Vse oči uprte v Novo mesto
Pred zasedanjem stalne konference mest, ki bo oktobra letos v Novem mestu, bo urejenih vrsta starih in perečih zadev
Letošnje jubilejno zasedanje v Sloveniji, ki je gostitelj stalne konference mest po 14 letih, je velika čast, zlasti pa za organizatorje Novomcščane. Zbralo se bo 800 delegatov, več najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega življenja in okrog 30 delegacij iz tujine.
Skupščina bo zasedala v Športni dvorani 12. in 13. oktobra, dan poprej in dan kasneje pa se bodo gostje še zadrževali pri nas. Za organizacijo take prireditve so potrebne obsežne priprave, teh pa se lahko domačini le veselimo. Razen zagotovitev hotelskih zmogljivosti v novem Metropolu, v prenovljenih Dol. Toplicah, na Otočcu in drugod bodo v športni dvorani uredili akustiko in nabavili novo opremo, uredili bodo salone, dodatne sanitarije in kabine za novinarje.
V mestu pa bo do oktobra “rejeno križišče pri Industriji obutve, urejena bo Cesta herojev, obnovljene in prepleskane bodo fasade na starih hišah ob mestnih vpadnicah, bistveno se bo okrepila javna cestna razsvetljava in zablestela bo vrsta novih neonskih reklamnih napisov. Da ne omenjamo sanitarnih, komu-
mh m hortikulturnih posegov ter urejanje izložb, gostišč, kar se razume samo po sebi.
V tem času bomo uredili vrsto stvari, ki so že dlje časa predmet kritike občanov. To pa je vsekakor pridobitev, ki jo lahko toplo pozdravimo. Za organizacijo prireditve je imenovan poseben občinski odbor, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Marijan Simič.
R.B.
Teden cvička bo v Šentjerneju
Zadnji hip zamenjan kraj
tradicionalne prireditve
Ker bo od 1. marca naprej zaradi nujnega popravila zaprt stari novomeški most in v mestu ne bo mogoče tako kot v minulih letih izvesti tradicionalne vinogradniške povorke, je prireditveni odbor sklenil letošnji „Teden dolenjskega cvička14 organizirati v Šentjerneju, središču enega najbolj delavnih vinogradniških okolišev dolenjskega vinogradniškega društva.
V Šentjerneju bo slavje vinogradnikov v istem času, kot je bilo predvideno v Novem mestu, to je od 17. do 19. marca. Tudi spored ne bo okrnjen. Prvi dan bo ob 16. uri vinogradniški sprevod skozi Šentjernej, sledila bo slovesna otvoritev, podelitev diplom, nastop Šentjemejskega okteta in trebanjske godbe na pihala ter zabavni spored. Tovarna Iskra je dala na voljo na novo zgrajeno in s stroji še ne zasedeno proizvodno dvorano, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela krajevna skupnost Šentjernej.
Zlati znak podeljen Trebnjemu in Sevnici
HjTznanja za uspešno izve-n® tedne Komunista ..Človek, delo, kultura"
__Y ^Urski Soboti so prejšnji teden znake ..Človek, delo, ura enajstim občinskim organi-.	2KS za najuspešnejše akcije
tednih Komunista. Med dobitnic <-ma tega Priznanja sta tudi Treb-ipii m 4’evn'ca: Trebanjci so ga pre-za uspešno delo knjižnice, Jjj, enie in Tabora likovnih samorast-lflc °V’- ^evn*^ani pa za organizacijo 7.0v“'i' razstav v organizacijah „. *uženega dela, krajevnih skupno-111 m šolah, za bogat pregled kul-.“rno-umetniške tvornosti in načr-g^nja trajne aktivnosti. Franc Sali, P^n izvršnega komiteja predsedstva JKZKS in predsednik republiškega ta.r°,ra “kcije »Človek, delo, kultu-. je v govoru poudaril, da je bila n c*Ja grejeta kot izredna priložit za množično, živahno in ust-Jaino aktivnost.
dolenjski
komunisti
»ODO SPET VOLILI
le f ®do.bčinski svet ZK za Do-Ocen i°Je predv^erajšnjim popoldne in » Priprave na letošnji republiški štirih62”.* Partijski kongres. V vseh gj.--. °nčinah so izdelali posebne d0 j!* 6 načrte, po katerem bodo klim ’ marca Preučili kongresne do-ekr. 6nte ocenili razvoj družbeno-
f*onomskih odnosov ^ konca
Nov/11'13 bodo v Črnomlju, Metliki, konf*1* mestu in Trebnjem občinske 2K na katerih bodo iz-ZK t 28 nov medobčinski svet zve, ■, dele«ate za republiški in Do 1 kongres ZK. Lojze Sterk je medr.h? Predlagan za sekretarja HjiČ	88	sfota.	Več	prihod-
MOST OD I. MARCA DALJE ZAPRT!
Toliko pričakovani čas za popravilo starega mostu čez Krko v Novem mestu je končno tu. S tem pa seveda nekaj nujno potrebnih sprememb v prometni ureditvi. Most bo namreč od 1. marca naprej zaprt za vsa vozila, medtem ko bo v centru mesta ponovno pričel veljati krožni promet. Da nekoliko obudimo spomin: Glavni trg in Cesta komandanta Staneta bosta enosmerna, obvoznica bo potekala mimo Prešernovega in živilskega trga, prav tako pa bo za enosmeren promet odprta tudi Škrabčeva ulica.
r^rv'-
V drugi polovid tedna se bo pooblačilo in odtoplilo. Občasno bodo tudi padavine, v nižinah kot dež.
