27. številka.
Ljubljana, sredo 4. februarja.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold . za pol leta 8 gold. ca Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-Btopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če Be tri- alt večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „tlotel Evropa". Opravu išt v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Svobodomiselni Slovenci in verske postave.
Kaše časnikarstvo, domače in inozemsko, se bavi sedaj s konfesijonelnimi vprašanji, katera ravnokar pričakujejo rešitve v državnem zboru; vse stranke se zanj zanimajo, nanj pripravljajo. Uže so organi naših nstaribu v tej zadevi barvo pokazali, ter, kakor se je moralo pričakovati, z vso strastnostjo proti njim se izrazili; treba tedaj, da tudi „mladi" po resnem premišljevanji se jasno odločijo, kako se bodo oni vedli v pretečem parlamentarnem boji in kje bi do iskali svojih zaveznikov, kje svojih nasprotnikov? Saj ima stvar, tako pomenljiva sama na sebi, za našo narodno-liberalno stranko še neko posebno važnost; saj je bil glavni nzrok razdora v narodnem taborji protislovje v politično-verski h zadevah in ravno pri tej priliki se bude moralo pokazati, ali bo bili naši nagibi, samostalno postopati ter klerikalno vez pretrgati, zares izvir možato-resnega prepričanja, ali pa samo dokaz bojazljivosti in bolcbnosti, katera tako rada s cunjami zvonečih fraz pokriva nagost duševne revnosti ter tam visokodoneče besede rabi, kjer bi svet pričakoval moških energičnih činov in del!
Vlada je izročila poslaucem načrt štirih postav, namenjenih uravnavi pravnih razmer katoliške cerkve, samostanom, cerkvenemu premoženju in verskim družbam. Mi nikakor ne dvomimo, kase bodo mladoslo venski poslanci, izmed katerih eden (dr. Razlag) sedi v konfesijonelnem odseku, odločno potegovali in delali za predložene postave.   Da potrebujemo za te razmere
novih zakonov, je oČiridno : kajti od kar so postave od 25. maja 1868. bistveno razrušile sramotilno pogodbo konkordata, po ka-terej se je hotel državni despotizem trdno ustanoviti na podlagi verskega in od kar je naš cesar 30.jul. 1870. s formalno odpovedjo te zvezo vati kanu pravilno odgovoril na čudni dogma papežove nezmotnosti, imamo v istini na cerkveno-političnem polji anarhijo, pogrešamo v istini pravno podloge. Kako pa nove zakone stvarjati? Posvetovanja in posredovanja z Rimom tu nikakor nijso na svojem mesta, kajti vsakemn zgodovinsko izobraženemu je znano, da Kim čestokrat priznava nfait-accompliu in se klanja odločnosti in eneržiji, nikedar pa mehkemu rahlemu postopanja in delikatnoj obzirnosti; posebno pa nij so jezuiti, kateri sedaj v vatikanu gospodarijo, 8pravedljivi elementi. Torej je v tem slučaji država primorana, iz lastne inicijative se lotiti novega postavodajalstva in gotovo jej bode ta radostno pritrjeval vsak, katerega verski fanatizem še nij popolnem oslepil za državno idejo ter za njen nepremakljivi vzvišeni poklic, neodvisno in svobodno si stvarjati temelj ia norme svojega življenja.
Kljuba mnogim nedoslednostim in neodločnostim so nove verske postave vendar napredoval ni korak. Tako je na pr. popolnem opravičeno državno udeleževanje pri imenovanji duhovnikov (§§. 2—7 I. post.) ravno tako postopanje proti onim duhovnom, kateri so kak zločiu zakrivili, ali javni mir kalili (§. 8), ker le po tej poti je mogoče, jez postaviti fanatizma onih mnogobrojnih zelotov, kateri mesto da bi v svojem blago-slovnem  poslu ljubezen   in krščansko spra-
vedljivost širili , le hujskajo ter državni in socijalni obstanek podkopavajo. Isto tako potrebno je kontroliranje stolnih taki , (§§. 23—2G II. p.) ker samo tako se bode ljudstvo obvarovalo spekulativnosti in denarja-lakomnosti mnogih dušnih pastirjev, ki v tem oziru celo prekosujejo znane lastnosti Abrahamovih potomcev.
Škandali a. la Jarec iz Dola, se od slej ne bode več vršili; od slej ne bode več mogoče, da bi n. pr. duhoven se branil, reveža pokopavati, ker se mu stola ne more plačati, ali da bi pri delitvi zakramentov na materijalne dobičke gledal, kakor postavim, neki fajrnošter na Dolenjskem, kateri pri velikonočnih spovednih listkih kar cele — vozove drv profitira! Gotovo je sicer, da bodo klerikalci velikansk hrnp pognali proti enakim določbam, mogoče tudi, da bodo tisti nasprotovali, ki se slepo drže Cavour-jevega izreka o „svobodnej cerkvi v svobod-nej državi" — toda naši poslanci naj pomislijo, da je ta beseda sicer jako lepa v teoriji, da zadostuje tudi malim in zatrtim sektam, da se pa nikakor ne da uresničiti nasproti kolosalnej hierarhičnej sistemi, katera, kakor zgodovina kaže, le gospodariti hoče ter svoj teški jarem vsakej drugej oblasti nalagavati namerava.
Toda nove postave bolehajo kakor vsi čini sedanjega ministerstva na nekem polovičarstvu, ter zopet dokazujejo, da se Stre-mayer le prerad drži nemškega pregovora: „vvasehe den pelz und mach' ibn nicbt nass.u Nemški liberalni elementi naše zbornice nameravajo torej iz lastne inicijative nekatere potrebne postave, kakor postavo o obligato-ričnem civilnem zakona, o izreji dabovnikov
Speče jezero.
