čevljar OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ letnik xvii ■ maj 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve tržič NOVOSTI V SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH V aprilski številki Čevljarja smo obravnavali popravke samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke, o nadomestilih in prejemkih, ki so v veljavi od 1. 4. 1977 dalje. Od 1. 7. 1977 naprej pa bomo za izračun osebnih dohodkov uporabljali tudi vse ostale popravke, ki so jih sprejeli samoupravni organi v mesecu marcu. Predvsem je to povišanje obračunskih osnov, ki je sestavljeno takole: a) SPREMENJENI SO RAZPONI MED POSAMEZNIMI KATEGORIJAMI, tako da so povečane obračunske osnove od 8. kategorije dalje. Največ so povišane obračunske osnove od 19. do 29. kategorije, manj pa v najvišjih kategorijah, tako da v 35. kategoriji ni spremembe. To pa pomeni, da so največ povišane osnove za srednje in višje strokovne delavce, kar je bilo pri sedanjem nagrajevanju pereče, predvsem z vidika ustreznega kadrovanja za omenjena delovna mesta. b) Tako popravljene obračunske osnove so se dalje POVIŠALE ŠE ZA 7 % — za vse kategori- IZOBRAŽEVANIE KAUROV Konec aprila se je končal seminar za vodilne in vodstvene delavce naše delovne organizacije, ki je bil izveden v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela Kranj. Skupni program izobraževanja je obsegal 60 pedagoških ur in delo na seminarju je bilo izrazito usmerjeno v soočanje in povezovanje teorije s prakso. Seminar smo namenili vodilnim in vodstvenim delavcem, ki organizirajo in vodijo delo in morajo pri svojem delu oblikovati ustrezne metode dela za ugodno sožitje ter doseči dobro počutje sodelavcev za doseganje boljših delovnih uspehov. Pri temi »ORGANIZACIJA PROIZVODNJE« smo obdelali osnovne funkcije in poslovanje v delovni organizaciji, organizacijo proizvodnje in planiranje proizvodnje. Profesor Franc Aljaž nam je to problematiko podal v zgoščeni in zanimivi obliki in spoznali smo kako pomembno je, da je delo pravilno organizirano, plani proizvodnje pravočasni in realni. Izdelali smo tudi praktično nalogo planiranja proizvodnje. Diplomirani psiholog Jože Šketa nas je v temi »DELO Z LJUDMI« poučil o oblikah vodenja posameznika ali skupine delavcev, o oblikah sodelovanja in faktorjih, ki vplivajo na delavčev interes pri delu. Posebno pozornost smo posvetili osnovam za delo z ljudmi, vzrokom za slabe medsebojne odnose in reševanju problemov teh medsebojnih odnosov. Menimo, da pa je bilo še posebno zanimivo predavanje o načelih dobrega in uspešnega vodenja, ki naj bi jih upoštevali vodstveni delavci, da bi vzdrževali nek povprečen nivo za dobre medsebojne odnose v delovni organizaciji. Kakšen naj bo vodja delovnega procesa oziroma lastnosti vodje, ki so potrebne za uspešno vodenje, kako naj ravna v reševanju problemov in konfliktnih situacij, ta in še druga področja so bila posebno zanimiva za vse prisotne. Poudariti je treba, da je vodenje ljudi eden od principov organizacije sploh. Pri temi »POUČEVANJE DELA« je mag. Branimir Lorenčič izhajal iz naslednjih stališč: je enako in to za delovna mesta v proizvodnji, v režijskih službah in v prodajalnah. c) Zaradi zaostritev kriterijev, ki vplivajo na mesečni izračun doseganja VREDNOSTI TOČKE posameznih delovnih enot — so povišane obračunske osnove še za nadaljnih 5 %. Naslednja pomembnejša sprememba je nastala pri OSEBNI OCENI za delavce v režijskih službah. Osebna ocena po objektivnem kriteriju v celoti odpade, ker je znižanje obračunske osnove zaradi neizpolnejvanja zahtev za šolsko izobrazbo in prakso proti veljavnim predpisom. Subjektivni del osebne ocene je dopolnjen še s kriterijem VESTNOST IN ZANESLJIVOST — pri tem pa je spremenjena tabela stopenj točk in odstotek obračunske osnove. Razpon osebne ocene po subjektivnem kriteriju je 20% in se giblje od 95% do 115% od določene obračunske osnove. Pri vseh naštetih spremembah je potrebno še poudariti, da nam ustrezne osebne dohodke zagotavlja le ustvarjeni dohodek, ki izhaja iz individualnih in skupinskih prispevkov k spupnim rezultatom poslovanja delovne organizacij e. M. M. — človek ima roke in pamet — da lahko misli in dela — ni šole, ki bi pripravila absolventa za konkretno delo v združenem delu — enkrat v šoli pridobljeno znanje ne zadošča več za vse življenje. Če hočemo novega delavca pravilno in sistematično uvesti v delo in če hočemo, da bo poučevanje organizirano sistematično in po nekih principih, moramo delavce načrtno usposobiti tako, da bodo znali misliti in delati in da bodo lahko postali enakopravni člani delovne organizacije, da ne bodo samo fizični dodatek »stroju«. Vzpostaviti je treba interes za izobraževanje, zato je treba k novemu delavcu pristopiti: Z uvajalnimi seminarji, z uvajanjem v delo na delovnem mestu (informiranje o delovnem mestu, odgovornosti, varnosti, možnost zaslužka, napredovanja, dopusta itd.), s priučevanjem za delo na določenem delovnem mestu (način učenja), vpogledom v delo (predhodna razlaga o poteku dela, o materialu in sredstvih in navodila za delo). Dalj časa smo se ustavili pri po- učevanju dela. Vedno mora biti postavljen program in cilj ter smoter poučevanja. Za dosego cilja poučevanja in zato da bodo delavci poučeni pravilno, da bo slučajnost poučevanja odpadla, da bo teorija povezana s prakso in na koncu, če želimo