NOV ZDRAVSTVENI DOM — Velika pridobitev za Semič in okolico je nova zdravstvena postaja, ki so jo odprli za občinski praznik. Zdravstveni dom je veljal 5,2 milijona dinaijev, poleg splošne in zobne ambulante pa bo v njem dobila prostor tudi lekarna. (Foto: A. Bartelj)
Velike naložbe v industrijo
Slovesnosti ob letošnjem prazniku črnomaljske občine — Do 1980 doseči povprečno slovensko razvitost — Nov zdravstveni dom in solidarnostna stanovanja v Semiču
Osrednja prireditev za letošnji praznik občine Črnomelj je bila sobotna slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizadj, ki se je je med drugimi gosti udeležil tudi predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. Prebivala črnomaljske občine praznujejo svoj praznik v spomin na zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta —
SNOS, ki je bil v tem belokranjskem mestu pred 34 leti.
Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine inž. Martin Jan-žekovč, je orisal velik pomen zasedanja SNOS za razvoj NOB, ljudske oblasti in slovenske državnosti in poudaril pomemben prispevek Bele krajine v NOB.
Ko je povzel delovanje delegatskega sistema v črnomaljski občini, je inž. Janžekovič dejal, da je bila skrb za razvoj in uveljavljanje delegatskega sistema v središču vseh pri-
zadevanj samoupravnih, strokovnih, družbenopolitičnih in drugih dejavnikov v občini. ..Zavedamo se, daje uresničevanje delegatskega sistema dolgoročen proces, zato ni bilo moč že v prvem mandatnem obdobju izvoljenih delegacij odstraniti vse ovire, ki preprečujejo popolno uveljavljenje možnosti, ki jih daje delegatski sistem,44 je dejal Janžekovič.
Na gospodarskem področju je poglavitna naloga, da občina do 1.
1980 doseže povprečno stopnjo razvitosti SR Slovenije. Čeprav je to velika in težka naloga, kažejo zadnji uspehi, da jo bo moč izpolniti. Veliko si obetajo od novih investicij, tako v semiški Iskri (50 milijonov dinarjev), Beltu (250 milijonov), rudniku Kanižarici (31 milijonov), Kmetijski zadrugi (15 milijonov), Kovinarju (12 milijonov) in še nekaterih drugih delovnih organizacijah, skupaj 380 milijonov dinarjev. Še posebno pomembne so investicije »Gorenja44, ki bo v Črnomlju marca začelo graditi tovarno kompresorjev, Kolinske v živilsko industrijo. Z novimi investicijami bo omogočen hitrejši napredek tudi Dragatušu in
(Nadaljevanje na 4. strani)
Razreševati, ne le ugotavljati
Predsednik CK ZKS France Popit na seji komiteja konference ZK trebanjske občine
V okviru delovnih obiskov po slovenskih občinah se je v petek predsednik centralnega komiteja ZKS Franc Popit z Romanom Ogrinom in sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Lojzetom Šterkom udeležil razširjene seje komiteja občinske konference ZK trebanjske občine.
tudi druge družbenopolitične organizacije, saj ob še tolikšni prizadevnosti ni mogoče pričakovati, da bi
Novi sekretar komiteja Janez Jajc je predsednika seznanil z razmerami v občini v obdobju med obema kongresoma, predvsem pa z nalogami, ki so jih postavili na nedavni
MRAZ KOT SE SPODOBI - Že smo mislili, da se bo zima poslovila po francosko in skozi zadnja vrata, pa ti pritisne tak mraz, da bi ga bili še pingvini veseli. V torek zjutraj so namerili po Dolenjskem od 14 do 15 stopinj Celzija pod ničlo, kar je letošnji rekord. Pod nogami je škripalo tudi učencem stopiške osnovne šole, ki med odmori poskrbe za svoje lončene peči. Lončevina se bo kmalu poslovila, v prenovljeno šolo bodo čez poldrugo leto napeljali „centralno“. (Foto: J. Pavlin)
volilni seji komunistov te občine. Predsednika Popita je zanimala akcijska usmerjenost komunistov za urejevanje položaja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti. Kot poglavitno nalogo ZK je ocenil njeno sposobnost, da iz množice interesov z močjo argumentov izlušči pravilno rešitev in se nato zanjo bori. Ob tem je bistveno, če smo v vseh celicah že usposobili politični sistem za samoupravno razreševanje težav.
V pogovoru so odkrito razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih. Tako je npr. nedavno sprejemanje samoupravnih aktov marsikje potekalo bolj z zunanjim pritrjevanjem delavcev, brez pravega poznavanja vsebine. V tej zvezi je tovariš Popit še posebno poudaril vrednost akcijskega pristopa in ne le splošno ugotavljanje razmer. V akcijo morajo iti
NOVO MESTO:
POČASTITEV
STOLETNICE
OTONA 2UPANCICA
Jutri, 24. februarja, bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu ob 18. uri odprta razstava del in prevodov pesnika Otona Župančiča. Portretne študije o pesniku bo razstavljal Božidar Jakac, o umetnikovem življenju bo govoril prof. Jaro Dolar, sodeloval pa bo tudi Boris Kralj, član SNG iz Ljubljane. Organizator prireditve je ZKO Novo mesto v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca in Dolenjskim muzejem. -
France popit: velja akcija, ne le splošno ugotavljanje razmer
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dan mine kot vsak drug...
Pred letošnjim 8. marcem
8. marec je dan, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato se pravočasno organizirajmo, da ne bomo zmanjševali pomena tega dne na način, ko proslavljanje zdrkne na raven malomeščanske manifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti. To je kljub vsemu lahko dan prijetnega, kulturnega in prijateljskega srečanja ter voščila, ob katerem preverjamo dogovor vseh, kako smo spreminjali odnose v družbi, da bi dosegli čim popolnejšo osvobojenost delavca.