(Novela, francoski spisal Lucieu ttiart, poBl. Dav. 11 um t ii i k
(3. nadaljevanje.)
— Jaz ljubim in sem ljubljena, odgovori živahno mlada ženska; toda, ako se moji sreči žuga, ne bom si s tem časa kratila, da bi si oči rudečila in se s tem grdila, kakor ve dve; jaz bom vedela ravnati. Ti si lepa, Kvirina, tako lepa, da vem, da ti še WiUon nij enaka. Pri sveti devici, kaj misliš, da si ne utakneš v lase kiuča, da jih nosiš v takem neredu po čelu V Pa ta obleka ! ali je čas, skrivati se v obleko, ki nij več v navadi?   Kako si pa prišla V
— Peš.
— Pa v taki vročini? Ali si budalasta! Obriši solze, pojdi, bodevi zajutrekovali, saj si tešč, vem da. Tvoj pa Lavrin soprog le iz  zvedavosti  hodita k pevki,  ker se jima
čndua zdi. Blondiua je drugačna cd za murke; to ja mika.
Med zajutrekom donna Kvirina zopet začne o donu Ludoviku govoriti, a donna Lorenca jo tako zavrne, da si nij več upala imenovati ga. Sicer se je donni Lorenci prijateljica smilila; poslušala jo je, jej dajala Hvete, ter jo celo kratkočasila.
— Kako si srečna, da nijsi ljubosumna ! reče donna Kvirina stopaje v nosilnico, ter jo potaplja po rami, češ, da odide.
— Jaz verujem v don Ludovika, on pa vame, in živim zaprtimi očmi.
— Bog daj, da bi te ne silil kmalu, da je odpri.
— Jaz ljubim njega, on pa meno, odgovori donna Lorenca osorno. Ne govori več o tem predmetu, Kvirina, in sveta devica naj te varuje in vodi.
Ko prijateljica odide, stegne se donna Lorenca po kojki ter si da prinesti cele kupe blaga. Potem pokliče hišine, ter jim odkaže delo.
Ob času obeda pride don Ludoviko.
— Ah, sennor komisar, vslikne kreola, ki zarudi, ko ga zagleda, kako ste srečni, da imate tako delavno in razumno soprogo, kakor sem jaz! Ker vas nij bilo, sem celo jutro jahala, spremljana od Antonija, in to vas stane naj manje sto pijastrov, ki sem jih tu pa tam delila.   Ali mi odptistiš?
— Da si dobro delala, moja Lorenca? lepo se ti zahvaljujem.
— Pojdiva h kosilu, ako se ti ljubi, in pripoveduj mi kaj o Čudežih, ki jih pripravljaš.
Don Ludoviko je bil pričakoval graje, a žena ga sprejme vsa vesela. Po kosilu se vsede na teraso, donni Lorenci k ri"gam; ta mu pripoveduje, — ne da bi izpregovorila kaj o tem, kar se je nje tikalo — o pohodu, ki ga je bila sprejela.
— Uboga Kvirina, deje kreola h koncu, pustila me je vso zamišljeno in žalostao. Vi ste kruti, gospodje soprogi.
— Kvirina se moti, njen soprog jo moli.
na katoliško-teologičnib fakultetah itd. ustvarjati. Vbo nam kaže, da bodejo zastopniki naše stranke tudi v teh zadevah svojemu svobodomiselnemu programu zvesti ostali. Naj se ne dajo strašiti klerikalnej agitaciji! Civilni zakon, naraven sam ob sebi, ker je za konska zveza v prvej vrsti Bplošno-človeška pogodba, pri katerej razne konfesije *e svojimi ceremonijami le auksiliarno sodelujejo, potreben posebno v Avs'riji, kjer prebi vajo verniki raznih verskih izpovedavanj, gotovo ne škoduje katoličanstvu, ker ga nabajamo celo v najbolj katoliških deželah, n. pr. na Francoskem, na Iitnu, v Belgiji, in se bode tudi pri nas kmalu priku pil, kajti naš narod ga še dobro pomni iz one simpatične francoske dobe, kjer so se poroke tudi pred županom in potem še le pred duhovnikom vrš le, ne da hi naši očetje mislili, da sklepajo mesto pravega zakona le grešni konkubinat in ne da bi mi, njihovi potomci jih imeli za prešestovalce, seba pa, njih zavod, za ilegitiiuue otroke !
Ša bolj pa se morajo naši poslanci za to potega vati, da so odpravijo škofova semenišča, gnj-zda jezuitizma in sovraštva do omike, ter da se duhovenski narastaj po univerzah strokovnjaško in splošno izobražuje. Z olikanimi duhovniki, ki so svet videli in njega ter njegovo kulturo spoznavali, se bodemo tudi mi posvetnjaki radi in lehko porazuineli; z neotesane! pa, kakor daudenes po rovtarskih prižnicak rogovilijo in razbijajo, ter ljudstvo proti postavi in proti omiki fanatizujejo, s Tombakovci, kateri v svojej borniranosti: „proč s šulami !u kričevajo, s takimi surovimi elementi pa vsako spravo odločno odbijamo!