doseči vzbujanje interesa pri udeležencih in jih zavestno aktivno vključiti v delo, potrebujemo strokovno usposobljene inštruktorje. Rezultati takega poučevanja so znani po daljšem časovnem obdobju. Iz prakse pa vemo, da je sedanje poučevanje delavcev le slučajno, odvisno ne malokrat od dobre volje vodje. Udeleženci seminarja smo tudi praktično izvedli metodo neposrednega poučevanja dela na stroju za likanje kapic. Vsak od udeležencev se je postavil v vlogo inštruktorja in prikazal operacijo dela po že predhodni razlagi vpogleda v delo in »novemu delavcu« obrazložil postopek dela. Predavatelja iz naše delovne organizacije Franc Grašič, direktor finančnega sektorja in Nataša Meglič, stroškovni računovodja, pa sta nam v zadnji temi skušala čimbolj nazorno podati »EKONOMIKO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA«. Vsebina tega poglavja se je nanašala na poslovni proces in elemente poslovnega procesa, na osnove in elemente kalkulacij ter obračun proizvodnje in na kraju obračun poslovnega rezultata. Celotno predavanje je bilo aplicirano na našo delovno organizacijo in poslovanje ter dogajanje v njej. Zato je bilo to predavanje posebno zanimivo, saj se je odvijalo v tisti sredini v kateri živimo in delamo. Na seminar smo vabili 40 vodilnih in vodstvenih delavcev. Žal je bila povprečna udeležba nekoliko več kot polovična, čeprav so udeleženci, tisti, ki so seminar obiskovali vseskozi, poudarjali, da je seminar izredno zanimiv, poučen in koristen in da je škoda, da vsega tega ne slišijo še drugi, še posebno tisti, ki bi se morali prvi spoprijeti z novimi načini dela. Povzemamo misel vseh predavateljev, da je izobraževanje človeka najtrajnejša investicija in da se je treba stalno izpopolnjevati in izobraževati, če hočemo slediti razvoju tehnike in družbe primerno. Prepričana sem, da seminar ni bil samo breme posameznikom, pač pa, da bodo metode in tehnike, ki smo jih dobili na seminarju pripomočki za delo, da bomo lažje in uspešneje delali in zahtevane naloge kvalitetno opravljali. Če je bil namen dosežen, pa se bo pokazalo pri vsakemu posamezniku in pri vseh skupaj čez čas in če bodo tisti, ki so poklicani in odgovorni imeli posluh za nova spoznanja, ki smo jih slišali na seminarju. M. M. Praktični prikaz poučevanja na delovnem mestu VSAKO NOVO DELOVNO NESIO |E NEVARNO Nezgoda na delu je posledica nevarnih momentov. Ker se hočemo proti njim boriti jih moramo najprej spoznati. Ena od nevarnosti, ki se je lahko izognemo je premeščanje delavcev. Ko je delavec premeščen na novo delovno mesto, bi po predpisih morali izvesti enako uvajanje v varno delo, kot za novosprejete delavce. Zanje pa vemo, da traja uvajanje več tednov. Ko vidimo, koliko premestitev iz delovnega mesta na drugega se opravi vsak dan, bi rekli, da bi se delavci lahko stalno uvajali. Zato je prav, da pogledamo, kako uvajanje v resnici poteka. Novosprejete delavce od začetka letošnjega leta spremljajo kartoni uvajanja v delo in preizkusov znanja iz snovi varstva pri delu. Ti kartoni imajo naštete naloge, ki jih opravi, kdor uvaja novega delavca v varno delo. Po končanem uvajanju mojster s podpisom jamči, da je novosprejetega delavca poučil, delavec pa, da mu je delo razumljivo in da varnostne ukrepe zadosti pozna. Kartone hranimo v službi za varstvo pri delu. Tu se za delovna mesta s povečano nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare vpisujejo periodični seminarji in preizkusi znanja iz varstva pri delu. Premeščenega delavca v resnici uvajamo, kot bi bil novosprejeti, le naloge, ki so enake za vsa delovna mesta, se opuste, nekatere pa časovno skrajšajo. Premeščanje moramo razdeliti na menjavo dela v istem oddelku ali menjavo med oddelki. Za prvega velja, da mojster pokaže in kratko opiše sosednje stroje, delo na njih, nevarnosti, ki iz njih izvirajo in izklopilne naprave za zaustavitev stroja v sili. Vse preveč pozabljamo, da na večjih strojih ponesrečeni delavec težko sam zaustavi nevarno delovanje. Izklopitev in zaustavitev stroja morajo poznati vsaj najbližji sodelavci. Po ogledu sosednjih delovnih mest pristopimo k delu, kjer bo premeščeni prvič opravljal delo. Mojster oziroma tisti, ki uvaja delavca v delo, mora najprej razložiti način in namen uporabe osebnih zaščitnih sredstev. Sledi opis novega dela in praktični prikaz. Ker je delavcu vsak gib nov, je treba operacije večkrat ponoviti. Ta del uvajanja se opravi dobro, pozabimo pa delavca opozoriti na skrite nevarnosti, ki so včasih zelo enostavne, pa vendar novemu Stroj ima tudi skrite nevarnosti delavcu prekrite. Da bi opravil delo enostavneje ali da bi si prihranil kak gib, prikroji delo po svoje. Enaka nevarnost je tudi za delavca, ki delo premalo pozna in, ko pride do operacije, kjer ne ve naprej, naredi nepremišljeni gib. Pri tem ni treba, da nastane nesreča takoj na začetku dela. Delavec je v začetku pripravljen na vse in se nezgodi večkrat refleksno izogne, ker je spočit in skoncentriran na delo. Začetek utrujenosti je lahko usodna, delavec je s poškodbo kaznovan, ker ni svojega občutka, da je delo nevarno pokazal mojstru. Zato mojster ne sme pustiti, da bi delavec samostojno delal, dokler ni prepričan, da ta zna delati varno in zakaj je nepravilno delo nevarno. Dolžnost delavca pa je, da pove, kaj mu ni jasno, zakaj je treba »izgubljati« čas z upoštevanjem varnostnih