GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK e LITIJA e LJUBLJANA — BEŽIGRAD • CENTER e MOSTE-POLJE » SISKA e VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 31. bECEMBRA 1905 MESTNI-SVET LETO XII., ŠT. 59 108 Na podlagi 11.. 50. in 55. člena /tatu ta mesta Ljubljane (Glasnik H. 38/64) je Mestni svet Ljubljana na 12. redni seji dne 22. decembra 1965 sprejel ODLOK • ustanovitvi odbora mestnega sveta Ljubljane za javno varnost L člen Ustanovi se odbor za javno varnost pri mestnem svetu Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: odbor). 2. člen Odbor pospešuje in usklajuje dejavnost služb notranjih zadev, narodne obrambe, civilne zaščite ter požarne varnosti na območju mesta Ljubljane. 3. člen Odbor sestavljajo: — predsedniki skupščin občin Ljubljane; | — predsednik, podpredsednika in fj ^Jnik mestnega sveta Ljubljane; — načelnik uprave za notranje zadeve skupščin občin Ljubljane; — poveljnik vojaškega okrožja Ljubljane; — predstavnik upravnega organa *a narodno obrambo, ki se določi v soglasju z republiškim sekretariatom za narodno obrambo. Predsednik odbora je predsednik mestnega sveta Ljubljana. Tajnik odbora je tajnik mestnega sveta. 4. člen Administrativno-tehnične zadeve odbora opravlja strokovna služba civilne obrambe pri mestnem svetu Ljubljana. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku. Številka: 010-078/65 Datum: 22. december 1965 Predsednik mestnega sveta Ljubljana * ing. Marjan Tepina, L r. 109 Na podlagi 5., 22., 35. in 43. člena meljnega zakona o prometnem , avku (Uradni list SFRJ št. 14., 29. 11 33/65), 16. člena zakona o tarifi eznega prometnega davka (Uradni ‘s‘ st'RJ št. 33/65 in 36/65), 5. člena nLx^na 0 mest‘hi ki so razdeljena na I, ne (Uradni list SRS št. 11/64) ter j f7- in 50. člena statuta mesta J-Jubljane (Glasnik št. 38/64) je Mest-rv. syet na l2. redni seji dne 22. decembra 1965- sprejel ODLOK o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane I. SPLOŠNI DEL 1. člen Na območju mesta Ljubljane se uvaja občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve. 2. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, se plačujeta samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 3. člen Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje v smislu 4., 20. in 21. člena temeljnega zakona o prometnem davku: 1. vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij, 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani, neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti, 3. prodaja proizvodov, ki jih neposredno potrošnikom na debelo prodajajo trgovske in druge delovne organizacije, kot tudi proizvodov, katere jim prodajajo proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah v smislu 9. in 10. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, 4. potrošnja, oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe. 4. člen » Davčni zavezanec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ ali občan, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku, ki je proizvod kako drugače dal v promet, ali ki je za plačilo opravil storitev. Prometni davek bremeni kupca oziroma potrošnika. 5. člen Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je: 1. prodajna cena za blago brez prometnega davka, 2. prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se na drobno prodali proizvodi, dani brez povračila (podarjeni) proizvodi vzeti za lastno potrošnjo, oziroma uporabo ali proizvodi prodani v komisiji, 3. merska enota proizvoda, če je ta predpisana v tarifi. 6. člen Davčna osnova za občinski prometni davek od plačil za storitve je znesek plačila prejetega za opravljene storitve. Kot plačilo za opravljene storitve je treba šteti plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev. 7. člen Davčno stopnje so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Od plačil za storitve so lahko tudi davčne stopnje v določenem znesku. 8. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in plačil za storitve se obračuna po davčni stopnji, ki je veljala ob izdaji fakture oziroma ob odpravi, blaga, če je bilo blago odpravljeno pred izdajo fakture. 4 9. člen Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja in pravnih sredstev, se uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, Zakona o tarifi zveznega prometnega davka in predpisi, izdani na njuni podlagi. 10. člen Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah, plačujejo občinski prometna davek od plačil za storitve po pavšalnih letnih osnovah, ki jih vnaprej ugotovi upravni organ občine, pristojen za finance, skupno z osnovami za prispevek iz osebnega dohodka. Po pavšalnih letnih osnovah lahko plačujejo občinski prometni davek tudi zavezanci družbenega sektorja gospodarstva, ki jih določi pristojna občinska skupščina. 11. člen Za izvajanje in tolmačenje tega odloka skrbijo organi občinskih skupščin, ki so pristojni za finance. 12. člen s Z dnem, ko se pričnejo uporabljati določbe tega odloka, prenehajo veljati vsi predpisi o občinskem prometnem davku, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka na območju mesta Ljubljane. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje. Številka: 010-071/65 Datum: 22. decembra 1965 Predsednik mestnega sveta Ljubljana ing. Marjan Tepina, 1. r. !: II. POSEBNI DEL Tarifa občinskega prometnega davka A. Proizvodi , Tarifna številka 1 I Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačama in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev, znaša davek - \ % Tarifna številka 2 Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženim s prodajo na drobno, razen prodaje v gostinstvu, se plačuje: a) od naravnega vina 20 % b) od drugih alkoholnih pijač 25 % Opomba: za alkoholne pijače po tej tarifni številki je treba šteti: a) za vino — naravno, vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrenja iz svežega grozdja, b) pivo, c) žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevrelih tropin svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline. Za naravno žganje se šteje tudi vinski destilat (vinjak), če ne vsebuje več kot 55 % alkohola, č) kot ostale alkoholne pijače — umetne alkoholne pijače (liker, rum, brandy, gin, vodka, whisky, mastika in druga umetna žganja, mešanica alkohola s sladkorjem, aromatičnimi in drugimi snovmi) ter peneča, specialna in druga umetna vina. B. Storitve Gostinske storitve i\ Tarifna številka 3 Od plačil za gostinske storitve se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa z alkoholnima pijačami v določenem znesku od 1 (enega) litra: a) od naravnega vina b) od piva c) od naravnega žganja 250djn č) od ostalih alkoholnih pijač 300 din Opomba: Določbe opombe tarifne številke 2 se uporabljajo tudi pri tej tarifni številki. Obrtne storitve Tarifna številka 4 Od plačil za opravljene storitvej razen storitve gradbeništva: I. Kovinska stroka 1. popravljanje strojev in naprav 15 % 2. popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 °/o 3. popravljanje motornih vozil 10% 4. popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo < popravljanje peči, štedilni- ' kov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva itd.) ' 5 % 5. popravljanje drugih kovin- skih izdelkov in storitve obrtne predelave kovin 10 % II. Elektro stroka: 6. popravljanje elektr. strojev, / aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10 % • 7. popravljanje električnih gospodinjskih aparatov (popravljanje električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojlerjev in podobno) 5 % 8. popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov 10 % 9. popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 % III. Ostale stroke: 10. protektiranje in popravljanje plaščev (vulkaniziranje) 5 % 11. knjigovezništvo 5 % 12. žaganje lesa 30 % 13. žaganje lesa za lastno uporabo 10 % 14. osebne in druge obrtne storitve 10 % Opomba: 1. Po tej tarifni številki se ne plača davek od popravljanja oblačil in perila ter drugih tekstilnih izdelkov, popravljanja obutve, ortopedskih pripomočkov, frizerskih in brivskih storitev, pedikure, storitev urarjev, kolarjev, dimnikarjev, popravljanja dežnikov, oglaševanja glasbil, brušenja jiožev in britvic, podkova-nja konj, preoblačenja gumbov, pol- njenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, prepisovanja in razmnoževanja, kopiranja, plakatiranja, pranja in likanja perila, čiščenja obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderobe), popravila dvokoles ter otroških vozičkov, žaganja drv, pečenja postanja. 2. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan. Druge storitve Tarifna številka 5 Od vstopnic: a) za kinematografske prireditve 5 % b) za ostale prireditve 10 % Opomba: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so soodgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki; 2. Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke in treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje pri finančnem organu občine. Vstopnice morajo biti predložene v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo; 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno-umetniške in telesno-vzgojne (šport- ne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali te-lesnovzgojne prireditve odloča (ugotovi značaj prireditve) za ustrezno področje pristojni svet občine; 4. Prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko upravni organ pristojen v.a dohodke, pavšali-ra, t. j. da pobere občinski prometni davek v pavšalnem znesku'za celotno sezono prireditve. Tarifna številka 6 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 % Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo; 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za dohodke občinske skupščine, dan in kraj žrebanja; 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju ter je treba plačati davek v 5 dneh po obračunu. Tarifna številka 7 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali civilno pravne osebe, se plača davek: a) za prevoz oseb 10 % b) za prevoz blaga 20 % Opomba: S prevozi po tej tarifni številki so mišljeni prevozi z motornimi ali vprežnimi vozili v cestnem prometu ter s plovnimi objekti, ne glede na to, če se prevoz opravlja v krajevnem ali medkrajevnem prometu. Plačilo za nakladanje in razkladanje spada pod to tarifno številko samo, če to dela ista oseba skupaj s prevoznimi storitvami. 110 POPRAVEK V odtoku o amortizaciji stanovanjskih hiš, ki ga je sprejel mestni svet Ljubljane na 12. redni seji, dne 22. decembra 1965 in je bil objavljen v »Glasniku« št. 58/65, je pri tiskanju nastala napaka. Odstavek 2, člena 7 zadnja vrsta se pravilno glasi: v preteklem letu. Člen 9 prva vrsta pa se pravilno glasi: Sredstva amortizacije se smejo... Datum: 30. decembra 1965. Iz uredništva »Glasnika« OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA CERKNICA 595 Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ št. 31-609/64), 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1965 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1966. se bodo proračunske potrebe občine Oprknica začasno financirale za dobo od 1. januarja do 31. marca 1966 na podlagi tromosečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1965. 2. člen Izdatki ne smejo presegati 25 % skupnih izdatkov, izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1965. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. Členu tega odloka, se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov. N 4. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1966. 5. člen %Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 1/1-402-55/65 ' Datum: 25. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Kavčič. 1. r. 596 Na podlagi 92/III. člena uredbe o izvrševanju proračunov in o ra-čunovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ št. 35-379/55 in 41-682/59) ter 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. decembra 1965 sprejela ODLOK o najemu kratkoročnega posojila 1. člen Manjkajoča sredstva za proračunske izdatke, ki bodo nastala zaradi neenakomernega dotekanja dohodkov v razmerju z izdatki, se krijejo z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine. 2. člen Kratkoročno posojilo se najame iz rezervnega sklada občine do višine 25.000.000 dinarjev. Posojilo se mora vrniti do konca leta 1966 iz rednih proračunskih sredstev občine Cerknica. 3. člen Posojilo iz prejšnjega člena se ne more uporabljati za izdatke gospo- darskih ali negospodarskih investicij, za garancije in za proračunsko rezervo. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 1/1-402-56/65 Datum: 25. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Kavčič, 1. r. 597 Na podlagi 1. in 2. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ št. 52/64) ter 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. decembra 1905 sprejela ODLOK O turistični taksi 1. člen V občini Cerknica se plačuje turistična taksa po določbah tega odloka. 2. člen Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine v gostinskih delovnih organizacijah, zasebnih gostinskih obratih in pri drugih zasebnikih, dijaških in študentskih domovih, internatih ter planinskih in turističnih domovih. Za začasno prebivanje je treba Šteti prebivanje do 30 dni. 3. člen Turistična taksa se plačuje v naslednjih zneskih: ____ a) v glavni sezoni — od nočnine starih din 100,—, novi din 1,—; b) izven glavne sezone — od nočnine starih din 80,—, novih din 0,80. Za glavno sezono se šteje čas od 1. julija do 31. avgusta. . 4. člen Turistično takso pobirajo organizacije in zasebniki iz 2. člena tega odloka in jo odvajajo vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec, na ustrezni račun občine. 5. člen Organizacije in zasebniki iz 2. člena tega odloka vodijo posebno evidenco o plačani turistični taksi, ki obsega: _ 1. priimek irl ime, poklic in naslov turista, oziroma potnika, 2. višino plačane turistične takse, 3. označbo listine (naslov, datum, številka), ki upravičujejo osebo do oprostitve turistične takse. \ 6. člen Turistične takse ne plačujejo: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti; 2. vojaški in delovni invalidi; 3. vojaki in gojenci vojaških šol; 4. člani zveze slepih Jugoslavije in zveze gluhih1 Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domijvih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in visokošolski zavodi; 7. člani počitniške zveze Jugoslavije, zveze izvidnlških organizacij Jugoslavije, zveze za telesno kulturo Jugoslavije, planinske zveze Jugoslavije in zveze združenja borcev NOV, ki prebivajo v Humovih, kolonijah ali taborih, ki so last zveze ali njene organizacije, oziroma jih organizira zveza ali njena organizacija. 7. člen Turistična taksa je dohodek proračuna občine Cerknica. 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku. Številka: 1/1-423/20/65 Datum: 25. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Cerknica Prane Kavčič, 1. r. OBČINA GROSUPLJE 598 Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SE Sloveniji (Urad. list SRS št. 36/64) in 92. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1966,, se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1966, financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi trome-sečnega načrta izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Grosuplje za leto 1965. 2. člen Proračunski izdatki za tromesečje januar—marec 1966 se delno klijejo z najetim posojilom iz rezervnega sklada občine in bančnih sredstev ter ne smejo presegati četrtine vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1965. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka, se prvenstveno zagotovi kritje osebnih izdatkov. 4. člen Dohodki pobrani in izdatki porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Grosuplje za leto 1966. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 402-123/65 , Datum: 22. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, l. r. 599 Na podlagi 06., 97., 107. in 109. čl. zakona o financiranju družbeno-poli-tičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 36 64) in 92. Člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti one 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o najetju kratkoročnega posojila 1. člen Manjkajoča sredstva za proračunske Izdatke in izdatke finančnih na- črtov v letu 1966, ki bodo nastala zaradi neenakomernega dotekanja dohodkov v razmerju z izdatki, se krijejo z najemom kratkoročnega posojila iz rezervnega sklada občine in iz bančnih sredstev. 2. člen Kratkoročno posojilo se najame: a) iz rezervnega sklada občine do višine 28,000.000 din, b) iz bančnih sredstev do višine 42,000.000 din. Posojilo se vrne najkasneje do 30. novembra 1966 iz rednih proračunskih sredstev občine Grosuplje. 3. člen Posojilo iz prejšnjega člena se ne sme uporabiti za izdatke gospodarskih ali negospodarskih investicij, za garancije in za proračunsko rezervo. 4. člen Za sklenitev pogodb o najetju posojila iz 2. člena tega odloka, se pooblasti oddelek za finance. 5. člen Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«. Številka: 402-123/65 Datum: 22. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 600 Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Urad. list SFRJ št. 14/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik št. 39/64) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela 1 ODLOK o dopolnitvah odloka o občinskih upravnih taksah 1. člen V odloku o občinskih upravnih taksah (Glasnik št. 23/65 in 37 65) se na koncu 2. člena dodaje besede: »če ni s tem odlokom predpisana drugačna taksa«. „ 2. člen Za 3. členom se doda 3.a člen, ki se glasi: »Za akt, s katerim se pridobi pravica opravljati gostinsko dejavnost, se plača naslednje takse: 1. za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti na območju Grosup-lja, Ivančne gorice, Vidma in Šentvida se plača taksa v višini 20.000 din 2. na ostalem območju občine se plača taksa v višini 10.000 din 3. za sezonske obrate in obrate malega obsega se plača taksa v višini 5.000 din 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«. Številka: 423-5/64 Datum: 22. