SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti рпјшш filja: Za telo lito predplataa 16 tli., n poi leta 8 fld., м četrt Ie<a 4 fld., u jede»
меаес 1 fld. 40 kr.
V adminiatraeiji prejeman velja: U «el» leto 11 gl«., aa pol leta в fld., ia «etrt leta S fld., ia jeden амм 1 fld.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. ti6 aa leto. Poiamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (laierate) «prejema apravalltre ia ekipedlelja v „Katol. Tlikarai", Kopitarjeve allee It. 2.
Rokopisi m ne тгабајо, aefrankovana pisma ne vsprejemaje.
Vradnlitvo je v Bemeallklh alleah It 2, I., 17.
lahaja таак dan, isrssmit nedelje in prainike, ob pol в vri pepoldne.
221.
У Ljubljani, v torek 28. septembra 1897.
Letnik XXV.
Navzdol!
Takoj, ko emo dobili sporočilo o dvoboju Badenija z Wolfom, obsodili smo to dejanje kar najodločneje, povdarjajoč, da mož, ki se kot ministerski predsednik tako daleč spozabi, da se dvobojuje, da javno pred svetom krši zakon, kateri je kot božji zakon nedotakljiv in katerega bi, ker je tudi državni sakon, vzlasti on kot postavljeni čuvaj zakonov moral prav posebno spoštovati ter se mn klanjati, — da tak mož toraj mora v Avstriji izginiti iz političnega torišča kot voditelj vlade.
To se najbrže ne bode zgodilo in to je uprav ono usodno znamenje, ki kaže, kaki zmedeni pojmi o pravo in njega veljavnosti vladajo sedaj v vladnih krogih. Mož, kateri je nekaznovan očitno kršil zakon božji in državni, bo tudi v prihodnje še prinašal v parlament v ime vlade predloge, katere naj ee v zboru vsprejmo kot zakoni, najbrže zato, da jih bo pri prvi priliki kak minist. predsednik zopet kršil. Ako se fantje v gostilni sprć in stepo, takoj so žan-darji na mestn, takoj so hudodelniki v ječi. To je prav, a tako mora vselej biti. Ali mar nismo pred zakonom vsi jednaki? Ali je v zakonu kak razloček označen za visoke in nizke ?
Zaradi tega taki javni slabi vzgledi silno neugodno vplivajo na ljudstvo in zaradi tega je tem strožje obsojati dvoboj, čim višjo in odgovornejšo javno službo opravlja oni, ki se s tem pregreši.
Istih mifllij, kakor mi, so bili seveda tudi vsi katoliško misleči državni poslanci. Zato sta v parlamentarni komisiji desnice poslanca dr. Susteršič in Treainfels, povdarjajoč, da kot katoličana in zvesta državljana ne moreta odobravati dvoboja, izjavila se proti temu, da bi se grcfu Badeniju izratilo tem povodom skupno sožalje cele desnice.
Zato je klub nemške katoliške ljudske stranke
zadnjo soboto soglasno v svoji seji vsprejel nastopni sklep: „Povodom današnjega senzacionalnega dvoboja izraža klub katoliške ljudske stranke svoje najgloblje obžalovanje, ker se je s tem kršil božji in človeški zakon."
Napačno je torej, kar včeraj poroča „Slovenski Narod", da so člani katoliške narodne stranke tem povodom poslali grofu Badeniju svoje sožalnice.
Razlagamo si lahko razburjenost grofa Badenija, ako ga tak pouličnjak, kakor je Wolf, pita z izrazi „polnischer Schuft" itd., toda ko se je ohladil, pomisliti bi bil moral, da najslabše varnje svojo čast in čast države, ako vsled tega napove Wolfu dvoboj.
Grof Badeni je katoličan, kot tak je dolžan pokorščino zakonom katoliške cerkve, katera prepoveduje dvoboj pod kaznijo izobčenja ipso jure.
Badeni je človek in kot tak ima razum, kateri bi mu bil narekoval zakonito pot za obrambo svojega dobrega imena. Toda pravi se: Poslanec Wolf je kot poslanec nedotakljiv, sodišča ne morejo do njega, torej Badeni ni mogel tem potom varovati svoje časti in zato je nastopil nezakonito pot.
V tem pa je ravno napačno ravnal. Eajti kdor rć, da Badeni potom sodišč proti Wolfu ni mogel braniti svoje časti, tega tudi od njega ne bo zahteval, njegova čast vsled tega ne bo nič trpela, pač pa je parlament, ki poslancu daje izredno pravico nedotakljivosti, jedino ono mesto, kjer se more in mora v parlamentu storjena krivica popraviti oziroma kaznovati. In večina v zbornici, ogromna večina bi bila vsaki trenotek pripravljena dati za take neosnovane, pobalinske napade najsijajnejše zadostilo. Tako bi bil po našem maenju najboljše in zakonitim potom varoval grof Badeni svoje dobro ime in čast države, ki od vsakega strogo zahteva, da spoštuje njene zakone.
Sploh pa njegova čast niti žaljena ni bil». Ako bi bila čast poštenih mož odvisna od vsklikov pouličnih pobalinov, potem bi že davno ne imel noben poštenjak časti in dobrega imena.
Prav je imel zato socijalistični poslanec Pernerstorfer, ko je precej drugi dan na nekem shodu ožigosal ta dogodek, izrazil se proti dvoboju, katerega goje itak le bogatejši slojevi, češ, da je dvoboj surovost, ki najmanje pomaga človeku vrniti napadeno Čast.
S tem mi seveda nečemo osebno obsojati grofa Badenija. Tudi zanj je marsikaj olajševalnih razlogov, tako da se njegovo nesrečno dejanj« da razlagati, a opravičiti njegovega dejanja po svojih načelih nikdar ne moremo. Mož s takimi nazori na čelu avstrijske vlade je nesreča za državo in popolno nesposoben biti kos sedanjim zamotanim in skrajno žalostnim razmeram v državi. Praktični laži-liberalizem je oni rak, ki razjeda našo državo; siplje smrtno sovraštvo mej njene narode ter jo neizprosno tira po svojih sužnjih na rob propada, zato pa mož, ki se v praktičnem življenju v taki bistveni točki, kakor je dvoboj, ravna po načelih tega lažiliberalizma, ni zato, da bi kaj zboljšal razdejane in razdivjane razmere.
Ves ta dogodek pa nam jasno osvetljuje, kako naše javno življenje vedno bolj propada, kako vedno huje hitimo navzdol. Mi le želimo v blagor naroda, da se kmalu ustavi ta politična dekadenca.
