bolfl onibovjov ievssvhq 9[Uoio *»nl »n-»do [ink 11 ie-n Tarifposlen 58, b; 60, g; 62, c; 68, b; 64, d; 65, d; 66, c; 67, d; 68; 69, c; TO und 74, a und hj. •jg .oiab«i8 ®no oi9)jI boff 1 r9ten®v inoliu de/'r’’’ Tho ~ un^ Siebmacherwaaren, gemeine Leder- und Gummimaaten, Bein-Arbeiten, Uolzwaaren. Glas und Glasmaaren, Stein- j„ reifes ,„"««•«. Bleiwaaren, Eiscnwaarcn, nicht besonders genannte Metallwaartn und Maschinen, werden nach den Bestimmungen e" I'erb!'s" '^e fetten Leder- und Gummi-, die feinsten Thon- oder die kurzen Waaren gereiht, wenn sie, jede für sich oder auch |rj 1, n)-t ’y'Wgen unter einander, mit folgenden Waaren in Verbindung stehen: Sa e,fen ld erwa ar e n (ausgenommen: Schuhmacher- und Sattlerwaaren aus gemeinem Leder und Blasbälge); Schuhmacher-111 sc„I, v l Vebe- und Wirkwaaren; Waaren aus gefärbtem, bemaltem, luckirtem oder mit gepressten Verzierungen versehenem 'tede mit r.i .Gutta~ Perc h a ; '»Md,9™1, bemaltem, bedrucktem , vergoldetem oder versilbertem Porzellan (mit Ausnahme des weissen, bloss mit farbigen, ine I ®' nxit o* M0C* versilberten Bandstreifen versehenen); n Stei, , Silber, Platin und anderen edlen Metallen (auch wenn diese Stoffe nur als Fassung Vorkommen, z. B. von t' mit ;,v , • nit a en’ achten oder unechten Perlen; echten oder unechten Korallen; gefassten llalb-Edelstein en; ®' ®ii"f dtf rnste*n; Gagat; Elfenbein; Meerschaum; Schildpall; Perlmutter und anderen Muschelschalen; jpg, 7, .jjj. "Ansehen haaren; Arbeiten aus Goldschlägerhäutchen; zubereiteten Schmuckfedern; 9; oder unecht vergoldeten oder mit einem gold- oder silberhaltigen Lack überzogenen unedlen Metallen; mit 0. Waaren aus fein I aekir ter Papier müsse; bossirtem Wachse; 10, ,)ll( * vfü meric waaren; Webe- und Wirkwaaren (in soweit diese Verbindungen nicht unter die Kleidungen und Putzwaaren gehören). •. vf n nt e i' le u n ff e n. 1 der "ich efnfnrittehenilen Aufzählung (Zahl 1 bis 10) wurden nur solche Gegenstände berücksichtiget, welche nicht schon an und für t)U’ dgl. P. eslimmle zusammengesetzte Waare bilden. So z. B. wurden Jagd- und Reisetaschen, Sättel, Beitzeuge, Uhren, Fächer 4iict, '7 aufgenommen. "k,- ije,- c . Gegenstände, welche in der lieget nicht als llauptbeslandlheile zusammengesetzter Waaren Vorkommen, sondern höchstens SaÜen uJ9"”9 und Verbindung oder unwesentlichen Verzierung anderer Bestand!heile dienen, z. B. Nähnadeln, Metallperlen, Darm-ci e6refi wurden hier nicht besonders aufgezahlt. Kämen solche Waaren ausnahmsweise als llauptbeslandlheile zusammengesetzter sind rach den Bestimmungen des Tarifs vorzugehen. UOtau da ■ ' abbm Verbindungen die in der Vorerinnerung K. ”, lit. a) bis c) aufgestellten Grundsätze zu beachten, und es ist daher "fT *u sehen, ob die hier Zalil 1 bis 10 aufgezählten Waaren nach K. 7, lit. u) etwa bloss zur Befestigung und Verbindung *'ch dar ,landlheile dienen, nach §. 7, lit. b) bloss uls eine unwesentliche Verzierung oder als Ausfütterung oder Bodenbelegung r-Uen, oder nach §■ 7, lit. c) gesondert erklärt wurden und auch gesondert beim Amte Vorkommen. Zaznamek colnij obrne čolne okolij e privzevši vojvodino Modeno in Parmo in knežijo Lichtenštanjsko, z ,,a nilom verste, pod ktero one spadajo. (K 8 29 predgovora). a V1 Razvcratene «o colnije po upravnih okoliših finančnih (dnarstvenih) deželnih in okrajnih goeposk in glede na njih P°re red v deželi in poleg čolne meje, tudi je pristavljeno po abecedi v red djano kazalo mest, v kterih so ts colnije postavljene. • (Pod predelkom: ,,izjemne posebne oblasti-1 niso zapopadene tiste nevainiše oblasti, ki jih je bilo le treba zavolj krajnih razmer i» *“ nobene moči glede na kupčijo sploh, tudi tiste ne, ki se tičejo poterdbe izvoza tacega izvoznega blaga, na kterega izkaz»! izvoz je natvezeno povračilo davšine.) Verzeichn iss %°Uämter des allgemeinen Zollgebietes mit Einschluss der Hertogthümer Modena und Parma nd des Fürstenthumes Liechtenstein, mit Angabe der Kategorie, unter welche sie gehören. (Zu L >9 der Vorerinnerung.) Oer, eilit die Aemter nach den Verwaltungsgebieten der Finanz - Landes - und Bezirksbehörden und mit Rücksicht ihre n nethenfolge im Innern des Landes und entlang der Zoll-Linie, auch folgt ein alphabetisch geordnetes Verzeichniss der Standorte der Zollämter. CU, <«r Hubr.. •’ ..nusnahmsweise besondere Befugniste“ sind diejenigen unbedeutenderen nicht begriffen, Kelche nur von Localbedürf-tchl wurden und auf den allgemeinen Verkehr keinen Einfluss üben, so wie auch nicht jene, welche sich auf die Bestätigung äes Austrittes solcher Ausfuhrwaaren beziehen, an deren bewiesenen Austritt eine Steuerrestitution geknüpft ist.) I. Tirolsko in Forarlfocrško, potem snverenska knežijaIAchtcnštaJ11 C. k. finančno deželno vodstvo v Insbruku. S"s M Siesto, kjer je colnijn Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Versta splošnih zdeolnih oblasti ali pravih Izjemne posebne oblasti ali pravice 1 2 3 4 5 (i 7 8 !' 10 II 18 13 14 15 lli 17 IS 19 80 21 22 23 24 25 2« 27 28 29 30 81 32 33 34 35 3(1 37 38 39 40 41 42 43 Trient............ »........... Roveredo . . . Bočen .......................... Niederndorf................... Täufers....................... Martinsbruk................... Spissermiilil................... Iscliel....................... Winkel (Gargella)............. Balcers....................... Bondern ...................... Feldkirch .............. Bangs......................... Meiningen ...................... Koblali ................... i . Milder.......................... Bauern ......................... Lustenau................... , Rheindorf..................... Höchst..................... . Gaisau ......................... Fussach ) llard 1 Brege ne...................... Ilochsteg dolni . . . . .. . ,.. Hochsteg gorni ....... Hohcnwellcr , ............... Hueb (v Neuhausu na Bavarskem) . . .............. . Sulcberg ........... Springen...................... Hill.! sau.................... Walserschanc.................. Insbruk ...................... Hall.......................... Lechleiten.................... Vilsrain..................... . Kn ge ........................ Vils.......................... Pinswang...................... Khrwald (v Uriescnu na IIa- . varskem).................... Žarnice (v Mittelvaldu na Bavarskem).................. Achenthal..................... llörhag (v Bäkeralpu na Bavarskem)..................... notri o - >Y> Trient itU . " Svajci Briksen " Insbruk Feldkirh Konstanskemu jezeru in Bavarskemu na Konstanskem jezeru Bavarskim » i’ ” notri Bavarskemu jUnbl-fllBltt j I ' ' tr „ » v 5) Insbruk Yii v “• I. 1. II. M. II. „ I. :: 1: M. II. » I ., II. v. rr M. II. » i. „ H. „ II. „ H n i-i " ,i » 11 • , i. liVft Titi M " H V. II. M. I. N “• „ 1. " u. ,, II .. I „ II. „ II V. I. II. M. II. „ I „ II. >. I I. „ U „ I-„ I. \i\VX vttwvx.vV,Wiv\ y.9«ui^\4\,4V/.4Mr'l e*A> Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utcsnj*'c' Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»ve' Poterdba izvoza s poštnini vozom prevažaneg» bi»» Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»^.^ Poterdba izvoza prevažane bombažcvinc i» ve^e Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»'6' Poterdba izvoza s poštnim vozom prevažaiieg* bl*f h«. Poterdba izvoza prevažane vezenine. Utesnjena na uvozno zaoolanjc blaga s pošto j-jVltrL J ali že pri kaki drugi colnii notranjemu P1 elSureI®'‘J ‘ podverženega, potem na uvozno in izvozno ^ f I | opra'ilo za domače ali tuje zacolano blag0’ morji ali po tuji zemlji v colno okolijo pri“1’' aV«' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesni 11 i und Vorarlberg, dann souverain e s Vürsten f h urn Liechtenstein. K. k. Finanz-Landes-Direction zu Innsbruck. S'f,in,lot t d.C)i vttntes Lage des Amtes im Innern oder an der Zoll-Linie gegen Sitz. der Finana-Bezirks-Behorde Kategorie der allgemeinen Verzollungs-Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse . , -ri:ilei#l /.i > -iu,U-t»(m!a'ljrH M Trient. yotredo::..................... "»(«en................................................ Je,le/ndorf . ............. taufers . 1.................................... Innsbruck '. ! ! ! ! ! fiateer* C®arC11«)............ ................... 'S*___________;............... ‘ e‘ni"gen .......... i°k‘«ch . >•.. ......................... yaxer,, ...................... ::::................ Andorf höchst Heisa u . Us*acli j tyrd ......................... nlerl>oehsteg': \ [ \ \ tTiurh»i<-!).......... «ŽTr^er....................... Hkhsbe'1 ^euH"ns in Baiern) ®Vringen 'HUxuu . 'Lil . gleiten . p Orain . .............. ®?je . .................... >/• .. ‘ „ H. II. I. X. II. „ /■ „ // „ //• „ II. „ I /• » //• „ /• » // //. II. X. I. „ II. „ I „ II. „ II. „ I „ II. „ II. u. I. II. Baiern X. II. I. ,, >> ,, II. » » „ 1. ” » i; ” 1. » ” ■ » II. >, „ „ I. ” » ” I. ” " ” II. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes durchgeführter Postwagens-giiter. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von durchgeführten Baum-wullwaaren und Stickstücken. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von durchgeführten Postwagensgütern. Bestätigung des Austrittes von durchge führten Stickstücken. Beschränkt auf die Eingangs Verzollung der mit der Post eingelangten oder der bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen H aaren, dann auf die Ein- und Austrittsamtshandlungen für inländische oder ausländische verzollte Ii/aaren, die über die See oder fremdes Gebiet in das Zollgebiet tsurückkehren. I Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne I Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwahren ohne Beschränkung. 1 i.