Proslavljanje 8. marca rado zaide v dve skrajnosti: če v kolektivih pod odkritjem sindikata izglasujejo nakup daril, pa potem s paketom, ovitim v lep trakec, opravijo s svečanim delom praznika. Neuradni del pa se ponekod nadaljuje po tovarniških menzah ali hotelih pozno v noč. Pa tudi druga skrajnost kaže na podcenjevanje, če moški del kolektiva ugotovi, da ženske nimajo pravice do nobenih posebnih pozornosti in da zato sploh ni potrebno izgubljati besed ob 8. marcu. Najbrž taki tovariši ne poznajo dokumentov in stališč, vključno s partijskimi, čeravno nosijo rdečo knjižico. Prav tako ni primerna odločitev: ženskam ta dan prosto! Delavci obeh spolov so namreč dolžni izpolnjevati svoje obveznosti. Če imajo tovarišice prosto 8. marca, zahtevajo moški zase 10. marec. Malo za šalo, malo zares se tudi to v praksi že dogaja, in tako pride na mčun tudi štirideset mučencev....
8. marec bi lahko ostal v prijetnem spominu, če bi ga začeli s konkretno akcijo ali utemeljeno kritiko razmer. Kako lepa bi lahko bila proslava, če bi objavili na njej sklep delavskega sveta, da se začne graditi obrat družbene prehrane; ati da je odobrenih toliko in toliko sredstev za nakup mest v vzgojno-varstvenih ustanovah; ali da bi razglasili nakup počitniškega doma, v katerem bi lahko ceneje preživljali dopust. Zakaj ne bi ta dan odkrito spregovorili, da smo ženske pozabili, ko smo zbirali predloga za nagrade in priznanja. Zakaj ne bi ta dan v sproščenem pogovoru ženske odgovornim povedale, kar jim ni všeč? In končno: mar ni primernejše in koristnejše omogočiti tovarišicam (za take stvari navadno nimajo časa) ogled kulturne prireditve, razstave ali tudi poučne ekskurzije, če to res je, kot pa organhirati veselico na dvomljivi ravni?
- Berite v današnji številki! -
ZADNJI SKIPI IZ KOČEVSKEGA RUDNIKA	str. 3
KRANJSKO GORO IMAMO DOMA gtr ^
DENAR POD PREDPRAŽNIKOM, str.14
ZARES DVE BLAGOVNICI? str.17
HRAST VIHARNIK PLEN LOVCEV
str.24
SPOMINI NA PESNIKA	str.28
NOVO MESTO BREZ VITAMINOV
str.29
GLASBENIK S KORENINAMI str.31
tedenski
mozaik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Junija lani so počili prvi streli v Ogadenu, na meji med Etiopijo in Somalijo. V tistem trenutku ni imel nihče niti pojma, kaj to pomeni. Konec julija so etiopske oblasti sporočile, da so se v Ogadenu vneli boji. Uradna vest, in že smo zaslutili - nekaj groznega se dogaja na afriškem rogu.
Pred dnevi je Somalija uradno sporočila, da je v vojni z Etiopijo. Zamislili
Besni požar
smo se - vojna se bo vlekla. Vse dotlej je vbdala iluzija, da se v imenu Somalije bore samo prostovoljci - samo plemenski poglavarji s svojimi četami. Zdaj bo še teže pogasiti požar.
V soboto so se razširile vesti, da bo predsednik republike, general Siad Barre odstopil in da ga bo nasledil podpredsednik republike. Že samo to, da se take vesti širijo, kaže na krizo v vodstvu Somalije. Barre velja za jastreba, podpredsednik za bolj zmernega.
Razširile so se vesti, da so etiopske čete krenile v napad - vendar se je ta ofenziva že ustavila. Somalske čete so kmalu nato prešle v protinapad. Klasična psihološka vojna nasprotujočih si novic se nadaljuje, mi pa mimo ugotavljamo, prave vojne v evropskem smislu besede ni - žrtev ni bilo veliko.
Vojna na afriškem rogu je razdelila afriško-arabski svet na dvoje. Afriške države so bolj na strani Etiopije, arabske ob boku Somalije. Somaliji pomagata v tej ali oni obliki tudi Iran pa Pakistan. Na strani Etiopije pa je levo orientiran Južni Jemen. Amerika je v tej vojni bolj na strani Somalije, Sovjetska zveza podpira Etiopijo z orožjem in inštruktorji. To isto velja tudi za Kubo - ta dežela je sploh zelo aktivna v Afriki, na vsej celini, najbolj pa v bivši portugalski koloniji Angoli.
Pretirano bi bilo trditi, da se afriškemu rogu približuje kriza, kot je pretila svoj čas
Kubi. Kubanska kriza leta 1962 je silno napela lok med Ameriko in Sovjetsko zvezo - tisti trenutki so bili zelo kritični.
Vse več je znakov, da se že nakazujejo možnosti neke mirne rešitve. Predpogoj take rešitve, sploh vseh pogajanj, pa je umik somalskih čet na stare pozicije. In pomirjevalno je že delovala vest, da etiopske čete ne mislijo prodreti čez meje na somatsko ozemlje. Kdor jemlje vse te vesti in neprikrite grožnje dobesedno, se mora globoko zamisliti in sploh ne more več mimo spati.
Vojna - mata vojna je tudi na zahodu Sahare. Od leta 1976 dalje gori tudi na meji Libije in Čada. Šele pred dnevi so menda prenehali boji in napovedujejo celo, da se bosta kmalu sestala predsednik Libije in Čada Gadafi in Malloum. Ta vojna je izčrpala Čad, saj je to ena najbolj nerazvitih dežel afriške celine. In v tej afriški deželi sploh ni bilo nobenega pravega sodelovanja med pretežno arabskim severom in črnskim jugom.