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 601 Na podlagi 1. in 2. člena temeljnega zakona o komunalnih taksah (Urad. list SFRJ št. 52/64). V, 2. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Urad. list SRS št. 29/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji Občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o komunalni taksi 1. člen S tem odlokom se uvaja komunalna taksa za začasno bivanje v turističnih krajih (turistična taksa). 2. člen Turistično takso plačujejo osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo na območju občine v gostinskih delovnih organizacijah, zasebnih gostinskih obratih in pri drugih zasebnikih. Za začasno prebivanje se šteje prebivanje do 30 dni. 3. člen Turistična taksa se plačuje v naslednjih zneskih: a) v glavni sezoni — od nočnine 100 din b) izven glavne sezone — od nočnine 50 din Za glavno sezono se šteje čas od 1. junija do 31. avgusta. 4. člen Turistično takso pobirajo organizacije in zasebniki iz drugega člena tega odloka in jo odvajajo vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec na ustrezni račun občine. 5. člen Organizacije in zasebniki iz 2. člena tega odloka vodijo posebno evidenco o turistični taksi, ki obsega: 1. priimek in ime, ter poklic in naslov turista oz. potnika; 2. višino plačane takse ali označbo listine (naslov, številka, datum), ki upravičuje osebo do oprostitve turistične ta^se. 6. člen Turistične takse ne plačajo: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti; 2. vojaški in delovni invalidi; 3. vojaki in gojenci vojaških šol; 4. člani zveze slepih in zveze gluhih Jugoslavije; 5. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in visokošolski zavodi; 6. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 7. člani zveze združenja borcev NOV, ki prebivajo v domovih, ki so last zveze ali njenih organizacij; 8. delavci na službenem potovanju. 7. člen Turistična taksa je dohodek proračuna občine Grosuplje. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Glasniku«. \ Številka: 423-15/65 Datum: 22. dec. 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 602 Na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Ur. list SFRJ št. 8/65) in 2. odstavka 24. člena temeljnega zakona o zakonski zvezi (Ur. 1. SFRJ št. 28/65) je Skupščina občine Grosuplje na seji, dne 22. decembra 1965 sprejela ODLOK o prenehanju sklepanja zakonskih zvez na matičnih uradih Krka in Zagradec 1. člen Z 31. decembrom 1965 se preneha sklepanje zakonskih zvez na matičnih uradih Krka in Zagradec. 2. člen S 1. januarjem 1966 se matično območje Krka in matično območje Zagradec glede sklepanja zakonskih zvez priključita matičnemu območju Ivančna gorica. 3. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Glasniku. Številka: 201-2/65-1/1 Datum: 22. decembra 1935. Predsednik 1 skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r, ----------------------- -j 6Q3 Na podlagi 3. člena temeljnega zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov (Uradni list SFRJ št 34-608/65) in 90. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela X, ODLOK o popisu stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti 1. člen Na območju občine Grosuplje se izvede popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter ponovna ugotovitev njihove vrednosti po merilih in postopku, ki jih določa ta odlok. 2. člen Popis in ponovna ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, zgrajenih do 31. decembra 1964, se opravi po njihovem stanju na dan 1. avgusta 1965. I 3. člen Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov se določi: — vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe; — funkcionalnost stanovanja ali poslovnega prostora; — opremljenost stanovanja ali poslovnega prostora; — lega stanovanja, oziroma poslovnega prostora v zgradbi; — starost in obrabljenost zgradbe. 4. člen Vrednost stanovanja, oziroma poslovnega prostora se ugotovi z ocenitvijo elementov iz 3. člena tega odloka na podlagi točkovanja. Točkovanje se opravi po načinu, ki je objavljen v »Priročniku za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter za ugotavljanje njihove vrednosti« (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto, ne glede na vrsto koristnikov, ki ga uporabi j aja Vrednost poslovnega prostora se ugotovi za poslovni prostor kot funkcionalno- celoto. 5. člen Valorizacijska vrednost ene točke znaša za območje občine Grosuplje iOOO din, glede na povprečno kalku-ilativno gradbeno ceno za kvadratni i meter uporabne stanovanjske povr-! šine, oziroma poslovnega prostora v decembru 190-4. 6. člen Kalkulativna gradbena cena po določbah tega odloka vsebuje: 1. stroške za gradbena, obrtniška | in instalacijska dela po investicijski 1 tehnični dokumentaciji; - 2. stroške za izdelavo investicij- ! ske tehnične dokumentacije, vključ-; no stroške za nadzorstvo nad izvaja-: njem del, stroške za priključke stanovanjske hiše na sekundarno ko-munalno omrežje, stroške za zunanjo ureditev funkcionalnega zemljišča 1 stanovanjske hiše oziroma poslovnih prostorov', plačilo taks in stroškov v zvezi s pregledom dokončane stanovanjske hiše ter stroške za_ urejanje mestnega zemljišča in odškodnino za dodeljeno zemljišče. Stroški iz 2. točke ne smejo presegati 10% od stroškov iz 1. točke. • 7. člen Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se po merilih iz 3. člena tega odloka ugotovljene vrednosti vseh^štanovanj in poslovnih prostorov, ki se nahajajo v , zgradbi, seštejejo. j 0. člen Organizacija, ki ugotavlja vrednost stanovanj po sistemu točkovanja, opravi točkovanje stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z navodili v priročniku. 9. člen Ob priliki ugotavljanja vrednosti stanovanj iz 8. člena tega odloka se morajo upoštevati tudi vse spremembe, ki so nastale po izvršeni valorizaciji na dan 31. decembra 1959 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti prostorov in podobno). Pri tem se ne upoštevajo tiste spremembe, ki jih je izvršil stanovalec na lastne stroške. 10. člen Organu, ki opravlja popis in revalorizacijo po nalogu organizacije, ki je pooblaščena za ugotavljanje vrednosti stanovanj, morajo stanovalci oziroma najemniki poslovnih . prostorov dovoliti vstop v stanovanje oziroma v poslovni prostor. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v' »Glasniku«. Številka: 36-17/65-1/1 Datum: 29. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 604 Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ št. 35/05) in 90. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji ob- činskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi tiišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti, in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2; člen Letna stanarina za posamezno stanovanje ne more biti večja od 4 % nove vrednosti tega stanovanja. 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limite iz 2. člena tega odloka. 4. člen Mesečna najemnina za 1 m* koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m* stanovanja. 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine zgr stanovanja, ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka. 6. člen Ce se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 15 %. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem. 7. člen Ce torganizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 20 % od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 8. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 36-20/65-1/1 Datum: 29. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 605 Na podlagi drugega odstavka 2. In 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ št. 35 65) in 90. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš 1. člen Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije. 2. člen Amortizacija od stanovanjskih hiš se vplačuje 'na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (novo) vrednost stanovanjskih hiš. 4. člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega materiala amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 7c. 5. člen * Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše traja ves čas, dokler stanovanjske hiše ne bodo amortizirane. Ce so stanovanjske hiše amortizirane, uporabljajo pa sc tudi za tem v delavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije. Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za 'posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Amortizacija se vplačuje v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. v mesecu za pretečeni mesec. Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo v preteklem letu. Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa \ G! ASN1K ------------------------------------. x stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. 8. člen Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti: — za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš; — za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš; — za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja in podaljšanja dobe trajanja. Ce je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oz. drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja, določeno, da se mora dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje, preden prične uporabljati sredstva amortizacije. 9. člen Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Stanovanjsko podjetje izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 36-18/65-1/1 Datum: 29. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. 696 Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. 1. SFRJ št. 35/65) in 90. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine 1. člen Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Ur. 1. SFRJ št. 35/65) 40 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uporablja pa sc od 1. januarju 1906. Številka: 36-19/65-1/1 Datum: 29. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin 1. r. 607 Na podlagi 18. in 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS št 30/61), 2. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 10/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o začasnem podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača skupščina občine Grosuplje v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1965. 1. člen Za čas od 1. januarja 1966 dalje se podaljša veljavnost odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dela prispevka, ki ga plača skupščina občine Grosuplje v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za leto 1965, ki ga je sprejela skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. septembra 1965. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 190-12/65 Datum: 29. dec. 1965 Predsednik skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r. OBČINA HRASTNIK 2. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti, 3. prodaja proizvodov, ki jih prodajajo neposredno potrošnikom na debelo trgovske in druge delovne organizacije, kot tudi proizvodov, katere jim prodajajo proizvajalne gospodarske organizacije, če ne gre za prodajo, ki je namenjena za reprodukcijo v proizvajalnih gospodarskih organizacijah v smislu 9. in 10. člena navedenega zakona, 4. potrošnja oz. uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe. Prodaja blaga trgovskim organizacijam se ne šteje za promet, od katerega bi bilo treba plačati občinski davek od prometa blaga na drobno, če ni s predpisi drugače določeno. 3. člen Davčna osnova za občinski davek od prometa blaga na drobno je: 1. prodajna cena za blago brez prometnega davka, 2. prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se prodali na drobno proizvodi, dani brez povračila (podarjeno), proizvodi, vzeti za lastno potrošnjo oz. uporabo ali proizvodi, prodani v komisiji, 3. vrednost blaga, ugotovljena po carinskih predpisih, vštevši tudi carino in carinske davščine, ki se pobirajo pri uvozu. 4. člen Davčna osnova za občinski davek odplačil za storitve je znesek plačila, prejetega za opravljene storitve, s čimer je mišljeno plačild v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev, po odbitku materiala. 608 Na podlagi 5., 22., 35., 43. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65), 16. člena zakona o tarifi zveznega Prometnega davka (Uradni list SFRJ »t. 33/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. decembra 1965 sprejela 5. člen Davčne stoppje so proporcionalne in se določajo v odstotku od davčne osnove. Davčne stopnje se določajo s tarifo občinskega prometnega davka. V tarifi občinskega prometnega davka je v primerih, ko to dovoljujejo zvezni predpisi, lahko določeno, da se davek odplačil za storitve določa in plačuje v pavšalnih letnih zneskih. ODLOK O občinskem prometnem davku na območju občine Hrastnik ,t« I. SPLOSNI DEL 1. člen Občinski davek od prometa blaga J* drobno in občinski davek odplaki za storitve se plačuje od proizvodov, ki so namenjeni za končno Potrošnjo oz. od plačil za storitve, če le v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih planje davek. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Za promet proizvodov, ki., so namenjeni za končno potrošnjo, se štejejo v smislu 4., 20. in 21. člena te-davkn<>Ra za*tona ° prometnem 1. vsaka prodaja proizvodov pc Veovinah in trgovskih prodajalnah d« Po Prodajalnah proizvodnih in rogih delovnih organizacij. 6. člen Občinski davek od prometa blaga na drobno in odplačil za storitve se obračunava po davčni stopnji, ki je veljala ob izdaji fakture oz. ob odpravi blaga, če je bilo blago odpravljeno pred izdajo fakture. 7. člen Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja, pravnih sredstev in vsega drugega, kar se nanaša na pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom ali tarifo, se uporabljajo ustrezne določbe temeljnega zakona o prometnem davku in zakona o tarifi zveznega prometnega davka ter predpisov, izdanih na njuni podlagi. 8. člen Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti od-mena po pavšalnih davčnih osnovah, plačujejo tudi občinski prometni davek od plačil za storitve po pavšalnih osnovah, ki jih v začetku leta za vnaprej ugotovi za finance pristojni organ občine. 9. člen Občinski davek po tem odloku je redni proračunski dohodek občine in se plačuje v gotovini ali s prenosnim nalogom na ustrezne račune. 10. člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance skupščine občine Hrastnik, da daje navodila in pojasnila o pravilni uporabi tega odloka, za njegovo izvajanje pa skrbi upravni organ, ki je pristojen za finance. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o pobiranju občinskega prometnega davka in davka na maloprodajni promet v občini Hrastnik z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki so bile objavljene v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 13/64, Uradnem vestniku Zasavja, št. 4/65 ter »Glasniku« št. 41/65 in 48/65. 12. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«. Številka: 010-8/62-1. Datum: 25. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. II. POSEBNI DEL TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI Vsi zavezanci zasebnega in družbenega sektorja na območju občine Hrastnik plačujejo -občinski davek od prometa blaga na drobno od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo. Tar. št. 1 — Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev, 4 % Tar. št. 2 — Od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini: i) od naravnega vina 20 % b) od naravnega žganja 25 % c) od piva - 20 % d) od ostalih alkoholnih Pijač 25 % Opomba: Za alkoholne pijače, od katerih se obračunava in plačuje prometni davek po tej tar. št., je treba šteti: a) za vino — naravno vino iz grozdja, ki je proizvod alkoholnega vrednja od svežega grozdja, b) za žganje — naravno žganje, dobljeno z destilacijo prevretih tropin, svežega sadja, grozdja, vinskega mošta in vinske usedline. Za naravno žganje je treba šteti tudi vinski destilat (vinjak), če ne vsebuje več kot 55 % alkohola, c) pivo, d) kot ostale alkoholne pijače — umetne alkoholne pijače: liker, rum, brandy, gin, vodka, whisky, mastika in druga umetna žganja, mešanica alkohola s skladkorjem, aromatičnimi in drugimi snovmi, ter peneča, specialna in druga umetna vina. Skupne opombe k tarifni št. 1 in 2: 1. Davčna osnova je ista kot za zvezni prometni davek, to je pro- dajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Davek od alkoholnih pijač po tar. št. 2 plačujejo zavezanci zasebnega in družbenega sektorja tudi od prometa v tistih gostiščih, ki imajo dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač neposrednemu potrošniku od 1 litra naprej (čez ulico). , 3. Vsa navodila in pojasnila glede plačevanja zveznega , prometnega davka od maloprodaje se smiselno uporablja tudi za občinski davek'od prometa blaga na drobno. . 