-§ 1 k." Mesto kjer je colnij» Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Versta splošnih zacolnih oblasti ali pravic . Izjemne posebne oblasti ali pravice Iz .5 1 44 Kiehelsteg Bavarski Insbruk M. II I 45 Kufstein „ tl V. II. 1 4(i Kufsteinerklause (v Kiefers- felden» na Bavarskem) . ,, „ M. II. 1 47 Zollhaus . „ II. H 48 Windhausen (v Windhau- sen» na Bavarskem) . . - >, „ II. I 49 W ildbiihel (na Saharangu na Bavarskem) „ „ II H 50 Streichen (v Schlehingu na Bavarskem) v .. 11. 1 51 Kaltenbach (v Reitu v Kotu na Bavarskem) " „ I. . . , r j II. Avstrija pod in nad Anižo. potem Salcbnrško. C. k. finančno deželno vodstvo na Dunaju. t: 7 8 o 10 11 12 13 14 ir» Du nnj.......................... Novo mesto Dunajsko . . . Kamenec......................... Veles........................... Štcier . ...................... Salcburg........................ Unken (v Melku na Bavarskem) .......................... Hirsclibiilicl.................. Dirnberg . . .................. Hangendenstein ................. Veliki 6ma!».................... Walserborg...................... Saleburg (eolnija vodna) . . Most na Sali.................... tiorna vas (v Labnu na Bavarskem) ....................... Brumna ........................ Seliii rding.................... Engelhartszell.................. Etenava......................... Aeh............................. Obernberg....................... Mariahilf....................... Saitling........................ Ha) baeli....................... Einen........................... Neustift........................ (»orne Kaple.................... Ilanging (v Wegscheidu na Bavarskem)...................... znotri Bavarskemu >» it notri na Bavarskem I Finančnemu \ deželnemu J vodstvu na \ Dunaju nepo-I srednje podložen Novo mesto D. Kamenec Veles Salcburg Kied Linec V. 1. „ II. II. .. II. .. II. M. I. .. II. .. II. „ I. .. II. „ I. ., II. I. .. I. V. II. II .. II. M. II „ 1. 1. „ L „ I .. II V. I. M. II. II. žel (Utesnjena na zacolanje blaga s pošto uvažaneg» * „ * pri kaki drugi colnii notranjemu preiskanju p0”'1. ali I ženega, na uvozno in izvozno uredsko opravil0 domače ali tuje zacolano blago, potem na N>0"" nijske opravila za nakazano blago. Voterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga, ktero imajo p* za lastno rabo s sabo, brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga, ktero imajo p1 za lastno rabo s sabo, brež utesnjave. not"1 otn< I 44 46 4« 47 48 49 50 51 Standort des tmter Lage des Amte» im Innern, oder an der Zoll-Linie gegen Sit* der Finanz-Bezirks-Beliörde Kategorie der allgemeinen Verzollungs-Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse 13 U 16 16 17 18 19 20 2, 23 23 24 25 2«j 27 28 Baiern Innsbruck K. II. » » II. II. N. II. » » „ H » " „ II. » ,, n. ” " „ n » " „ i Hiechelsteg........ Kufstein . \ . K*f»leinerklause (in Kiefers- Ä«V" Ba:e:n). ;;;;; Windhausen (in Windhunden , V* Maiern).............. ildbühel (in Sacharang in Matern) . . reichen (in Schleching in Baiern)............. . Kaltenbach (in Reit im Win-! in Baiern).............. II. Oesterreich unter und oh der Enns, dann Salzburg. K. k. Finanz-Landes- Uirectinn in Wien. Wien . , der Finanz-\Landes-Direc- W*e,ner-Neustadl Ktem . j nnmittelbur \ untergeordnet Wr. \eustadt Stein j // / „ //• H e/.» . ” „ II. ” lI- Sieger >. II Salzburg . Baiern „ I. M 1. akeu (in Melek in Baiern) Hirschbühel . . , Dörnberg IJa "gendcnslein Krossg,nai„ ' uixerberg " '' .. II-„ II. /. II- „ 1. SnHburg ( Was»erfüll am t) . vaalbriicke :: ■ ” >. II- „ I. fGorndorf (in Laufen in Untern) . . . „ .. L Mraunau H. 11. Schärding gelhartszell Btlenau . „ „ II. „ H K. II. 1 Ach . Obernberg . . ” >> *• , /. "lariahilf „ /. Satning 1 ,, 1 „ 11. II 1 Maybach. . 99 Linz . Linz Seitslift Baiern K. II. .. II. yberkappel . . . anging (zu Wegscheid in Haiern) . „ H. ' Beschränkt auf Verzollung der mit der Post angelang-I len oder bereits bei einem anderen Zollatnle der ' inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf i Anstrittsamtshaudlungen riicksichtlich inländischer I oder verzollter ausländischer Waaren, dann auf Zwi- schenzollamtshandlungen für angewiesene Waaren. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren, welche Reisende zum eigenen Gebrauche mit sich führen, ohne Beschränkung- Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren, welche Reisende zum eigenen Gebrauche mit sich führen. ohne Beschränkung. I Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne ( Beschränkung. i --- 29 30 31 Mesto, kjer je colnija Hinterschiflel ............... Angerhäusern ................. Schwarzenberg (v Lakcn-häuseru na Bavarskem) . Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Bavarskemu ii Sedež finančne okrajne gosposke Linec n Vcrsta splošnih zacolnili oblasti ali pravic M. II. „ 11. „ II. Izjemne posebne oblasti ali pravice III. Češko. C. Iv. finančno deželno vodstvo v Pragi. 1 Praga . znotri 2 Budcjovicc .......... L ‘ •* ' 3 Trnu bo češke Bavarski 4 Landstrasse „ 5 Kvilda 6 Ferdinandsthal „ 7 Plzen znotri 8 S. Katarina Bavarski S Schwarz bali „ 10 Novi terg „ 11 Volmava „ 12 Haselbach (v Bavarskem Mnihovu na Lesu) .... 13 Hasclbah „ 14 Eisendorf ii 15 Rosslianpt (v Vaidhausu na Bavarskem) Zl lfi Waldheim ii 17 Nova obora (v Barnavi na Bavarskem) ... i| 18 Promenhof . . . ,, 19 Heb znotri 20 Karlovo Vasi ii 21 Aš Bavarski in Saksonski 22 Albenreit stari Bavarski 23 Loka ii 24 Mühlbah 25 Libstein ,, 20 Hosbali Saksonski 27 Griin (v Elstru na Sakson- skem) ........... „ 28 Voitcrsrcitli 29 Fleisscn (v Brambahu na Saksonskem) „ 30 Schön bali ii 31 K ras lice ii 32 Markhausen (v Klingenthalu na Saksonskem) ..... ' n 33 llirschenstand ii 34 Breitcnbah (v Joli. Gcor- genstadtu na Saksonskem) ii 35 Gottcsgab ii 36 Wiesenthal ii 37 VVcipert (v Varastcinu na Saksonskem) > ii 38 ii Praga Budcjovicc P P ek Heb Zateč V. 1. II. M. II. „ I. ,, II. „ I. V. II. M. II. „ 11. „ I. n II. I. „ II. ii II. I. ii II. II. 1. V. I. „ 11. ii II. M. II „ I. 1. II. ii 1. II. ii I. „ II. II 'i I. II. » I. V II. ii II. n II. I. i. II. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»vC- Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjaVC- Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnja'6' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavCl Tudi napovedo!ja za Hasclbah v Mnihovu na l'eč Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave’ | Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utcsnj»vC' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»vC' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utcsnj*ve' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnja'c' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»'1. & „e < 29 30 31 Str>nilu,-t des Amtes Lage des Amtes im Innern oder an der Zoll-Linie gegen Hyersehi/fei.................. iyer>>äusern . . . u'ar^enberg (euLacken-aueev in Baiern) Baiern prag ^ud>eeis \ ........... f°*"?'*eA-fl5Aren ^Strasse................. iy*;rwfieid.............. eri'nundsthal............ %-«......... J', ^atharina............ Ziebach.................. eumarlct................ y0< >“ ^1,1 Brambach in Srk- H) - . . ffhnbach ............... . . ........... y^achZn()in.Ktin9entl,al ,r*cAenstand ’ *.’*.!!! ' ‘ÄÄ •**. «e«r-SacA*e»0 - - - i:; Bachienj" VVarn*‘ein '» l‘re»snitn«»do,-f............ l'^einsiedl.............. °fondan ................ Anheim................... ....... "'yxtcalde .' ! ' '. ’ ’ " ! I> tThennersdorf......... 'A‘"r>otud„rf . ........ Al°ysbur9 .............. to‘u,«rnsdorf . . . arn»dorf .............. .................. •St.- ::::::: p!? e"w"Zrfe............. 0,.„e,?"»r/- iei (funlisch . £>'-'<>■ .... I........ .............. Ersdorf ..... ty^rsdorf................ ,.eluH’atd . 7;.ein> H „ H „ //• „ II-„ H. „ II-» II-„ II „ II-„ I » " „ /• //. //. „ /• IV. II. » II „ II. „ II. „ H „ I- „ II. „ II-„ I- » // „ //. „ /• ,, //• „ / W. II. „ II. „ // „ //. „ //. A'. II. „ II. „ I- „ II „ I- ., II. „ I „ // „ II „ II „ II. „ II. „ II II. II. m. n. „ ii. .. n- Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwahren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung- Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. / Beschränkt auf Verzollung der mit der Post an-\ gelangten oder bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf Austrittsamtshandlungen riicksichthch inländischer oder verzollter ausländischer Waaren, dann auf Zwischenzoll- Amtshandlungen für angewiesene Waaren. 1 © Colnija je Sedež finančne Versta splošnih zacolnih oblasti ali pravic Naprej koče št Mesto kjer je colnlja notri v deželi ali na čolni potezi proti okrajne gosposke Izjemne posebne oblasti ali pravice 90 Janovice Pruski Gradec Kraljični M. II. 91 Ottendorf „ „ » 93 Nahod „ „ l- Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavc- 93 Olešniea „ „ H- 94 kunštat „ „ H 95 Hartoševice H 96 I.ibka dolna " » l Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavc. IV. moravsko in Silcžko. C. k. finančno deželno vodstvo v Bernu. 1 Berno znotri Berno V. I 2 Olomouc „ Olomouc „ i 3 Jiglava » Jiglava „ n. 4 Znojmo i» >" n 5 Bela voda Opava M. II. 6 Beli potok (v Pačkovu na Pruskem) u » 1- 7 Vidna » „ 1. 8 Mikulovicc ' „ 1 9 Cukmantel (v Cigcnhalsu na Pruskem) „ I- 10 Jindrihov „ H. II Bartultovice „ I- 13 Osoblaga „ ,, „ I. 13 Alhrehtice „ H 14 Kernov ,, „ 1. 15 Predmestje llatiborsko v Opavi ,, I 16 Opava Pruski ”, V. I 17 znotri Tesin „ II. 18 Bilsko « H 19 Bngiiminski kolodvor .... Pruski „ 11. 