Kako žalostna je zdaj slika Afrike. Na jugu afriške celine se je lan Smith pogodil s predstavniki zmernih črncev o bodočem statusu Rodezije. Obrnil je hrbet pravim predstavnikom črne Rodezije, med afriškimi zmernimi je poiskal ponižne kolaborante. Krize ni rešil, krizo je le podaljšal. Sploh pa mi nič ne verjamemo, da je Smith pripravljen izročiti oblast iz rok Prelisičil je Angleže, bivšega angleškega premiera Wilsona. Na njegovi strani je mednarodni kapital, proti njemu vsa črna Afrika. Dolgo je balansiral -kako dolgo še? Tudi Francozi so morali leta 1962 iz Alžirije, pa so imeli tam kar pol milijona vojakov. Val zgodovine je zdaj na strani črne Afrike, nekdaj pa je pihal ugodno za bele koloniste. Nihče se ne more upirati valu zgodovine. Tudi Angleži so morati s Sueškega prekopa - Indije.
MIRAN OGRIN
DOMAČE AMERIŠKE TEŽAVE — Ameriškemu predsedniku Carteiju ni uspelo rešiti stavke rudarjev. Stavka se nadaljuje. Ameriška nacionalna garda ščiti konvoj za 70 tovornjakov, ki bodo prepeljali premog v tovarniška skladišča.
Naložbe opraviči le dohodek
»Za avtomobile dajejo posojila, za kmetijske stroje ne". - Razmislek o razliki
Za avtomobile so krediti, za kmetijske stroje jih pa ni... Tako nekako si mislijo nekateri nezadovoljni kmetje. Primerjava kmetijskih strojev z avtomobili pa ni dobra. Pri kreditih za kmetijsko proizvodnjo je treba bolj preračunati, kakšna bo korist od teh kot pri avtomobilih.
Nekateri kmetje dokazujejo, da se z naložbami v kmetijstvo zvečuje pridelovanje hrane, ki nam je tako potrebna, avtomobili so pa le za razkošje. V tem je veliko resnice-. Gospodarstveniki pa pravijo, da ni dobro podpirati pridelovanje več hrane za vsako ceno. Predrage pridelke je težko prodati doma, a še teže izvoziti.
Razlika med avtomobilom in kmetijskim strojem postaja tako bolj opazna. Občan, ki si kupi avto, ne računa, koliko bo z njim zaslužil. Že ob nakupu upošteva, da bo z njim zvečal svoje stroške, če se bo vozil na delo z njim namesto z avtobusom. Zaradi avtomobila tudi ne more zahtevati v tovarni večjih osebnih dohodkov, češ da ima večje stroške.
Kmet pa računa, koliko je dal za stroje, koliko za gradnjo ali popravilo hleva ali druge naložbe in koliko se mu je zvečal
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
V Murski Soboti je bila sklenjena akcija Komunista - „Clovek, delo, kultura44.
Akcija se je pričela 11. maja 1976. leta, ko je njen program potrdil izvršni komite predsedstva CK ZKS.
Na sklepni prireditvi v Murski Soboti je zbranim spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, Stane Dolanc, ki je
Izvorna prvina
med drugim poudaril: „Boj za svobodo ustvarjanja, za svobodo ustvarjalnega dela, bodisi da gre za svobodo ustvarjalnega odločanja o dohodku in njegovi delitvi, o investicijah in o dmžbenih zadevah sploh, bodisi da gre za svobodo ustvaijanja v umetnosti, v znanosti, v proizvodnji in vsakem delu, za svobodo človekove osebnosti in njenega nemotenega ustvarjalnega izražanja, vse to ima v svojih dimenzijah kulturno obeležje kot svojo izvorno prvino.44
ČASTNI DOKTOR
Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj je bil imenovan za prvega častnega doktoija znanosti univerze „Džemal Bijedič44 v Mostarju.
VLOGA ZGODOVINOPISJA
Ko je Lidija Sentjurc, članica sveta federacije in predsednica komisije za proučevanje zgodovine pri predsedstvu CK ZKS, obiskala uredništvo Komunista, je v priložnostnem razgovoru med drugim poudarila poglavitne naloge našega zdogovinopisja, ki naj se ne opredeljuje le čustveno oziroma, nasprotno, ostaja zgolj pri ugotavljanju dejstev, temveč
naj odkriva kontinuiteto in širino delavskega ter ljudskofrontnega gibanja pred vojno, narodnoosvobodilnega gibanja, po vojni pa socialistično graditev. In to dokumentirano ter s smislom za bistveno.
Tovarišica Lidijd Sentjurc je tudi dejala, da moramo ponarejanje naše novejše zgodovine s strani bele reakcije zavračati z zgodovinsko resnico, z dokumenti, ki so nam na voljo.
ČESTITKA
Nedavnega zborovanja delavcev tozda za vzdrževanje voz v Dobovi se je udeležil tudi Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je izrekel kolektivu vse priznanje za delovne uspehe, zlasti da se je z lastnimi močmi izkopal iz mnogih težav, ki so ga pestile v preteklosti.
PREDVOLILNA OCENA
V Beogradu je bila seja zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na seji so ocenili priprave na bližnje delegatske volitve ter sprejeli volilni razglas. Poudarili so, da so bili v etapi evidentiranja možnih kandidatov upoštevani vsi družbeno dogovorjeni kriteriji, kot so socialna sestava, spol, starost itd.
OBISKI
Predsednik CK ZKS France Popit je s sodelavci sklenil obiske v ljubljanskih občinah. Na sejah komitejev, obiski sodijo v sklop priprav na osmi kongres ZKS, so pregledali aktivnost komunistov pri reševanju ljubljanskih družbenih in gospodarskih problemov in pri nadaljnjem utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
s
MILAN MEDEN I
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiHiiiiiiininniiniiiiiillj
dohodek v primerjavi z odplačevanjem kreditov. Ima prav, saj tega denarja ni porabil’za osebne stvari, kot če bi kupil avto. Toda ali je tako računal tudi takrat, ko se je odločil za naložbe v kmetijo?