Lehko mogoče, da se bode našej stranki in našim poslancem, ako energično postopajo V smislu svojih mandatarjev, očitavalo, da odstranujemo naše klerikalce od skupne narodne stvari. Tudi to nas ne bode motilo! Vsaj nam jasno kažeti zgodovina in lastno izkustvo, da je klerikalizem povsod si enak, povsod brezdomovinsk in da se samo zarad tega narodom hlini in prilizuje da bi jih tem laglje rimskemu absolutizmu podvrgel! Kodo more to tajiti, ako se ozira na dogodbe, katere ravno sedaj Evropo pretrešujejo?! To vidimo jasno na Spanjskem,  kjer hočejo
popovi besnega Don Carlosa na krvavi prestol vzdigniti; na Francoskem, kjer spodkopavajo Ijudovlado, da bi potem narod izdali od zgodovine prokletomu rodu bourbon-skemu ; v Švici, kjer veleizdajno intrigirajo proti dižavnemu obstanku; na Nemškem, kjer se pajdašijo se socijalisti, da bi razrn-šili novo stvarjeno državno poslopje; na Italijan skem, kjer rogovilijo proti krvavo priborjenej edin »sti, ter v staro nesrečo silijo komaj osi )bojeu i domovino; — to vidimo v malem tudi pri nas, kjer se posmeha-vajo našej „piškavej narodnosti", ter geslo proklamujcjo: „rajŠi neoiškutarja nego liberalnega Slovenca"! Na take elemente — poštenih duhovnikov kakor se nahajajo tudi še pri nas, daBiravno „rari nantes in gur-tfite vasto", sem na prištevam — pa še dalje se ozirati, bilo hi več nego politična napaka, bi bilo uže izdajalstvo nasproti našemu narodu in uje go vej bodočnosti!
Prof Fr. Šuklje.
Politični razgled.
V Ljubljani 3. februarja. Cvsttr naš p"j d o  II. fobi\   v Rusijo Spremi ga tudi Audraši.
V tit'Sitvtlesu ^.fnn*« je po Stenji N. fr. Presse" zdaj vstopilo 310 poslancev, klub levice štej** 88 udov, centrum ima 54 udov, „f<rtichrittu-ov klub, ali nemško-naci jonalci imajo 57 udov, Poljaki 44 in „pravna" stranka ima 30 udov, Cjkov je 8, Slovenci itd. Ustavoverna stranka ima t/rej več nego dve tretjini.
Odbor za nasvet Fux«»v o odpravi čas nikarskega h te m pij a   je  sklenil nasvetovati državnemu zboru,   da se odpravi novinski štempel od 1. januarja 1S75 pnčenai.
ćkStH  „Pokrok",  glavni organ staro Čehov, prinaša zadnji četrtek uvoden članek v kate em ga je sram biti „ klerikalen", torej ta naziv od sebe odbija. Isto tako energično protestira proti temu, da bi bila kedaj sta receška stranka popolnem zlila se in zedi nila s „pravno" stranko.   Torej ožjega dru štva ultramontanov se  sramujejo   vsi ko likaj pošteni politiki. In to „Pokrokovo" iz javo (sicer   nekoliko zaklavzalirano) pripo ročatno našemu klerikalnemu listu, ki stat Čehe s pravnarji in Chambordovimi jezuiti v en koš mece in s tem  svoje bralca mi štiri cira.
„ I Vif*»»7«w//' poroča, da dobode bo jevalna cerkev v Avstriji izdatno pomoč. Na
selili se bodo namreč v našem cesarstvu oni škofje, ki jim na Pruskem ne kaže več ostati. Tako bo škof bratislavski, Forster, na avstrijski del svoje škofije retiriral se, in tudi p »znanski mučenik Ledochowaki se bode skril v senco olomaške krive palice pred nemškim Dijoklecijanom. Ako se potrdi, kar pišejo nekateri praski časniki, da bo bodo si odstavljeni škofje iz dežele izpodili, potem bodemo imeli tak raj črno i u menih kolov majhen koncil, ki ho znabiti tudi naši vladi malo nagajal, kakor pruski.
Tirolski llulijttni bodo kakor „N. fr. Pr." poroča,   Kmalu   v državnem zboru svoje terjatve stavili glede   odločenja itali-anskega dela Tirolske od nemškega.
Of/erska vlada misli razglasiti imena vseh onih, ki nijso Še davkov plačali. rMapyar Pol." javlja, da miaisterstvu dohajajo vedno zkazi o zastalih davkih.   Kadar bodo date sestavljene, se bodo imena vseh, ki  so več kot 500 gld. m davkih  dolžni, v uradnem istu razglasila. UAc iz dat,  ki bo dozdaj v miuisterstvo dolle, ko vidi, da ne ostaja ubogo judstvo davke dolip », nego da so bogat'ni ni, ki bo tikoma izpolnjevanja državljanskih olžnostij najbolj leni.  — K  ministra kup-čijstva je šla hrvatska deputacija, ter ga je ntarpelirala, zakaj  ho po hrvatskih deželah odstavljajo  hrvatski sinovie ni železnicah, ako ogerskega jezika no znajo. Minister jim o odgovoril, da bo skrbel,  da se ne bo ni-vomur k ar adi tega krivica godila, uradni jezik  na  vneli hrvatskih hrvatski, ne p i magjaiski.
Srhski knez je, ko je bil na Duuaji, pros 1 vlade, da bi mu dovolila imeti na dunajskem dvoru političnega agenta, kakor jih ima rumunski kne* pe vseh dvorih. Skupščina je plačo za ta , osel privolila, in agent odide kmalu na Dunaj.
V francoski zbornici so se začela obravnavanja o novih davkih, ki pa ne bodo tako naglo končana, nugo bodo še teškoče zvišala, s katerimi se itna Brogliejevo mini-hterdtvo boriti. Kakor ministerijalni list piš6, se zaradi potlačenja „Universa" ne bo stavila nijena interpelacija. Toda neznačajni desničarji, ki so bili Mac-Mahona za diktatorja izvolili, bi se ga zdaj zopet radi znebili , ker njegova vlada jeznoroge škofe po prstih tolče. Zato se jim je zopet po grofu Chambordu začelo tožiti. Od Broglieja zahtevajo, naj roajaliste podpira, ako hoče na svojem mestu ostati. Levi centrum pa se bo zato potegnil, da Mac-Mahon ostane, za kar je izvoljen.