30 Bogumin mesto „ M. II. 31 Dchylov (v Glučinu na Pru- skem) . . „ „ I- 22 Petroviče ,, II 23 Strumen „ I. 34 Dediča (v tioštalkovicih na Pruskem) v » I. I li ‘ I Utesnjena na zacolanjc blaga s pošto uvazaneg» jver' j pri kaki drugi colnii notranjemu prciekanju ženega, na uvozno in izvozno uredako °PI* cjcol' domače ali tuje zacolano blago, potem na >n nijske opravila za nakazano blago. ' Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjuj" Poterdba izvoza prevoznega blaga gostov, ki se #* (i ljajo, v Urafenberku in Frcivaldavu brez ute»nJ Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave- Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave' l Utesnjena na zacolanje blaga s pošto uvažaneg® jfef j pri kaki drugi colnii notranjemu prciskanju P^.|0 i» ženega. na uvozno in izvozno uredsko opv® ^ct\-j domače ali tuje zacolano blago, potem na ' ' nijske opravila za nakazano blago. < j ženega, na uvozno in izvozno uredsko opravil0 . 1 domače ali tuje zacolano blago, potem na in°° 1 »ijske opravila za nakazano blago. 2 Premisi v Premisi \\ Stanislavovo » II. 3 Stanislavov II. 4 5 Dabiča z napove,Inijo v Za- bregu Brožkovice Pruski Vadovice .. 11. M. 11. - t -a .A M 6 Krakov znotri Krakov V. I. 7 Klumek „ M. I. ».i , . v. . . . ..otB.jH 8 Jeleni ,,, II 9 Stjakova Pruski in Polski „ V. II. 10 Lliota Polski ,, M. II. 11 Minllniee „ ,, „ II. 12 Vibreg „ ,, „ I. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 13 Koemirov Polski II 14 Cia ,, II. 15 Ncpolomice Bobna M. I. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 16 Seroslavice „ 11. 17 Tarnov znotri Tarnov V. II. 18 listi jezuitske Polski „ M II. 19 Stotin „ „ „ 11. , «j 20 21 Bačanov Nailbrež.ie " Reso v " 11. II. 22 Hvalovice z napove,Inijo v Lazku I. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 23 Kožasna „ L 24 25 K» rilovka Bclzec Žolkev 7' II. I. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 26 Ugrinov „ ,, „ II 27 Brod v Buški Brody V L 28 Stojanov z napove,In,jo v Cerkovaticih Okraj slobod- M. II. ■ ■ i ! 'J 29 Grimalovka „ ,, II. 30 Berlin nega pristana Brodskega II 31 Ditkovce „ II. ( Utesnjena na zacolanje blaga s pošto uvažanega „ ] pri kaki drugi colnii notranjemu prciskanju P1™' f ženega. na uvozno in izvozno uredsko opravo . j domače ali tuje zacolano blago, poleni na "Ib f nijske opravila za nakazano blago. 32 33 Podvoločiska i . V-1 Ruski Tarnopol V. M II. I 34 Ilusatin ,, » I. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave, 35 Kozačovka t. „ „ I 36 Cernovce znotri Cernovce V 1. 37 Bojani Ruski >. ■ M I. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave- 38 39 Novosedlice Zorin Turčit „ •i 11. II. Ob enem napove,Inija Bojanska. 40 41 Sinovce Sučava v " ' I I. ! Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 42 43 Bosance z napovednijo v Neineričanski Bojašcste " « ” II. II. ) j 44 Cerna gora II. s*andot't des Amtes Lage des Amtes im Innern, oder an der Zoll-Linie gegen Sitz, der Finanz-Bezirks-Belwrde Kategorie der allgemeinen Verzollungs-Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse 10 11 12 13 U 15 1« 17 18 l» 20 21 22 23 24 25 26 27 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 Lemberg ,,r*enigsl im Innern *la'>.‘*lawow............... ° ,,ce ?/u< dem Ansage-Po* eien Zabrxeg................ "r”**kou>ice ............... hvokau........... ''helinek . * '* delen . ............. Jakova , {-'S»!» . . "hdlnica * . * . JJe9r*eg \ \ , **9mir*ou>.................... toepolomiče' ......... >erosluwice................. '«'•»»ui.................... ,*cie jezuickie.............. f*eziirin . "«ranow .... ^«dbrzczie . . . . ’ 1 1 ‘ thwalowice mit dem Ansage-I osten in Lazek.............. .................. Urylomka................... "elzec . [[Itrgniiw Brody ®lnjanow mit dem Ansage-osten in C%erkowalyce . ?.r*ymalowka ................. "f' lin .... "iikoicce * 'l'«rnopol.................. Pfnoloczyska................. ""»siotyn . *°*«czowka V*eri,owitz . *iojan . l}j»eosieliCa................ "Urin . ................... *m„ ‘ u*sanc%e mit den Ansage-t osten Teschutz und Ke- ,, .eryczeny........... V«*«e**tie . . Ura-negri \ ] Preussen im Innern Preussen und Polen Polen Polen im Innern Polen Russland Freihafengebiet von Brody im Innern Russland n V) im Innern Russland Türkei Lemberg Przemysl Stanislawow Wadowice Krakau Bochnia n Tarnow v n n Rzeszow Zolkieic Brody Tarnopol Czernowitz II. I. .. II- » ". 11 K. II. H. I. K. I. » 11 II. II. \. II. ,11. » *• „a a N. I. II II. II. N. II. n II v II „ II. v I- „ I■ » 11 V I. n H. H. I. K. II. v II v II. „ 11. II. II. N. I. » I- r I II. I. N. I. „ II „ II » I. „ I II. II. II. ] Beschränkt auf Verzollung der mit der Post angelang- ten oder bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf Austrittsamtshandlungen rücksichtlich inländischer oder verzollter ausländischen Waaren, dann auf Zwischenzollamtshandlungen für angewiesene Waaren. Bestät. des Austrittes r. Purchfuhrwaaren ohne Beschr. Besläl. des Austrittes v. üurchfuhrwaaren ohne Beschr. Bestät. des Austrittes v. Purchfuhrwaaren ohne Beschr. Bestät. des Austrittes v. Purchfuhrwaaren ohne Beschr. Beschränkt auf Verzollung der mit der Post angelangten oder bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf Austritts aintshaudlnnijen rücksichtlich inländischer oder verzollter ausländischer Waaren, dann auf Zwischenzollamtshandlungen für angewiesene Waaren. Bestät. des Austrittes v. Purchfuhrwaaren ohne Beschr. Bestät. des Austrittes v. Purchfuhrwaaren ohne Beschr. Zugleich Ansageposlen von Bojan. I Bestätigung des Austrittes von Purchfuhrwaaren ohne \ Beschränkung. VI. Ogcrsho. C. k. finančno deželno vodstvo v Budinu. i £ - Alento, kjer je colnlja Pešlo........................... Budin........................... Gjur . ................ Presburg................. . . . Sopron................'......... Debrečin........................ Košiče .... . ...... . Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti znotri >AtU Sedež finančne okrajne gosposke Pcšta Gjur Presburg Sopron Debrečin Košiče r Versta splošnih zacolnilt oblasti ali pravic Izjemne posebne oblasti ali pravice V. I. „ II „ II. „ II. „ II. " H. „ H. More samo kolonialno blago zacolovati. Revizija bukev. Utesnjena na zacolanje blaga s pošto uvažanrg» • f, pri kaki drugi colnii notranjemu preiskanju p*] (t ženega. na uvozno in izvozno uredsko opravo domače ali tuje zacolano blago, potem na nie nijske opravila za nakazano blago. i° 2 3 4 5 6 7 8 S 10 11 12 13 14 16 IG 17 \Aniitl Belbor........................... Tolgyeš.......................... Altmaš - Mezi»............... Czik-Grojmeš..................... Brašov ......................... Temeš ........................... Oitoz............................ Bozda ........................... Sance stare ..................... Detriliov Gradec dolni . . . Detrihov Gradec gorni . . . Broza............................ Sibinj........................... Rudeči stolp..................... Duš.............................. Vulkan........................... Kološ............................ ■V'.'u stmiAViX ns-tihn» arama t. >11 VV.vult viuaiMa* . ■ X > » ,w»,1 >!t iV> ttift inču ,-j l,sV\ inAo n HU‘I II ,« • .vvinitv. \Avni11 n ei v.itti v VII. Erdcljslto. C. k. finančno deželno vodstvo v Sibinju. Turški znotri Turčii znotri 1 vtiiu4 iihv inuUvMbAaiiuv* m «V.n n *v.itVo- Httimul uh M tt«l|«|Uab Ans iuK zah \>ou^it\i Maroš-Vašar- hel Brasov Sibinj Bros Kološ A / 1 „ A VI 1 .(, Al Al ,. .1 .. A .. .11 „ .11 ., .11 . M. II. „ I „ II. ., 1. V. I. >, II M. I. I. „ II. „ I. II II. V. II. II. M. II. „ I V. II. A n Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave- Revizija bukev. t n«i j................e*weli.mii«i"^ .J. til d"' ,'H •.«tl ..-7. Ul St -M» -'.ft ih tim .» iiiAniT ndort des „Itntes pWh Ofen . ; , Raab Pr<‘-wburn Ofdenburg ®eirecain Sasclut u Lage des Amtes im Innern oder an der Zoll-Linie gegen Sitz der Finanz-Bezirks-Behörde Innern Pesth H. I. „ „ „ II- „ Raab „ II. „ Pressburg „ II. „ Oedenburg II „ Oebreczin „ II- Kaschau „ II. Kategorie der allgemeinen Verzol-lungs- Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse Beschränkt auf die Verzollung von Colonial-Waaren. Bücher-Revision. Beschränkt auf Verzollung der mit der Post angelangten oder bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf iustrittsamtshandlungen rücksichtlich i Hündischer oder verzollter ausländischer Waaren, dann aufZwi-schenzoll-Amtshandlungen für angewiesene Waaren. K. VII. Siebenbürgen. k. Finanz-Landes-Direclion zu Hermannstadt. a*lbor......... VjjWs.......... Wys-Mezö . . Gyimes . . Kronstadt . . . . fomös . Ottos j Itsehan» ’ Wer- Tör%burg Ofer-Törzburg . «raza .... Kormannstadl "o'henthurm . Kusch \uikan ;;;;; Kluusenburg . . Türkei im Innern Türkei im. Innern Maros- Vasur-hely Kronstadt Ilermannstadt Broos Klausenburg N. II. ,, I „ II „ / H. I. „ II. N. I. „ I „ II. I „ H-„ II. II. II. „ II. K. II. I- H. II. Bestätigung des Austrittes von Ihvrchfuhrwaaren ohne Beschränkung- Bestätigung des Austrittes von IHirchfulirtcaaren ohne Beschränkung. , Bestätigung des Austrittes von Ihtrchfuhr waaren ohne Beschränkung. Bücher-Revision. VIII. Scrbsko in Tcmeški Banat. C. k. finančno deželno vodstvo v Temešvaru. Naprej te- 1 koče število 1 Jlesfo, kjer je culnljn Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Vers ta splošnih zacolnih oblasti ali pravic Izjemne posebne oblasti ali pravice 1 2 3 4 5 C 7 8 9 10 11 12 13 Ilšava stara Svinica ' Temešvar Moldova stara Palenka nova Kubin llomolicn Pančevo Zemun Novi Sad Jakov Klenek Mitroviča Turčii ii znotri Turčii ii znotri Turčii Lugoš Temešvar V. Bečkerck ii Novi Sad V. II. M. II. V. I. M. II. .. II. V. I. „ H. .. I. V. I. 11 M. II. I. I. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave« | Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavc. 14 ii 11 i uiui uu«* izvoza prevoznega blaga po pravic»1* colnije I. razreda. t> f st« V 1IVWA .111 "N IX. Ilcrvaško in Slavonsko. C. k. finančno deželn o vodstvo V Zagrebu. 