Nemiri radi mažarske zastave.
Iz Zagreba, 20. sept.
Niso se še zacelile rane, katere je zadobil hrvatski narod prigodom zadnjih volitev v hrvatski sabor, in že spet se je prelila hrvatska kri po nedolžnem v slunjskem kotaru. V vasi Slušnici so imeli cerkveni shod. Navada je na Hrvatskem, da
LISTEK,
Za njeno dušo.
(Ruski spisal Anton čehov.)
(Konec.)
„Res je . . . prav res . . . beseda je neprimerna", mrmra prodajalec, „toda nisem je hotel z njo dol-žiti, otec Grigorij, ampak hotel sem se izraziti po svetopisemsko ... da bi bolje vedeli, za koga vam je moliti. Saj se vendar piše v zapisnik črnih maš: Joan, otrok, Pelageja, utopljenka, Jagor, vojščak, Pavel ubiti, in še več takega . . . Tako sem tudi jaz hotel..
„To je bilo neumno, Andrej! Bog ti bo odpustil, v drugo pa pazi. Pred vsem ne modruj, misli ko drugi ljudje. Desetkrat se pokloni v molitvi in pojdi I"
„Dobro", pravi prodajalec, vesel, da je pridiga pri kraju, in naredi častitljiv obraz. „Deset poklonov. Ze prav, razumem. Sedaj pa dovolite oče tudi meni eno prošnjo . . . Ker sem le bil njen oče . . . in ker je bila vedno, kakoršnakoli je že bila, saj veste, vendar-le moja hči, zato bi . . . Odpustite mi, hotel sem vas prositi, da bi brali za njo črno mašo. In tudi vas, batjuška dijakon, sem hotel prositi 1"
„Tukaj imaš prav", pravi oče Grigorij. „Le pojdi I Takoj prideva ..."
Andrej Andrejič odkoraka počasi od oltarja in se vstopi z rdečim in svečanim obrazom, kakoršen pristoji vzvišenosti črne maše, v sredo cerkve. Cer-kvenik Matvej postavi predenj mizico z riževo jedjo, kakoršna se je pri spominjanjih za umrlimi, in skoro potem se začne črna maša. Vse tiho je v cerkvi. Samo ropot kovinske kadilnice in zategnjeno petje se sliši . . .
Poleg Andreja Andrejiča stoje cerkvenik Matvej, babica Makarjevna in njen sinček s suho ročico. Razun teh ni nikogar v cerkvi. Dijakon poje precej slabo, napev in besede pa so tako otožne, da prodajalcu čedalje bolj pohaja častitljivost z obraza. Zamisli se v svoje nadloge.
Spominja se svoje Mašutke . . . Premišlja, kako mu je bila rojena še takrat, ko je služil pri gospodi v Vertinih Zaprudib. Ves zaverovan v službo niti vedel ni, kako mu je zrastla deklina. Dolga doba, v kateri se je razvila v krasno bitje s plavolaso glavico in sanjavimi očmi, ko dve kopejki, mu je ne-opažno potekla. Vzgojili so jo, kakor sploh otroke gospodi priljubljenih služabnikov, — zelo razvajeno, ob jednem z gospicami. Gospoda jo je učila od dolgega časa čitati, pisati, plesati, on pa se ni zmenil za odgojo. Redkokedaj, ako je pri vratih ali na stopnicah slučajno naletel nanjo, se je spomnil, da je njegova hči, in začel jo je, kolikor mu je dopuščal čas, podučevati v molitvi in ji praviti svetopisemske
zgodbe. O tačts je bil še poznavalec verskih zapovedij in svetega pisma 1 Hčerka ga je poslušala rada, če je bil prav čmeren in resen. Pri molitvah je zehala, zato pa je bila vsa zamaknjena, kadar ji je začel oče, jecljajo iščoč lepih besedij, pripovedovati svete dogodbe. Ezavova leča, pogin Sodome in trpljenje malega dečka Jožefa jo je zanimalo tako zelo, da je prebledela in strme gledala s svojimi modrimi očmi ... Ko je pozneje popustil službo in si napravil s prihranjenim denarjem malo prodajalnico, je odpotovala Mašutka z gospodo v Moskvo.
Tri leta pred svojo smrtjo je obiskala očeta. Skoro bi je ne bil spoznal. To je bila mlada, vitka žena, gosposkih šeg in v gosposki obleki. Govorila je razumno, kakor se piše, kadila tobak in spala do poldneva. Ko jo je Andrej Andrejič vprašal, s čim se peča, mu je odgovorila drzno v obraz: „Igralka sem!" Taka odkritosrčnost se je zdela bivšemu služabniku najhujša zbadljivost. Mašutka se je začela hvaliti s svojimi uspehi in svojim umetniškim življenjem. Ko pa je videla, da oče zardeva in se vedno bolj zavzema, je obmolknila. In molče, ne da bi se pogledala, sta preživela skupaj še dva tedna, potem pa je ona odšla. Pred odhodom je še prosila očeta, da bi jo spremil na breg reke. Težko mu je bilo pri belem dnevu se izprehajati vpričo vseh poštenih ljudij s hčerjo, „ničemnico, igralko", vendar ji ni odbil prošnje. .. „Kako lepi kraji so to 1" je rekla
se ta dan razobesi s zvonika narodna zastava bodisi že hrvatska ali srbska, kakor je že prebivalstvo katoliško ali staroversko. Razobešata se pa tudi obe zastavi skupaj po mnogih krajih. V Slušnici pa narod ni dozvolil, da se razobesi katera druga zastava razun cesarska, češ, da ste tudi hrvatska in cerkveno srbska mažarski zastavi, kajti mažaroni hočejo Hrvate prodati Mažarom, a obe zastavi pomenite mažarsko gospodstvo na Hrvatskem. Hrvati hočejo pa verni ostati le svojemu cesarju , a nikdar podložni Mažarom.
Naroda se je zbralo v omenjeni vasi toliko, da se je bilo bati prav hudih nasledkov. In ti tudi niso izostali. Prišlo je do prepira in napadov, a žandarji so upotrebili orožje, in dve žrtvi ste ostali na mestu mrtvi in sicer mestni učitelj in jeden vaščant Vsled tega se je vznemiril ves kotar ter mora zdaj posredovati celo vojništvo, da se ne dogode še veči izgredi. Seveda se zdaj ne razobešajo nikjer več zastave. Iz tega se vidi, da narod ne pusti razobešati drugih zastav nego cesarske, katero dobro pozna še od poprejšnjih časov, pri drugih pa težko razločuje po sestavi boj, katera je hrvatska, srbska ali mažarska. A ker mažarske noče na noben način, a po bojah je dobro ne pozna, kakšna je, noče sploh nobene od teh treh. Vse pa je naperjeno proti mažarski zastavi, ki pomeni seveda tudi mažarsko gospodarstvo.