Nekateri kmetje niso računali veliko ali sploh nič. Zaželeli so si kmetijski stroj in ga kupili, dokler je bilo moč dobiti kredit, ali zgradili najmodernejši hlev. Šele pozneje so ugotavljali, da jim odplačevanje kredita pobere veliko dohodka. Pravijo, da živijo še slabše, kot so prej.
TELEGRAMI
NIKOZIJA - Bilanca obračuna na larnaškem letališču na Cipru je bila tragična: 15 mrtvih, 16 ranjenih. Egipt je pretrgal stike s Ciprom, tu je huda kri v arabskem svetu. Egipčani so začeli vojaško akcijo na letališču ne da bi si poprej zagotovili pristanek ciprskih oblasti. Ciprski vojaki so začeli streljati na egiptovske komandose, prepričani, da jih mislijo ti napasti V splošni zmedi je bilo veliko krvi. Drama se je končala zelo žalostno, bolj kot vse druge.
ATENE - Sredi marca sestanek Edzevit - Kaiamanlis? O tej možnosti razpravljajo zdaj v atenskem tisku. Potem bi lahko šele začeli razmišljati o rešitvi ciprskega vprašanja. O bistvenih stvareh se morajo vedno poprej sporazumeti najvišji predstavniki. Turki so s Cipra v zadnjih mesecih umaknili več sto svojih vojakov - malo, vendar tudi to ni brez pomena.
PEKING — V nedeljo se bo y kitajskem glavnem mestu začelo zasedanje kitajskega parlamenta - kongresa. Napovedujejo, da bo postal Hua Kuo-Feng predsednik vlade, vendar so to samo ugibanja tiska. Od leta 1966 naprej je zdaj prvič, da so sploh napovedali začetek zasedanja. Po lanskoletnem kongresu partije bo to najpomembnejši politični dogodek na Kitajskem.
LIZBONA - Danes grof celjski in nikdar več. Te dni je zgorela Francova letna rezidenca na obali Atlantika. Baje je prišlo do kratkega stika - če je res. V Španiji zdaj le redko omenjajo Francovo ime — tako mine slava sveta.
LONDON - Velika Britanija ima nafto - rezultat tega je, da je januarja letos prvič po več letih zdrsnila inflacija na manj kot 10 odstotkov. Najvišja je bila poleti 1975, ko je znašala kar 26 odst. V solidno urejeni Švici narastejo cene letno le za en odstotek, v Franciji bodo letos narasle za 9 odstotkov, in to bo že velik uspeh.
BEOGRAD - V naše glavno mesto je prišel predsednik Afganistana, Daud. Naši odnosi s to azijsko republiko so rezultati naših prizadevanj, da se sliši naš glas povsod v Aziji.
Za bolj premišljene naložbe je bilo treba poostriti določila za odobravanje kreditov. Koristijo naj kmetovalcem in družbi. Zato imajo prednost skupne naložbe združenih kmetov za nakup strojev, obnovo vinogradov in sadovnjakov, gradnjo hlevov- in podobno. Skupni stroji se uporabljajo več časa v enem letu. Naprava združenega nasada je cenejša, enako poznejše obdelovanje s stroji. Tudi pri reji živine je z združenim delom in sredstvi moč znižati stroške. Hkrati so mnoga dela manj naporna. Dohodki od takih naložb rasejo tudi brez zviševanja cen.
Nekateri kmetovalci ugovarjajo, da z naložbami ni moč zmanjševati pridelovalnih stroškov, saj je modernizacija kmetijstva hudo draga. Taka dokazovanja so pri nas že zelo stara, a vzlic temu napačna. V gospodarsko bolj razvitih državah so proizvodnjo — enako kmetijsko kot industrijsko - modernizirali in jo še modernizirajo zato, daje cenejša od zastarele. In je res, sicer ne bi trošili denarja za take naložbe.
Tudi naše kmetijstvo mora po taki poti. Koristne so le tiste naložbe, ki zvečujejo dohodek bolj kot stroške. Zato denar, namenjen za kmetijstvo, usmerjajo tja, kjer se bolje obrestuje.
JOŽE PETEK
POGLED ČEZ ARABSKI SVET. Tragedija na ciprskem letališču - predsednik A sad v Moskvi, kmalu nato pa bo šel v Sovjetsko zvezo tudi voditelj Palestincev, Arafat. Izraelski premier Begin bo marca obiskal Washington, zunanji minister Dayan se je komaj poslovil od Amerike. Vesti v tem slogu se kopičijo iz dne-, va v dan. Še ena taka vest: predsednik Sadat se bo kmalu podal na pot po deželah Bližnjega vzhoda. Iz Amerike se je vrnil praznih rok, vendar - obdržal je diplomatsko iniciativo in to je bil pravzaprav tudi motiv njegovega obiska.
MNOGI MENIJO, DA SE BODO POGAJANJA med Egiptom in Izraelom vlekla še mesece in mesece, morda celo polno leto. Trenutno si ameriška diplomacija prizadeva, da bi pritegnila k pogajanjem tildi Jordanijo -jordanskega kralja Huseina. S tem bi se Sadatove pozicije okrepile - zdaj je skofli sam, čeprav uživa tiho podporo nekaterih arabskih držav, med temi tudi zmerne Saudove Arabije.
SADAT ZATRJUJE, DA Sovjetska diplomacija podpihuje in hrabri njegove nasprotnike v arabskem taboru. Da obkrožuje Egipt z vseh strani in da plete svoje zveze tudi ne afriškem rogu. Zato pošilja Egipt orožje Somaliji Vendar pa je tudi res, da sta se zdaj Egipt pa Etiopija nekako pobotala.
ARABSKI SVET JE RAZBIT, kakor že dolgo ne. V tem trenutku se Izraelcem sploh ne mudi - imajo pod oblastjo ves Sinajski polotok, Golansko planoto, razdeljeni Libanon čez mejo in neslogo v taboru tistih, ki zavračajo vsak sporazum z Jerzualemom. Irak se navadno v zadnjem trenutku vedno umakne.