1 2 Brod Majevo selo Turčii Esek V. II. M. 1. I. .. II. terdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave« 3 4 3 Županje Samec 1 ' e 7 Svinjarj ii' n 11 ,. II. . .. 1. V. 11. 8 9 Varaždin znotri Varaždin Zagreb vizija bukev. 10 11 12 Karlovec Sisek ii ii,, Turčii 11 >> „ H „ 11. 13 ” IJ- 14 15 Iti Kostajnica Korlat Oblaj v ,, ii II- i, 1. ., II. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave* 17 18 Maljevec Keka Primorju Reka i, 11. ., II. V. 1. 19 Senj 20 21 Prosečem Kamen Zavalje . . Turčii •7 " m. n. v I. ' v 11. terdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 22 23 Modra greda . . . Pečcnce .... " " 24 Tiškovec . . 1 » 1,1 25 Zvonigrad . . . » II. II 26 Uračeo Dalmacii 27 Sv. Kok ” M II 28 Bag , ii v I V I rotertfba izvoza prevoznega blaga brez utesnjav*" « »■# des Amte* Lage des Amtes im Innern, oder an der Zoll-Linie gegen 1 r 3 4 4 « 7 8 8 10 II >r 13 u 15 16 17 18 10 •40 r, rr 33 34 35 36 37 38 1 3 3 4 5 6 7 i ^Vrsowa . *f»nitza . ymesvdr . ' ^[‘-Moldova jJ-f'uhmka , Hubin ... Monolit*,, [ 1 "nosova . Sentlin »««««(s . ‘ " Jakova Klenalt . ’ "jj’frovils . n«CS(l . Silv der Finunz-Bezirks-Behörde Kategorie der allgemeinen Verzollungs-Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse Türkei im Innern Türkei im Innern Türkei Lugos Temesvdr Gr. Becskerek Neusatz II. II. N. II. H. I. N. II. „ IL N. I. „ II. „ l II. I. „ IL N. II. „ /• „ / .. IL Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. \ Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne \ Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren nach den Befugnissen eines Nebenzollamtes I. Classe. IX. Croatien und Slawonien. K. k. Finanz-Landes-Direction zu Agram. Rrod Türkei n. n. ,la.1feoselo . N. I. %-panje . . ,, 1. ^amar • .. II. Kobas ,, II. Sein,jllr . .. II. A‘'9radi,ea 7arasdin . im Innern /■ //. 7/. dgrii,„ Agram .. II. ^vlstadt .. //. «issek .. //. Jntt3Sfnovalz Türkei N. II. //. Ktt*l> II » H-« N » II „ II. „ II >. N „ N ,. II. .. II. „ II. I. „ II. .. II. I. II. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavc. Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjavc. X. Štajersko, Koroško in Krajnsko. v C. k. finančno deželno vodstvo v Gradcu. 1 Gradec znotri TSradec V. I. 2 Maribor Maribor " H 3 Ptuj „ „ H- 4 Celje „ N .■dtäfttitidLeWaeti 5 Most (Bruk) Most .. II. 6 Celovec ,, Celovec „ N 7 Belak ,, ., II. 8 Ljubljana Ljubljana » I. »bi Utesnjena na zacolanje blaga s pošto uvažanrg» * f. pri kaki drugi colnii notranjemu preiskan'" D0 ženega, na uvozno in izvozno uredsko i domače ali tuje zacolano blago, potem i uijske opravila za nakazano blago. XI. Primorje. G k. finančno deželno vodstvo v Teistu. 1 Terst . . . Primorja Terst V I. 2 Pehlin . . M. I. 3 Kantrid . . v;,; ,, II. l Volovsko . „ II. 5 Lovra» . . „ II 6 Omišalj (na otoku Kerku) . Koper II. 7 Klimno ■ II. 8 Vcrbnik 99 II. 9 Bašlta 99 9h „ II. 10 Kerk 99 »* !> I 11 Malinsko 99 9? !! II. f Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega | domači kupčii čez morje, in opravi an j c uredskih ' | zastran taeega od drugih eolnij nakazovanega • I Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskih J zastran taeega od druzih colnij nakazovanega »cr-ieo.*««- «---»v- £ &££ ts £ S g g S S g £ g fS £ g g /«»/■«•* 10 Standort des .tintes Lage den Amtes im Innern, oder an der Zoll-Linie gegen Sits der Finanz-Bezirks-Behörde Kategorie der allgemeinen Verzollungs-Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse Jam ”'•«*'>« dabtannc Seekäsfs Fiume N. II. .. H. j,', Georgen ” 99 .. II. AObatovo £• v* » v> „ //. „ //• II. V . Martin . . 99 «rie,rul 99 „ //• // Noei. 99 ” Setze ” I/ Cirkveniza . . 99 77. ., 77. .. II. Porto It,. . 99 q • Jospr . . ., II. »Uccari 99 7. 77. „ II. Kianac 7 Beschränkung. f*' Cosrno . . . ” Fr eihafengebiet Fiume ” » 7. „ 77. Jtlenje . . i Beschränkung. X. Steiermark. Kärnten und ti ra in. K. k. Finanz - Landes - Direction zu Gralz. Gral* rbura . Tel tau CUli ..II Oruck ... . Khyeufm'l Villach 1 mitgeh '. '. im Innern n r> Grats, Harburg Bruck Klagenflirt n Laibach II. I. n " » " ^ /7. /7. /7. 77. 7 Beschränkt auf Verzollung der mit der l'ust angelangten , oder bereits bei einem anderen Zollamte der inneren Untersuchung unterzogenen Waaren, auf Austrilisanitsliandlungen riicksichtlich inländischer oder verzollter ausländischer Waaren, dann auf Zwischeuzollamtshundlungen für angewiesene Waaren. XI. Küstenland. K. k. Finanz-Landes-Direction zu Triest. Triest . %Vple ti #/z» Triest 77. 7. Ttehlin . M 7. „ 77 [«ntridc . 99 °losca . 99 » 77. » " , 77. „ 77. „ 77. » 77 „ 7. furana 99 c“iZoU*Ch<0 (""f Ve9tia) ■ Verbenico Mesca ” Veglia " ff r> f* Capo d’ Istria ff "ff Malintca ff » .. 77. I Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter f Waaren im inländischen Verkehre über die See, ; dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von i anderen ’/iollämtern angewiesene Waaren. i Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter ) Waaren im inländischen Verkehre über die See, j dann Pflege deri Amtshandlungen über derlei von I anderen Zollämtern angewiesenen Waaren. Naprej te- 1 koče število | Mesto, kjer je colnija Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Versta splošnih zacolnih oblasti ali pravic 12 Cres (na Cresu) Primorju Koper M. I. 13 Osor ,, » ii 11. 14 Lošinj mali ,, ii I. 15 Lošinj velki " II. 16 Pušak na Izle yy „ „ II. 17 Vlomin » ,, I. 18 Habeo II. 19 Karnica ,, II. 20 Medolin » II. 21 » „ I. 22 Kazan » II. 23 Rovinj . * „ I. 24 Orsar n " II. 25 Poreč » I. 26 Dol Tarski II. 27 Novigrad „ „ II. 28 Umag „ „ ,, II. 29 Piran „ ■ I. 30 Izla " ” II. 31 Koper * I. 32 Mile 31 n " II. 33 Sv. Ana Okraj slobod-nega Teržaš-kega pristana Terst ” I. 34 Bazovica 11 v » I. 35 Ketnara 11 yi II. 36 Guardiella I. 37 Cologna 5» 11 II. 38 Občina 11 11 » I. 39 Scala santa n « II. 40 Gretta N 31 „ I. 41 Gorica znotri Gorica v. II. 42 Divin . . • Primorju „ M. I. 43 Teržič ,, ;; „ I. 44 Canal Rosega „ 11. 45 Sdoba „ II. 46 Grad 11. 47 Portobuso II. 48 Cervinjan n I. Izjemne posebne oblasti ali pravice Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega b H,«j domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskt ^ zastran taccga od drugih colnii nakazovanega ! Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskn>^^, zastran taccga od drugih colnii nakazovanega (Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega domači kupčii čez morje, in opravljanje uredsam zastran taccga od drugih colnii nakazovanega t» ' Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega b domači kupčii čez morje, in opravljanje uredsUil*1 zastran tacega od drugih colnii nakazovanega Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega V)ajjanj domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskm zastran taccga od drugih colnii nakazovanega 1 Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega V/Jj»»! domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskia ^ zastran tacega od drugih colnii nakazovanega Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskm zastran taccga od drugih colnii nakazovanega Nakazovanje deželnih pridelkov ali zaeolanega domači kupčii čez morje, in opravljanje uredskia zastran tacega od drugih colnii nakazovanega More samo opravljati uredske dela zastran blaga, vvaža v okraj slobodne Teržaške ladjostaje. More do polovice edinke oolne zacolovati blago, smejo zacolovati velke colnije II. razreda. More do polovice edinke čolne zacolovati blago, smejo zacolovati velke colnije II. razi%da. More samo opravljati uredske dela zastran blaga, vvaža v okraj slobodne Teržaške ladjostaje. More do polovice edinke čolne zacolovati blago, smejo zacolovati velke colnije II. razreda. More samo opravljati uredske dela zastran blaga, vvaža v okraj slobodne Teržaške ladjostaje. ki k'-k' ktef) ki kt«rč k‘ "5 is L,4 r Standort des Amtes Lage des Amtes im Innern, oder an der Zoll-Linie gegen Ssfs «nsego (auf Isola) .... Kanona (IstrienJ 99 Y> Y> n » /• „ n. „ ü. n /• i Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter 1 Haaren im inländischen Verkehre über die See, i dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von ) anderen Zollämtern angewiesene Waaren. 18 h l‘or'o Habaz „ II. \ Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter 1 Haaren im itiländisehen Verkehre über die See, t dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von ) anderen Zollämtern angewiesene Waaren. 30 C«mh*u „ II. M* dolino „ II. 31 32 Pola „ /. fassana » //. „ /. Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter Haaren im inländischen Verkehre über die See, dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von anderen Zollämtern angewiesene Waaren. 33 3( °rsera „ II. Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter Waaren im inländischen Verkehre über die See, dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von anderen Zollämtern angewiesene Waaren. 35 Parenno „ /. 36 37 38 di Tor,-e „ Kttanuo va „ n „ /f. „ //. I Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter f Waaren im inländischen Verkehre über die See, l dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von I anderen Zollämtern angewiesene Waaren. tinago ” „ H ?g Kr a no 30 „ /. Isola „ //. Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter Waaren im inländischen Verkehre über die See, dann Pflege, der Amtshandlungen über derlei von anderen Zollämtern angewiesene Waaren. 31 32 C"V» d’ Istria „ 1. Muggia ,, 1/. Anweisung der Landeserzeugnisse oder verzollter Waaren im inländischen V erkehre über die See, dann Pflege der Amtshandlungen über derlei von anderen Zollämtern angewiesene Haaren. 