normativov. Premeščanje iz oddelka v drugega ali celo v drug TOZD pa je povezano z nekoliko daljšim uvajanjem. Dodati je treba zagotovitev garderobe, sanitarij, seznaniti premeščene z nadrejenimi, s kemičnimi, prašnimi in klimatskimi škodljivostmi v zraku, z nevarnostmi v notranjem transportu, požarno varnostjo, z organiziranostjo prve pomoči in podobno. Iz navedenega opisa uvajanja je razvidno, da za to ni potreben dolg čas, rezultat pa bo takoj občuten. Ce bi izvajali predpisano uvajanje, bi se lansko leto lahko izognili približno desetim nezgodam, letos pa od 19 nezgod na delu že trem, za katere je tudi značilno, da so nastale pri enostavnih operacijah. Poleg tega takojšnjega zmanjšanja nezgod pa je to tudi pot do zrelejšega in pravilnejšega gledanja na varstvo pri delu v vse hitrejšem in s tem nevarnejšim tempom v življenju. B. R. NOVO V ODDELKU PLASTIKE V obratu plastike smo koncem marca začeli s poskusno proizvodnjo za brizganje podplatov iz TR (termoplastični kavčuk) na stroju PRES-MA. V začetku smo imeli nekaj težav s samim strojem, ker je zapiralni bat puščal olje. Potem so bile še delne težave z materialom, kar smo rešili skupno s tehnikom od firme SCHAFER. Po vseh teh težavah, katere smo imeli s strojem in materialom, smo začeli z redno proizvodnjo podplatov TRAUDÌ, VITA, RAJMUND in VITAL. Podplati iz TR gume so v barvi naravnega kau-čuka — medenaste barve. Specifična teža podplata je od 0,7 do 0,8, kar pomeni, da so lažji od gume. Zelo pomembno je, da so podplati brez večjih izstisov, manjše pa se obreže že pri stroju. Na stroju delata dva delavca, katerih naloga je priprava materiala, snemanje podplatov iz orodja, menjava orodja, ter sortiranje podplatov v plastične zaboje. Obenem je to že kontrola. Stroj obratuje, kot ostali v plastiki v tri izmene. Na izmeno predvidevamo, odvisno od teže in velikosti podplata, 600—650 parov podplatov. Stroj ima 10 gnezd za orodja. Orodja morajo biti hlajena od 10—20° C. Vsak podplat posebej ima svoj dolivek in je zelo važno, da sta oba podplata enaka (par) ker se volumen enega vbrizga regulira elektronsko (s prvotno nastavitvijo za vsako gnezdo posebej). Podplati se potem transportirajo še v barvamo na barvanje robov ter na skladišče. Dnevna poraba materiala za podplate je preko 1000 kg, za kar nas prostor Antončič Franc, brizgalec podplatov zelo omejuje, če prištejemo še mešalec, v katerem se meša material z dodatkom genitrana (razplinjevalca). To bo pri novi pošiljki materiala odpadlo. Napravili smo še prve preizkuse za klinaste pete iz EVA materiala (penečega polyethilena), vendar zaradi napake na orodju nismo mogli izdelati več parov klinastih peta MANUELA. Mislim, da smo z novimi artikli kot je TR in v bodoče EVA material pridobili nove možnosti za boljšo finančno realizacijo oddelka — TOZD in celotne DO. PRESMA: stroj za brizganje podplatov TR Kralj Anton OCENA DELA V 00 ZSM PEKO Ob obisku predsednika RK ZSM tov. Ljuba Jasniča in tovarišice Alenke Markovič — predsednice medobčinskega sveta ZSM — v tržiški občini, sta poleg Občinske konference obiskala tudi nekatere delovne organizacije, med njimi tudi našo. Predsedstvo koordinacijske konference ZMS Peko se je zbralo na svoji 7. redni seji, kjer smo ob prisotnosti že omenjenih dveh tovarišev in tov. Perka Ludvika — predsednika OK ZSM Tržič in tov. Brzin Ladota — predsednika konference mladih delavcev ter ostalih članov predsedstva ocenili delo in položaj naše mladinske organizacije. Ob oceni smo ugotovili, da delo mladinske organizacije v glavnem v redu poteka, obenem pa ugotovili tudi nekaj tekočih problemov, katera bomo rešili v najkrajšem času. Kot velika delovna organizacija imamo od vseh zaposlenih mladincev dokaj malo evidentiranih, pa tudi vsi od evidentiranih mladincev niso resno pristopili k delu v mladinski organizaciji. Doslej izključevanja iz mladinske organizacije pri nas še ni bilo, vendar se bomo v bodoče posluževali tudi tega. Mladinska organizacija je tista, ki predlaga aktivne in sposobne mladince za vstop v ZK. Sedaj je vsak osmi član mladinske organizacije mladi komunist. Ta številka naj bi se v bodoče zmanjšala in izboljšala aktivnost mladincev. Še večji poudarek moramo dati sodelovanju mladine med TOZD, predvsem mednacionalnim odnosom. V nadaljnjem razgovoru s predstavniki RK in OK ZSM smo ugotovili, da bi morale biti seje na takem nivoju pogostejše, saj bi bila le tako naša aktivnost zadovoljiva republiški ravni. Meglič Zlata REGRESIRANJE TOPLIH 0RR0K0V V 3. št. Čevljarja je bil objavljen članek »KAKŠNE SO NAŠE MALICE.?«. V njem je govora tudi o cenah toplih obrokov, regresiranju in izgubah v menzi. V zvezi s tem bi rad dodal naslednje: Vsem je prav gotovo poznano, da se topli obroki pa tudi kosila pripravljena v naši menzi delno regresirajo, kar pomeni, da je cena za koristnika nižja, kot so dejanski stroški. Z našimi samoupravnimi sporazumi o delitvi in razporejanju dohoda imamo določeno v kakšni višini se največ lahko porabijo sredstva za ta namen. Z »Letnim poslovnim sporazumom« so potrjene tudi orientacijske cene za topli obrok in kosilo, ki pa so izračunane na podlagi dejanskih stroškov v preteklem obdobju. To pa pomeni, če se povišajo cene živil, se povišajo stroški in nastane »izguba«. Izguba v narekovaju zato, ker bi lahko ob spremenjenem načinu planiranja cene ustvarjali tudi dobiček. V bistvu se