A kdo je kriv, da se je zopet prelila hrvatska kri? Cemu to vprašanje? Kdo drugi nego opozicija. 2e drugi dan po žalostnem dogodku v Slušnici, je dobil poslanec Gjurković pismo iz Slunja o uporu (!) ter je ta glas upotrebil v svojem govoru proti adresi koalirane opozicije, katero je obdolžil brez vsakega dokaza vseh teh nemirov po deželi. Ta predrzni napad pa je bil tem manje opravd&n, ker se opoziciji ni mogel še do dandanes dokazati noben prestopek pri saborskih volitvah v onih kotarih, kjer se je streljalo na narod, če tudi se je vohunilo v delovanju opozicije povsodi in na razne načine.
Tudi radi teh nemirov so mažaroni opozicijo obdolžili, češ da je oua vsega kriva, a ko je treba to dokazati, molče potuhnjeno. Gjurkovič pa še ni zadovoljen s samim obrekovanjem v saboru, marveč nadaljuje kot sodelovec židovskega „Pester Lloyda" svoj pošteni (!) posel dalje. Mažarom oznanuje, kako hrvatska opozicija punta hrvatski narod, kateri zdaj ne trpi celo nič več svoje lastne zastave. Modro pa zamolči ta poštenjak (!) pravi razlog, zakaj se narod buni. Mažarske zastave noče, one zastave, ki je bila v Zagrebu javno spaljena in ki se protipostavno razobeša v kraljevini hrvatskej.
Narod je sit mažarskega nasilja ter ne veruje nič več že skoraj ват sebi, ker je bil že tolikokrat opeharjen. Kar svetuje omenjeni dopisHn v „Pester Lloydu", da naj poskrbi hrvatska vlada, da se čim preje zatro taki žalostni pojavi na Hrvatskem, moramo izjaviti, da sila zadene le na silo, in da bi
navdušeno med izprehodom. „Kaki prepadi in zeleneče močave! Bože mili, kako lepa je moja domovina !" In začela je jokati.
„Ti kraji samo prostor jemljo . . je mislil Andrej Andrejič, srepo gledajoč prepade. Hčerinega ihtenja ni mogel umeti.
Oaa pa je jokala, jokala in dihala poželjivo vase zrak, kakor da bi slutila, da ne bo dolgo več dihala . . .
Andrej Andrejič strese neljubo z glavo in se začne pridno križati, da bi si odgnal žalostne spomine . . . „Spomni se, o Gospod, umrle tvoje dekle, vlačuge Marije", šepeče sam pri sebi, „in odpusti ji vse grehe". Nespodobna beseda mu uide zopet, on pa niti ne opazi: kar si je človek enkrat ubil v glavo, tega ne izkoreninijo niti pridige očeta Gri-gorija, niti druga sredst?a 1
Makarjevna vzdihuje, nekaj šepeče in globoko diše. Mitka s suho roko je zatopljen v misli.
„ . . . kjer ni ne bolezni, ne reve, ne vzdihovanja . . ." poje bobneče dijakon, pokrivši desno lice z roko.
Iz kadilnice se dviga višnjevkast dim ter se igra v širokem, poševnem solnčnem žarku, ki loči prazno, mrtvo, temno cerkev. In videti je, kakor da plava z dimom duša umrle v solnčnem svitu . . . Oblački kadila, spominjajoči na nedolžne kodre malega deteta, krožijo, se dvigajo do okna ter se umikajo, kakor da bi se zgražali pred žalostjo in bo-estjo, ki polni te bedne duše.
morali v Budimpešti najprej razsoditi, je li se pošteno ravna s zavezno kraljevino, koji nepostavno usiljuje zakone in zastavo mažarsko. V Budimpešti bi se morali naučiti najpreje spoštovati mednarodne dogovore, potem se ne bi dogajali taki prizori, ki niso častni niti za domačo vlado niti za Ogersko. Iz takih pojavov pa se da sklepati, da na Hrvatskem ni vse tako, kakor glasi banov rek zakon, delo in red, kajti ko bi se zakon držal, bil bi tudi red v zemlji.
Dolžiti pa opozicijo, da ona narod podpihuje proti državnim oblastim, pomeni največo podlost ob-rekovalca. Hrvatska opozicija je prepričana, da morajo sčasoma zmagati njeni nazori in sicer le vsled mirnega in treznega delovanja domoljubnih mož, nikdar pa ne s silo. Vsako nasilje od strani opozicije proti državni vlasti bilo bi najnevarneje sredstvo, da se doseže, kar se želi, kajti državna sila je tako jaka, da more najlaglje zadušiti vsaki pokret ter zaustaviti razvitek naroda na decenije. Tedaj noben pošten človek ne more niti verovati, da bi tako trezni in modri možje, kakor so vodje opozicije, mogli sploh biti v zvezi s takimi pokreti, a oni, ki jih dolži prej nego se jim je moglo sploh kaj dokazati, je najpodleji obrekovalec in krivični ovaduh.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. septembra.
Volitev v delegacijo, ki se je vršila, kakor smo že poročali, v sobotni večerni seji, je izpadla za desnico splošno ugodno in tudi slovanski zastopniki so še vedno v večini, akoravno koroški, štajerski in primorski Slovani nimajo v delegaciji nikakega zastopnika. Izmej 40 delegatov, ki jih izvoli poslanska zbornica, jih odpade 27 na desnico, 7 na tako zvane srednje stranke in 6 na levico. V desnici imamo 12 Cehov, 6 Poljakov, 4 člane katoliške ljudske stranke, 1 Slovenca, 1 Hrvata, 1 Rumuna, 1 Rusina in 1 Italijana. Ako prištejemo k temu še dvajset delegatov, ki jih je dan poprej izvolila gospodska zbornica in izmej katerih jih pripada 9 desnici, 5 srednji stranki in 6 levici, najdemo, da je desnica skupnega avstrijskega parlamenta zastopana po 36, levica in pa srednja stranka pa po 12 članih. Kakor je toraj razvidno, bo imela desnica odločilno besedo in le želeti je, da bi vsi njeni člani stali neomajno in odločno ва stališču pravičnosti in jednakopravnosti, kajti delegacije čakajo letos izvanredno važna opravila in poleg tega smemo biti prepričani, da bo pritisek od mažarske strani velikansk. Delegaciji snideta se letos na Dunaju in sicer, kakor sedaj zatrjujejo dunajski listi, nikakor ne pred koncem oktobra. Predsednikom avstrijske delegacije bode letos izvoljen član gospodske zbornice. Največ nade zato mesto ima grof Fran Thun.