4. Občinski davek od prometa blaga na drobno se ne plačuje: a) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih pri prodaji na drobno priznava povračilo — regres, b) od proizvodov, za katere so po zveznih predpisih določene prodajne cene na drobno, c) od živil, izvzemši alkoholne pijače, č) od kolkov, poštnih znamk in drugih vrednotnic, d) od knjig, brošur, revij in časnikov, e) Od tobaka in tobačnih izdelkov# f) od zdravil, g) od premoga vseh vrst, briketov in lignita, h) od drv za kurjavo, i) elektroenergije. B. STORITVE I. GOSTINSKE STORITVE I Tar. št. 3 — Od plačil za gostinske storitve se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu, in sicer: a) od naravnega vina 20 % b) od naravnega žganja 25 % c) od piva ' 20 % č) od ostalih alkoholnih pijač 25,% Opomba: 1. Davčna osnova za občinski prometni davek je prodajna cena, ki ne vsebuje občinskega prometnega davka. 2. Glede razmejitve vrst posameznih alkoholnih pijač velja opomba k tar. št. 2 tega odloka. 3. Vsi davčni zavezanci po tar. št. 3 — točilci alkoholnih pijač, morajo voditi v svojem rednem knjigovodstvu ali v posebni knjigi natančne podatke o dnevnem prometu vseh vrst alkoholnih pijač, tako glede količin, kakor njihovih cen. Nabava in prodaja morata biti sproti zabeleženi. Stanje po knjigi se mara ujemati s stanjem v kleti ali skladišču. 4. Prometni davek po tej tar. St ne plačujejo planinska društva za prodajo alkoholnih pijač v svojih domovih, društvo upokojencev v svojem lokalu ter kulturna, telesno-vzgojna in druga društva za alkoholne pijače, prodane na eni prireditvi v letu. II. OBRTNE STORITVE Od plačil za opravljene storitve v družbenem in zasebnem sektorju. Tar št. 4 — Od plačil za žagarske storitve, ki jih opravi zasebni obrtnik, obrtno ali industrijsko podjetje z razrezom lesa 15 % Opomba: Osnova za obračun občinskega prometnega davka za žagarske storitve ja znesek vrednosti izvršene storitve za razrez enega m* lesa. Ta osnova ne more biti nižja kakor 4000 dinarjev. Od plačil za storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov in drugih zasebnikov ter civilnopravne osebe, se plača prometni davek: \ Tar. št. 5 — Od plačil za gradbene in montažne storitve: v — zidarska, inštalaterska, tesarska, teracerska in kleparska dela 15 % — pleskarska, soboslikar-ska, mizarska in druga gradbena storitvena dela 10 % Tar. št. 6 — Od plačil za špediterske, transportne ter na-(kladalne in razkladalne storitve: a za prevoz oseb z avto- taksijem ali kočijo 10 % 1 b) od plačil za druge storitve 20 % Opomba: 1. S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga z motornimi ali vprežnimi vozili v cestinem prometu, prevoz blaga s plovnimi objekti ali splavi ter prevoz potnikov z motornimi ali vprežnimi vozili ali plovnimi objekti, bodisi da gre za prevoz v krajevnem ali medkrajevnem prometu. Sem spada tudi prevoz lesa in drugega materiala z vprego po gozdnih poteh, prekopih ali usekih in oranje snega ne glede na to, ali se pri tem uporablja voz ali ne. 2. Nakladanje in razkladanje spada pod to tar. št. samo, če to dela ista oseba skupaj s špediterskimi in transportnimi storitvami. 3. Prometnega davka po tej tar. št. se ne plača od prevoza poštnih pošiljk. Tar. št. 7 — Od plačil za opravljanje vseh ostalih obrtnih osebnih in drugih storitev, ki niso zajete v prejšnjih tarifnih številkah 10 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupni znesek plačila, prejetega za opravljene storitve. 2. Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve: frizerske, brivske, čevljarske, krojaške, šiviljske, sedlarske, tapetniške, klobučarske, modistkinje, vezilje, dimnikarji, krpanje perila, nogavic in vreč, popravijo dežnikov, oglaševanje glasbil, brušenje nožev in oritvic, kovači za podkovan je konj .n ostale živine, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje .n čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenje in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetno barvanje slik in fotografij, razmnoževanje, prepisovanje, kopiranje in plakatiranje, čiščenje, pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve in snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderoba), žaganje drv, pečenje kosta-nja.čevapčičev in ražnjičev, peki, odplačil za peko prinesenega kruha. C. OSTALO Vsi davčni zavezanci zasebnega in družbenega sektorja plačujejo občinski prometni davek po naslednjih tarifnih številkah: Tar. št. 8 — Od vstopnic: a) za kinematografske predstave 10 % b) od vseh tekmovanj te-lesnovzgojnih in športnih prireditev, na katere ‘ je dovoljen vstop s plačano vstopnino 10 % c) za druge prireditve (na veselicah, cirkusih, arti- ! stičnih nastopih in drugih prireditvah) 10 % Opomba: 1. Prirejanje plesnih vaj ln podobnih prireditev lahko upravni organ, pristojen za finance, pavšalna, to je da pobere občinski prometni davek v pavšalnem znesku za yso sezono prireditve. 2. Davek po tej tarišni številki se ne plača: — od dramskih prireditev, — od koncertov pevskih društev, — od prireditev društev, ki jih financira skupščina ali sklad za pomoč društvom, — od prireditve klubskih večerov, — od akademij in drugih prireditev ob državnih praznikih, — druge strogo kulturno-umetni-ške prireditve. Tar. št. 9 — Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge na javne stave, razen od igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 % Opomba: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oz. javne stave ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti upravnemu organu skupščine občine, ki je pristojen za finance, dan, kraj in uro žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se napravi v 15 dneh po žrebanju ter je treba plačati davek v 5 dneh po Obračunu. Tar. št. 10 — Od plačil za zakup ali podzakup premičnih ali nepremičnih stvari, izvzem-ši plačila za najem ali podnajem stavb 10 % Opomba: 1. Davčna osnova je skupno plačilo, ki ga je lastnik prejel za oddajo predmeta ali nepremičnine v zakup ali podzakup, zmanjšan za znesek amrotizacije. 2. Za davčnega zavezanca se šteje tista oseba, ki je dala predmet ali nepremičnino v zakup ali podzakup. 609 Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SFRJ št. 35/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. decembra 1965 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določajo višino stanarine za stanovanja, ki so jim predana v upravljanje, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2. čl(?n Za posamezne kategorije stanovanj se določajo naslednje najvišje stanarine: Največte NajvtSIa Kategorije Število stanarina točk za l m* mesečno I. kategorija 155 491 II. kategorija 125 395 III. kategorija 105 332 IV. kategorija 85 269 V. kategorija 65 206 VI. kategorija 45 142 VII. kategorija 25 79 3. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz drugega člena tega odloka. 4. člen Mesečna zakupnina za 1 ma koristne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja kot znaša višina povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m' stanovanja. 5. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami se lahko prosto dogovarja o višini stanarine za stanovanja prve kategorije in za stanovanja izven kategorij (nad 155 točk), ki bodo vseljena po 1. januarju 1966. Stanovanja, za katere organizacija prosto dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem natečaju. Prosto dogovorjena stanarina ge more biti nižja od stanarine, ki je določena po doolčbah 2. člena tega odloka. Določbe prčjšnjih odstavkov se nanašajo tako na stanovanja, ki jih daje v uporabo organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami kot tudi na stanovanja, ki jih taka organizacija daje v uporabo skupno s sobno opremo. 6. člen Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 30 %. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem. 7. člen Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 10 % od povprečne gradbene cene v decembru 1964, lahko predlaga občinski skupščini popravek najvišjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka. 8. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta odlok, preneha veljati odlok o stanarini, objavljen v »Glasniku« št. 11/60 in 36/63 in odlok o najnižjih zneskih najemnine za poslovne prostore, objavljen v »Glasniku« št. 11/60 in 71/60. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«. Številka: 010-6/63-1. Datum: 25. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. 610 Na podlagi 2. odstavka 2. člena in 6. Člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SFRJ št. 35/65) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. decembra 1965 sprejela ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš 1. člen Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše in na stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša tudi na stavbe iz prvega odstavka ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da sc ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 2. člen Vplačilo amortizacije od stanovanjskih hiš se izvršuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš. 4. člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš, in znaša: 1. za zidane zgradbe iz opeke ih armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega mo-teriala amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 %, 2. montažne zgradbe in zgradbe i® mešane konstrukcije amortizacijska doba 80 let, amortizacijska stopnja 1,25 %, 3. montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi materiali) amortizacijska doba 50 let, amortizacijska stopnja 2 %. 