33 Anna Freihafen gebiet von Tiest Triest „ /. 34 Pasovi**a „ /. Lediglich für Beamtshandlung der ins Freihafengebiet von Triest austretenden Waaren. Verzollung der den Hauplzollämtern II. Classe rorbe-haltenen Waaren bis zur Hälfte der Verzollungseinheit. 3& ^ at ti nar a „ II. 36 37 ®«ardiella . „ f. Bologna n //• Verzollung der den llauptzollämlern II. Classe vorbe-hallenen Waaren bis zur Hälfte der Verzollungseinheit. . Lediglich für Beamtshandlung der ins Freihafengebiet von Triest austretenden Waaren. Verzollung der den llauptzollämlern II. Classe vorbe- 38 °pcina /. 39 Sca‘a Santa . . n „ " 40 Oretta . haltenen Waaren bis zur Hälfte der Verzollungseinheit. Lediglich für Beamtshandlung der ins Freihafengebiet von Triest auslretenden Waaren. 4l 4»5r» ” rt » 1 42 Gör% 11. II. 43 Kiino . M /. „ /. 44 ^anfalcone . n 45 %V>at ,iosega „ II. 46 ^dobba W „ 7/. 47 t-rndo n 99 7/. 48 1 arlobnso . n 99 _ II. trv,gnano . . . n v 1 ” 1 XII. Beneško. C. k. finančna prefektura v Benetkah. Naprej te- 1 koče število | Mento. kjer je colnijn Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Versta splošnih zacolnili oblasti ali pravic 1 Videm znotri Videm V. I. 2 Palma Primorju „ M. I. 3 Porta Nogara „ „ „ I. 4 I.atisana „ „ „ I. 5 Porto Lignano n 17 „ I. ti Porto Tngliamento ..... » „ „ II. 7 Treviso znotri Treviso V. II. 8 Motta „ „ ,, II. » Benetke, S. Giorgio in Salute J 10 Kondaco Tedcsclii . ! Primorju Benetke V I. 11 „ S. Lueia ) 12 Portogruaro „ M. I. 13 Faleonera v ,, I. 14 Tre Porti ,, 1. 15 Horgognoni e Muzzorbo . . „ „ „ I. Iti Campalto „ „ „ II. 17 Mestre ,, II. 18 Fusina ,, ,, I. 19 S. Giuliano ,. „ I. 20 I.ido II. 21 Alberoni o Malarnocco . . . ,, „ II. 22 8. Pietro in Volta v 1. 23 Cliioggia „ M. II. 24 Padova znotri Padova „ I. 25 Rovigo ,, Rovigo „ II. 2« Cavanella di Po Cerkv. derž. in it ,, II. morju 27 Porto Gorino Cerkv. derž. in .. M. I. Padu 28 Iliva II. 29 Ariano „ ,, „ II. 30 S. Maria in Punta ,, ,, I. 31 Papezze ,, >, II. 32 Villa nuova Marehesana . . j, ,, II. 33 Grespino „ ,, I. 34 G liani a Vrneta ,, ,, II. 35 „ 1. i 36 S. Maria Madalena „ V. II. 37 Ocehio bello M I. 38 Sticnto „ II. 39 Caselle „ II. 40 Vallice ,, „ I. 41 Vica rolo ii ,, I. 42 Vicenca znotri Vicenca V. II. 43 llassano II. 44 Belluno Belluno II. 45 Verona Verona ” I. ! ,t\ '■v. Izjemne posebne oblasti ali pravice Poterdba izvoza prevoznega blaga brez otesnjave- Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Z 1 napovednijo. Z 4 napovednijami. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjaVP- Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. XII. Venedig. K. k. Finanz-Präfeclur zu Venedig. des Amtes Lage des Amtes im Innern oder an der Zoll-Linie gegen Situ der Finanz-Bezirks-Behörde Kategorie der allgemeinen Verzol-lungs- Befugnisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse to 1, 13 13 u 15 ic 17 '8 19 30 r, 33 33 34 35 36 37 38 39 30 33 33 34 ^5 36 37 38 39 <0 41 43 43 44 45 Vdine . Pahna . Por‘o Nogara Iftisana . . . °rto Lignano................ or-fo Tagliatuento .... 1 reviso Holta . ................. enedig, S. Giorgio a Salute ....................... ” Fondaco Tede- schi............ ” S. Lucia . . . Por‘»9ruaro................. *alcotiera.................. lre Port.................... ,,0r9"guoni e Muzzorbo . «5*......................... Pu*>na .............. Neroni o Malamocco . . • I tetro in Volta .... „’”99ta .................... '‘«dua .... .......... P°Vigo .................... °avanetla di Po . ’. ! Por‘° Gorino ... ftivd . Af iano . ‘ "'""""j ] • Maria in Punta Pa.Pezze.................... tV»ü n"0Va Marchesana . ÄKS. "-r. • • • *hento . ............ [aselle .................... atlice . Pjcaroio ........ j',cense "assano .................... PfPuno . Verona ...................... Im Innern Seekiiste im Innern Seeküste im Innern Kirchenstaat u. Seekiiste Kirchenstaat u. Po im Innern Udine H. /. ,, N. I. " „ i „ n * „ „ 1 ,, „ II. Treviso H. II. ” „ II. Venedig „ /■ N. 1. " ,, / ,, n I- „ v 1- „ „ 11 ,y „ II. „ n * „ „ / „ „ H. „ „ // „ » ^ „ II. II. Padua » / ttovigo „ // w „ II. V N. I. ,, // „ „ //. I- „ „ 11. „ II » /• yy » 11 ” v P yy H. II. „ N. 1. „ » n. „ „ II. „ „ I „ „ I- Vicema H. II. i, „ II. Bil luno „ 11. Verona „ I- Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Ulit 1 Ansageposten. Itlit 4 Ansageposten. Bestätigung des Austrittes vsn Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. ) Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne ! Beschränkung. XIII. Lombardija. C. k. finančna prefektura v Milanu. i 2 S 'S •t Z m 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 IV 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 SIe»4o, kjer je čolni]» Mantua..................... Quatrello................ • Porcara..................... Revere...................... Ostiglia.................... Crcmona..................... Casal niaggiore ............ Lodi ....................... Codogno .................... Pavia....................... Chignolo.................... Pievc, Porto Morone . . Špesa ..................... Belgiojoso................. Bereguardo.................. Prat» niaggiore............ Gran Ponte sul Ticino . Abbiate grasso ............ Pontc nuova d! Magenta Soria...................... Sostegno.................... Becca ...................... Conlluente................. Borgo Ticino............... Milan, Ilacio grande . . „ Sostra Romana . „ Sostra Viarenna Turbigo..................... Castclnovate................ ti n Maral e................ Lonate Porzolo............. Šesto Calende............... Como....................... Lecco...................... Angera...................... Isprn ..................... Dumenza.................... Arolo ..................... Porto Valtravaglio . . > Raveno..................... Pornasette................ I.uvino.................... Maccagno................... Zrn na.................... Ponte Tresa.............. Porto Codelago .... Brusimpiano................ Varese..................... Clivio.................... Oria...................... Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti znotri Cerk. derž. n znotri Padu znotri Padu Sardinii znotri Sardinii Svajci Sedež finančne okrajne gosposke Mantua o >> u Crcmona Lodi Pavia ii Milan Como Versta splošnih zacolnili oblasti ali pravic V. M V. M. V. M. V. M. V. M. V. M. II. II. II. II. I. II. I. II. II I. I II. I. II. II. Izjemno posebne oblasti ali pravice Z 1 napovednijo. Z 1 napovednijo. Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utes njave-Z 1 napovednijo. Z 1 napovednijo. Z 1 napovednijo. Poterdba izvoza prevoznega blaga brezjutesnjave- Poterdba izvoza prevoznega blaga popotnih brc* njave. ul--' Poterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave-^ Poterdba izvoza prevoznega blaga popotnih brez njave. XIII. Isombardie. K. k. Finanz -Präfectur zu Mailand. \U Mantua............. VUatrelle . . . '»nara . ... . nevere toligtia . ' ^emnna . . . . “*ttl muggiore Lodi . Cpdogno ..... Sr1«........................... P'SnoZo........................ Porto Morone .... ®Pe*e ......................... Rtl9'»joso . \ '. '. .... "J^DUordo...................... f/e,° Maggiore................. "ff" Monte sul Ticino . . . i, '“,6 grasso................. 0,1,6 nuova di Magenta . . f"Wa . ;;;;;;;; ”erca ......................... °nfluente .................. rr?" Ticino . . . '............ ,a'land, Da ff V M. I. >, n ,, i. „ n. Voterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. 55 56 57 » v „ n. .. n. Morbegno v. II. 58 M. II. 59 9 1. ! Voterdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave- C() Vili» „ I. 61 62 .. I Z 1 napovednijo. ” 99 .. II. 63 .. II- 64 65 Bergamo Brescia znotri j» Bergamo Brescia V. I. » I 1 2 3 I 6 6 7 8 n 10 11 18 13 14 15 l N „ I. „ II S 3 napovednijami. Z 1 napovednijo. Z 1 napovednijo. Votcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnjave. Z 1 napovednijo. Voterdba izvoza prevoznega brez utesnjave. Opravlja kakor napovedsija preti Fiainalbe. Z 1 napovednijo. bl»5® bi-e° j 51 5? 53 51 55 56 57 58 59 60 61 63 <3 «t 65 S,«n* ort des Amtes Lage des Amte» im Innern, oder an der Zoll-IAnie gegen 10 1l 13 13 14 15 16 17 18 19 30 3t 33 33 3t 35 36 37 38 39 30 3l faginolo . . . Vggiate . . Ponte ca, Mattianico . . ^atlzo Ueteno . A'avenn« '. ' "kv«r e ylr«n« ", * : "«rittio . Steleio . ®erja mo . tire»ci„ . die Schireiz Silv der Finanv-Bevirks-Behörde Kategorie, der allgemeinen Verzollung«-Befugnisse Como im Innern Morbegno n . n Bergamo Brescia Ausnahmsweise besondere Befugnisse JV. I. » II. y> I. n II. „ II. » II. II II. JV. II. 1. - » 1. „ 1. „ II. II. //. 1. „ 1. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. ( Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne i Beschränkung. Mit 1 Ansageposten. X.IV. Mtersofflhum Modena. Herzogliches Finant-Ministetium in Modena. Mode na .... ^nale1"10 Spin° • • - ' Santo „^Zfioiie .... osvarino ................................ *°"«ntoia . J !!''•'!!! 'S 51 st::: f Ce*ari0 ... ZP'ls’nbcrto . ' t*vi9nano . ‘ ’ßottla . ............................... No ...................... Zocco ,........................................! '. ' ' ' ~?stetlucci0 ! ! " yänano . ............. (l?piiale-'. ' '...................... ‘oinalho i Š ! u"Cca Oiovo . «»«na . • (’ollicano . . />.7'Vec«fa:::;;;:; obkrichc.......... ilZnin',lla«co ............. >?0,a «««tu . . . ifogiio ... _ “Stelnuov0 . -’outignoso .' ." ' Voppanaccia . . ,"«t Innern Kirchenstaat Toscana n >> Toscana und das mittelländ. Meer das mittelländ. Meer Modena //. r> JV. n >5 n 55 r> ff >9 n ff ff ff ” f> V 55 n • >* , ' ” " r, . ff . v •55 » . 