Nagodbeni provizorij. Kakor smo že včeraj na tem mestu poročali, se pečajo mažarski krogi v zadnjem času neumorno z vprašanjem gledš na-godbenega provizorij a. Naši zavezniki onstran Litave so v svoji gorečnosti za to nagodbo že sklenili, da se predlaga in odobri kar dveletni provizorij. Odkod pa neki izhaja tolika gorečnost Mažarov za dveletni ali morda tudi kar desetletni nagodbeni provizorij? Saj še ni dolgo temu, ko je veljala pri naših „prijateljih" neovrgljiva resnica, da je pogodba le v korist Avstriji, da jo potrebujemo le mi in da smo bili zelo hvaležni, ko so nam leta 1867 Mažari milostno naklonili to neizmerno dobroto! To je trajalo tako dolgo, dokler so avstrijski krogi, omamljeni vsled tako laskave hvale Mažarov, tako rekoč ponujali jim pogodbo, v strahu, da se morda sicer res uresničijo grožnje naših zaveznikov, češ, da Avstrija mora propasti, ako ni zvezana po pogodbi z Ogersko. Ko pa so našim parlamentarcem, sicer že prepozno, padle luskine raz očij, ali bolje, ko se je po veliki večini iztrebil židovsko-liberalni plevel, tedaj je pa zgoraj omenjena „dogma" izgubila vso veljavo in danes so ravno Mažari isti, ki z vso silo delajo na to, da se čim preje obnovi nagodba, oziroma, kar je za nje še bolje, sklene kolikor možno dolgotrajni provizorij. Mažarski vladni kliki je dobro znano, da je Ogerska brez sedanje pogodbe financijelno vsaj za trideset odstotkov na slabšem, da bi brez nagodbe kmalu obledeia slava Banffyjevih vernih pristašev in da bi se z Ogersko lahko zgodilo kaj jed-nacega, kar so poprej prorokovali Avstriji. Mažarom je sedaj popolno vse jedno. ali se doseže pogodbeni provizorij parlamentarnim ali pa tudi potom § 14., ker dobro vedo, da bi vsaka nova pogodba bila za-
nje veliko slabeja, kakor je sedanja. Dunajska Židinja „Neue Freie Presee" je, poročajoč o bivanju avstrijskega finančnega ministra v Budimpešti in o pričeti konferenci glede tega vprašanja, naravno zelo vneta za dveletni provizorij ter pravi, da so dospeli mažarski krogi na to idejo samo iz razlogov opor-tunitete in da bi se konečno morda ne ustavljali preveč želji avstrijske vlade, ako bi se ta odločila za jednoletni provizorij. Iz zgoraj navedenega vsakdo lahko uvidi, kaj razumevajo Mažari pod pretvezo oportunitete; neradi namreč izgubi mastne ugodnosti, ki jih jim donaša sedanja nagodba.
Ogerska poslanska zbornica je imela včeraj prvo sejo v jesenskem zasedanju. Udeležili so se je tudi vsi hrvatski kimovci, ki jih je poslala mažaronska večina hrvatskega deželnega zbora v ogerski parlament. Po formalni otvoritvi je predložil finančni minister kar štirimesečni budgetni provizorij za leto 1898, ki se je izročil finančnemu odseku, ministerski predsednik pa je podal nekaj sklepnih računov za leto 1896. Konečno je ministerski predsednik naznanil, da se prihodnja seja vrši jutri, v kateri se bodo stavili predlogi in interpelacije, meritorno delovanje zbornice se pa prične prihodnji torek. V pojasnilu gledd budgetnega pro-vizorija se naglaša, da se je sicer z razpravo o proračunu pričelo že v maju in bi naravnim potom ne bilo nikakih ovir, da se ta zadeva reši pravočasno. Toda ker se radi neugodnih političnih razmer delegaciji ne snideta pravočasno, se važni del proračuna, namreč skopni stroški, še ni mogel sostaviti in tudi proračun ne predložiti zbornici. Vlada v tem poročilu seveda zamolči ali vsaj naravnost povedati noče, da je glavna ovira izgotovitvi proračuna le nagodbeni provizorij, ki še ni odobren.
V Nemčiji so v poslednjem času zopet jedenkrat uvideli potrebo pomoči takozvanega četrtega stanu in so vsled tega jeli z njim koketovati. Pre-tečeni teden je priredilo društvo socijalnih politikov nekako zborovanje in pri ti priliki seveda tudi slavnosten obed, katerega se je mej drugimi udeležil tudi bivši trgovinski minister Berlepsch. Ta mož, ki je v zadnjem času postal baje ves vnet za delavski stan, je v posebni napitnici naglašal, da se treba resno udeleževati boja za emancipacijo četrtega stanu, da se pribore njemu duševne in gmotne prednosti, ki jih uživajo starejši stanovi. Ta boj je opravičen in vrlo potreben. Konečno je napil v prospeh četrtega stanu. Nikakor pa ne smemo prezreti, da so temu možu pri srcu tudi socijalni demokratje, akoravno se je izrazil, da je njihov program preveč meglen in v marsičem nevsprejemljiv. Možje b la Berlepsch se dobrikajo četrtemu stanu le tedaj, kadar ga potrebujejo, sicer se pa ne zmenijo zanj, še manj pa za njegove pravice.
Rumunski kralj je dospel v nedeljo zvečer s kraljico Elizabeto iz Monakovega na Dunaj. Kralj je obiskal v'teku včerajšnjega dne grofa Go-luhovskega, s katerim зе je razgovarjal poldrugo uro, ter je na to počastil s tričetrturnim posetom ranjenega grofa Badenija. Opoludne se je vršil obed, katerega sta se udeležila tudi grof Goluhovski in sekcijski načelnik grof Welsersheimb. Mažarski listi pripisujejo temu obisku veliko politično važnost. Opozicijonalni ogerski listi izražajo nado, da se s tem poravnajo vsi nesporazumki mej Mažari in Ru-muni, kateri morajo, posebno na ogerski zemlji, pretrpeti marsikako krivico, katero jim provzročujejo „miroljubni" mažaroni s svojo mažarizacijo v šoli in uradu.