5. člen Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiš® vnesena v sklad stanovanjskih hiš- 6. člen Obveznost obračunavanja in pl®' čevanja amortizacije za stanovanj' ske hiše po posameznih skupina® stanovanjskih hiš iz 4. člena tel?® odloka traja ves čas, dokler stan®' vanjske hiše iste skupine ne bod° amortizirane. Cc so stanovanjske hiše v eni sKU' pini amortizirane, uporabljajo pa s tudi za tem v delavnosti stanovanj' skega podjetja, preneha obvezno® vplačevanja amortizacije za hiše 1 te skupine. Obveznost za obračunavanje 1 vplačevanje amortizacije za posatne? ne stanovanjske hiše preneha v Pr!| meru. če se na podlagi pogodbe ® na podlagi drugega dovoljenega prfl,,-nega posla, taka posamezna hiša 1 loči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Amortizacijo se vplača v enak^ mesečnih zneskih najkasneje 25. v mesecu za pretečeni mesec- GLASNIK Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo v pretečenem letu. Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Po preteku poslovnega leta se izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. 8. člen Sredstva amortizacije sme stano vanjsko podjetje uporabiti: 1. za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja in podaljšanja dobe trajanja; 2. za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš; 3. za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš. Če je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oz. drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja, s pogodbo določeno, da ustanovitelj oz, tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, mora dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno pridobiti tako soglasje, preden prične uporabljati sredstva amortizacije. 0. člen Sredstva amortizacije se smejo Uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Stanovanjsko podjetje izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini armotizacije, ki je bila obračunana za to leto. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«. Številka: 36-5/65-1. Datum: 25. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. 611 Na podlagi 9. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS st. 29/1965) in 200. člena statuta občine Hrastnik je Skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in Zbora delovnih skupnosti, dne 25. decembra 1965 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o občinskih taksah 1. člen Odlok skupščine občine Hrastnik 0 občinskih taksah (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 27/1964) Preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«. Številka: 010-3/62-1. Datum: 25. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Hrastnik Milan Babič 1. r. OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 612 Na podlagi 5., 22., 35. in 34. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14, 29 in 33/65), 15. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ št. 33 in 36/65) in 114. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. decembra 1965 sprejela ODLOK o občinskem prometnem davku 1. člen V občini Ljubljana-Bežigrad se uvaja občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve. 2. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve se obračunava in plačuje po odloku o občinskem prometnem davku na pbmočju rn^ta Ljubljane, ki ga je sprejel mestni svet Ljubllana na 12. seji, dne 22. decembra i9G5. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku« in prične veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje. Številka: 421-41/65-1. Datum: 28. decembra 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik 1. r. OBČINA LJUBLJANA- CENTER 613 Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. list SFRJ št. 31/64) in 110. člena statuta občine Ljubljana-Center je Skupščina občine Ljubljana-Center na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine za leto 1966, se bodo proračunske potrebe občine financirale za čas od l. januarja do 31. marca 1966 na P°st SFRJ št. 5/65). m. Ta sklep velja naslednji dan po ot)javi v »Glasniku«. Številka: 420-11/65 Datum: 25. dec. 1965 , Predsedniki skupščin komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev: občine Domžale: M'roslav Požek, 1. r. občine Kamnik Vekoslav Frbežar, 1. r. 620 Na podlagi 22., 77., 79. in 80. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 24 65), v zvezi z odlokom o določanju 'panog, skupin oz. podskupin organizacij, v katerih se sme predpisati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje (Urad. list LRS št. 5/63), so skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin: Domžale, Kamnik, Kočevje in Ribnica, Vrhnikn-Logatec in Cerknica, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje in Litija, Ljubljana-Siška ter Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje na zasedanjih dne 21. in 24. decembra 1965 v soglasju s skupščinami navedenih občin sprejele SKLEP o določitvi podskupin in stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. januarja 1966 dalje 1. Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje plačujejo delovne orga- Na podlagi 29., 99. in 100. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 24/65) so skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Domžale, Kamnik, Kočevje in Ribnica; Vrhnika-Logat^c in Cerknica; Ljubljana-Center Ljubljana-Moste-Polje in Litija; Ljubljana-Šiška ter Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje na zasedanjih dne 21. in 24. decembra 1965 sprejele SKLEP o delu prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja v obdobju od 1. januarja 1960 dalje 1. Delovne organizacije na območju komunalnih skupnosti na območju Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja tako, da neposredno izplačujejo delavcem, ki so pri njih zaposleni, nadomestilo osebnega dohodka za prvih trideset, oziroma prvih sedem koledarskih dni bolezenskega dopusta in nege obolelega ožjega družinskega člana v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju. 2. Za delitev delovnih organizacij v tiste, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih trideset dni in v tiste, ki sodelujejo za dobo prvih sedem dni, je odločilno povprečno število (nad 50 oziroma do vključno 50) pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje prijavljenih zaposlenih oseb v obdobju od 1. oktobra 1964 do 30. septembra 1965. 3. Del prispevka, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje pid izvajanju zdravstvenega zavarovanja po točki JL In 2. tega sklepa, je ugotovljen na podlagi povprečnih izdatkov za nadomestila osebnega dohodka, ki jih je izkazala posamezna podskupina dejavnosti v preteklem dvoletnem obdobju. Nomenklatura ■* <|d Org. nart 50 Org. pod 50 zaposlenih zaposlenih Stopnja nart. Stopnja nacl. oseb. dohodka oseb. dohodka 4. Osnova za obračun dela prispevka, ki ga odstopa komunalna skupnost delovnim organizacijam za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega zavarovanja, je ista kot osnova za obračun osnovnega prispevka za socialno zavarovanje (kosmati osebni dohodki). 5. Del prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga komunalna skupnost odstopa delovnim organizacijam glede na nomenklaturo dejavnosti, pod katero so bile delovne organizacije prijavljene pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje na dan 1. decembra 1965, znaša v bruto odstotkih: Org. r.ad 50 Org. pod 50 , , . . _ zaposlenih za pos J enih Nomenklatura Stopnja nad. Stopnja nad. oseb. dohodka oseb. dohodka 111-10 Hidroelektrarne 0,26 111-20 Termoelektrarne 0,46 0.39 111-30 Podjetja za prenos električne energije — 0.48 111-40 Distribucija električne energije 1,02 0,72 111-50 Elektrogospodarske skupnosti 0,76 — 112-11 Rudniki črnega premoga — 0,26 112-12 Rudniki rjavega premoga 2,10 — 112-22 Plinarne 0,89 0,31 114-20 Železarne 2,57 — 115-22 Tovarne svinca 2,16 — 115-23 Tovarne aluminija 1,40 — 116-13 Rudniki kremečevega peska' 1,61 — 116-18 Ostali rudniki nekovin 1,63 — 116-32 Tovarna votlega stekla 1,75 — 117-11 Livarne 1,84 — 117-13 Tovarne vijačnega in žičnega blaga 1,60 — 117-14 Tovarne embalaže 1,73 — 117-20 Tovarne konstrukcij 3,44 0,40 117-31 Tovarne kotlov in turbin 1,20 — 1 117-32 Tovarne gradbenih strojev 1,54 1,47 i 117-33 Tovarna strojev za obdelovanje kovin 1,46 1,21 117-38 Tovarne ostalih strojev 1,27 1,14 117-40 Tovarne precizne mehanike 1,23 0,25 117-51 Tovarne vagonov in lokomotiv — 0,25 1 '117-52 Delavnice za popravilo vagonov 1,79 — 1 117-61 Tovarne vozil 1,22 0,68 117-63 Tovarne koles 1,87 — 117-70 Tovarne gospodinjskega blaga 