Na Sttskvn* so ožje volitve za nemški državni zbor postavile Saksonom sedem socijaldemokrata, sedem konservativcev, šest nacijonalnih liberalcev   in tri naprednjake
in da je
železnicah
— To sem ji vedno pravila, a ta veliki otrok ne zna drugega, ko jokat .
— Ti bi se torej ne jokala? vpraša don Ludoviko.
— Jaz tega ne vem, kajti ne zdi se mi, premišljevati o stvareh, ki bi se lehko zgodile, ki se pa ne bodo. Vendar, ko bi kljubn tej nemogočnosti kaka ženska prišla med mene in med tebe, mislim, da bi ne prišla živa izmed naji.
Donna Lorenca se na lahko nagne nazaj, ter si podpre glavo z lepimi rokami smehljaje se med govorjenjem. Oči se jej začno zapirati in skozi dolge trepalnice gleda zaljubljeno don Ludovika.   Ta vstane.
— Lahko noč, gospod zaspanec, jej reče na uho.
Mahoma g- soproga prime za glavo ter jo stisno k sebi, potem ga objame.
< m-
Drugi dan, proti devetim zvečer sta dva ognja, v enaki oddaljenosti od perona kor-dovske prefekture rudeČila živim plamenom
(arade hiš, ki so stale okolo, in zrak napolnjevala z dišečim dimom. Okna nezmernega salona, ki municipalnomu svetu služi za posvetovanje, so dala videti lustre, v katere so bilo utaknene rudeče sveče, in široke stopnjice oficijelne palače je pokrivala krasna tratica, obsejana s cvetkami, kakoršne rastejo v tropičnih deželah. Municipalna kočija, narejena po okusu Ludovika XIV., je pripeljala čudovito Wilaon, katero je Bpodaj pri 8topnjicah sam prefekt sprejel. Ljudstvo, vse natlačeno po ulicah, začne besno pozdravljati pevko, zagledavši jo, in orkester iz rafinirane udvorljivosti zaigra amerikansko narodno himno, Yankec doodle.
— Pri moji veri, zdi se mi, da sanjam, dragi moj, reče eleganten kavalir, kateremu je po vestiji bil ščipavuik, na svilnatem motvozu privezan, in kateri je tekal po dvo rani, opiraje se na roko nekemu mehikau skemu častniku. Tisoč in ena noč, to nijso same pripovedke. Bolj strašnega nij, kakor so  vaše  ceste,   vaši  vozovi so
tesni zaboji, vaše kuhinje ničesa vredne. Vaša narava je krasna, a vaš narod je tako neroden, da mi jo pridi. Sploh, ali nijso norci ti ljudje, da se v takem vremenu, kakor je zdaj, do oči v volno zavijajo? Kar se tiče njihovih klobukov, ki imajo take strašne krajevce, reči vam moram, da jih morejo le kaki cestni lupeži nositi. Kje ste še dobili umeteljnika, ki vam je to cvetočo trato sestavil, katere se komaj upam z nogo dotakniti se? Kako je čarovna, kako lepo so barve uvrsteue! Ko bi bil jaz ženska, ne stopil bi drugam, kakor na te šibke čudeže, katerih stvarnik je, stavim da, kak Francoz.
— To je delo Indijanov, kateri vam tako malo dopadejo, senuor.
— Bos? Dobro, oni so grdi umeteljniki, a umeteljniki so. Pa res, od kod imaste navado, da iz taistega kozarca pijete ?
(D:ijo prih.)
za zastopnike. Ako se k tem sedmim soci-jaldemokratom računita ie ona dva iz Šlez-vika in eden iz Elherfelda, bo vsega skupaj deset socialdemokratov v državnem zbora.
.■tnf/lfJtktt simpathio-meetinga za Nem Čijo sta imela popolno protentantovsko in antipapistično podobo. Govorniki so govorili iako strastno proti rimski cerkvi kot pnti taki, ne pa zaradi njenega absolutizma. „Times" k temu omenjajo: „To ni j pravi izraz Angleške v velikem vprašanji. Olikani v deželi ne delajo Uismarcku te krivice, da bi njegov boj proti katoliški religiji kot tak srn utr ali. Tudi pismo cesarjevo se je proti temu uže zavarovalo, in Nemčija naj bo prepričana, da Angleška. kot taka nema simpatij proti intoleranciji, in da nemškega boja proti ultramontaoizum nema samo za prepir med dvema nasprotnima sektama."
Dopisi.