s potrditvijo cene predvsem potrdi višina prispevka, ki ga bo prispeval vsak koristnik, preostala vrednost pa se pokriva iz sredstev namenjenih za regresiranje toplih obrokov. Tak je torej način pokrivanja »izgube« v menzi. Tako kot pri poslovanju v vseh drugih delovnih enotah je tudi v menzi možno poslovati manj ali bolj gospodarno, kar pa je odvisno od zaposlenih v delovni enoti. Prav gotovo je v prvi vrsti treba zagotoviti kvaliteto toplih obrokov in kosil, pri tem pa na osnovi kalkulacije tekoče spremljati stroške. Vsako povečanje dejanskih stroškov mora biti torej utemeljeno tako z lastno kalkulacijo kot tudi s primerjavo enakih storitev v drugih obratih. Franc Grašič DOPISUJTE V ČEVLJARJA ! SEJEM V DÜSSELDORF!! Letos smo že tretjič v Diiselldorfu reprezentirali PEKO kolekcijo ženske, moške in otroške obutve, tokrat za sezono jesen-zima 1977/78. Raztsavni prostor je bil lepo opremljen, modeli pa okusno dekorirani. Ogledala z leve in desne strani so prostor optično povečala. Če primerjamo obisk našega paviljona z obiskom pri ostalih razstavljalcih izmed katerih so imeli največji (Gabor, Servas) tudi modne revije, smo resnično lahko zadovoljni. Prostor je bil ves čas poln kupcev in ostalih obiskovalcev. Prihajali so tudi številni predstavnki jugoslovanskih prozvajalcev obutve. Ugotavljamo, da je naša kolekcija pravilno konceptirana, tako glede modelov, barv in materialov. O komercialnem uspehu modelov je danes še prezgodaj govoriti, ke so številni kupci v Diissel-dorfu videli našo kolekcijo šele prvič. Prodaja bo trajal aše nekaj tednov. Ko bodo zaključena naročila pa bomo prpravili končno oceno. R. I. Razstavni prostor PEKO-AFIS ZASAVJE JE SLAVILO - ZASAVJE JE SLAVILO - ZASAVJE JE SLAVILO - ZASA odločilne programske osnove in sklepe za delo komunistov in vseh naprednih demokratičnih sil v vsej Sloveniji. Ta dogodek je neposredno povezan tudi z revolucionarnim delom tov. Tita. Uresničen je bil sklep četrte državne konference KPJ iz leta 1934 in je na njegovo pobudo prišlo do ustanovitve nacionalnih partij v Sloveniji in Hrvatski v okviru KPJ. S tem pa so bile uresničene ideje in zahteve tov. Tita, ki so terjale, da se komunisti poleg boja za socialne in politične pravice in interese delavskega razreda, postavijo tudi na čelo boja narodno zatiranih jugoslovanskih narodov, ki jih je v tem obdobju že ogrožal fašizem. Na zgodovinskem kongresu na Čebinah 1937 so slovenski komunisti sprejeli Manifest naslovljen na delavce, delovno ljudstvo in Slovence v katerem so bili poklicani vsi na skupno obrambo pred grozečimi nevarnostmi fašizma ter na boj proti vsem buržuaznim silam. Manifest je program boja in akcijsko vodilo za delo komunistov in vseh demokratičnih sil slovenskega naroda v vseh kasnejših letih boja in revolucije, zlasti pa v Osvobodilni fronti slovenskega naroda v času NOV. Manifest kot tak ima svojo vrednost še danes. Odnos in pravilna politika KPJ o nacionalnem vprašanju je bila odločilnega pomena v NOV in revoluciji in je temelj naše Samoupravne socialistične skupnosti bratskih in enakopravnih jugoslovanskih narodov. POMNIK REVOLUCIJE Najpomembnejši letošnji jubileji so proslava 40 obletnice ustanovnega kongresa KPS, 40 let Titovega vodstva KPJ in 85-letnica njegovega rojstva. Čebine gorska vasica nad Trbovljami slovi še posebej. V zgodovini slovenskega naroda je postala izredno pomembna. V Barličevi hiši na Čebinah je bil v noči od 17. na 18. april 1937 ustanovni kongres KPS. Ta dogodek zavzema gotovo najvidnejše mesto v zgodovini slovenskega delavskega gibanja, saj je kongres z veliko odgovornostjo sprejel Spomenik revolucije pred muzejem v Trbovljah V okviru praznovanja 40 letnice ustavnega kongresa KPS, 40 letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85 letnice Titovega rojstva, smo v revirjih posebno na Čebinah in v Trbovljah proslavili zelo slovesno. Na Čebinah rojstnem kraju slovenske partije je bila proslava na prireditvenem prostoru nad Barličevo hišo v kateri je bil pred 40 leti ustanovni kongres. V delavskem domu v Trbovljah je bila slavnostna akademija. Še posebno slavnostno obeležje sta pridobili obe prireditvi s sprejemom zvezne Titove štafete, kateri se je pridružilo več lokalnih štafet. Proslave na Čebinah kakor tudi v Trbovljah so se udeležili preživeli udeleženci ustanovnega kongresa, predvojni komunisti in današnji vodilni politični delavci: član predsedstva SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj, sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, predsednik skupščine Marijan Brecelj, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Janko Rudolf in drugi politični delavci. Na Čebinah se je kljub hladnemu vetru vendar v lepem sončnem vremenu zbralo mnogo delovnih ljudi predvsem pa mladine. Slavnostni govor je imel predsednik RK ZSMS Ljubo Jas-nič, ki je v svojem govoru dal poudarka predvsem povezanosti predhodnega zgodovinskega trenutka in sedanjosti. Po slavnostnem govoru je bil kulturni program, ki so ga izvedli delavska godba Trbovlje, pevski zbori Zarja, Svoboda II. in Slavček iz Trbovelj; Tone Okrogar Zagorje; Svoboda II. Hrastnik. V Trbovljah je bila slavnostna akademija v gledališki dvorani delavskega doma kateri so prisostvovali vsi udeleženci proslave na Čebinah. Slavnostni govor je imel tov. Miha Marinko, Barličeva domačija na Čebinah udeleženec in