55 >7 V 55 ff if e >5 ff „ 55 '5 ff 55 " 55 » Y ff 55 n n ff • 55 yy ff " I. II. II. II. II. II. I. II. II. II. II. II. II. II II. lt. IL I. II. II. II. I. I. II. II. II. I. II. I. Mit S Ansageposten. /Hit I Ansageposten. Mil 1 Ansageposten. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwahren ohne Beschränkung. Mit I Ansageposten. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Fungirt auch als Ansageposten gegenüber Fiumalbo. Mit I Ausageposten Mit 1 Ansageposten. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaaren ohne Beschränkung. Naprej te- 1 koče število || Mesto, kjer je colnijn Colnija je notri v deželi ali na čolni potezi proti Sedež finančne okrajne gosposke Vcrsta splošnih zacolnih oblasti ali pravic Izjemne posebne oblasti ali pravice 33 S. Guiseppe morju sredoz. IVI od ena M. I. ! Potcrdba izvoza prevoznega blaga brez utesnj»vC 33 Avenza 77 77 " i. 34 Parmignola .... - 77 7, ,7 I- J 35 Carrara znotri 77 .. I- . virk*®e Pravica V. I. zastran uvoznega zacola tkane m robe. 36 Massa s,- Massa V. II. 37 Fontia . . . Sardinji . '» „ II . . . * 1 ; tlj 38 Caniparola 77 71 „ I. 39 Bettola di Caprigliola .... 77 77 . „ 1. 40 Albiano 77 77 „ II. 41 Lopiedo e IVletti 77 77 „ II , . * 43 Pagliardiccio n „ II i-'6J j jH 43 Stadomclli V ' - 77 „ II. *v 44 Rochetta v „ ' .. II. 45 znotri Rcggio .. II. 46 Guastalla na Padu 77 M. I. Uvozni zacol sladkorjcve moke ne namenjene *» ' ' - rije, brez utesnjenja i 3 3 1 r> i; 7 8 !) 10 11 Vi 13 H i:> M 17 18 19 30 31 XV. Vojvodstvo Parmsko. Vojvodsko finančno niinisterstvo v Parmi. I Parma znotri Parma V. 1. Pontremoli Sardinji 77. „ II Rossano 77 .J 71 „ II. Zerri " ff ,. 11. Cento Croci 71 „ I. S. Maria del Taro ...... 77- „ II Monte Tomarlo „ 77 ,. II. Pietro Sorclle .’ „ ,, „ I Cola di Brugnctto ,, < 77 H Ozzola „ 7. H- Coli „ 77 ., II- Mezzano Scotto ....... 77 - „ H Cicogni . „ .1?- 7. II Nibbiano ■77 77 ,7 H- Tass ara ■ ,, ff „ N Vicobarone ■ 77 77 r, 'i Creta . i 77 „ H- Castel 8. Giovanni 7 f 7. I Olmo na Padu M. 11. Bosco Tosca v - ,. I. Piacenza V. I ' < . c . ' Pravica V. I zastran uvoznega zaeola tkancg» 111 Ranega blaga. fif' . ‘ j|^> Z 1 napovcilnijo. Potcrdba izvoza prevozne?® brez utesnjave. „tel' Potcrdba izvoza prehodnih pcslatev na Padu hrCii njenja. ndoft des simtes l.ii (j e des Amtes im Innern, oder an der Xoll-Einie gegen Situ der Finants-Beairks-Behiirde Kategorie der allgemeinen Veraol-lungs-Befug-nisse Ausnahmsweise besondere Befugnisse Giuseppe............. 'fventsa . . ‘‘«nnignoia ............... "lassa *°ntia................* . zfnifarota ...... Albiano A[ CaPri9tio,a frjfdo e Metti . . ! yl“irdiccio............. t'ndomeUi................ F°eehetta............... Ffggio ......... h,“'*>atla . das mittelländ. Meer im Innern Sardinien im Innern a m Po Modena Massa Heggio K. I. „ 1 » f fl !• II. II. „ II „ I- n I n II » «• v II n H A " „//• M /. t Bestätigung des Austrittes von Durchfuhncauren ohne Beschränkung. Befugniss eines II. /. bezüglich der Eingangsveraol-lung von Webe- und Wirkwaaren. Eingungsvervollung des nicht für Raffinerien bestimmten ’/.uckermehtes ohne Beschränkung. XV. Mlei'zofjthum Parma. Herzogliches Finanz-Ministerium zu Parma. io i, i, 13 4 15 18 17 18 18 30 3> Fontremoli ;°**ano , Zerri Sen'° Ü-oci • • • ’ M r«.-o äh n?'"* Tomarlo Vor eile . . 06»,„f Är“»”e,to Co.1C„ 1 •"cemsa im Innern Parma ff. /. Sardinien n - „ //. fl /7 n n fl II fl 7 >> fl 7/. r, „ fl „ n 7. n ‘ ■„ fl H. n „ » " „ fl " ,, A H „ . fl II j, fl 7/. z fl " J ,, • fl H' n „ H n " „ l. am Po ” N. II. „ 1 ’i II. 1. ■ • , .« - ' • Befugniss eines II. I. bezüglich der Eingangsvereol-iung von Webe- und Wirkwaaren. Mit 1 Ansageposten. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrwaarcn ohne Beschränkung. Bestätigung des Austrittes von Durchfuhrsendungen auf dem Po ohne Beschränkung. Po abecedi uredjeno kazalo .> . ' " ' - v' ■ e . vseh c o 1 n i j. P o in e m I) a rimskih številk. I. Finančno upravno okoliše lnsbruško: Tirol in Vorarlberg, suver. knešija Licchtcnštajnska. Dunajsko: Avstrija pod in nad A nišo, Solnograško. Praško: Češko. Bernsko: JVlorava in Silezija. Lvovsko; Krakovsko, Oališko in Bukovina. Budimsko: Ogcrsko. Sibinjskn: Krdelj. Temcevarsko: Scrbija in Tcmcški Banat. ^ Zagrebško: Hervaško in Slavonsko. (Iraško: Štajersko, Koroško in Krajnsko. Teržaško: Primorje. Beneško: Beneško. Milansko : Lombardija.... . • Modensko: vojvodina Modenska. Parmsko: „ Parmska. II. v III. „ IV. 31 v. -, ir VI. VII. n VIII. n IX. » X. n XI. ii XII. ii XIII. ii XIV. a XV. ii ■JI r" ' Ime colnlje ® j. g "e =--* P ° Številka Stran Ime colnlje Upravno j okoliše I I Številka e 68 55 Ime colnije * > . Upravno okoliše A. Abatovo IX 33 135 11. Babice ..ir * V 4 130 Bclgiojoso * Beli potok ........ Belluno XIII IV XII Abbiatc grasso XIII 18 136 Bag IX 28 132 Bulzeo . v A eh II 20 126 Bakav IX 42 133 Bendern I Achcnllial I 42 125 Itaka rtiča IX 40 133 BeregUardo e XIII Albenrait stari III 22 127 ilalzers I 10 125 Bergamo ......... XIII Albcricc III 85 128 Hangs . . . I 13 125 Berlin v Albcroni o Malamoceo , XII 21 135 Baranov . . . ^ ... . v 20 130 Ilerno IV Albiano XIV 40 138 Bartošcvicc III 95 129 Bettola di Caprigliola . . XIV Albrehtice IV VII III 13 ‘3 65 129 131 128 IV XII XI 11 43 9 129 135 133 Benetke, Kondaco Tc- dcschi Benetke, S. Giorgio a XII Aloysburk . Baška Angera XIII 35 130 Bauern . . . I 17 125 Salute . XII Angcrliauscrn ...... II 30 127 Bazovica XI 34 134 Benetke, S. Lucia . . . XII Ariano XII 29 135 Becca XIII 22 136 Ililsko IV A rolo XIII 38 136 Ilcla voda IV 5 129 Itocen .1 ; . . . 1 Aš III 21 127 Belak X , 7 1.33 II n gum in . mesto IV Avcnza XIV 33 138 llčlbor VII 1 131 Boguminski kolodvor . . IV 14 6 44 ib 11 15 (14 SO 1 S» 10 9 11 18 3 20 19 12« 13» 13» 12» |3» ,3' |2» 12« .13» 13» |3» 136 12» 12» ,2» 12» Alphabetisch geordnetes Werzeichniss sämintlicher Z o l l ä m t e r. B e dculuny der rö m is chen Zahl e n: Finanz-Verwaltungsgehiet Innsbruck'. Tirol und Vorarlberg, dann snuceraines Fürsteullium Liechtenstein. H’ie.u: Oesterreich unter und ob der Enns, dann Salzburg. Prag: Böhmen. Brünn: Muhren und Schlesien. Lemberg: Krakau, Ualioicn und Hukotrina. Ofen: Ungarn. Ilerinannsladt: Siebenbürgen. Temescdr: Serbien und Temeser Banal. Agram: Croatien und Slaconien. Urals: Steiermark, Kärnten und Krain. Triest: Küstenland. Venedig: Venedig. Mailand: Lombardie. Modena: lleroogthum Modena. Parma : Parma. II. detto III. detto IV. detto V. detto VI. detto VII. detto VIII. detto IX. detto X. detto XL detto XII. detto XIII. detto XIV. detto XV. detto V, ***c .1 tut ex jfc*66 .... AoC^rass,, tSi>at::............. ° ^alalnocro Stbur. SCn9. ... dlUf, e,th . Altl„ad'*ra . ' ' . . 4(, - '9fra '»er/,, "Uteri i is "5 --bt r £ '< Xante des .hntex t. ■* w ** I Seite Ariano XII 29 135 Arolo XIII 38 136 Asch III 21 127 IX 32 133 Aussergefield . III 5 127 XIII 19 13« A ussig III «9 128 II 20 12« Acenaa . XIV 33 138 1 42 125 IX 9 132 «• XII 21 135 XIV 40 138 Babice V 4 130 III #5 128 Baisers 1 10 125 III 22 127 Bangs 1 13 125 IX 7 132 Bara n ow V 20 130 VII 3 131 Bassuno XII 43 135 VIII 4 132 Uasowizsu XI 34 134 VIII 1 132 Battelsdorf IV II 129 VII 9 131 Batzdorf III 95 129 III 6« 128 Bauern 1 17 125 XIII 35 136 Beeca . 22 136 II 30 127 Beibor VII 1 131 Xante des fnitex Belgiojoso .............. Belluno.................. Bcliec................... Hcndern ................. Bereguardo .............. Bergamo.................. Berlin .................. Besca ................... Bettola di Caprigtiola . Bielils.................. Bodenbach ............... Bo:, da.................. Bojan.................... Bojassesstie............. Borgognoni e Mus- Sorbo ................. Borgo Ticino............. Bormio................... Bosco Tosca.............. XIII 14 136 XII 44 135 V 25 130 1 11 125 XIII 15 136 XIII 64 137 V 30 130 XI 9 133 XIV 39 138 IV 18 129 III 52 128 VII 8 131 V 37 130 V 43 130 XII 15 135 XIII 24 136 XIII 62 137 XV 20 138 Ime coinije Bojani ................... Bojašešte............... Borgognoni c Muzzorbc Bo igo Ticino .... Bo, mio................. Bosance ................ Bosco Tosca............. Bozda .................. Brasov ................. Hraza .................. Bregenca ............... Breitenbacli............ Brescia................. Brod ................... Brod v.................. Broglio................. Brožkovice.............. Bruinov................. Brusimpiano............. Budejovice.............. Budim................... C. Campalto............ Camposanlo . . . Canal Kosega . . Caniparola .... Cappanaccia . . . Carrana ............ Casal maggiore . Caselle............. Castelluccio ... Castelnovate . . . Castelnuovo . . . Castri 8. Giovanni Cavanella di Po . Celje..............j Celovec ...... Cenlo Croci . . . Cervinjau........... Chiavenna .... Chignolo............ CIlioggia........... Ciano............... Cicogni............. Cinwald zadnji . . Cirkvcnica .... Cia................. Clivio.............. Codogno ............ Cola di" Brugneta Coli................ Cologna............. Como................ Conlluente .... Cremona............. Cres ............... Crespino............ Cret a.............. Čukinantel .... Czik gyimes . . . d o e F *tß = a line colnije § "5 c p u ° ><ü t» S* ti >32 m. V 37 130 C. V 43 130 XU 15 135 (Jcrna gora V 44 130 XIII 24 136 Ccrnovec v 36 130 XIII 62 137 Ceska I/ipa III 71 128 V 42 135 XV 20 138 VII 8 131 VII 5 131 1». VII 12 131 1 24 125 Dcbrecin VI 6 131 III 34 127 Dcöio III 53 128 XIII 65 137 IV 24 129 IX 1 132 Dehvlov IV 21 129 V 27 130 Detrihovice III 55 128 XIV 28 137 Dctrihov Gradec, dolni . Detrihov Gradec, gorni . VII 10 131 V 5 130 VII 11 131 II 16 126 Ditkovice v 31 130 XIII 47 136 Divin XI 42 134 III 2 127 llol Tarski XI 26 134 VI 2 131 Dolni grunt III 51 128 Dolna vas I 4 125 Družica mala IX 29 133 Dubica IX 13 132 XII I)obilica gorna III 63 128 16 135 Humcnza XIII 37 136 XIV 4 137 Dunaj (Beč) II 1 126 XI 44 134 Dürnberg II 9 126 XIV 38 138 Duš VII 15 131 XIV 31 138 XIV 35 138 XIII 7 136 XU 3!» 