List 21.
Kaj je storiti v vinogradu po mrazu (slani)?
Glede tega posla odločuje z ene strani način rezanja, ki je v navadi, z druge strani pa stopinja raz-vitka, v katerem je mraz na vinograd padel. Kar se tega razvitka tiče, moremo omeniti, da so nam vinogradi k sreči še malo pognali bili, ko jih je letošnji mraz zadel.
164
Kedar mraz še nejake in slabe traove mladike popari kakor letos, ter še niso začenjale v les iti, takrat se mladje osuši in ospe, ko ga nekoliko ur pozneje soince ogreje! Vsled tega je v krajih, kjer se reže na glavo (Kopfschnitt), odveč, da vinogradnik še kaj stori; kajti pri nekoliko ugodnejšem vremenu, ka-koršnega pa letos žalibog ne moremo učakati, poganjale bodo v kratkem času nove mladike iz krmeljev ali spečih očes (schlafendes Auge), ki se na trsu nahajajo, in bodo namestile one mladike, ki so dobro rodile.
Kjer pa je dolga rez, katere si bodi vrste v navadi kakor v naših vinogradih, tam se priporoča, kedar je na rezniku (Zapfen) ali na dolgo rezani loži vse mladje pozeblo, da se reznik ali loža odreže, da se tako dobijo ali nove rodne mladike iz spodnjih očes, ali saj zdrava loža za prihodnje leto.
Kjer so pa na rezniku ali na loži dolgo rezani samo nekatera očesa  pozebla,   ni   treba   se  ve  da
Eodrezovati,  ker  se tu po pravici moremo nadjati,  da ode močnejši  razvitek in veča rodovitnost nepoškodovanih mladik nadomestila to, kar je mraz pokončal.
Iz „Zagreb. Gosp. Listaa.