organizator ustanovnega kongresa KPS. Po govoru je bila izvedena kantata Radovana Gobca »Splavarji na ognjeni reki« v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Celotno prireditev v kateri so sodelovali pionirji in mladinci, ki so prikazali na prostoru pred delavskim domom svojo raznovrstno dejavnost je prenašala tudi RTV. Pri tem pa moramo poudariti, da ne gre samo za prireditve in manifestacije tega dogodka, temveč, da so si komunisti v revirjih zadali nalogo, da bodo največji prispevek k jubilejem doprinesli predvsem z odnosom do današnjih nalog. Pred komunisti stoji naloga, da še bolj utrdijo akcijski odnos do vseh vprašanj in problemov, do katerih prihaja v praksi pri uresničevanju ustave in zakona v združenem delu, pri utrjevanju položaja delovnega človeka v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti. Želimo, da bi proslavljanje jubilejev dobilo čimvečjo širino in s tem znova potrdilo pravilnost stališč ustanovnega kongresa v novih pogojih in v novih razmerah. ČEBINE IN TRBOVLJE SO SLAVILE V TOZD TRBOVLJE POČASTILI 40-LETNIC0 USTANOVITVE KPS Družbenopolitične organiazcije so se v TOZD Peko Trbovlje dogovorile, da v počastitev 40 letnice ustanovnega kongresa KPS, 40 letnice vodstva tov. Tita na čelu KPJ in njegove 85 letnice rojstva ter počastitev delavskega praznika 1. maja skupno organizirajo slavnostno sejo. Slavnostna seja je bila 7. aprila 1977 ob 14. uri v prostorih menze. Seji so prisostvovali člani OO ZK, IOZS in predsedstva ZSMS ter glavni direktor tov. Bedina Janez in sekretar sveta tov. Meglič Božidar. Po dogovoru je slavnostno sejo vodil tov. Gorjanc Janez. Slavnostni govor pa je imel predsednik IOZS tov. Leskovšek Metod. Na slovesnosti .je predsednica aktiva ZSMS tov. Grobljar Pavla najstarejšemu članu ZK tov. Tr-danu Leopoldu v znak priznanja za dolgoletno delo v ZK izročila knjižno darilo »Rdeči revirji«. Žal se zaradi neprimerne ure niso slovesnosti udeležili vsi vabljeni, kar je našim težnjam in trudu zmanjšalo pomen proslave. Špoljar Magda KOMORNI ZBOR PEKO »Na slavnostni akademiji bo nastopil tudi vaš pevski zbor. Pridite in napravite posnetek!« »Oprostite! To je pomota pri nas nimamo pevskega zbora.« »Kako da ne! Vprašajte Danija Zupana«. »Tov. Zupan od kdaj pri nas pevski zbor? »Že januarja smo se zbrali, začeli peti in nastal je KOMORNI PEVSKI ZBOR PEKO. Pobudo zanj je dal direktor tov. Bedina — častni predsednik zbora, delovna organizacija PEKO pa je pokrovitelj. Vaje imamo vsak petek v paviljonu NOB v Tržiču. Prepevamo narodne, umetne in partizanske pesmi. Zbor vodi profesor Milko Škobme. Profesor Škoberne, kako je nastal zbor katerega vodite in kakšne so njegove perspektive? »Sopran še enkrat, prosim!« »Z direktorjem tovarišem Bedinom sva se pogovarjala o petju bratov Zupan, njihovem napredku in nasploh o petju v Tržiču. Ugotovila sva, da so danes pogoji za petje ugodnejši in da bi lahko osnoval tudi drugo formacijo, PEKO pa bi bil pripravljen tak zbor podpreti. Poznal sem že nekaj pevcev, ki so prihajali v hišo Zupan, vprašal če bi hoteli sodelovati. V začetku bi namreč rad imel izkušene pevce in nastal je pevski zbor v manjši zasedbi. Tudi sam sem bil navdušen, ker že dolgo nisem delal z mešanim zborom. Pevci imajo dobro pevsko podlago tako, da tudi začetek ni bil težak. Zbor še ni izpopolnjen. Sprejemamo še vedno nove pevce s precej strogimi kriteriji. Vsi bi namreč radi, da bi bil zbor kvaliteten in da bi v njem sodelovali pevci iz Tržiča in okolice. Ja, tudi načrte že imamo. V teh dneh bomo sodelovali na dveh manifestacijah: svečani akademiji pred prvomajskimi prazniki in na proslavi na Čevdrcah. 11. junija bomo nastopili v avli šole Bistrica ob 10 letnem jubileju kvinteta bratov Zupan. Nastopil bo kvintet bratov Zupan in naš komorni zbor s solistom Mihom Plaj-besom iz Križev. Za jesen pripravljamo sodelovanje na radijskem tekmovanju AMATERSKI ZBORI POJO, v obeh sestavah: bratje ZUPAN in KOMORNI ZBOR. Upam, da bomo imeli do takrat izpolnjene vse vrzeli, manjka nam namreč predvsem globokih glasov. Zato vabimo vse, ki jih veseli zborovsko petje, da se nam pridružijo. V Tržiču je veliko dobrih pevcev in menim, da bi Tržič lahko in moral imeti dober pevski zbor.« Tov. direktor, torej ste le vi dali pobudo, da je nastal pevski zbor? »Že tov. Dolenc si je prizadeval da bi ustanovil pevski zbor. Smatral je, da bi morala tako velika delovna organizacija kot je PEKO skrbeti za svoje delavce tudi na kulturnem področju. Na žalost njegova pobuda ni našla odziva pri delavcih in njegova ideja je zamrla. Ko sem slišal peti kvintet bratov Zupan, od katerih so trije člani našega delovnega kolektiva sem pomislil, da je mogoče sedaj pravi čas, da se zbor razširi in začne delati v novi, močnejši sestavi. Posebej je treba poudariti pomembne okoliščine za nastanek, to je pripravljenost bratov Zupan, da se vključijo v zbor, saj so kot kvintet dosegli visok umetniški nivo. Nedvomno bodo sami prepevali tudi v naprej. Njihovo sodelovanje pomeni za njih dodatno obremenitev. Z izredno požrtvovalnostjo in pripravljenostjo tov. Škobmeta, da zborovsko petje v Tržiču obudi čemur ne postavlja nobenih materialnih pogojev, je zbor začel delati in danes žanje že lep uspeh. Kot direktor iskreno želim da bi zbor dosegel številčno rast in kvaliteto za kar obstajajo vsi pogoji.