VSI GOVORE O PR A VICAH PALESTINCEV, vsi pa niso na strani Palestincev. In iz tega gozda nasprotujočih si vesti in poročil se nihče dobro ne znajde. Morda bo kaj bolj jasno, ko se bodo sestali Carter, Sadat in Begin v Beli hiši. Ta sestanek je zdaj bolj ideja kot pa konkretni predlog.
U zadnjega Pavlihe i||||||||lllimillllllllllilllimiimilliimilllllMHIIMIMIIIIIilllllllllllllllllllllHI|
- Kadar imamo 80-odstotne plače, nam jih pride izplaCavat striptizeta Suzi.
- Gripa?
- Ne, zaključni račun!
DOLENJSKI LIST
Omilili  ..............................................................
iCtVJ«
SAMO PAPIRJA VEČ?
P° metliški „Beti, že od \ novega leta sem kroži šala, | ' ie zrasla m domačem \ i‘°kranjskem zelniku. Prav i etošnja številka Vezila, gla- j Sl~ delovne organizacije • >’Beti'\ je izšla v nakladi j *100 izvodov (prejšnja leta \ s° tisklai le 1700 izvodov), j rezilo bo namreč poslej : glasilo „Beti“ in Kometa, j faradi tega nekateri v šali ■ tmijo, da se je še povečalo j število tistih, ki tovarniškega
Zadnji skipi iz kočevskega rudnika
Po natančno 152 letih in 10 dneh obstoja bodo v torek, 28. februarja, zaprli kočevski rudnik rjavega premoga. Zaloge premoga so pošle in 112 članov kolektiva tozda Rudnik, ki sodi v okvir delovne organizacije ITAS, si bo moralo dobiti delo drugje.
Kolektiv Itasa se jc zelo odgovorno lotil reševanja problemov ob zaprtju rudnika. Vseh 112 članov kolektiva Rudnika bo dobilo primerno delo v okviru Itasa.
 ,-----------------,._0_ _	55 judarjev z delovno dobo od 8
asopisa ne bodo brali.	\	do	32.let, ki so invalidi, bodo zapo-
«>•••............  m........m.......J slili v svojem invalidskem centru,
kjer bodo opravljali razna ključavničarska dela za Itasovc potrebe. Ker bodo na novem delovnem mestu zelo verjetno dosegali nižji osebni dohodek, bodo dobili razliko izplačano pri skupnosti invalidskega zavarovanja.
Tudi ostali se bodo zaposlili pri Itasu, med njimi 26 v tozdu gradbene opreme. Ti bodo prej opravili tečaj za prekvalifikacijo, ki sc bo začel 1. marca v okviru Itasovega izobraževalnega centra.
Po ukinitvi rudnika bo Itas uredil vse površine, ki so bile prizadete z izkoriščanjem premoga, tako da ne bodo ogrožale sosedov. Sprejetje že sanacijski program, kije bil potrjen na skupnem sestanku inšpektorjev Rudnika oz. Itasa, občinske skupščine in sosedov rudnika. Njegova izvedba bo veljala okoli 800.000 din.
C\ •	*	\s	\s
o ejm is ca
NOVO MESTO: Zaradi snega ni moč govoriti o iivahni prodaji, kupci prašičev pa so bili predvsem iz domače občine. Sicer so rejci pripeljali na prodaj 179 pujskov, starih do 12 tednov, in 22 prašičev, starih do 5 mesecev. Skupaj so prodali samo 93 m pujske je bilo treba odšteti oin ® c*° 900 din, za prašiče pa od 0 do 1.150 dinarjev.
.^EŽICE: Na tedenski sejem so Ja pripeljali 414 pujskov, starih ® 3 mesece, in 12 starejših pra-ev- Lastnika je menjalo 251 puj-n (P° 35 din 1 kg žive teže) in 7 teže)	do 25 din 1 kg žive
Kmetijski nasveti
Piščancu na življenja pot j
neTkUdLi. k0k0ši r“so ve^ takšne, kot so bile nekdaj. Enostavno | je j 0 jJaj° več tako pogosto ali pa zapuščajo gnezda, še preden § ^veH-Cn nov zaroc*- Nove pasme kokoši se očitno vse manj = 2arad sv°j'^ materinskih dolžnosti. Že zaradi tega, še bolj pa | p0 1 novejših načel v reji perutnine se tudi na kmetih vse | vali S- odločajo za vzrejo kokoši iz piščancev, kupljenih v I neV nica^- 1° ker je pomlad najprimernejši čas za to, zapišimo I aJ najvažnejših navodil o tem. najba-!Prej: pravkar izvaljeni piščanec je, če malo pretiravamo, § sdo i! °bčutljiva stvar pod soncem. Enostavno še nima lastne §
Itas bo odprodal nekatere rudniške premičnine in nepremičnine, nekatere objekte pa bo predvidoma uporabil za lastno dejavnost. Rudniško jamo, kjer jc bil včasih dnevni kop, bo do določene višine zalila meteorna voda. Kako bo to jezerce v bodoče izkoriščeno, še ni znano. Nekateri predlagajo, da bi bila to rezerva tehnološke vode za kočevsko tekstilno in kemično industrijo, so pa tudi razni predlogi, da bi jezerce in njegovo okolico uredili v rekreacijsko središče.