Francoski republikanski in napredni krogi se že z vso vnemo pripravljajo na bodoče volitve v parlament. V dosego tega namena porabijo vsaka, tudi najnečastneja sredstva. Ker si z raznimi banketi, zborovanji in veselicami najbrže ne upajo doseči zaželenega vspeha, padli so v zadnjih dneh po „nazadnjaških klerikalcih", katere skušajo z vsakovrstnim obrekovanjem in blatenjem pred narodom osmešiti in ogrditi. Pišejo namreč v svojih umazanih listih, da je tudi Vatikan (!) pričel s pripravami za bodočo volitveno borbo in že naročil je-zuvitom, naj v tem smislu obdelujejo francoeke škofe. Gotovo je, da je iskrena želja ne samo sv. očeta, marveč vseh katolikov, da si francoski narod konečno vender izbere može, ki mu ne bodo v duševno in gmotno škodo, toda ravno tako je pa tudi gotovo, da se ne zgodi v tem oziru prav nič nepo-stavnega. Ako za blagor naroda vneta duhovščina in lajištvo pojasnjuje narodu, česa mu je potreba, stori le to, kar je po postavah zajamčeno vsakemu
svobodnemu državljanu in kar je njena sveta dolžnost. Da pa je narod še v ogromni večini veren in pošten, to je pa pokazal pri premnogih prilikah.
Cerkveni letopis.
Prenovljena župnijska oerkev v Št. Rupertu.
Med najlepše gotske stavbe na Eranjskem spada župnijska cerkev v lepi šentruperški dolini. Zidana je bila pred 400 leti, oziroma le ladija; kor je bil popred delan, kdaj, se ne vč natanko. Tudi se ne ve, kdo je zidal kor, mogoče da celjski grofje, ker je nad oltarjem v sklepniku grb teh slavnih pleme-nitašev.
Neumorni, za vse lepo vneti gosp. župnik je lansko in letošnje leto popolnoma prenovil notranjščino cerkve. Bilo je treba odklepati ves stari omet, tako da se je pokazalo prvotno zidanje. Prezbiterij je bil zelo poškodovan po potresu, zato je dobil tri nove močne vezi, ki so položene po oboku. Oerkev je znotraj vsa preslikana. Barva na stropu je po celi cerkvi belo-rumena (creme), po stenah pa zelenkasto siva.
Po stropu v prezbiteriju so naslikane naravne, stilizirane cvetice in sicer nad velikim oltarjem oljka, trta, pomešane s klasovjem, bodeča neža, pasijonka, bela, rumena in višnjeva lilija, mak itd. V srednjih poljih so arabeske.
Rebra so po vsej cerkvi bogato pozlačena, kakor tudi sklepniki, ki so polihrimirani in jih je v ladiji mnogo več, kakor v prezbiteriji. Obstoje iz podob svetnikov, simbolov in rozet; njihovi robovi so pozlačeni. Ti sklepniki, ki nosijo rebra, sežejo skozi obok. V prezbiteriju so pod obokom na levi steni simboli 4 evangelistov.
Poseben kras prezbiterija pa je presno slikana, bogato pozlačena tapeta, popolnoma posneta po tapeti Votivne cerkve na Dunaju. — Kakor sem omenil, je presno slikana, sicer je pa cerkev slikana na pol presno.
Veliki oltar je kamenit. Izdelal ga je Ignacij Thoman v Ljubljani 1. 1865. Slika sv. Buperta v velikem oltarju pa je delo umrlega akademičnega slikarja Wolfa.
V prezbiteriju mi je omeniti še božjo hišico iz mehkega peščenca in oratorij grofove družine Barbo, z grbi te družine. Ta oratorij pa kazi sicer čisto gotsko stavbo.
Steklo oken je v prezbiteriji barvano, v ladiji ne. V ladiji so polja na stropu bolj ozka, pa popolnoma pravilna. — Rebra so polna sklepnikov, ki tudi v ladiji obstojč iz podob svetnikov, simbolov in rozet.
Strop se vidi bolj bogato slikan, nego v prezbiteriju, ker so polja manjša. Na oboku so cvetice stilizirane. Ustvaril jih je umetnik iz svoje fantazije, razun nekaj granatnih jabolk, katera so se dobila pod prvotnim ometom v križih. Te je slikar posnel (kopiral) in naslikal na novi omet.
Sredi cerkve okrog lestenca na oboku so naslikani štirje kerubimi - pojoči. Plavajo na višnjevem polju in imajo napis: Sanctus, sanctus, Dominus Deus sabaot. — Nad orgijami v križu je naslikana lira, pozauna in palma.
Obok podpirajo šesteri gotski stebri, ki imajo pa kapitele v mauriškem slogu.
Stranska oltarja sta gotska, pa ne kamenita. Na ženski strani je naslikano Marijino oziroma ange-ljevo oznanjenje. — Slika je posneta menda po Eleinu, slika sv. Družine na možki strani pa po Ittenbachu.
Popolnoma prenovljene so tudi izpovednice in prižnica. — Eaj okusno izdelan je krstni kamen.
Omenim naj še, da so konsole pod rebri pozlačene človeške glave in oprsja —sive barve. Mre-zovina je kamnita.
Za orgijami je ta-le hronograficum:
VeLlCastno sV. BVpertV posVeCeno OerkeV za „štlrlstoLetnlCo" za Časa žVpnlka MerVeO a sLIkaL EožeLI.
Da bode slika ladije popolna, naj navedem še nepotrebno lopo na ženski strani. Ta lopa je bila popred brez sloga, sedaj pa je vnovič pozidana v gotskem slogu.
Eakor cerkev, prenovljena je tudi zakristija pod stolpom. — Nje največji kras je podoba Iz-veličarja, ki nam kaže Svoje presveto srce. Visoka je 2 m.
Tudi zunanjščina, ki pa ni prenovljena, kaže čisto gotsko zidavo, le stolp ni primeren lepi gotski stavbi.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. septembra.