« Samoupravni organi so doslej dali vso podporo in pomoč da je zbor nastal, upam pa, da bodo tak odnos ohranili tudi v naprej. M. S. OB DNEVU IENA NA P0H0R|U 19. marca zjutraj je odšlo na izlet proti Pohorju 50 žensk kolektiva TOZD Budučnost iz Ludbrega. V Maribor smo prišli okoli devetih. Ogledali smo si akvarij in muzej revolucije, kjer nam je kustos muzeja razlagal o dnevih vstaje slovenskea naroda in njegove borbe za osvoboditev. V muzeju smo se zadržali dobri dve uri. Obisk v blagovnici je bil namenjen za nakup spominkov in nekaterih drobnarij, ob 12. uri pa smo se odpeljali na Pohorje. V Železničarskem domu so nam pripravili kosilo. Od tam imamo tudi nekaj posnetkov, ki nam bodo ostali še dolgo v spominu. Na izletih se namreč sprostimo in pozabimo na vsakodnevne skrbi in obveze. Po kosilu smo se sprehodile v lepem sončnem vremenu do hotela »Bellevue«. Po 17. uri smo se odpravili s Pohorja proti Ljutomeru, kjer nas je v novem hotelu »Jeruzalem« čakala večerja. Ob glasbi smo se nato zabavale vse do polnoči. Kakor vedno je bilo težko ustreči vsem. Nekatere bolj razpoložene bi rade še ostale, nekaj bolj resnih pa je bilo za odhod. Ob pesmi, smehu, burkah in polne prijetnih vtisov iz tega lepega izleta smo se vrnile domov, k svojim obvezam in delu. Vsi dosedanji izleti so bili v aranžmaju »Ge-neralturista« iz Zagreba, poslovalnice Čakovec, ker smo z izleti v njihovi organizaciji izredno zadovoljni. Kišiček Štefica V prihodnji številki: S sredstvi za obdaritev smo uredile okolico Spomin na izlet NAGRADNA KRIŽANKA ■ IT;.?-«- . . $r' *- SADIKA, P0TIČ 3VA3AIEC 5MER MED SEVEROM ti VZHODOM KUBIK KIRURG ČAS L RADO K,. DEL STOPALA MESTO V SEVERNI 5PAUIJI SL0VEU5K0 MAROCCO ilTPALlSCE TUTE ŽEM.IME ZIVAHU05T, SKOČUOSf UEM5KI ► -A , , " ► GL. MESTO LET0U5KE UPE HATAČA l RUSKI KUJIŽEVUI KRITIK, REV0LUCI0U4R IU DIPLOMAT (VACLAV) PIJAČA ZA APETIT VAS PRI KR$KEfl TURISTKUJ SPREMI VODIC, EVALEC V 2SJ5K4 POKRIVALA PREOBLEKA KAČE PEVSKI ZBOR 5P0PML POSODE MESTO V 0HIU-ZPA G0LTAUEC REKA V I MKEDOffl 5IARA0RIEU GOMILA RÄTO/AV .UMEDtUIICI REGULATOR El. TOKA WAA IZDELOVALEC OPAUk če$Ki m VELE- MOJSTER RADIO -PÖMÖC VALQßRAkl KILAVOST ČLOVEK l REKORDOM VLEtEME 'lEPAUJE ERJAVEC RADMILA STARA LJiJPJ JARA TALI SOVA PIJAČA LESEUO PIHALO IME IGRAL CA LARDA O POZD-ÄL IEKĆEŽDRH IH STRM HALJA STARIH RIMLJANOV VERA INTIHAR DRUGO IME ZA3AUEŽ HRVAŠKI .PETROL' A KLAUFAR HEDVIKA V0HELJ ELA MEJNI ZWE$Elf Mm. KOLO KATARINA 3EUK0 SLOG G0&A,KI RASTE ob Štoru TTETEKÄ PESMI) JA "Slapar- S0UJA DRUC0 IME ZA KITAJSKO ČAROV« ZIMSKA PADAVINA IME PISATELJA C AU VARJA NRAVJJI LIK, ZklACAJ T ^<10 Nj Poslali ste nam 34 rešitev iz prejšnje številke. Izžrebani so bili: 80 din — Ovsenek Jurij, 300 60 din — Poklar Štefka, Ljubljana II 40 din — Mikulič Boris, 600 PRIŠLI V TOVARNO: V izdelavo zg. delov 512: Aljančič Marija, Horvatič Dragica, Kraišnik Nevenka, Justin Pavla V izdelavo zg. delov 511: Oman Andrej V montažni oddelek 523: Janša Alojzija, Kovačič Marta V montažni oddelek 522: Zlodej Terezija V montažni oddelek 520: Primožič Bernarda, Rovan Štefka, Tasev Rozalija V splošni sektor: Lavička Žarko, Pušavec Franc, Lazič Dušanka V poliuretan: Grabrijan Marjan, Jurkič Franka, Plantan Marjan, Toromanovič Husein Gajšek Cvetka, Kostič Milenko, Šljukič Radoje V plastiko: Mohorič Janez, Komac Milan, Ka-zič Hasan V tehnični sektor: Čuk Irena V TOZD Budučnost Ludbreg: 95 delavcev V PRODAJNO MREŽO: Skopje: II.: Miševska Gordana Sisak: Lukinič Nada Beograd III.: Mirkovič Estra Zrenjanin: Topčov Marija Trbovlje: Trampuš Marija Metlika: Janeš Jožefa Skopje I.: Dimtirievska Naca Sežana: Klun Marija Sombor: Bečin Marija ODŠLI IZ TOVARNE: Neuspešno poskusno delo: Hojkar Marija Po pismenem sporazumu: Bešter Stanislava, Pintar Sonja, Kopač Marjan Invalidska upokojitev: Gradišar Marjeta, Menart Karol 20 din — Kalan Erika, tiskarna 20 din — Hvalica Ivanka, upokojenka Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1. junija. Smrt: Slavko Hvalica Iz TOZD Budučnost Ludbreg: Haber Djurdji-ca, Parnazijev Štefanija IZ PRODAJNE MREŽE: Sarajevo: Hadžikasanovič Hihnija Banja Luka: Dakič Maša ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in tasta SLAVKA HVALICE se iskreno zahvaljujemo kolektivu tovarne obutve Peko Tržič, vsem poslovalnicam Peka širom po Jugoslaviji, TOZD Budučnost Ludbreg za izraze sožalja, podarjeno cvetje, glavnemu direktorju dipl. oec. Janezu Bedini za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! žalujoži: žena Marija, sin Dušan dipl. ing. z ženo, hčerka Tatjana z družino, mama, sestri Justina in Ivanka ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje drage mame ELIZABETE VERBEK se svojim sodelavcem v oddelku 511 najiskrenejše zahvaljujem za izraženo sožalje in denarno pomoč. Žalujoča Marica Lučki z združino ZAHVALA Ob smrti naše mame ANE SLAPAR se sodelavcem iz nabavnega sektorja iskreno zahvaljujem za podarjeni! venec. sin Vinko Slapar NAŠI PETDESETLETNIKI ŠAJN FANI, poslovodja v poslovalnici Cerknica Iskreno čestitamo! NAMIZNI TENIS Dne 16. aprila je bilo v osnovni šoli v Križah prvenstvo naše delovne organizacije v namiznem tenisu. Od triindvajset prijavljenih se je tekmovanja udeležilo dvajset tekmovalcev. Zmagovalec je bil tudi letos Valjavec Marjan iz elek-trodelavnice in s tem dokazal, da lanski uspeh ni bil le slučajen. Presenečenje je pripravil Mali Peter, ki se je uvrstil na drugo