1,64 0,25 117-80 Ostale tovarne kovinske industrije 1,33 119-81 Tovarne elektroinstalacijskega materiala 1,66 — 119-10 Tovarne električnih strojev 1,48 1,01 119-20 Tovarne gospodinjskih aparatov 1,80 — 119-40 Tovarne radio industrije — 1,33 119-83 Tovarna »Zmaj« 1,76 — 120-10 Tovarne barvnih kemičnih izdelkov 0,67 — 120-11 Tovarne velike kemične industrije 0,99 — 120-13 Tovarne plastičnih mas- 1,20 0,22 120-31 »Fenolit« Borovnica 1,02 — 120-40 Tovarne zdravil 1,52 0,47 120-51 Tovarna mila 1,12 — 120-52 Tovarne barv in lakov 0,93 0,66 120-53 Tovarne predelave iz plastičnih mas — 0,88 120-58 Ostale kemične tovarne 1,49 0,22 121-11 Kamnolomi okrasnega kamna 1,84 1,60 121-13 Tovarne sadre in apna 1,29 — 121-20 Opekarne 1,43 0,81 121-81 Tovarne gradbenih predizdelkov 1,31 — 121-82 Tovarne bitumenskih izdelkov 1,69 122-11 Žage 1,55 0,86 122-12 Tovarne plošč 1,72 0.19 122-21 Tovarne pohištva 1,51 1,39 122-20 Ostale tovarne lesnih izdelkov 1,44 123-10 Tovarne papirja 1,07 — 133-20 Tovarne za predelavo papirja 1,90 0,44 124-20 Predilnice in tkalnice bombaža 1.47 124-30 Predilnice in tkalnice volne 1,33 0.23 124-50 Ostale predilnice in tkalnice 1,50 — 124-60 Tovarne trikotaže 1,39 0,35 124,72 Tovarne oblek 1,32 0,71 124-88 Neomenjene tekstilne tovarne 1,58 0,23 125-11 Tovarne velikih kož 1,39 0,37 125-12 Tovarne svinjskih kož 1,25 125-20 Tovarne usnjene obutve 1,05 0,49 125-30 Tovarne usnjene galanterije 1,43 0,67 126-10 Specializirane tovarne gumija 1,13 — 126 80 Druge tovarne gumija 0,43 127-10 Mlini in luščilnice 1,50 0,67 127-31 Tovarne za konzerviranje sadja in zelenjave 1,28 ' 0,86 127-32 Tovarne za predelavo mesa 1,93 0,60 127-33 Tovarne ribjih konzerv — 0,21 127-34 Tovarne za konzervir. in predelavo mleka 0,83 0,21 127-50 Tovarne bonbonov 1,76 0,29 127-60 Tovarne olj 0,83 — 127-71 Pivovarne 1,10 0,21 127-72 Tovarne alkoholnih pijač 1,42 0,34 127-87 Tovarne ostalih prehrambenih izdelkov 1,46 0,90 128-10 Tiskarne 1,10 128-20 Časopisna in založniška podjetja 0,67 — 128-21 Časopisna podjetja 0,86 0,35 128-22 Založniška podjetja . 0,85 0,76 128-23 Časopisni zavodi — 0,22 128-24 Založniški zavodi 0,61 0,61 129-10 Tovarne fermatiranega tobaka 0,36 129-20 Tovarne cigaret 1,58 0,36 130-11 Podjetja za snemanje filmov 0,10 130-12 Podjetja za obdelavo filmov 0,82 — 131-10 Podjetja za rudarska raziskovanja — 0,10 138-20 Tovarne športnega pribora 2,13 138-30 Tovarne glasbenih instrumentov 1,30 0,10 138-80 Druge neomenjene tovarne y, so — 138-88 »Zlatama« Celje — 0,50 211-10 Kmetijski kombinati in posestva 0,82 0,17 211-11 Kmetijsko industrijski kombinati 1,12 0,17 211-12 Kmetijska posestva 1,29 0,17 211-13 Živinorejske farme 1,32 0,97 211-14 Perutninske farme — 0,39 211-18 Droga kmetijska podjetja 1,16 0,85 211-30 Splošne kmetijske zadruge 1,09 0,51 211-40 Specializirane kmetijske zadruge — 0,17 211-30 Droge kmetijske organizacije — 0,49 211-81 Zavodi za pospeševanje proizvodnje — 1,20 211-83 Zavodi za varstvo živine — 0,23 211-88 Drugi kmetijski zavodi 1,07 0,38 212-21 Podjetja sladkovodnega ribištva — 0.13 212-22 Zadruge sladkovodnega ribištva — 0,13 212-23 Zavodi sladkovodnega ribištva — 0,33 213-11 Vodne skupnosti 0,96 0,48 213-18 Druge vodnogospodarske organizacije — 0,38 311-10 Podjetja za gospodarjenje z gozdovi 1,18 0,36 311-20 Gozdno gospodarski obrat Medvode — 0,36 312-10 Podjetja za gojitev divjadi — 0,18 411-10 Projektivne gradbene organizacije 0,86 0,39 411-80 Ostale projektivne organizacije 1,00 0,32 412-10 Podjetja za visoke gradnje 1,33 0,70 412-20 Podjetja za nizke gradnje in vzdrževanje 1,43 — 412-21 Podjetja za nizke gradnje 0,95 — 412-22 Podjetja za vzdrževanje cest 0,88 — 412-23 Podjetja za vzdrževanje železniških prog 2,19 0,56 412-30 Podjetja za vodne gradnje 0,43 413-10 Podjetja za montažne naprave 1,40 0,70 413-20 Podjetja za montažo notranjih instalacij 1,27 — 413-30 Podjetja za montažo zunanjega omrežja 1,26 0,70 415-10 Podjetja za kartiranje zemljišč 0,97 0,33 418-10 Režijski odbori — 0,70 511-10 Železniška transportna podjetja 1,37 0,50 4- H 511-20 Skupnost JŽ in skupnost železniških podjetij 0,84 0,18 512-30 Podjetja prekomorske plovbe . — 0,18 514-10 Podjetja za prevoz potnikov 0,45 0,13 + U 514-20 Letališča — 0,13 515-10 Podjetja cestnega prometa 0,99 0,35 515-20 Cestna podjetja 0,66 0,65 515-30 Skupnosti cestnih podjetij — 0,28 516-10 Podjetja mestnega prometa 1,24 0,79 516-20 Podjetja s taksi avtomobili 0,84 517-50 Javna skladišča 1.24 519-10 Podjetja PTT prometa 1,22 0,46 519-20 Skupnosti podjetij za PTT promet 1,17 ‘ ’ Nomenklatura Org. nad 50 Org. pod 50 zaposlenih zaposlenih Stopnja nad. Stopnja nad. oseb. dohodka oseb. dohodi« Nomenklatura i| Or'' nad 50 za enih Stopnja nad. oseb. dohodka 611-12 Sadje in zelenjava 1,65 0,42 724-70 Izdelava obleke po meri 611-13 Živila in gospodinjske potrebščine 0,82 0,36 724-80 Ostali tekstilni izdelki 611-18 Drugo prehrambeno blago 1,17 0,15 611-21 Tobačne predelave 1,91 0,45 725-20 Gotova usnjena obutev 611-22 Tekstil in konfekcija 1,03 0,57 725-30 Izdelovanje obutve po meri 611-23 Usnje in obutev 0,14 611-24 Železninarsko in drugo blago — 0,65 726-20 Projektiranje gume 611-25 Drva in gradbeni material 2,05 — ■727-1 n Mlini 611-26 Pohištvo 1,42 0,11 727-20- Pekarne in delavnice testenin 611-28 Drugo neprehrambeno blago 1,05 0,29 * 727-30 Predelava sadja, zelenjave in mesa 611-30 Trgovina na drobno z mešanim blagom 0,73 0,14 727-50 Bonboni in slaščice 611-40 Blagovnice 1,60 — 611-50 Trgovine s tekočim gorivom 1,25 0,61 728-10 Tiskarne in knjigoveznice 1,39 1,51 1,37 1,78 1,90 2,02 2,38 612-10 Trgovine na veliko s prehramb. proizvodi 1,22 612-11 Moke in žitarice — 612-13 Živila in gospodinjske potrebščine 0,98 612-14 Alkoholne pijače 1,56 612-15 Živina in perutnina — 612-16 Skupnost podjetij za promet z žiti — 612-18 Drugo prehrambeno blago — 612-22 Tekstil in konfekcija 0,99 612-23 Zelezninarsko in drugo blago 0,99 612-24 Vozila in deli 0,85 612-25 Gradbeni material 1,07 612-26 Industrijski odpadki 1,57 612-28 Drugi neživilski izdelki 1,09 612-30 Trgovina na veliko z mešanim blagom 1,13 612- 50 Interlrans-Globus 1,34 613- 10 Zunanja trgovina s prehrambenimi izdelki 0,92 ^613-20 Zunanja trgovina z neprehrambenimi izdelki 0,61 613-30 Inozemska zastopstva 1,04 613-40 Podjetja za pospeševanje zunanje trgovine 0,90 613-50 Zunanjetrgovinska podjetja za storitve — 614-10 Skladišča in hranilnice 614-20 Agencija — 614-30 Posredniška podjetja — 614-31 Sejmi in razstave — 614-32 Podjetja za reklame in dekoracijo 1,10 614-33 Knjigovodski biroji — 614-34 Ekonomsko-organizacijski biroji __ 614- 40 Podjetja za distribucijo filmov ‘_ 615- 10 Poslovna združenja 0,97 ”20-10 Gostinska podjetja, ki oddajajo sobe 0,70 ”20-11 Gostinsko podjetje Vrhnika 0,76 ”20-20 Gostinska podjetja, ki strežejo s hrano 1,20 ”20-30 Druga gostinska podjetja 1,17 ”20-40 Spalni in jedilni vagoni — ”20-50 Delavske restavracije 1,90 620-51 Delavska restavracija »Liko« Borovnica — 630-io Turistična podjetja in uradi — „36'11 Turistična podjetja 0,84 ^0-12 Turistični uradi __ 7l6-5o Keramika in porcelan 7l?-10 Z17*20 7l7-30 7l7-40 7i7-50 7l7-60 7l7-70 7l7-80 717-90 719-2o 7i9-30 719- 7o 720- io 721- 80 J22-10 722- 2o 8s Reprodukcijski material __ Stroji in naprave 2,28 Popravljanje strojev in naprav 1,70 Popravila izdelkov precizne mehanike 1,16 Poplavila motornih vozil 1,43 Proizvodnje izdelkov široke potrošnje 0,67 Popravljanje izdelkov široke potrošnje __ Drugi kovinski izdelki 1,36 Druga popravila in storitve 1,61 Gospodinjski električni aparati —. Popravljanje gospodinjskih elektr. aparatov — Drugi električni aparati 0,64 Kemični izdelki — Ostali gradbeni material 1,62 Žagan les in plošče Pohištvo in mizarski izdelki 1,26 Pletenine in trikotaža Konfekcija perila in obleka 1,48 0,24 0,50 0,28 * 0,24 0,82 0,24 0,24 0,28 0,42 0,85 1,02 0,46 0,24 0,52 0,37 0,19 0,06 0,14 0,46 0,24 0,17 0,31 0,47 0,17 0,45 0,62 0,20 0,31 0,84 0,72 0,48 0.97 0,25 0,54 0,09 0,09 0,09 0,57 0,53 0,48 0,45 0,51 0,92 0,45 2,17 0,41 0,44 0,19 0,40 0,72 730-88 Obrtni center Žiri 2,17 738-20 Umetna obrt 738-30 Ortopedski pripomočki — 738-40 Vitlo-lift 738-70 Ostali raznovrstni izdelki 1.24 738-80 Druga popravila in usluge 740-10 Zaključna dela na visokih gradnjah 1,28 740-30 Notranja instalacijska dela 1,44 740-40 Zunanja instalacijska dela 1,44 770-10 Osebne storitve 1,27 770-20 Gospodinjske storitve 1,27 770-30 Servisi stanovanjskih skupnosti 1,27 811-10 Stanovanjske skupnosti in hišni sveti 1,83 811-20 Stanovanjske zadruge 811-30 Skladi za zidanje stanovanjskih hiš 0,87 812-10 Vodovod in kanalizacija 1,50 812-30 Javna snaga 1,37 812-40 Vzdrževanje ulic 1,43 812-50 Vzdrževanje javnega zelenja 0,13 812-70 Trgi — tržnice na drobno 812-80 Druge komunalne organizacije 1,29 911-10 Osnovne šole 0,81 911-20 Sole za kvalificirane delavce 