Iz OlIlIfcljM 61. jan. [Izv. dop.j Veliko scnzac'JH v vseli krogih j<« napravil na-nioiimor generala Gabi en za v Cllribu. Ko so došle prve vesti o njegovi smrti skušalo se je prikrivati, da ni je sam kr< glo v nve ustrelil in da jt to storil v obupnosti zarad velikih zgub na borzi. Gablenz je bil dober general, a v politiki privrženec ustavoverne centralistične stranke. Priromal je iz „vajba" k nam in soboj prinesel nemške predsodke proti Avstriji in n?niško oholost proti Slovanom. Njegova smrt zopet na Čudni način razsvetljuje tukajšnje socijalne razmere ter kaže, v kako visoke kroge je segal tukajšnji borz;jski svindel. Gablenz je bil zet barona Eskelcsa, ennga nnjbogatejših tukajšnjih bankirjev, a on nij Živel Bsvojožmo. Lehck način, denarjev si piidobiti, zvabil ga je med grtiaderje, bil je upravni odborn'k pri različnih društvih in zraven na borzi igral. Po lanskem polomu je vse zgubil in še take svote dolžil na roenjicab, da mu nij bilo najti rešitve, da si ohrani svoje* časti nego smrt. Koliko nesreče je borzni polom zakiivil, da se teško ceniti. Žalostno je, da so najhuje poČkodovani taki ljudje, ki navadno nijso na borzi igrali, ampak se dali privabiti po go-Ijufnih borznih komptoirih. Pravi borzijanci so vedli o pravem času svoje papirje oddati, kupili so si hiše in gradove io kl juhu polomu so ostali milijonarji. Proti tem sleparskim griinderjem bi morala sodnija strogo postopati, ker oni so zakrivili, da jo na tisoče rodbin ru'niranih. A če bodo ti ljudje tudi zaprti na nekaj mesecev, kaj jim to mar? svoje milijone imajo v žepu. Neki Židov Ofenheim, ki je v preiskovalnem zaporu zavoljo nerodnosti pri lvovsko-cernovski železnici, katere glavni vodja je on bil, ponuja eden milijon gold. kavcije, da ga izpuste iz preiskovalnega zapora. Pred nekimi leti še berač in zdaj milijonar. Kako je mogoče da bi mož po poštenem poti si naenkrat milijone pridobil. Denarna kriza pa ima še druge nasledke. Fabrikanti ne dobivajo zadosti naročil, tedaj morajo odputiti delavce. Tukaj je okoli 20.000 delavcev brez dela, katerim je prišteti 4000 uradnikov raznih bank, ki so tudi brez službe. Govori se, da nameravajo delavci napraviti veliko de-' monstracijo, kakor 1. 1868, ko so se zbrali pred poslansko zbornico ter zahtevali vse-občno volilno pravo. Delavci menda zdaj Čutijo, da bo o svojem času bili samo orodje ustavovereev , zlasti Beusta in Giskre, ki sta dobro vedela rabiti trume delavcev ter plašiti dvor s prekucijami.  Zdaj pa bi take
demonstracije vladi jako neugodne bile, zato pa Bvarijo ustavoverni listi delavce, naj se nikakor ne dado hujskati od klerikalnih agentov. Po mestu se namreč govori da klerikalni agentje šnutajo delavce in baš „Vatcrland" je prvi z veliko škodoželnostjo pripovedoval o predstojeČih delavskih homatijah. Mislimo vendar, da se nam nij bati, da bi se kalil javni mir.
Iz Rflgrracltl 27. jan. (Izv. dop.| Gotovo bode zanimiva za vaš slovenski svet volitev poslanca za ogerski zbor, katera je bila pred nekoliko dni v sosednem nam 1'an-čevu. Kakor vi Sloveuci lako se tukaj na obali D.mave Srbi , po krvi vam bratje, sinovi taiste majke Slave, horo za svoj narodni obstanek. More se reči, da je bila ta volitev najbolj važni, kajti magjarski vladi jo vrlo mnogo do tega stalo, da bode v tem okrogu, kateri je sestavljen iz nijvečjih delov bivše granico, voljen njen kandidat, iu da tako svet no čuje tožbe bivš.h graničarjev. Ona je zb.ig tega vsa sredstva u pot eb.la , da prodre. Dala je zapreti uplivnc narodne može, trošila novce, obetala volilcem njive, vinograde, livade itd. in ko je dan volitve prišel, morali so tisti volile'), o katerih je bilo znauo, da bodo za narodnoga kandidata glasovali, noč iu dan pod milim nebom čakati, vladni volilci so pa precej na vrsto prišli. Da narodna stranka pri takih okolnostih nij križem rok držala, to sa samo po sebi razumeva. I ona je vse postavna sredstva upu-trebila, da bi bil njen kandidat d\ IV»lit izvoljen. Kor j'i v teb krajih tudi mnogo Ro-niauov, (.d katerih mnoga zavi li izid volitve, zavoljo tega je prišel v Pančevo romanski poslanec Bat)08, in js svoje rojak« nagovarjal, da volijo srbskega narodnega poslanca dr. Polita, rekoč jim, meni so Srbi pomagali, da sem bil v beli Cerkvi izvoljen , kajti oni so vsi za meue svoj glas dali, zavoljo tega vas prosim, da vi zdaj Srbom pomag.tc, da bo njihov kandidat i voljen, in ko so Romani na vrsto prišli , jo vsak svoj glas dal za „doinnje" Polita.
Prve dni volitve bila jo vladna stranka v večini, kmalu potem je pa dobila srbska narodna stranka veČino 700 glasov, a 5 srbskih vasi in mesto Pančevo še nijso oddali glasov. Bilo je gotovo, da bo koncem volitve narodna stranka imela večino o več tisoč glasov; ali narodna stranka obrača, vladni komisar pa obrne.
Naenkrat se ostalim volilcem javi, da se je predsednik razbolel, in da se volitev ne more nadaljevati; malo potem pride telegram iz Pešte, da se volitev sistira. Komentara ne treba.
Zn aČajno je, da je mnogo nemških vo-lilcev, kateri so do sedaj zmirom z Magjari držali, glasovalo za srbskega kandidata; uzrok temu gotovo je ukaz magjarske vlado, po katerem se je od 1. januarja t. 1. v vse uradnije v Pančevi vpeljal magjarski jezik, in izrinil nemški in srbski. Tako so Magjari dali svojim najzvestejim zaveznikom, Nemcem, prvo klofuto. Quem deus perdere volt, dementat. D.
Domače stvari.
— (Iz Novega mesta) se nam piše: Smrt je nam pokosila blagega rodoljuba j v soboto 31. januarja smo spremili na pokopališče gospoda Fr. Zaroido,  kaplana v
Toplicah. Rajni je bil vnet narodnjak, podpornik več slovenskih društev, in eden naših najmarljivejih agitatorjev za naš „Narodni dom", katerega zidanje je podpiral z denarjem in z delom; sam jc kupoval les za streho, in ker se je vse strešje v Toplicah delalo, vodil in nadziral je sam vse delo. Zgubil je ted j naš „Narodni dom" enega prvih podpornikov. A drogi naši rodoljubi uaj ga posnemajo !