J. PPRIMC
°bč ~ r”°St* za regulacHo telesne temperature in je zato nadvse ng m •J|V 23 prehlad. Že prevoz škatle z enodnevnimi piščanci	=	=j
Posk k^u Je tahko usoden, kaj šele, če pri naselitvi nismo	i	i
^ rbeli za primemo toploto.	fj	i
nanie “0sti manj natančen ni piščanec glede prehrane. Vendar	§	i
£nQ.na Sfečo dopušča dovolj časa, da ustrezno poskrbimo zanj.	|	§
?ad «evni piščanec ima V rumenjakovi vrečki popotnico, ki	|	I
Pohit t- VSaj 23 en ^an ^vljenj3- Zato s' hrano ni treba hiteti,	|	|
eti pa je trejja z ujfjgpi ^ njegovo dobro počutje.	|	§
boj av?6asn° je treba poskrbeti za primeren prostor, v katerem ra2k„PIščanci nastanjeni. Najbolje jih je vzrejati na tleh, poprej dobrih«^1 s ^lamidom ■h nastlanih s primernim nastiljem Prašn centimetrov na debelo. Stelja naj bo groba, suha in ne	|
ogrej3' Najpomembnejša je primerna toplota. Prostor naj bo	|
(Srn- 03	^	stopinj)	temperatura	pod	umetno	kokljo	§
do?)00’	Za.t^° piščancev zadošča do 100-vatna	žarnica) pa	§
lahw	stopinj. Po obnašanju piščancev, zlasti čivkanju je kaj	|
® ugotoviti, ali jim toplota ustreza. jjuDi-e	Prehrane velja, da je prve tedne najbolje	uporabljati	|
kas	*crmne mešanice, najprej mešanico PŠ ali	bro-starter,	I
dar kr°-finišer. Kupljena hrana je sicer malo dražja, ven- 1 voh^6- zanes*jiva. Seveda je treba poskrbeti za redno oskrbo z 0 m za brezpogojno čistočo.
Inž. M. L.
RUDNIK UMIRA - Le še nekaj dni življenja je usojeno kočevskemu rudniku.
Veliko denarja, malo samouprave
Pri poslovni enoti Ljubljanske banke v Kočevju je trenutno 335,516.000 din raznih vlog občanov. Ta denar imajo občani kar na 33.967 različnih postavkah. To pomeni, da ima en občan tudi več različnih vlog, saj je v občinah Kočevje in Ribnica le okoli 29.000 prebivalcev.
Med vlogami je tudi za
95.924.000 din deviznih vlog, za 5,550.000 stanovanjskih (158 pogodb), za 500.000 din vlog v korist dojenčkov in za
290.000 din šolskih hranilnih vlog. Ostale so vezane in običajne vloge občanov.
Občani imajo torej vloženega pri banki kar precej denarja, ze-
lo	malo pa se še zanimajo za gospodarjenje s tem denarjem, čeprav je izključno njihova pravica, da odločajo o njegovem uporabljanju, se pravi dajanju posojil iz teh sredstev, pogojih posojanja in vezav denarja itd.
To se je namreč pokazalo na nedavnem zboru varčevalcev, ki je bil sicer zelo dobro obiskan, v razpravi pa je sodeloval - razen predstavnikov banke - le en varčevalec.
J. PRIMC
Kaj pa planiranje?
Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu pri občinski skupščini Novo mesto ugotavlja, da samo 10 organizacij združenega dela izpolnjuje vse pogoje za drugačno samoupravno organiziranost in da sta doslej samo dve to tudi v praksi izvedli.
Do srede januarja 1978 (do takrat so namreč obdelani podatki) jc 72 odst. tozdov sprejelo potrebne samoupravne akte, vsi referendumi so uspeli. V poprečju jc okrog tri četrtine zaposlenih glasovalo za sprejem novih aktov, v posameznih tozdih pa jc bil pozitiven rezultat tudi zelo pičel.
Za zdaj še ni mogoče oceniti vsebine sprejetih aktov, ker jih pregledujejo strokovnjaki, vendar pa je nekaj pomanjkljivosti očitnih že ob bežnem prelistavanju gradiv. Tako sta se tekstilna in lesnopredelovalna industrija lotili prikazovanja dohodkovne problematike ob primerjavi z drugimi panogami, kar je verjetno posledica hude konkurence, neustreznih ukrepov ekonomske politike in najbrž tudi slabe kvalifikacijske strukture v teh dejavnostih.
Najbolj očitna hiba pa je, da je le malo organizacij združenega dela v novih aktih upoštevalo planiranje. Posebno v nekaterih tozdih so še zelo daleč od tega, da bi lahko s planiranjem uravnali neskladja v proizvodnji.	r.	B.
ZA UREJANJE SMETIŠČ
Maja bo v črnomaljski občini razpisan natečaj za razdelitev namenskih sredstev za higienizacijo okolja. Lani jc bilo za to na voljo-100 tisočakov - razdelili so jih KS Dobliče—Kanižarica, Črnomelj in Stari trg - za letošnje leto pa bo na razpolago kakih 170.000 dinarjev. Stališče komisije za varstvo okolja je, naj gre ta denar v glavnem za urejanje smetišč v krajevnih skupnostih.
i Eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii=
/O ljubljanska banka
s ■	=
|	| »Samo jokati začne v predpasnik, pa ji šef /e dvigni1 plačo.« I
i iililimiiliiliillliiilimimmimiiliimiiimmilimiiliiliiliiiiiiiiiiiilimmiilllilillliililliiliiUllllliiiilliilii
ZBORI VARČEVALCEV
Ljubljanska banka, Temeljna posavska banka Krško, n. sub. o., vabi na zbore varčevalcev:
-ZA VARČEVALCE Z OBMOČJA OBČINE KRŠKO v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja „Duro Salaj" v petek, 24. februarja 1978 ob 17. uri.
-ZA VARCEVALCE Z OBMOČJA OBČINE BREŽICE v predavalnici Zavoda za razvoj kulture, II. nadstropje, v petek, 24. februarja, ob 17. uri.
-	ZA VARCEVALCE Z OBMOČJA OBČINE SEVNICA v Sindikalni dvorani — za stavbo LB ekspoziture Sevnica - v petek, 24. februarja, ob 17. uri.