mesto in pustil za sabo več favoritov. Vrstni red: 1. Valjavec Marjan — elektrodelavnica 2. Mali Peter — mehanična delavnica 3. Janškovec Jure — vzdrževanje 4. Muzik Janez — tehnični sektor 5. Pikovnik Bojan — 512 6. Vlaisevič Rajko — Trbovlje 7. Zupan Miro — orodjarna 8. Hočevar Stane ml. — orodjarna itd. Prvi štirje sestavljajo ekipo, ki nas bo zastopala na Šuštariadi77 v Žireh. V ekipi ni lanskega vicešampiona Zupana, ki očitno ni bil v formi in tako ni obranil lanskega II. mesta. Zelo dober je bil mladi Pikovnik Bojan, ki bi z malo več sreče lahko zasedel višje mesto. Tekmovanje je bilo izvedeno ob pomoči sindikalne organizacije, ki je prispevala sredstva za nagrade in pokrila ostale materialne stroške. J. J. PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih dne 9.3.1977 rekla sodelavcem v montaži 520 o nad-mojstru Majeršič Janezu. Ivanka Mlinarič »čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: : Nataša Meglič, Mil- ka Meglič, Dragica Praprotnik, dipl oec., Anton Simončič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenščini — 1500 izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene hčerkice IRMICE LOGAR se zahvaljujemo sodelavcem 523 in 522 montažnega oddelka za denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. družina Logar SLAVKO HVALICA V petek, 15. aprila 1977, smo se za vedno poslovili od Slavka Hvalice, ki je podlegel težki bolezni potem ko jo je uspel premagovati navzven tako uspešno, da smo njegovi sodelavci komaj verjeli, da je tako hudo bolan. V PEKO je prišel pred 27 leti, kar 17 let je opravljal dolžnost vodje, odnosno direktorja splošnega sektorja. PEKU in delovnim dolžnostim je posvetil vse svoje sposobnosti in voljo, tudi tedaj, ko ga je napadla bolezen. Njegove funkcije, predvsem pa pripravljenost in zagrizenost pri delu so ga ves čas potiskale v »prvo bojno črto« vsega, kar se je ta leta dogajalo pri nas. Zato ni opravljal le svojih delovnih dolžnosti, temveč je ves čas aktivno sodeloval pri razvijanju samoupravnih odnosov v naši delovni skupnosti. Ni bil le član samoupravnih organov, temveč soustvarjalec naših aktov in sooblikovalec poslovne politike. Ni le sodeloval v pripravi aktov, ampak se je tudi boril za njihovo uresničevanje in spoštovanje. Sedemnajst let je sodeloval pri urejanju tovarniškega časopisa »Čevljar«. Tisto malo prostega časa, ki mu ga je dopuščala službena dolžnost, je posvečal tvornemu delovanju v športnih, društvenih organizacijah in družbenopolitičnemu delu: bil je član rep. in zveznega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije, član komisije za družbenoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko, bil je sodnik združenega dela v Kranju, član nadzornega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti, odličen strelec in marljiv društveni delavec pri Strelski družini in Avto-moto društvu Tržič. Za svoje delo in hrabrost je prejel medaljo za hrabrost, red dela s srebrnim vencem in zlato značko Strelske družine Slovenije. Z njegovo izgubo je nastala huda vrzel v naših vrstah. Njegovo delo nas zavezuje, da še bolj poprimemo v ustvarjanju lepšega jutri. To pa je najlepši spomenik, ki si ga je sam postavil. Janez Bedina NIHČE ME Moderen način proizvodnje zahteva koordinirano delo večjega števila ljudi, ki tvorijo delovni kolektiv. Znotraj tega kolektiva pa se formirajo najrazličnejše uradne in neuradne grupe ali skupine. V tretji številki »Čevljarja« smo ugotovili nekaj splošnih dejstev o vrstah skupin, o različnih odnosih, ki se pojavljajo v skupinah in o metodi proučevanja teh odnosih, ki se pojavljajo v skupinah in o metodi proučevanja teh odnosov. Danes pa si oglejmo, kako lahko vse te ugotovitve pomagajo pri reševanju konkretnih problemov v proizvodnji. V oddelku je bila mlada delavka (recimo ji Jana), ki je zelo pogosto izostajala od dela. Videti je bila popolnoma zdrava, a bolniški dopusti so se vrstili kar naprej. Tožila je za glavobolom in slabim počutjem. Mojster je postal pozoren na njene izostanke, saj se mu je zdelo neverjetno, da se njeno zdravstveno stanje ne bi odražalo tudi na zunaj. Vprašal je zdravnika, le-ta pa mu je predlagal, naj se posvetuje še s psihologom. Domenili smo se, da bo Jana prišla na razgovor. Pogovor je bil dolg in med drugim je Jana omenila, da se v oddelku ne počuti dobro, da nima nobene prijateljice, da hodi vedno sama na malico, da se ji zdi, da je mojster ne mara. Ko sem mojstru to omenila, ni mogel verjeti, saj je bil prepričan, da se delavke med seboj zelo dobro razumejo. Prepričan je bil tudi, da ne dela razlik med njimi in da je dober do vseh, saj jih nikoli ne krega in jih vedno pusti pri miru. Zaradi teh nasprotujočih si mnenj smo se domenili, da bomo s sociometrij-sko metodo (opisali smo jo v tretji številki) ugotovili dejansko stanje v skupini. Vsaka delavka je morala izbrati 3 delavke izmed devetih, ki delajo skupaj, s katerimi bi najraje delale. Sociogram, izdelan na osnovi njihovih odgovorov, je bil: Že na prvi pogled vidimo, da Jano ostale delavke zares niso sprejele medse, saj ni dobila niti enega glasu. Obenem pa takoj tudi opazimo, da je Marija neuraden vodja te skupine, saj si vse delavke želijo delati z njo (dobila je 8 glasov) in NE MARA so na sociogramu razvrščene okoli nje. Delavke označene s številkami 1, 2, 3, 4 in 5 tvorijo posebno močno grupo znotraj