— (Iz Dunaja) nam predsednik slovenskega društva „Slovenija" piše, da Pre-širnove besede. H. ali 0. febr. zarad velicih zadržkov no hode, — kakor je bilo prej v Dilem listu trjeno.
— (V ljubljanski č i t a 1 n i c i) je bila letošnja Vodnikova beseda o svečnici v primeru s prejšnimi leti jako slabo obiskana. Potjo je bilo izvrstno in sploh muzikalni del jako izboren , a plesalk je bilo malo.
— (Ples „požarno at raž e") na ljubljanskem strelišči je bi prilično tudi slabo obiskan. Sicer situvacija precej animirana. — Prcdpu t je v Ljubljani v vseh slovenskih in nemških in mešanih krogih prav mrzel.
— (G. Kocelj), znani slovenski dramatični igralec je v rede'j o igral v iz slovenskega od njega satnesra prestavljeni igri „Požigalfeva hči" prav izvrstno. Gledališče je bilo polno.
— (Osemnajsta slovenska predstava) v deželnem trledališČi bo jutri četrtek 6. februarja. Igrala se bodo prvikrat igra „Doktor Ilobin" v 1 dejanji, iz francoskega poslovenil V. M a n d e 1 c in pa priljubljena opereta „1 z h njeni lev".
— (Svoje dete umorila) jo neka ženska v Zagradci pri Krki na Dolenjskem I red nekaj dnevi, ter ga zakopala na cerkven:m pokopališči, a tako površno, da so ljudje, ki so k maši prišli, videli iz zemlje moleča kolenca. Naznanili so to g. fajmoštru, kije dal otroka izkopati. Navečer je prišla k njemu hudodolnica, katerej vest nij dala miru; rekla je, da je bilo dete mrtvo rojeno, potem pa se jo odala, da je bilo živo. Odpeljali so jo h kresijski sodniji v Novo-mesto.
— (Iz Trsta) ne nam piše: V petek ponoči, jc nečemu tukajšnjemu bogatašu pogorel konjski hlev, dva lepa konja in ekvi-paža; kako je ogenj nastal, se do sedaj še nij izvedelo.
Poalfttimo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalescifere du Barry
15 .''/O'v.Vmim.
Vsem trpečim po izvrstni Revalcsciero du Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov Bledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsiti, na pijačah, jetrnh, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, bušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlico in bljcvanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje , revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekoni kljubovala:
Spričevalo št. 74.670.
Na Dunaj i 13. aprila 1873.^ Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-bupnojšem položaji. Kil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno ginčval in vBled toga dalj časa nijseui mogel se učiti. Slišal sem o Vaiej čudovitoj Revataseiere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne iu žlahtne Revalesciere popolnem zdravega ln okrepčanega, tako da morem, no da bi se tresel, pisati.  Napoten sem tedaj, vsem bolnim to
razmerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
<!;ibriel Teschner, slušatelj javnega višjega trgo\ inskega učilišea. Spričevalo št. 7MM.
Mitroviee, 'M aprila 187.1. Hvala izvrstnej moki je unija Hi-stra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljSanju. l»l> enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na postno povzetje 1 fant Revalesciere^mv adne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih « tednov starih pošlji te.
S spoštovanjem
Nikolaj (t. Kostic. Spričevalo št. 7.'l.704.
rfilep, pošta Holešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Hevale-Bciere du Uarry pošla inje za mojo lelodćnoh I ahost in neprebavljivost dobro in iplbmlO zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalcsciero 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani Jožef K o h a c ž o k, gozdar. Tečnejfii  kot u.« .ho,  prihnuii Kevulesciere pri odrašeenih in' pri otrocih SOkrat bvojo ceno za zdravila.
V plehastib piišicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 5Ž funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciore-Biscuiten v pušicJi A 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — BovaleBciero-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tM 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodajo: Ilarry du Barrv i Coinp. na Dunaj 1, Wal)us«hKaHHe št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v tirati«! bratjo Obe.rauzme.yr, v lim-brukn Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn-bacher, v I.oiičl Ludvig Milllor, v Mariboru F. Kolotnik & M. Mortč, v Ncrmn J. B. S t. o c k li a u s on, kakor v vseh tuostih pri dobrih lt-karjib in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska InSa ua vbo kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
1 I I I I I I I I I I I I I
■    V najem
za 3, oziroma več let ne daje hiša, pritlična, s krčmo in štacuno vred pri  »v.   IC«ilffaialiii na Kogu.
okraja ormuiikcga. pod dobrimi pogoji. — Dotični dopisi naj ae pošiljajo pod napisom
Blaž Stiberc,
posestnik v PuSencih pri Ormužu (23—2) (Friedau).
1 1 1 1 11 1 I 1 I 1 I I I
2Kol»obol ,
naj si je revmatičen ali izhaja iz zobno gnji-lobe, se po rabljunji dr. J. ii. l*opi»ove
Anatherinove ustne vode
gotovo in kmalu uteši. Taisto sredstvo ozdravi rahlost zobov, krvljonjo in gobavost zobnega mesa, nanJanje zobnega kamena, gnjilcnje zobov in hudi duh.
Cena sklonlce 1 gld. 40 kr.
Dr. J. G. Poppov
vegetabiličen zobni prah.
Čisti zobe tako, da bj po njegovem rab-ljenji ne lo navadno tako siten zobni kamen odstrani, nego tudi glazura zobov ua beloti in nežnosti vodno dobiva.
Dr. J. G-. Poppova
Anatherinova zobna pasta.