(Kopitarjeva slavnost na Dunaju in v Ljubljani.) Za prenos Kopitarjevih umrjočib ostankov z Dunaja v Ljubljano se delajo večje priprave. S prenosom se ima združiti večja slavnost na Dunaju in tukaj. Na Dunaju so priprave za slavnost v rokah posebnega odseka, kateremu je stopil na čelo dvorni svetnik Suklje; namestnik mu je prof. dr. Murko, tajnika dr. M a n t u a n i in dr. V. E u š a r , blagajnika monsignor Jančar in prcf. dr. Primožič; odborniki pa: Pukl, dr. Pa j k, dr. S i -m o nič, M. Hubad in I. Vadnal. Priprave za tukajšnjo slavnoet so v rokah posebnega odseka, sestavljenega iz zastopnikov „Slov. Matice" in „Pisateljskega podpornega društva", kakor smo to o svojem času že naznanili. Dunajska slavnost se ima vršiti v nedeljo due 10, ljubljanska pa v torek dne 12. oktobra t. 1. Na dunajskem programu so : blagoslovljenje, govor in petje na pokopališču ; sprevod ob zvonenju po raznih farah prestolnice ; govori in petje na južni postaji; prijateljski srbsko-slovenski sestanek na predvečer. Na ljubljanskem programu pa so: sprevod od postaje na pokopališče, petje na postaji in na pokopališču, govor na pokopališču. — Več prilično.
(Ljudski shod v Kamnigorici,) katerega je priredilo ljubljansko slovensko katoliško delavsko društvo minulo nedeljo, se je vršil zelo lepo ob mnogoštevilnem obisku in ugodnem vremenu. Sbodu je predsedoval ondotni župan gospod pl. Kapus, namestnikom je bil pa izvoljen č. g. župnik. Govorili so državni poslanec č. g. dr. Erek o razmerah v državnem zboru ter najnovejših važnih dogodkih na Dunaju, gospod Jakopič o delavskih zavarovalnicah in bolniških blagajnah ter gosp. Gostinčar o socijalni demokraciji. Vsprejela se je poleg drugih tudi reeolucija gledč pospeševanja ondotne žreb-ljarske obrti. — Obširneje poročilo nam je obljubljeno.
(Ljubljanska efektna loterija) z milijon srečkami po 50 kr., ki je bila dovoljena za letošnje leto, se priredi vsled cesarjevega dovoljenja še-le prihodnje leto.
(Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.) Za obisk tukajšnje strok, šole za lesno industrijo se je zgla-silo 74 rednih učencev, 10 hospitantov in 38 obiskovalcev risarskega tečaja, za strokovno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo pa 70 rednih učenk in 10 hospitantinj.
(Ie Vač) dne 27. septembra nas je zapustil v občo žalost naš prečastiti gospod beneficijat Jakob Pavlovčič ter se podal kot župni upravitelj v Suhor v Belo krajino. Služboval je pri nas nekaj čez dve leti z neumorno pridnostjo ter storil v tem kratkem času zelo veliko v dušni blagor faranov. Nikdar ne bodemo pozabili njegovih cerkvenih govorov. V njem je izgubila fara gorečega dušnega pastirja in iskre nega prijatelja mladine. Ne bom našteval njegovih zaslug, a toliko rečem, da se je z neumorno pridnostjo in izvanredno prijaznostjo priljubil vsakemu. Cela fara ga bo ohranila v blagem spominu. Su-horcem pa častitamo ker so dobili tako izvrstnega duhovnika, gospodu beneficijatu pa želimo srečo in zdravje v novi službi ter mu v slovo udano kličemo: „Ad multos annos 1"	Fr. Z—o.
(Razpisano) je na jednorazrednicah v Ravnem Dolu in Starem Potoku mesto učitelja vodje z dohodki četrtega plačilnega razreda, funkcijsko do-klado in prostim stanovanjem. Prošnje je vložiti do 20. oktobra t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Eočevju.
* *
(Prošt Janez Ev. Marinič f.) Iz Celovca, dne 27. sept.: Zopet nam je kruta smrt pobrala vrlega bojevnika, ki je še pred malim časom čil in zdrav bil med nami. — V Doberli Vasi umrl je danes po kratki hudi bolezni preč. gosp. Janez Ev. Marin i č, infulirani prošt, kn.-škof. konzistorijalni svetovalec, dekan itd., star 65 let. Pobrala ga je smrt po kratki, hudi bolezni, katero si je nakopal v svojem poklicu, pri obhajanju bolnikov. Vnela so se mu pljuča in težke bolezni ni mogel premagati. — Porodil se je ranjki prošt Marinič dne 27. lebruv. 1832. 1. v Podravljah, župnija Skočidol blizu Be-
ljaka. Vmašnika bil je posvečen dne 27. julija 1856. Služboval je na več krajih; ladnji službi sta bili v Lipi nad Vrbo in v Dobrli Vasi. Bil je vnet duhovnik, ki je vsikdar neustrašeno in odločno branil pravice sv. Cerkve. V njeno obrambo je krepko zastavil pero in mnogokateri rezki spis kaže, kako ji je bil udan I Izbojeval je marsikatero časnikarsko borbo in ni se ustrašil nasprotnika. Bil je odločen narodnjak. Zev bogoslovju se je pridno vadil v slovenščini in svoiim tovarišem • rojakom urejeval in spisoval list za vajo v slovenščini. Rad je zahajal na naše shode in na shodih Ciril-Metodovih podružnic mnogokrat tudi govoril. Bavil se je mnogo z znanstvenimi strokami, zlasti z zvezdoslovjem in je bil v njem pravi strokovnjak in v znanstveni zvezi z odličnimi učenjaki in družbami. — Da si razširi znanje, je rad potoval. Bil je v Lurdu, pa tudi v sv. deželi ter prepotoval Italijo. Pogreb je v sredo, dne 39. t. m. dopoludne. Obče je sožalje nad izgubo učenega duhovnika, vrlega Slovenca. — Lahka mu žemljica in časten spomin I
(Iz Celovca), dnč 27. sept. Spomenik dež. predsednika bar. Schmidt-Zabiorow-a ob hum-berški cesti, o katerem je bilo svoj čas mnogo hrupa, je nekdo poškodoval, da so morali podobo vzeti ш popraviti. Nacijonalni listi krivdo kajpak zaračajo na Slovence, da, kar naravnost pišejo, da je to — sad vseslovenskega shoda. Zu& Bog, kaj bodo še vse spravile na dan te vrste časnikarske pokveke.