911-21 Sole za učence v gospodarstvu 911-22 Sole s praktičnim poukom 911-31 Tehnične šole 0,88 911-34 Ekonomske šole 0,52 911-35 Administrativne šole 911-36 Medicinske šole 911-41 Učiteljišča 911-44 Vzgojiteljske šole 911-46 Umetniške šole 0,65 911-50 Gimnazije 0,21 911-60 Šolski centri 0,75 911-70 Višja, visoke šole in fakultete 911-71 Višje šole 911-72 Visoke šole 0,21 911-73 Fakultete 0,36 911-74 Umetniške akademije 911-80 Druge šole _ 911-82 Sole za odrasle 911-88 Druge šole — 912-10 Akademije znanosti in umetnosti 0,35 912-20 Družbene znanosti 912-30 Biološke znanosti 912-40 Matematično-tehnične znanosti 0,83 912-50 Inštituti in zavodi 1,07 913-00 Prešernov sklad 913-10 Muzeji, arhivi, zbirke in galerije 913-11 Muzeji, zbirke, galerije 913-12 Živalski in botanični vrtovi 913-13 Delavska univerza »Cene Stupar« 913-18 Arhivi 913-20 Zavodi za varstvo spomenikov 913-31 Delavske univerze 913-32 Ljudske univerze 913-40 Knjižnice in čitalnice 0,85 913-80 Druge kulturno prosvetne ustanove 913-88 Druge ustanove 0,02 6’90 914-10 Gledališča, filharmonije in podobno 0 68 0,67 914-11 Gledališča 667 Org. pod 50 zaposlenih Stopnja nad. oseb. dohodki 0,61 0,76 0,46 0,46 0,26 0,78 1,12 0,61 0,35 0,97 0,31 0,27 0,27 0,31 0,71 0,46 0,40 0,55 0,40 0,59 0,26 0,31 0,48 0,58 0,35 0,58 0,50 0,21 0,05 0,31 0,28 0,21 0,05 0,05 0,15 0,44 0,37 0,16 0,17 0,24 0,15 0,09 0,02 0,02 0,09 0,18 0,14 0,15 0,09 0,16 0,19 0,39 0,38 0,08 0,08 0,22 0,48 0,08 0,08 0,32 0,28 -0,28 0,31 0,06 0,14 0,38 Nomenklatura Org. nad 50 Org. pod 50 zaposlenih zaposlenih Stopnja nad. Stopnja nad. oseb. dohodka oseb. dohodka Nomenklatura Org. nad 50 Org. pod 50 zaposlenih zaposlenih Stopnja nad. Stopnja nad. oseb. dohodka oseb. dohodka 914-12 Filharmonije in orkestri — 0,38 914-13 Ansambli ljudskih plesov — 0,06 914-20 Kinematografi — 0,35 914-30 RTV postaje 0,49 0,06 915-10 Ambulante in dispanzerji 0,74 0,22 915-20 Bolnice tn stacionarni zavodi 0,94 0,62 915-30 Higienski zavodi 1,54 0,06 915-40 Zavodi in inštituti 0,81 0,27 915-50 Naravna zdravilišča — 0,09 915-60 Lekarne 1,14 0,36 91G-00 Sklad za socialno varstvo občine Center — 0,14 916-10 Jasli, domovi igre in dela in pd. — 1,47 916-20 Domovi za otroke in mladino 0,38 0,30 916-30 Dijaški in študentski domovi 0,85 0,42 916-40 Zavodi za rehabilitacijo — 0,92 916-50 Ustanove za socialno varstvo odraslih 0,29 0,14 916-80 Druge ustanove za socialno varstvo 0,62 0,43 Odstotek zaposlenih invalidnih oseb Bruto odstotek dodatnih odstopljenih sredstev 3.01 — 4,00 4.01 — 5,0 5.01 — 6,00 6.01 — 7,00 7.01 — 8,00 8.01 — 9,00 9.01 —10,00 nad —10,01 0,02 0,06 0,12 0,20 0,30 0,42 0,56 0,72 Za invalidne osebe se smatrajo osebe, ki jim je invalidska komisija socialnega zavarovanja priznala I., II. ali III. kategorijo invalidnosti. Odstotek zaposlenih invalidnih oseb se ugotavlja po povprečnem številu v preteklem lelu v delovni organizaciji zaposlenih invalidnih oseb. O pravici do priznanja dodatnih odstopljenih sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja odloča komunalni zavod za socialno zavarovanje na podlagi predloženega pismenega zahtevka in potrebnih dokazil o zaposlitvi invalidnih oseb. Ta sklep velja od dneva objave v »Glasniku«. Številka: 420-14/65. 917-10 Telesno vzgojne organizacije — 011-10 Politične organizacije 0,47 011-20 Družbene organizacije in združenja 0,88 012-10 Gospodarske zbornice 0,60 012-12 Skupnost podjetij SRS za promet z žitom — 013-11 Narodna banka 1,20 013-12 Specializirane banke 1,22 013-13 Banke socialističnih republik 0,57 013-14 Komunalne banke 0,94 013-16 Hranilno-kreditne zadruge — 013-20 Zavarovalnice — 013-22 Zavarovalne skupnosti republik 1,03 013-24 Zavarovalnice 1,06 013-30 Loterije in stave — 013-40 Družbeno knjigovodstvo 0,85 014-22 Republiški zavodi za socialno zavarovanje 1,08 014-24 Komunalni zavodi za socialno zavarovanje 0,94 015-10 Organi oblasti in uprave 1,30 015-11 Zvezni organi oblasti in upravč 0,90 015-12 Republiški organi oblasti in uprave 0,49 015-15 Okrajni organi oblasti in uprave 0,09 015-16 Občinski organi oblasti in uprave 0,64 015-20 Narodna obramba 1,24 015-30 Pravosodje — 015-31 Vrhovna sodišča 0,55 015-32 Okrožna sodišča 1,15 015-33 Okrajna sodišča 1,01 015-35 Vrhovna in višja gospodarska sodišča — 015-36 Okrožna gospodarska sodišča — 015-37 Javna tožilstva — 016-00 Druge družbene službe — 6. 0,22 0,07 0,05 0,07 0,74 0,31 0,14 0,14 0,49 0,13 0,68 0,67 0,28 0,39 0,14 0,13 0,23 0,13 0,27 0,46 0,26 0,36 0,23 0,32 0,21 0,16 Datum: 25. decembra 1965. Predsedniki skupščin komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev: občine Domžale Miroslav Požek, 1. r. občine Kamnik Vekoslav Frbcžar, L r. občin Kočevje in Ribnica Jože Benčina, 1. r. občin Vrhnika, Logatec in Cerknica Stane Zigmond, 1. r. občine Ljubljana-Bežigrad Vinko Kastelic, 1. r. občine Ljubljana-Center Aleksander Senčar, 1. r. občin Ljubljana-Moste-Polje in Litija Milovan Ilich, 1. r, občine Ljubljana-Siška Karel Polajnar, 1. r. občin Ljubljana-Vič-Rudnik in Grosuplje Vladimir Badovinac, 1. r. VSEBINA 168 Odlok o ustanovitvi odbora mestnega sveta Ljubljane za Javno varnost 109 Odlok o obtinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane 110 Popravek odloka o amortizaciji stanovanjskih hiS 591 Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za čas od 1. januarja do 31. mana 1906 občine Cerknica 506 Odlok o najemu kratkoročnega poso-JUa občine Cerknica 597 Odlok o turistični taksi občine Cerknica 598 Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za čas od 1. Januarja do 31. marca 1966 občine Grosuplje 800 Odlok o občinskem prometnem davku na območju občine Hrastnik 600 Odlok o naj višji stanarini za biSe, ki Jih upravljajo organizacije za gospo-ilarjenJe s stanovanjskimi hlSaml občine Hrastnik 610 Odlok o amortizaciji stanovanjskih hi* občine Hrastnik 611 Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o občinskih taksah občine Hrastnik 612 Odlok o občinskem prometnem davku občine Ljubljana-Bežigrad 613 Odlok o začasnem financiranju pro-računskih potreb za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 občine Ljubljana-Center Delovne organizacije, ki jim je po predpisih o invalidskem zavarovanju priznan status invalidske delavnice, sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 7 koledarskih dni, ne glede na število zaposlenih oseb. Komunalna skupnost odstopa invalidskim delavnicam za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega zavarovanja del prispevka po bruto stopnji 693 Odlok o najetju kratkoročnega posojila občine Grosuplje 600 Odlok o dopolnitvi odloka o občinskih upravnih taksah občine Grosuplje 601 Odlok o komunalni taksi občine Grosuplje 602 Odlok o prenehanju sklepanja zakonskih zvez na matičnih uradih Krka ln Zagradec 1,43 %. . 7. Novo ustanovljenim delovnim organizacijam, katerih podskupina nima s tem sklepnih predpisane stopnje odstopljenega dela prispevka, bo komunalni zavod za socialno, zavarovanje določil stopnjo, ki je v tem sklepu predpisadna za najbolj sorodno podskupino v okviru skupine 603 Odlok o popisu stanovanjskih MS, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti občine Grosuplje 604 Odlok o nnjviSjl stanarini za stanovanja, kt Jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hlSaml občine Grosuplje 605 Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš občine Grosuplje oziroma panoge dejavnosti. I 8. Delovnim organizacijam, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih trideset koledarskih dni in zaposlujejo več kot 3 % invalidnih oseb, ter delovnim organizacijam, ki imajo status invalidskih delavnic, odstopa komunalna skupnost v okviru odstopljenega dela prispevka še dodatna sredstva v naslednjih bruto odstotkih: 606 Odlok o odstotku sredstev, ki sc izločajo lz sklada skupne porabo za subvencioniranje stanarine občine Grosuplje 607 Odlok o začasnem podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi premije kmetijskih proizvajalcev in o določitvi dola prispevka, ki gnv.plačn skupfičlna občino Grosupllo v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za 1. 1905 614 Odlok o občinskem davku od pri>" meta blaga na drobno ter o davku odplačil za storitve občino Ljubljana-Center 615 Odlok o občinskem prometnem davkU občine Ljubljana-Moste-Polje 616 Odlok o začasnem financiranju Pr<>" ; računskih potreb za l. 1966 občin® LJublJann-Vlč-Rudnik 617 Odlok o občinskem prometnem davku občine Ljubljuna-Vlč-Rudnlk 618 Odlok o razširitvi veljavnosti odlokov mestnega sveta Ljubljane s stanovanr skega področja na izvenmvstno o0- močje občine Ljubljana-Vič-Rudnik Skupščine komunalnih skupnosti clalnega zavarovanja delavcev: 619 Sklep o stopnji osnovnega prispevk* zn zdravstveno zavarovanje za uLr dobje od 1. Januarja 1966 dalje Sklep o določitvi podskupin in ponj dodatnega prispevka za zdraV^ obdobje 3t