Fino zobno milo za ohranjevanje zobov in varovanje pred poginom. Vsakemu zelo priporočljivo.
Cena za .skatljo 1 gld. 22 kr.
S* dobiva: (24—1)
v Ljubljani   pri Petričič in Pirker-ji
— Jos. K. aringer-ji — A. Krispor-ji — E d D a r d Mah r-u — Fer. M e 1 h. S c h m i t t-u
— E. Birscb itz-u, lekarji; — v Kranji pri L. Krispor-ji — Seb. Schaunig-u, lekarji; — v Pliherg-u pri Uerbst-u, lekarji;— v Varaždinu pri llalter-ji, lekarji;
— v Hudolfuveui pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji
— J os e f Bo r grn an - u; — v Krškem pri F e d. Bomchos-u, lok.;—v Kamniku pri J ahn-u, lekarji;  v   Gorici pri  Pont oni-j i, lekarji
— J. Koli or-ji; — v Wartenberg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri An tO n. D o p o-r i a-u, lek.; — Postojni pri K u p f e r s e h m i d t-u lekarji; — vSkofjiloki pri 0. Pabiani-ji, le-karji; — v Kočovjipri J. Brauno-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K.  M Uh 1 wo nz el-j i, lekarji; — v Ra-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
Dunajska borca & februarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Knotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 60
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   w 65
1860 drž. posojilo.....105   „ 25
kr.
Akcije narodne banke   .   .     986 „ —
Kreditne akcije ...       .     238 „ 25
London........113 , 10
Napol..........9 , 4
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........107 „10
IjIIC liHC
dobra con«.
Najnovejše petrolejske rmmottne sve-   1 viseča svetilnica aa obodnlce s škripcem, Potovolcem , gospodarjem in železniškim
liiie
lop«!
Dežni plašči.
111111 • - <■ z najboljše konstruiranim metujje-vmi lirnnilnini luoniknm (1 pismen daj« 6 avečnih luči), nepropirno najlepša svečava in vemlar 60 percentov prihranbe proti vsakemu drugemu svetilu. l>a se ne bi bilo bati konkurencije , so cene nesli-iano nizko postavljene. Za najboljšo kvaliteto se ^ ii' mtir i
1 kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem (itoht) vrod kr. 16, 60. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica,
kompletna kr. 86, gld. 1.30, 1.60. 1 čedna sobanska Bvetilnica,  celo kom-
pletua gld. 1, 1.30, 1.60, 1.80. 1 najlepše oprave, telo kompletna gld. 3,
3.60, 8.
1 sulnuskn svetilnica, bogato dekorirana, ■uperflnn gld. 4, 6, G, 8, 10.
1 svetilnica za studiranje ali delo a zastorom gld. 1, 1,60, 2.
1 stenaku svetilnica za hleve, prednje sobe
itd. kr. 011, gld 120 1 viseča svetilnica za ldeve, prednje sobe   1 gtoklon cilinder kr itd. kr. 90, gld. 1.50, 2. , 1 stoklena krogli* kr
preflna gld 6, 8. iuradnikom iu sploh vsem tistim ,   ki so
1 viseča evetilniea is obednice, najfinejša, ...       .... ,
sorta, bron pozlačen gl. 16, 20, 25.       uoiu izpostavljeni,  priporoča se prav m-
Cene svetilnic se razumevajo kom- «lolki «•«■«! i»ih*«>, i« novozboijsanoga,
pletnO 8 Steiljem in Steklom Vred. nerazdrljivega, nepremočljlvega blaga. 1 svetilnićin zastor, majhen,  srednje fln T1 P>»*ci presegajo t eleganci in trpočno-
kr, 6, fln kr, 10, najfinejši kr. 16. stl vse druge do zdaj  izdelovano. Opo-
1 avetilničin zastor srednje velik, srednje mnitl g0 Ill0ra   ua BO t| brei vsega iiva,
fln kr. 25, fln kr. 35, najflnojši kr. 45. ' "
1 vatel svetilničnega stenja kr. 4, 6, 8. }OT«i nU»° Popravljanju podvrženi, in ao 1 škarje sa svetilnico, jeklo kr. H5. tako narejeni, da se dajo tudi pri 1 e-
1 aastorodrzoo (branič, da zaator ne zgori)     ro vremenu na drugi strani kot ele-
1 cUindrobranco (brani, da steklo ne poči) Kantn» vr,ma "ukn-fa rabiti-kr. 10. I kos v navadni velikosti 42 paleov dolg
1 mehaničen cillndročistoo kr. 20. velja 10 gld., vsaka daljša 2 palca voljato
1 podstava   za   svetilnico,   najlepša   kr. ... .
20, 30. 1 «,d- Te6'
1 svotilnična čepica , v najlepših oblikah Kapuce veljajo koa 1 gld.
kr. 15, 25, 86.
1 škripec sa viseče svetilnlce gld. 1.40, €■ I j* V ii«! Zaloga
fabrike
u o   # nr m so h sf
1 plehaata posoda za 30, za 2 funtu 60 kr.
6.
20, 26, 30.
1 111111 petroloja kr.
1 viseča svetilnica za fabrike, delavice, poslovnice gld. 2, 2.50, 3.60.
Kupei en gro* dobijo rabat.
Bazar Friedman, JUicii, yratcr|lraftc 2(>.
v Manchestru.
Pred mrazom je in bo varovala
Zimsko l>la^o
iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom in je torej neogibno potrebna, da se zdravje v mrzlem jesenskem in zimskem vremenu vzdrži.
Rokovtce i« najboljeg* angleškega volnenega Ituakinga
par aa gospode kr. 60, 70, 90.
_ _ .       podlolene kr. 70, 90, gl. 1.20.
„ „ „       dvojne, najflnejte tambur, gl. 1, 1.20, 1.40.