(Afrikanski pritlikovci.) Dosihmal se je smatralo poročilo afrikanskih potovalcev iu preiskovalcev o pritlikovcih, ki se nahajajo v osrednji Afriki — za bajko. Prvi potovalec, ki je seznanil Evropejce s temi ljudmi, ki v resnici bivajo v osrednji Afriki, je bil Miani, ki je leta 1873 pripeljal iz pokrajine reke Uelle v Italijo dva pritlikovca, ki sta živela v Evropi deset let. Bila sta 130, oziroma 140 cm. visoka, imela sta torej višino desetletnega dečka. Bila sta jako nadarjena, italijanski in arabski sta se naučila prav lahko čitati in pisati. — Na bruseljski razstavi, v oddelku „Eongo", sta letos obiskalcem v ogled izpostavljena dva taka pritlikovca, doma v porečju Aruwini v srednji Afriki. V njih domovini so celi narodi takih pritlikovcev. Živijo se večjidel z lovom in zamenjavajo s sosednimi narodi divjačino s poljskimi pridelki. Navadno živijo s sosedi, ki so mnogo večji nego oni, v slogi. V vojski jim služijo jako dobro, ker so neverjetno gibčni in izurjeni v orožju. Noben pritlikovski narod nima kakega znamenja na sebi, iz katerega bi se dalo sklepati, da so protinaravno zraščeni. Oni so popolnoma zdravi, sorazmernega stasa in mnogoštevilni. Potovalci pravijo, da prekašajo druge zamorske narode v zvijačnosti, bistroumnosti in ročnosti.
Društva.
(Vabilo) na slavnost, katero priredi pro"to-voljno gasilno društvo v Domžalah dnč 3. vinotoka 1897. — Vzporćd: Zjutraj ob 8. uri: Sprejem do-šlih gostov na kolodvoru z godbo, pozneje došlih pri gosp. načelniku. Dopoludne ob polu 10. uri: Sveta maša na Goričici. Po maši sprevod po Domžalah. — Popoludne ob 3. uri: Zabava na vrtu gospoda Mat. Janežiča. društvenega načelnika, z godbo in šaljivo loterijo. Godbene točke izvršuje domača društvena godba. — Cisti dohodek namenjen je za napravo gasilnega doma. Vstopnina za osebo 10 kr. Društveniki so prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor.
(Vabilo.) Eatoliško-politično in g o s p o d ars k o društ v o z a Slovencona Eoroškem napravi v nedeljo, dne 3. oktobra 1.1. ob 7|3- uri popoludne javen shod v gostilni pri Petnču naKočuhi obSmarjetivRožus sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor o kmetijskih potrebah. 3. Govor o sedanjem političnem položaju. 4. Razni nasveti. 5, Prosta zabava. — Eer bode shod zelo važen, pridite tedaj vsi katoliški in slovenski možje iz Šmarješke župnije in sosednih občin I	Odbor.
(Zasebna ljudska šola) društva „Sloga" v Gorici šteje nad 500 otrok, in sicer nad 240 dečkov in nad 260 deklic, razdeljenih prvih na šest, drugih na osem šolskih let. Počenši s tretjim šol. letom so otroci po spolu ločeni; prvo in drugo šol. leto štejeta vsako dva razreda, in sicer dva v ulici sv. Elare in dva v ulici Barzellini, da je otrokom pot v šolo okrajšana. Sola šteje vsega vkup doset razredov (petrazrednica) in potrebuje neobhodno več in večjih prostorov od sedanjih. Zato, rodoljubi, podpirajte „Slogo" in „Šolski dom". — Z ljudsko šolo združena je obrtna šola za deklice z dvema te-čajema in trirazredna obrtnonadaljevalna šola za dečke. Otrokom v predšoleki dobi so na razpolago trije otroški vrti, ki bi se morali pomnožiti vsaj še za dva ali tri.
Telegrami.
DnnaJ, 28. sept. Cesar ni vsprejel ostavke Badeni je ve ter prepovedal, pričeti radi dvoboja sodnijsko preiskavo.
Dunaj, 28. septembra. V prihodnji seji državnega zbora bo predložil finančni minister državni proračun, poleg tega pridejo na vrsto predlogi za podpore vsled elementarnih nezgod. V isti seji se bo volil proračunski odsek, da izročene predloge za podpore takoj reši. Opozicija bo baje ta dan mirna.
DnnaJ, 28. septembra. Nadvojvoda Evgen se je povrnil danes iz Stockholma ter počastil grofa Badenija s četrturnim obiskom.
DnnaJ, 28. septembra. Angleški listi izražajo svoje začudenje o izvršenem dvoboju ter z ozirom na to povdarjajo, da mora notranji političen položaj v Avstriji zelo opasen biti.
Meran, 28. septembra. Cesarica Elizabeta se je odpeljala danes dopoludne ob deveti uri v Wallsee.
Dnnaj, 28. septembra. Rumunski kralj in kraljica sta se podala danes dopoludne v Budimpešto, da vrneta obisk cesarju Fran Josipu.
Brno, 28. septembra. Brnski „Hlas" odločno obsoja dvoboj Badenijev ter zahteva, da Badeni odstopi, ker s tem napravi državi največjo uslugo.
BndimpeSta, 28. sept. „Bud. Corr." poroča, da se vrši 30. t. m. skupni ministerski svet, pri katerem se bode sostavil skupni proračun. Delegaciji se snideta najbrže koncem oktobra.
Budimpešta, 28. septembra. „Neues Pester Journal" poroča: V neki tovarni za sladkor v braševskem okraju se je razpočil kotel. Ubitih je 10 oseb, ranjenih pa mnogo več. Podrobnosti še niso znane.
Budimpešta, 28. septembra. Iz Aten se poroča, da je ruski poslanik kot starosta diplomatskega zastopstva izročil včeraj grškemu zunanjemu ministru načrt mirovne pogodbe.
Atene, 28. septembra. Včeraj vršil se je na prostem mnogobrojno obiskan shod, ki ga je priredil vodja grške opozicije dr. Bello. Več govornikov je nauduševalo ljudstvo za nadaljno vojsko ter grajalo postopanje kralja in njegove vlade. Sklicatelj je izjavil, da priredi povodom otvoritve parlamenta še jeden tak shod.
Madrid, 28. septembra. Poročilo nekaterih poloficijoznih listov, da se je španjska posadka na Kubi zopet polastila mesta Vik-toria de las Tunas, je neresnično.
Umrli eo:
27. septembra. Dominika Pire, krojačeva vdova, 79 let, Karlovska cesta 7, caries multiplex, marasmus.
V bolnišnici:
24. septembra. Volbenk Jochem, tesar, 50 let, srčna hiba.
Tujci.
26. septembra.
Pri Slonu: Weies iz Burgdorf-a. — Fischer, Steinhart iz Kronstadt-a. — Diamant iz Bregenca. — Polatzek, Krum, Mautner, Reihenger , Hubenthal, Krdtzer, Weinberger, Egli z
a * a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	i h
27	9 zvečer	740-6	16 6	sl. szah.	skoro oblč	
28	7. zjutraj 2. popol.	740-5 739-4	118 209	sl. svzh. sr. jjvzh.	del. oblač. n	00
Dunaja. — Hauemann iz Prage. — Simanovszky iz Budimpešte. — Golf iz Kočevja. — Gliebe od Velike Nedelje. — Kosobud iz Cerkelj. — Achaz, Fahmich, Kranz iz Gradca. — Ješina iz Semifa. — Goeker iz Tržiča. — Stabarin 'z Benetk. Stanger iz Mostara. — Novell», Bubak iz Trsta.
