PRISTOP K REŠEVANJU PROBLEMATIKE OSTARELIH V KRAJEVN! SKUPNOSTl KOLODVOR
Široke akcije
V krajevni skupnosti Kolodvor je, po trenutno in na Mtro zbranib podatkih, okrog 200 občanov, starib nad šestdeset let. Večina potrebuje tako ali drugačno pomoč. Naslednji problein v tej KS je -268 picdšoiskih otrok, od katerih so le toekateri v or-ganizranem varstvu. Kot tretje pa približno 600 šoloobveznih ot-rok od prvega do osmega razreda-
Te številke so v krajevni skupnosti Kolodvor prisotne kot vprašanje, kateremu je potrebno posvetiti vso pozornost.'
Tokrat se bomo ustavili pri problematiki ostarelih. Da bi kar najbolj točno zajeli dejan-: sko število poinoči potrebnih' ostarelih. občanov . različniib; starosM in struktur ter da b» . ugotovili, komu in kakšna po-. moč najbolj Jkoristi, so se v-krajevni skupnosti ¦ odločili obrniti se- na občane z ankete nim listora. S kar najbolj to-, čnimi1 odgovori bodo občani. pripomogli k oblikovanju-koiu; kretnih nadrtov za uspešnejše-1 odpravljanje socialne. proble-matike. Nekatere probleme bodo občani, organizirani v KS, reševali sami, mnoge pa bo mogoče reševati preko sar moupravnih interesnih skup-nosti in to predvsem tiste, ki narekujejo združevanje večjih, finančnih sredstev.
KAM Z OSTAREUMI?
Oraenjeni' podatek, da je v KS Kolodvor približno dve-sto občanov, potrebnih pomo-či, verjetno ne ustreza ved re-snici. Kaže, da jih je še veliko
več. Odgovor na-to, pa tudi ps-tale podatke, bo dal omehjeni vprašalnik oz. anHetni list. ¦ Osnovni namen tega vprašal-nika, ki bo prikazal strukturo vseh, ki so potrebni družbfr ne pomoči je, da nakaže tudi sistematičen nadrt potreb šo-ciaLae pomoči.
Ob tem se nam seveda ta-' koj porodi vprašanje: kaj pa potem, ko bo tak načrt nare-jen?                      -
Nekaj poti za reševanje po-ložaja ostarelih se bo pokaza-lo tako rekoč avtomatično. Ne nazadnje že zato, ker delo ha tem področju do neke mere že teče.
V prvi vrsti si bo krajevna ' skupnost prizadevala, da pri-dejo v doiri za onemogle vsi tisti, ki tako. pomoč nujno po-trebujejo, seveda v okviru razpoložljivih kapacitet obsto-ječih domov. Treba pa je ta-koj omeniti, da sedaj prosto-ra za vse še ni dovolj, vendar pa bodo dolgoročni načrti, te-melječi  na  nujnosti     potreb,
evidentiranih v vprašalniku, upoštevali načine zbiranja sredstev, tako" v krajevni sku-pnosti sami kot iz drugih vi-rov. Seveda -pa se je treba za-vedati, da nove kapaoitete teh domov ne • bo mogoče graditi tu, v KS Kolodvor, saj nima več prostih zazddljivih povr-šin, temveč v sbsednjih kra-jevnih skupnostih ali celo ob-činah,. Poleg obstoječih in projektiranih domov, za osta-. rele se ponuja vrsta cenejših in hitreje uresničljivih mož-nosti.
DOM NAJ BO. DOMA!
Tu je povečanje števila pa-tronažnih sester na terenu. Predvsem pa okrepitev strež-niške službe, ki skrbi za osta-rele ljudi na njihpvih domo-vih. Ta je v okviru občine že organizirana in je že dala p'o-hvalne. rezultate svojega dela. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je že v tej obliki nudena pomoč pogosto dovolj za normalng življenje ostare-lih občanov, ki živijo ali v krogu svoje družine ali v svo-jih stanovanjih. Poleg tega pa taka rešitev potrebuje hanogo manj sredstev, saj odpade draga. graditev posebnih do-mov.
V tej smeri lahko tudi hiš-ni sveti odigrajo pomembno vlogo. Skrbelinaj bi za bolj ¦organizirano in pestro sose-sko pomoč žal hišni sveti. v" pretežni meri še niso zaživeli, vendar je tudi preko njih pri-čakovati dolpčeno delovanje na tem področju.
Zavedati se je treba nujno-sti iskanja ' ustreznih stano-vanj za -posamezne primere, ki so že prav, kričeči. Vseh zaenkrat ne bo; mogoče reši-ti, vendar bomo s prioriteto, ki temelji na dejanskem sta-nju, dane možnosti bolj učin-kovito izkoristiti..Tu zopet ve-lja pripomniti, da beseda kra-jevne skupnosti pri reševanju stanovanjške problematike še zdaleč ne zaleže toliko, kot bi morala. Torej -je^ tu zopet primer, kjer bomo morali za-staviti prizadevanja za uvelja-vljanje določil ustave.
Izkušnje dmgih ' mest, pred-vsem drugih jugoslovanskih republik kažejox da je na po-dročju pskrbe bstarelih. izred'-no pomembna pomoč otrok in mladine. Med njirai se namreč vzpostavi bistveno drugačen odnos, kot pa je to možno, če  delo  opravljajo     profesio-
. nalci. Pomebno je riamreč s psihološkega vidika, saj ria tak način ' oskrbovani, ¦ čeprav slabše pokreten, le ne izgubi stika z življenjem, saj mu ta mladina nadomestuje svoje lastne otroke ali vnuke. Poleg tega pa je tb lahko tudi del vzgoje mladih, saj se tako v njih krepi humanost do sočlo-veka in pa odnoš do družbene
- skupnosti.
t In ne nazadnje — potrebno bo Še bolj vključiti v to delo Rdeči križ, Zvezo borcev, Sooi-alistično zvezo, Zvezo sociali-stične mladine in vse druge družbenopolitižne in družbene orgardzacije   na   terenu.
Toni Perić