te uradne skupine, saj se v glavnem vse medsebojno izbirajo. Delno je s to grupo povezana tudi delavka 6. Delavki 7 in 8 se ne vključujeta v to skupino, ampak se medsebojno izbirata. To sta dve prijateljici, ki sta vedno skupaj, z ostalimi delavkami pa se ne družita preveč pogosto. Zato ju le-te tudi niso sprejele medse. Edino Jana ostaja osamljena. Tako smo ugotovili, kakšne so povezave in odnosi med temi devetimi delavkami, ki delajo skupaj. Sedaj, ko poznamo dejansko stanje, je možnih več rešitev oziroma več ukrepov, ki naj bi pomagali rešiti naš problem, to je zmanjšati izostanke delavke Jane. Danes bom opisala samo eno, mogoče najbolj enostavno pot. Poklicala sem Marijo (najbolj priljubljeno delavko) in ji razložila Janine občutke osamljenosti in nepriljubljenosti. Prosila sem jo, naj mi pomaga, da se bo Jana bolje počutila na delovnem mestu. Predlagala sem ji, naj jo povabijo s seboj, ko bodo šle na malico, vključijo naj jo v svoje pogovore, zanimajo naj se za njene probleme. To naj bi storila Marija, saj jo ostale delavke najbolj cenijo in bodo potem tudi one ravnale podobno. Marija mi je obljubila, da bo tako ravnala, obenem pa je tudi povedala, kaj jih je pri Jani motilo, da je niso želele v svojo družbo. čez nekaj mesecev se je oglasil mojster in povedal, da Jana skoraj nima več bolniških izostankov in da na delovnem mestu tudi več naredi. Jana sama pa je povedala, da jo sedaj včasih še boli glava, da pa ni tako hudo in da raje pride na delo, kjer se s sodelavkami lahko vse pogovori in razvedri, kot da bi ostajala doma in se dolgočasila. Primer, ki sem ga opisala, nam jasno kaže, kako pomembni so medsebojni odnosi in občutek pripadnosti za zadovoljstvo delavcev in s tem tudi za večjo produktivnost. V prihodnjih številkah se bomo ustavili pri vzrokih, zaradi katerih delavke v začetku niso marale Jane in pri vlogi, ki jo ima mojster v takih in podobnih primerih. Kajti enostransko reševanje problemov ni nikoli tako učinkovito. Breda Miščevič POPRAVEK V 4. št. Čevljarja nam jo je zagodel tiskarski škrat pri tekstu pod sliko šoferjev, ki se glasi: Šoferji zadnjikrat pred garažami. Uro za tem, ko je nastal posnetek, so garaže začeli rušiti za gradbišče nove upravne stavbe. ADAPTACIJE PRODAJALN TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ RAZPISUJE za šolsko leto 1977/78 MARIBOR II. 16. aprila smo odprli našo prenovljeno prodajalno v Mariboru na Prešernovi cesti. Kaj smo z adaptacijo izboljšali? Izložbe in vhod so pozicijsko ostali v obstoječem stanju, stekla v starih okvirjih pa smo nadomestili v celoti s steklenimi površinami. V samem prodajnem prostoru smo stene prebarvali, pod pa obložili z gumo in tapisonom. Skladišče je primemo in je ostalo v obstoječem stanju, sanitarni prostori in garderobe pa so obnovljeni. Zaradi povečanja skladiščnih površin je v sami prodajalni izdelana skladiščna medetaža v podaljšku obstoječega skladišča. V celoti je bila obnovljena električna instalacija in je prilagojena novi opremi, ki je tipska in je izdelana v naši mizarsk delavnci. KADROVSKE ŠTIPENDIJE: 1 štipendijo na pravni fakulteti 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na visoki šoli za organizacijo dela (proizvodna smer) I. stopnja 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na upravno administrativni šoli 2 štipendiji na srednji tehniški šoli, strojni oddelek 2 štipendiji na srednji tehniški šoli, kemijski oddelek 5 štipendij na srednji tehniški čevljarski šoli (od tega 1 za TOZD Trbovlje) Prosilci za razpisane kadrovske štipendije naj vložijo prošnje za podelitev štipendij na predpisanem obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« in prilože prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih. PROSTA UČNA MESTA ZA POKLIC orodjar 4 učenci 2 učenca 2 učenca Metka Stritih graver modelni mizar livar obratni elektrikar strojni ključavničar čevljar 2 učenca 1 učenec 1 učenec 6 učencev Pogoji za sprejem: končanih 8 razredov osnovne šole, starost do 18 let, zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica, uspešno opravljen test ročnih spretnosti. šivalka zgornjih delov obutve prikrojevalec zgornjih delov obutve navlačilec zgornjih delov obutve dodelovalec obutve 10 učencev 5 učencev 4 učenci 4 učenci TOZD TRBOVLJE: šivalka zgornjih delov obutve 10 učencev prikrojevalec zgornjih delov obutve 4 učenci Pogoji za sprejem: končanih najmanj 6 razredov osnovne šole in dokončana osnovnošolska obveznost, starost do 18 let, zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica, uspešno opravljen test ročnih spretnosti. RIJEKA Adaptacija naše prodajalne na Korzu je bila resnično potrebna, ker se je slabo stanje konstrukcij ob gradnji sosednje blagovnice še poslabšalo. V bistvu je šlo za sanacijo obstoječega stanja, ker nam konstruktivnih posegov pristojni organi niso dovolili. Urejena je garderoba s sanitarijami, preurejene izložbe in zamenjana električna instalacija, rešeno je ogrevane j lokala. Preurejeno prodajalno, ki je opremljena z novo tipsko opremo, so naši predstavniki odprli v sredo, 20. aprila. Prosilci za učna mesta naj prošnji za sprejem na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipedijo« priložijo rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Prošnjo in dokumente naj prosilci pošljejo najkasneje do 20. junija na naslov: Tovarna obutve »PEKO« Tržič.