135 K. XIV 17 137 XIII 29 136 Ehrwald 1 40 125 XIV 29 137 Biscndorf III 14 127 XIV 18 137 Engelhartszell II 18 126 XII 26 135 B n ge I 37 125 X 4 133 Btenava II 19 126 X 6 133 XV 5 138 XI 48 134 XIII 57 137 XIII 11 136 IT. XII 23 135 XIV 14 137 Fabbrichc XIV 25 137 XV 1.3 138 Falconera XII 13 135 III 47 128 Fanano XIV 18 137 IX 38 133 Fazan XI 22 134 V 14 130 Feldkirch I 12 125 XIII 40 136 Ferdinandsthal III 6 127 XIII 9 136 Ficarolo XII 41 135 XV 9 138 Finale XIV 3 137 XV 11 138 Fimnalho XIV 20 137 XI 37 134 Fleissen III 29 127 XIII 33 136 Floriansdorf III 64 128 XIII 23 136 Focca Giova XIV 21 137 XIII 6 136 Fontia XIV 37 138 XI 12 134 Fornasette XIII 41 136 XII 33 135 Fornovalasco XIV 26 137 XV 17 138 Fugava 111 61 128 IV 9 129 Fusach I 23 125 VII 4 131 Fusina XII 18 135 line colnije Gabartica (na Bolcslav- skem)................. Gabartica (na Litoine- riškem) ................. Gagginolo .................. Gallarate................... Gallicano................... Geisava .................... Georgs vald................. tijur . . ................. Gmein velki................. Gorica ..................... Gorna Vas...................... G orne Kaple................ Gottesgab................... Gračeo...................... Grad........................ Gradec (nemški) .... Gradec kraljični .... Grad c k.................... Gradiška stara.............. Gran Vonte s ul Ticino . Gretto ..................... Grimalovka.................. G ni n ..................... Griintlial.................. Grünwald ................... Guarda Veneta .............. Guardlella.................. Guastalla................... H. Hali....................... Hangendenstein ............ »anging.................... Hard v..................... Ilasclbah (na Češkem) . Ilaselbah (na Bavarskem) llaybali................... Heb........................ Heinersdorf ............... Hirsclibiichel............. Hirschenstand.............. Hinterschilfei............. Ilittisau ................. Hluinek........................................ Hollenweiler............... Höchst .................... Hochsteg dolni............. Hochsteg gorni............. Homolica................... Ilörhag.................... Xon,e des .lmtes iertcaltungs- gebiet t. '< ,5 «G Slame des Amtes Vertcaltungs- 1 gebiet b 3 < Name des sMmtes i| st - s> £ r. 5 äs y 42 3 43 71 3 130 125 128 128 127 XI 37 134 Fugau III 61 128 «of<5eii H^'-üinsie'di:::: Sii ',Ch-'^Ppa ... 2"»»Ch.R0lJen . . I Ul Ul Ul II Como Cönflnente Cretnona XIII XIII XIII XU 33 23 6 33 136 136 136 135 Fusina Fussach XII 1 18 22 135 125 n. 16 126 XV 17 138 €tr# « “*« Vil l XIII III 12 24 131 VII y 4 131 ”rpSen» . . 36 130 XIII 51 137 ®re?=i« ... 137 I 21 125 c*Ünt"c/l f'" •/«/»««• »en)^enSla >n ®ach~ |H.:; 34 127 6 131 Gallarate Gallicano Gargella (siehe Win- hei) XIII XIV 1 30 23 9 136 137 125 torfi/...: y 27 28 130 137 130 133 136 129 133 133 147 y 31 55 13 130 111 45 128 "r»s«o. III IX 128 III 62 128 >u-0,o,-ce; v 132 III 93 129 “'“elt X XIII IV IX IX III . XI 43 37 134 Gora-riegri Gottesgab V 44 130 Itrb'P'"»n . 47 1 42 40 2 XIII 136 III 35 127 >t«. VII // 15 0 131 XI 41 134 >«n’ . 126 26 132 S«rh%(l “«in-eis Daiedit» (in Gocsalko-tcits in Preussen) . . Daichelan (in llullschin IV IV 24 21 129 129 tirado Gran Ponte sttl Ticino . Grasslitt5 XI XIII III X 46 17 31 1 134 136 127 133 C. H’"«' Bosega XI 44 jE. tiretla tirossgmuin XI II III 40 11 75 134 126 128 :>»/<„ 5 v»,7°"-»-» ....... r, n,P«rulu XIV 16 4 135 137 Ebersdorf (im Jung-Ininslnner I'i uanzbe- tsirli) Ebersdorf (itn Leitme-ritxer Finawsbessirk) . Grün (in Eisler in Sachsen) III III 27 41 127 128 b3g 1 11 23 46 4 16 5» 7 30 6 14 8 24 21 92 16 39 26 82 14 7 17 36 27 10 10 til 2 3ti 38 16 21 37 7 93 19 2 6 16 46 60 24 12 13 19 66 6 si 10 24 42 6 2 8 rfej .Suiten i k> J- « k 5 '< H JVame des sämtes 6> j L - 5 t fc 01 s 1 '< 'S Xu nie des -Snites • So es e £ -"e ‘S 5 t £ k < . S in "3 Bäckeralpe Cb arernJ H . Cm Neuhaus in 43 28 125 125 Laitzo XIII XII XIII XIII 55 4 137 135 Neumarkt III VIII 10 10 127 132 / Laneno - - 40 34 136 136 Neusorge Nensladll III III 89 81 128 128 126 |7 1 34 130 1 35 125 Neustift II 26 Leinberg Lgota - - V V III 1 10 73 20 130 130 128 Neuthiergarten (in liiir-nau in liniern) .... III III 17 82 127 128 JTe xu 135 Nibbiano XV 14 138 fr'«»«* . j{er»dorf . IX IV 30 14 133 129 Liebenstein tu II 25 25 127 126 Niklasdorf Niedereinsiedl IV III 8 58 129 128 1 125 1 128 7'toc« a**ewni« VIII 11 12 8 132 132 130 133 129 125 Lobendau ......... III Xlll Xlll 59 8 128 136 136 Niederndorf 1 III 4 51 H„ac IX 31 Niederlipka III 96 129 IX 4« Lopiedo e Melti XIV XI XI 41 5 138 133 134 134 125 Niepolomice V III 15 56 130 128 IV 1 3 33 Lussin gründe 15 Nonantola XIV IX V 7 36 38 137 133 130 iJS"«*«» III I XI XIV XIII 00 8 30 27 36 129 125 134 137 136 Lussin piccolo XI 1 14 18 Noci Norosietica !'»<» ’fc--'.::::::: ' 1 »?t Lunino m. Xlll 42 136 O. V- _ Xlll 43 136 Obernberg . 11 21 126 tl. {[««cA. III 40 128 Hader Hailand, Uasio gründe . Hailand, Sostra Homanu Hailand, Sostra Via- renna Hala-Draitica Hatainocco (siehe Albe- 1 Xlll 16 25 125 136 Oberndorf (in Laufen in Haiern) II 15 126 Hvüfr'1 C*n Beit im iS»«,/• • : fr«'«« * Xlll 26 136 Oberhennersdorf III l 63 26 128 125 I m IX VI 51 20 10 7 126 127 132 131 Xlll IX XII XI 27 29 21 11 isw 133 135 133 Oberltappel . Oblaj Ober - Törtburg II IX VII XII 27 16 11 37 126 132 131 135 Sfr9 A/ s"/«r| i Y 44 6 126 133 roni) - (hierberq , Bahnhof . . . IV 19 20 6 129 129 131 <7 IX 43 133 Hadevac IX 17 132 136 133 Oderberg, Stadt IV VI VI frCr9 VII III VIII 17 83 12 131 128 132 Hanlova X 1 2 Oedenburg Ofen 2 131 Mariahilf . . - Harkliauseu (in Klingen-Ihat in Sachsen) . . . Marlinsbruck ....... Hussa Hastianieo Heilolino H 22 126 Oitoc VII III 7 85 131 128 ! frs; • fr'Sr^ IX I V III IX 5 15 13 76 15 132 125 130 128 132 132 III 1 XIV 32 « 36 127 125 138 Ulbersdorf . Olmo IV XV IV 13 19 2 129 138 129 fr4 • Xlll 54 137 Opcina XI 38 134 A'“«Mica C?„*öwk“ ! gÄ IX 14 XI 20 134 125 Orehovica IX Xlll 45 50 1.13 136 V III 35 86 130 128 128 130 Heiningen Herkelsdorf III XII 88 17 128 135 Orsera Ospilale XI XIV 24 19 134 137 ! V 23 Mexnano Scotlo XV 12 138 Ossero XI Xlll Xlll 13 56 134 137 froipui V IX 6 35 94 130 133 129 Hilrotcils VIII XIV 1 137 Ostiglia 5 136 Sfr* fi» Hnhmen) Cm Sieben- tfiri V 11 130 Oltendorf III 91 129 138 IX III 22 132 .tv 10 131 132 126 Hodragreda 46 128 VIII 6 45 XI 43 134 j fr««'«.: VIII XIV 16 137 C'r'ler Blaute (in ! JSfrWen -» H^yhZtrf 1 III 46 77 126 128 Monte Spluga Honte Tomarlo Monlignoso ., Hotta XIII XV XIV XII 59 7 30 8 24 32 137 138 137 135 127 134 f*. Padua XII XIV 24 42 135 138 valčka . V 24 130 Mühlbach Huggia III XI Palma XII VIII 2 8 135 132 sr. XII 31 135 XI 25 134 X III 8 133 Nachod III 92 129 XV XIV 1 34 138 138 a,iJ2 Pappczzc XII 31 135 Ratisborsko predmestje v Strumen IV 23 Parma XV 1 138 Opavi IV 15 129 Stuflionc XIV 5 Parmignola XIV 31 138 Ravarino XIV ti 137 Suvava . v 11 Pavia XIII 10 136 Reggio - - - XIV 45 138 Sulcberk . . I 29 IX 23 132 Reka IX 18 132 S. Ana > • • XI 33 Pelilin XI 2 133 Revere 4 13« S. Česana XIV 10 Pešta VI 1 131 Rheindorf I 19 125 S. Uuiliano XII |9 Petrikovice III 71 128 Ritma XIV 23 137 S. Giuseppe XIV 32 Petroviče ali Petrvald . III 49 128 Riva (na Roviškcm) . . XII 28 135 S. Juri IX 31 Petroviče v Kralikali . . III 87 >28 Riva (na Morbenjskemj XIII 58 137 S. Jožef IX 11 Petroviče v Slezii .... IV 22 129 Rochetta XIV 44 138 S. Katarina III 8 Piacenza XV 21 138 Rosbach III 20 127 S. ko/mas IX 41 Pietro Sorelle XV 8 138 Rosenlieim . j III til) 128 S. Maria del Taro . • . . XV ti Pieve Porto Morone . - XIII 12 136 Itossano XV 3 138 S. Maria Maddalcna , . . XII 36 Pinswang 1 39 125 Rossliaupt III 15 127 S. Maria in Punta . . . XII 30 Piran - XI 29 131 lloveredo I 2 125 S. Martin IX 31 Plomin Plzcnj XI III 17 7 131 127 Rovinj XII XI 25 23 186 134 S. Martino in Spino . . . S. Pietro in Volta .... XIV XII 2 22 Podmoklo III 52 128 llšava stara Vlil 1 132 S. Rok IX 27 Podvoločiska ' v 33 130 Redeči stolp VII 14 131 S. Vid IX 33 Polcsella XII 35 135 Rti 111 burk III 70 128 Svinjarj IX 6 Pontc di Navicello . . . XIV 8 137 Svinica Vlil 2 Ponte tli S. Ambrogio . XIV 9 137 Punte Chiasso XIII 53 137 Ponte n nova di Magcnla XIII 19 13« Ponte Tressa XIII 15 136 Pontremoli XV 2 138 * Porcara XIII 3 I3ti S. S. Poreč XI 25 131 Porta No ga ra XII 3 135 Portobuso XI 17 131 Salcburg II ti 120 Samec IX 1 Porto Codelago XIII 40 136 Salcbtirg (vodna colttija) II 13 >26 Sance stare VII 9 Porto Gorino XII 27 135 Samink II 23 126 Sopronj v . . VI S Portogruaro XII 12 135 Savtgnano . XIV 12 137 St.jakova v 9 Porto Lignano XII 6 135 Scala santa . XI 39 131 Štej er II 5 Porto Tagliamcnto . . . XII ti 135 Scltard »g II 17 12« Štutin v 19 Porto Valtravaglio . . . XIII 39 136 Sohneeberg III 50 128 Praga lil 1 127 Schönbach III 30 127 Pralo maggiore XIII Iti 136 Schwarzbach III 9 127 Premisi V 2 130 Schwarzenberg II 31 127 Presburg VI 1 131 Sdoba XI 45 131 Prisečnice III 38 127 IX 37 133 T. Promenhof lil 18 127 Senj IX 19 132 Prosečeni kamen .... IX 20 132 Scrttslavice V Iti 130 ) 32 17 Ptuj v X 3 133 Šesto Calcnde XIII 32 136 Tarnopol .8.5... v P tile XI 21 131 Sibinj VII 13 131 Tat nov v Pušak na Izle XI Iti 131 Sinovcc v 40 130 Tas'ara XV 15 Sisek .' XI 11 132 Taufers I 5 Sorta XIII 20 136 Tenteš VII ti 1 Sostegno XIII 21 136 Temcšvar VIII 3 Špesa . . XIII 13 136 Terst . XI 1 Quatrcllc XIII 2 136 Spilambcrto XIV 11 137 Terzič XI 43 Spissermiihl I 7 125 Teršin IV 17 Springen . , . I 30 125 Tirano XIII til n. Stadomello XIV 43 138 Tiškovec IX 24 8 Stanislavov v 3 130 Tölgycä Tomašcv VII 2 67 08 >4 llabec XI 133 Stelvio XIII 63 137 III Rača v III 14 132 Sticnto XII 38 135 Toplice III Raitzcnhain III 42 128 Stojanov v 28 130 Tre Porti XII Rajevosclo IX 2 132 Streichen I 50 126 Treviso XII iZü 13« 13» \V> 131 ,3' ,33 ,33 ,3S ,3? ,32 ,31 rs ,39 ,35 ,33 an,e des Amtes i »s 1.8 «-3 L Š, I. V a < •8 > 66 iVnine des Amtes i n 2* ■5 ~ ll 1 ** 1 5 3 < „5 Warne des Amtes •» Ot 3 „ "a ;~ St- e> s 3 < "je y-iu. y°nce 'Mlin {■*». XIII IX XI VI m m in IV x 10 23 2 13« 132 133 Biuna Riva (Finanz - Bezirk Ilorigo) Riva (Finanz - Bezirk Morbegno) Rncchetta XIV XII 22 28 137 135 Sesto Galende Sieroslawice ....... Sissek XIII V IX XIII 32 16 11 20 136 130 132 136 l>elerldTr ^>ei 74 87 4!) 