„ ,. gospe kr. 40, 60, 80.
. „ „     ti no podloaene kr. CO, 80, gl. 1.
, „ n    dvojne, najfinejše tambur, kr. 80, gl. 1.80.
„ „ otroke, po velikosti kr. 30, 40, 60.
n n n     podloaene kr. 60, 60, 70.
Potni in drugi šali
is najčistejšo volne, najlepše nacrtani. 1 šal za gospoda kr. 70, 90, gl. 1.20, 1.60. 1   „   „        .      dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, i   „   „ otrolte kr. 40, oo, 80.
Žilni grelci, najbolje vrste.
1 par sa gospode kr. 25, 30, 40, 60. l   „    „ gospe kr. 36, 36, 45. 1   „    „ otroke kr. 15, 36.
Zdravilni premiki i> nwj«3i»tej<»e Ureveitne
tali ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej so zelo priporočljivi.
1 aa gospode kr. 90, gl. 1.20, 1.40.
1 „       „       najflnejii gl. 1.60, 9, 2.60.
1 „ gospe gl. 1.30, 1.40.
1 „       „     najfinejši gl. 1.80, 3.60.
1 „ otroke kr. 70, 86, gl. 1.
1 „     „     najfinejši gl. 1.20, 1.60, 1.80.
Zdruvilne Hpodnje hluče.
1 par aa gospode gl. 1, 1.60, 3.
1   „    „        ,.      najfinejše gl. 1.60, 3, 3.60.
l    p        gospe gl. 1.30, l.bO, 3.60.
Dolge in kratke zdravilne nogovice
iz čiste volne.
1 par aa gospode kr. 30, 40, 60, 60. 1   „   visokih sa gospe kr. 70, HO, »0, gl. 1. 1   „   za otroke kr. 36, 36, 46, 60.
Zimske srajce iz najfinejše volne,
novo šego iu lepe, prsa s svilo muntirane.
1 sa gospode gl. 2.60, 3, 3.60. 1 z bogato obšitim naprsnikom gl. 4.50, 6.50.
Mips an u<»»]mmIi- in gonite, jako lep.
1 velja kr. 30, 85, 46, 65. 1    „    ii svilo kr. 60, do, gl. 1.
Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe
iz lijousko svile, male, belo gl. 1. n       n n     vezano gl. 1.60.
n       n n     velike, ruzuobarvno gl. 2, 2.60 3.60.
Vi-ehuini juh nji ixr vvvjtr t ultit'.
Kden 60 kr.
Cepiče za gospe in deklice.
Po najnovejši šegi in najlepše. 1 za gospo gl. 1.80, 2.60, 3, 3.60. 1  „ doklico kr. 60, HO, gl. 1.20, 1.50.
Prcd/aiiiainovano obilno založeno
Bašliki iz najboljega sukna.
1 lep a vrvnimi gl. 1, 1.50, 1.80. 1 najfinejši a avilo vezan gl. 3, 3.60, 3. 1 — otroke kr. 90, gl. 1.30, 1.50._____
Muf »a (/ospe in otroke.
1 za gospo, jako lep gl. 1.80, 2, 2.50.
Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 8.60, 4.60, 6.
1 aa deklice gl. 1.50, 9. _
Celo novo za to adzono.
Ogrinjala za gospe in deklice: bela, vijolasta, rodeča, modra.
So vsa ii berolinske volne a najlepšimi načrti. 1 sa gospe gl. 1.20, 1.80, 3.30, 3.80. 1 največje, ca ogrniti gl. 3.60, 4 , 4.60, 6. 1 aa deklico kr. 60, 80, 90, gl. 1.20.
iCiii/eti te-čepice
ia najfinejšo berlinske volne, a svilo podložene ln bogato a peiikljimii oliipane. Kn a gl. 4.60, a vratnim delom gl. 6.60.
Posebno za
Jako lep predarajčnlk aa gospode ia najbolje volne a fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami aa rokave, tako da a« leliko nad vsako srajco nosi, kinoa in greje. Kden 60 kr.
Lovske nogavice, visoke.
1 par, velikih, najboljih gl. 1,80.
1   „    največjih iu najboljih gl. 1.60, 1.90, 3.80.
Kaiiiatiir)e najfinejše.
1 par, visokih za gospe gl. 1.30, 1.60, 1.80. l    „     za otroke kr. 60, 70, 80, 90.
Kosmati ovratniki za gonpe.
Silno lepi, sa na plese in vhode. Eden gl. 3.50, S.60, 4.60, 6.
Otročja oblačil ca iz ovčje volne.
1 kr. 60 do 80.
1 a rokavi, lepo napravljona gl. 1.20, 1.60, 1.90.
Podiiluli
kot vloga za vsakovrstno obuvalo, vzdržujo noge suho in toplu, so tedaj zdravju pusobno ugodni. 1 pur za gospe in otroke 25 kr. i gospode 30 kr.
Najnovejše za zimo.
LLe 5 pf7ol<liift»rj4kv
velja popolno angleška ztlrtavilun obleka. Jo
i/, amerikansku naturu e k oš tr unsko volno in kot kavčuk raztezljiva, ki telo bitro ogreva in jo v vedno lehkein Izpaijanji vzdržuje. Ta obleka varuje po tem premrazenja, kakor tudi drugih bolezni.
Taka obleka za gospode ali gospo obstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žiluih grelcev, 1 para vlog za čevlje. To vso skupaj velja le ~* blago se take vrste dobiva edino le pri
ltazai* o riViliii.iiiii. Praterštrasse
Knpcoin ii« <lot>«3lo so cena zniža.
(294—20)
Jftdateij in za arednistvo odgovoren: Ivuu Semcu.
La8tuiua m Uwk „Narodne tiskarne".