Pri JMaliiu: Goldschmied, Elcher iz Trsta. — Welik iz Budejevio. — Kupferschmiedt iz Gradoa — Spielman, Klein, Wolf, Schidlof, Glas, Seitz, Kahn, Low, Bum, Amberger, Klatzl z Dunaja. — Oberrauch iz Bolzana. — Pelzel iz Celovca. — Debeljak iz Prage. — Soly iz Zagorja.
Pri Lloydu : Witt iz Monakovega.— Lindner izRosegg-a.
—	Merher iz Prigorice. — Trnoveo iz Trsta. — Mose z Dunaja. Rosina od Sv. Duha. — Miille iz Curiha.
Pri Južnem kolodvoru: Schwefel, Pollak z Dunaja.
—	Rohrmann, Pollack is Novega Mesta.
Meteorologišno porodilo.
Srednja včerajšnja temperatura 16-3°, za 3-0° nad normalom.
Eksekutlvne dražbe.
Mihaela Pavliča ir Raplovega nepremakljivo posestvo (3150 gld. 50 kr.), terjatev 300 gld., dnž 1. okt. in 2. nov. v Ribnici.
Frančiške Vr h u n c iz Grada terjatev v znesku 3000 gld. dne 1. okt. ia 15. okt. (preložitev) v Radovljici.
Janeza Ž usta zemljišče v Doleh (6270 gld.) dne 2. okt. in 6. nov. v Idriji.
Josipa T o m c a iz Ljubljane nepremakljivo poeestvo (700 ia 325 gld.), terjatev 600 gld.), dne 4. okt. in 8. novembra v Ljubljani.
Antona Smuka iz Zunanjih Goric nepremak. posestvo (855 gld.), terjatev 400 gld., dne 4. okt. in 6. nov. v Ljubljani.
Janeza Štrukelja s Studenca nepremakljivo posestvo (6049 gld.), terjatev 200 gld., dnč 4. oktobra in 6. novembra v Ljubljani.
Tomaža in Magdalene S t a 1 z e r iz Suhe Vasi posestvo (225 gld.) dne 6. okt in 3. nov. v Kočevju.
Jerneja P r e m ro v a iz Stranj posestvo (3495 gld.) s pritiklinami (120 gld.) dne 9. okt. in 6. nov. v Senožečah.
Lovrenca Oblaka iz Lajš zemljišče (4214 gld.) s pritiklinami, terjatev 309 gld. 96 kr., dne 7. oktobra in 4. nov. v Škofji Loki.
Janeza Verbajsa zemljišče v Subrečah (510 gld.) dne 7. okt. in 28. okt. v Zatišini.
Barbare S i m č i č iz Radoviča posestvo (454 gld.) dne 7. okt. in 6. nov. v Metliki.
sprejmem v svojo trgovino z mešanim blagom.
Oglasiti se je pri
650 3-2 Mir. Skušek-u,
trgovcu v Metliki, Dolenjsko.
Stev. 432.
657 3-1
Razpis službe.
Pri o. kr. notarski zbornici v Ljubljani oddati je
Uradne ure le popoludne od 3. ure naprej. — Honorar po dogovoru.
Prosilci za to službo vložć naj svoje prošnje do dnč 10. oktobra t. 1. pri notarski zbotnici v Ljubljani.
Ivau Gogola,
t. č. predsednikov namestnik.
Naznanilo.
Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, da izdeluje vsa
krojaška dela
po najnižji ceni, sosebno za dijake, in se zaradi tega častiti duhovščini, p. n. občinstvu in dijakom priporoča v izdatna naročila.
Z odličnim spoštovanjem	637 3
Janez Komat,
krojač, Tržaška cesta it. 12/a, tik tobačne tovarne.
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—5
mizarski obrt.
Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
П
И	odpravi v 7 dneh popolnoma
I dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
S jedi ■ dei
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
Koverte s flruio
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Stanarinske v knjižice
za stranke z ursdno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po iS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
Lloyd v Bremi.
491 30-18
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Brema - Sev. Amerika.
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. Iz Southamptona dotaknhsi se Cherbourga vsako sredo in nrdeljo Iz Genove dotaknivši se Neapol* via Gibraltar
Do Novi-Jorka.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija, j
Do Kitajskega.
Brema -Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
Vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepia ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani ;
■•€■
O u n a j @ k a borza.
Dnč 28. aeptembra.
•kupni drtavni dolg v notah.....102 gld. 05
Hknpni državni dolg v srebru ... .	102
Avstrijska zlata renta 4%......124
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4%.......121
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	950
Kreditne delnice, 160 gld......367
Leadon vista...........119
Kemiki drl. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58
10 mark........................11
M frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........45
0. kr. cekini......................5
ki.
05
10	.
85	.
75	.
25	.
90 I 75 . 72'/,. 74 . 52'/,. 15 . 66 .
Dni 27. aeptembra.
4% driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove žele*. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Donavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . .	, južne ieleznice 3% .
.	. južne železnice b% .
.	, dolenjskih železnic 4 £
159 gld.	—	kr.
159 .	50	•
189 .	50	*
99 .	75	o
140 .	_	m
129 ,	—	•
109 ,	60	•
112 .	50	m
98 .	—	n
98 .	60	»
226 .	50	•
182 ,	—	•
126 .	—	■
99 .	60	*•
Kreditne srečke, 100 gld. . 4% srečke dunav. parobr. Avstrijskega rudečega križi Rudolfove srečke, 10 gld.
198 gld. -
156 _ -
St. Genćis srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke...... .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v Akcije tržafikega Lloyda, 600 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Hontanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . »v.« Papirnih rabljev 100........127
1. 19		25
. 26		—
		50
		—
. 57		—
. 22		60
. 165		75
r. 3390		—
. 406		—
. 85	•	—
. 132	m	50
. 166		—
	n	37
КГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
X*varovanje za zgube pri irebanjlh, pri iižrebanj« najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev nar o 611 na borzi.
Menjarnična delniška družba
„m e b c (j
«ollzeili it. 10 Dunaj, liriihilfirttrani 74 B.
t*
Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh,
potem o k irsnih vrednostih vseh ipskulasijsklb vrednostih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih jf larnic.