128 128 128 XIII XIV III 58 44 60 137 138 128 Nostegno .... Nostra Romana Noslra Viarenua (siehe Mai- XIII XIII XIII 21 26 27 136 136 136 /'7'°»» ... 22 129 XV 3 138 land ) Jl:au 3 133 III 2V 127 Npessa XIII 13 136 >«''«« . ' XV XV XIII III I XI Rosshaupt (in YVaidkauS in Baiern) Rotkenthurm Roveredo XIV 11 137 > «*.«•' e„ i Moräne . . pV',lf'enjji , 8 12 7 39 29 33 138 13(1 127 125 134 130 III VII I XI 15 14 2 23 127 131 125 134 Npissermiihl Springen Sladomelli I I XIV V 7 30 43 3 125 125 138 130 '"■«No . XII 25 135 II 3 126 p7,*0 C*Mki III 70 128 XIII 63 137 jS4‘ Sieger II 5 126 Yl 135 XII 38 135 j)0 6 Qhiasso XIII 53 137 Stojunow V 28 130 1‘iinil dt. Macicello . . . /'oflf- 11 ,S>- Ambrogio . rfi Magenta l‘0n, ‘resa I>0r noli . XIV XIV 8 9 137 137 S. Streichen (in Schleching in Baiern) I XIV 50 5 12« 137 J® 138 V 41 130 JYUI XV XIII 2 3 47 138 13V 131 II 14 126 I 29 125 ;,0'c--r„ Salzburg (Huuptzoll- amt) Salzburg (WasserZollamt) Sainac Saming II 6 12« Svinjar IX VIII 6 2 132 132 'Vi” 9?del«go >'or,„ - 'v,“ 'Vfo V />„' A " . . . I'rtig (,llr"Vaglio . . . 135 13« IX 31 133 V 32 130 H. Giorgio (siehe Venedig) S. liiuliano XII 9 135 Tarnoto V XV 17 15 130 138 * ''ato i. y*»£ag39wre p *1*“*!* . . XIII VI 1U 4 38 136 131 127 XII XIV 19 32 135 138 Taufers 1 XIII 5 3 125 132 IX 41 133 III 68 128 py?n,H.. I‘i'yienil‘iimen .... IV 17 129 III IX V 20 132 130 dig) ■ ; S. Katharina XII III 11 8 135 127 Tetschen III III 53 57 128 128 XV XII XII IX XIV XII (i 138 135 XIII 61 137 36 30 34 2 22 IX 24 132 UHntrell,, S. Maria in Punta . . . S. Marlin ,S\ Martino in Spinn . . 135 133 137 Tülgyes Tomos VII VII VII 2 6 10 131 131 131 XIII 2 136 135 Tre Porti ■ • - XII 14 135 IX 27 132 XII 7 135 S. Veit IX XI 33 16 133 134 / 1 125 Triest XI 1 133 It. XI 39 134 IV 16 129 XIV I 12 137 Turhiao XIII 28 136 ^««6 VI VIII IX 3 131 Scharnitz (in Mittewald 41 125 Turritecava . . XIV 24 137 14 132 II 17 12« j .. Oci'o*,./,, 1 "««lior», V-V«,« For<,wt ro» 132 III 50 128 III 30 127 tr. IV XIV 15 li 129 III 9 127 ,.“b“Wh0 . ' ;S<» 137 138 Schwarzenberg (in La-ckenhäuner in Baiern) II 31 127 Vdine XII 1 135 I>e\chenberq ' ' ' »"»7^'" t'" -s'»ca: t? 128 IV XI III 2.3 129 XIII 52 137 /// 72 Schwarzwanset ..... 45 134 V 26 130 III / 42 19 128 125 39 128 VIII 5 132 Se^r IX 37 133 Unken (in Melek in XIII 13« VIII 9 132 11 7 126 Ime colnije Upravno okoliše d jjC > 0) >« Stran Ime colnije Upravno okoliše Številka 02 Ime colnije Upravno 1 okoliše d ■d >«2 Trombv češke ...... III 3 127 Vicobarone XV 16 138 Windhausen 1 48 Turbigo . XIII 28 136 Videm XII 1 135 Winkel I 9 Turritecavn XIV 24 137 Vidna VI 7 129 Vignola XIV 13 137 Villa XIII 60 137 Villa miova Marchcsana XII 32 135 Vils I 38 125 17. Vilsrain 1 36 125 Tj. Voitcrsraith lil 28 127 Uggiatc . XIII M 137 Volmava ........ lil 11 127 Ugrinov . v 26 130 Volovsko XI 4 133 Zagreb IX S Umag . . XI 28 134 Vulkan VII 16 131 Zavaljc IX <21 Unken . . II 7 126 Vibrcg v 12 130 Zdonov III 88 Upa mala III 83 128 Zemun VIII 9 Usti jcznitske v 18 130 Zenna XIII 44 Ušti . . . III G!) 128 Zerri XV 4 Znojmo IV 4 Zorca XIV ib IV. Zollhaus I 4V Zorin v 29 V. Zvonigrad IX 28 Waldheim ....... III 16 127 Vallice . XII 40 135 Walserberg II 12 126 Varaždin IX 8 132 Walserschanz I 32 125 Varese . XIII 48 136 Warnsdorf III 67 128 Vele . . II 4 126 Warnsdorf stari lil 66 128 'Tj. Verbnik . XI 8 133 Weigsdorf III 78 128 Vcrh 8. Sebastjana . . . III 39 128 Wcipert III 37 127 Verona . XII 45 135 Wiesenthal III 36 127 Žarnice I 41 Vicenza . XII 42 135 Wildbiihel I 49 126 Županje IX 13 126 )25 133 ,33 12» 133 136 13» 12» 13? 126 ,3» 133 125 >33 e*"e du *mtes [S°.. r°r*b„rg r. Vg/ >. S«,orrf - -.. S . . •........... "e*s »---------- '»ndaco » *** -%' Giorgio , „ fa,«n. St«' nr ■ b- Si*':: "u°va Te Morchesana e "q JS Nummer Seile Blatne de» Amtes Vertcaltungs- gebiet Nummer Seile Käme des Amtes 5> i Z- si Cr> & Nummer Seite XI 28 134 Vil» I 38 125 Wiener-Neustadt .... 11 2 126 v 18 130 Vilsrain 1 36 125 Wies in 23 127 I 25 125 Voilertreit III 28 127 Wiesenthal in 36 127 VII 10 131 Voltmau III 11 127 Wildbürhel (in Sacha- Volosca XI 4 133 rang in Baierti) . . . i 49 126 Vulcan VII 16 131 Windhausen (in Wind- hausen in Baiern) . . i 48 126 Winkel (Oargella) . . . i 9 125 XI 26 134 » XII 40 135 XIII 48 136 Waldheim III 16 127 X. XI 10 133 Walserberg II 12 126 Walserschanz 1 32 125 XII 10 135 Warasdin IX 8 132 Zavafje IX 21 132 Warnsdorf III 67 128 Zengg IX 19 132 XII 9 135 Wegraec V 12 130 Zenna XIII 44 136 XII 12 135 Weidenau . . . IV 7 129 Zerri XV 4 138 XI 8 133 Weigsdorf . . III 78 128 Znaim IV 4 129 XII 45 135 Weiperl (in Warnslein Zoeea XIV 15 137 XII 42 135 in Sachsen) III 37 127 Zollhaus 1 47 126 XV 16 138 Weisbach (in Patsch- Zuckmantel (in Ziegen- XIV 13 137 kau in Preussen) . . IV 6 129 . hals in Preussen) . . IV 9 129 XIII 60 137 Weissirasser IV 5 129 Županje IX 3 132 X 7 133 Wels II 4 126 Zurin V 39 130 XII 32 135 Wien II 1 126 IX 25 132 21. Ukaz c. k. ininisteistev dnarstva in kupčije 8. Decembra 1853, veljaven za vse kronovinc občne coluc okolije, zawtrnn izpeljave rol ne tarife, poterjene z MaJ viäjlm »klepom I». Wecemltra 1853. (Je v dcržavnim zakoniku, LXXXVII. delu, št. 263, izdanim in razposlanim 14. Decembra 1853.) Za izpeljavo čolne tarife, poterjene z Najvišjim sklepom 5. Decembra 1853, se zavkazujejo sledeče navedbe, ktere imajo h krati s tarifo 1. Januarja 1854 moč zadobiti: 1. (K predgovoru §. 12 č r k. c.) Glede na izvozno blago zadosti, če se ni goljufije bati, da se od cele poslatve, to je, od vsacega na enem vozu, na eni ladii ali enem železničnem vlaku naloženega blaga samo nekoliko posod, ktere ima ured izbrati, odpre ter podverže znotraj ni preiskavi, in le tik rat, če se pri tem v povedih blaga kaj neresničnega pokaže, se mora znotrajna preiskava razširiti na vse blago ravno tistega pošiljavca in po okolšinah tudi na druge dele poslatve. Uredi v deželi morajo posode, ktere so podvergli znotranji preiskavi, d jati pod uredski zaklep. 2. (K predgovoru §. 17.) Nameček (adžio) se ima odrajtovati samo od colov, ne pa tudi od dopustni», od prikladov k potrošnini in od postranskih davšin. Ti nadavek ali nameček se ima pri prerajtanju davšin na povedih, čolnih plačilnih listih in na drugih izkazovavnih pismih posebej ravno tako zaznamovati, kakor čolni priklad. Ta nameček je treba tudi ti k rat prerajtati in posebej zapisati, če se col s sre-bernim dnarjem plača, torej plačilo cola tudi plačilo namečka, zapopada.. Za poravnavo kurza papirnatega d »a rja je mesca Januarja 1854 od 100 gl d. 15 gld. namečka plačati. Ako n pr. po tarifi prerajtani col 550 gld. znese, spada mesca Januarja 1854 82 gld. 30 kr. na nameček; za poplačanje 632 gld. 30 kr. mora tisti, ki je dolžan col plačati, 550 gld. srebernega dnarja ali 632 gld. 30 kr.' v bankovcih ali pa v deržavnih listih oberniti. Posebni razkazek bo olajšal prerajtanje namečka. 3. (K predgovoru §. 27.) §. 27 predgovora razjasnuje, da vazun odločb v tem paragrafu zapopadenih, še veljajo druge navedbe zastran zacolnega štempeljna. V teh navedbah je zapo- Verordnung der k. k. Ministerien der Finanzen und des Handels vorn 8. December 1853, gütig /ur alle im allgemeinen Zollgebiete begri/fenen Kronländer, betreffend die Vollziehung des mit der Allerhöchsten Ent Schliessung vom S. Jiecemher SS-%3 genehmigten Zolltarife*. (Enthalten im Ileichx-Gesete Art des Gewerbsbetriebes, für den sie bestimmt ist, und mit Bücksicht auf den erprobten oder wahrscheinlich gemachten Nutzen beurllieilt werden. Leber die grössere oder geringere Nothwendigkeil des Bezuges aus dem Auslande werden die Preis-Courants der inländischen Maschinenfabrikanten, die an der Maschine vorhandenen, im Ziollgebiete noch nicht angewendeten Verbes-Serungen und ähnliche Verhältnisse entscheidend sein. Die Behörden sind ermächtiget, sich bei dieser Beurtheilung des Beiralhes von Technikern zu bedienen und Erhebungen an dem Orte der Aufstellung der Maschine vorzunehmen. Die Kosten hat der Begünstigungswerber zu bezahlen. Es ist gestattet, die Maschinen, für welche eine Begünstigung angesprochen üiird, gegen Bezahlung des halben Zolles und vorläufigen Erlag oder Sicher-s(ellung der anderen Hälfte vor Austragung der Begünstigungsfrage zu beziehen. Bnumgartner m. p. , -m >\Ü .tv-.VMVto v. ivAvv AbAv. Antnvl-iumVv VA> n, 5, ?,L «An iAe$« •*'- V Vv* '•''•''-»■miti. /A A rvvv/j, V A twii «>ttvA \>vvr.:; ittt&a* ■ ' "V. " ' ■ vv..W : ■ . ' f v-’.., '1 , •• 'H' (•'* ' i A. ' - .v ' ■ . V‘- ; t« , YjA^V'.tV.V, !f A'V,-At-.;-Vf -;v>U ivr.A ; . . , V> ■ :' ' .1 * --.v.'ouvX . \»w» vm* v-' "hVj «"'v. iuv i -v,v-? t( .,w : ■ ■ » ' " y>\ WA At : • >\u • ' ’* '" >v ' 4V| tV-.i-tn '■ • fitVvAmV Vi v It- rt',s\Vi. »WWMW W» ‘V,.,.v. • , ■ * . . •t*'A> w*.v >WU\vA. v - , , ' ' '