VARČEVALCI! S svojo prisotnostjo in sodelovanjem na zborih boste pripomogli k nadaljnjemu napredovanju varčevanja in nadaljnjemu razvoju gospodarstva naše regije ter se seznanili s poslovanjem banke s področja prebivalstva v letu 1977 in planom ter nalogami za leto 1978.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
objavlja naslednja prosta dela in naloge za poslovno enoto Novo mesto:
1. 1 REFERENTA ZA DEPOZITNA SREDSTVA
2. 4 REFERENTE ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM
3.2 REFERENTA BLAGAJNIKA DINARSKO VALUTNE BLAGAJNE
4. 1 REFERENTA USKLAJEVALCA
5. 1 REFERENCA ZA FUNKCIONALNO KNJIGOVODSTVO
za poslovno enoto za stanovanjsko in komunalno kreditiranje v Novem mestu
6. 1 REFERENTA ZA ODPLAČEVANJE KREDITOV
Pogoji za sprejem:
Pod 1 in 6.:
ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj;
Pod 2.:
ESŠ, gimnazija, upravno-administrativna šola, pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Delo je v izmenah;
Pod 3.:
ESŠ, gimnazija, upravno-administrativna šola, pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo je v izmenah;
Pod 4. in 5.:
ESŠ, gimnazija ali upravno-administrativna šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Za vsa navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi Ljubljanski banki — Temeljni dolenjski banki Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri seznanili v 40 dneh po objavi.
D0LENISKI LIST
Ž mMMH
BESEDA DRUŽI — Konec tedna so v Sevnici Popravili prvo srečanje mladih literatov z območji medrepubliške zveze kulturnih organizacij ratstva in enostnosti. Na sliki: predsednik Boris ?avnik podeljuje priznanje Kristini Vresk iz Kar-0Vca- Več na kulturni strani (Foto: Železnik)
OTVORITEV BO MARCA - Marca bodo predvidoma odprli nove prostore Ljubljanske banke v Kočevju. V novo stavbo se bodo preselile vse službe LB, začasno pa bo dobilo tu prostore še računovodstvo „Zidarja“. V novi stavbi bo tudi večja sejna dvorana. (Foto: J. Primc)
i
mA *"
ŠAH NA BOMBAH - Nenavadno, pa vendarle resnično. Čakajoči na pošiljko plina pri skladišču Novotehne na Cikavi so si prejšnji teden kljub mrazu omislili tako zabavo, da je čas hitreje minil. Čakali so tudi po štiri ure in več. (Foto: Ria Bačer)
SLABO NALOŽENO — V četrtek je beograjski voznik takole „stresel“ jeklene nosilce na cesto na sevniškem Glavnem trgu. Nosilci ne bi spolzeli po tleh, če bi bili naloženi na lesene in ne na železne drogove. Na srečo prav tisti hip ni bilo nikogar na cesti. (Foto: Železnik)
Velike neložbe...
(Nadaljevanje s 1. strani)
okoliškim vasem. Vse investicije v letošnjem letu znašajo več kot milijardo dinaijev, na novo pa se bo lahko zaposlilo kakih 700 ljudi.
Na slavnostni seji so podelili najvišja občinska priznanja - plakete občine Črnomelj. Dobili so jih: Božo Račič-Kume, Jože Kočevar, Anton Fabjan, Anton Troha in inž. Martin Janžekovič.
Slovesnost se je nadaljevala v Semiču, kjer so odprli nov stanovanjski blok, v katerem je tudi 15 solidarnostnih stanovanj, ter nove poslovne prostore Ljubljanske banke, nato pa nov zdravstveni dom, v katerem so prebivalci Semiča in okolice dobili splošno in zobno ambulanto in lekarno.
A. B.
Razreševati,...
(Nadaljevanje s 1. strani)
npr. osnovna organizacija s petimi člani in le dvema neposrednima proizvajalcema lahko odigrala pomembnejšo vlogo v težavah, s katerimi se npr. otepa Industrija gradbene keramike v Račjem selu.
Kot primer nerazčiščenih samoupravnih odnosov je bilo tudi tokrat omenjeno brežiško Gozdno gospodarstvo, ki si je celo prizadevalo ukiniti poslovno uspešni tozd v Puščavi. Kakšna naj bi bila dokončna organiziranost, še vedno ni jasno, posebno za kmete - gozdne posestnike. Podobno kot že na občinski konferenci je bila omenjena nujnost dodelati samoupravno organiziranost kmetov v trebanjski kmetijski zadrugi. Zadruga dobro sodeluje navzven, tudi sodelovanje kooperantov zadruge z nizom predelovalnih tovarn od Kolinske do kamniške Ete se je izkazalo kot dobro.
Predsednik Popit se je zanimal tudi za vlogo krajevnih skupnosti in poudaril pomen delovanja družbenopolitičnih organizacij v njih.
a. Železnik
PRED KONGRESOMA ZK
Do 20. marca bo v kočevski občini potekala razprava o dokumentih za oba kongresa ZK v vseh osnovnih organizacijah ZK, svetih, aktivih in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Med razpravo bodo komunisti proučili osnutke kongresnih dokumentov in na njihovi osnovi analizirali razmere v svojih sredinah. Hkrati bodo sprejemali svoje delovne programe. Seveda bodo dajali k dokumentom tudi svoje pripombe.
KOČEVJE: GRIPA JE TU
V	zadnjih dneh minulega tedna je gripa zajela tudi Kočevje. Med obolelimi so v veliki večini šolarji od 6. leta dalje. Zdravniki so imeli precej dela, čeprav so veliko mladih bolnikov zdravili kar starši sami s čaji, limonami, aspirini proti vročini in sadjem. Tudi lekarna se ni mogla držati le svojega delovnega časa, ampak je pomagala bolnikom še v soboto popoldne in nedeljo, ko je sicer zaprta.
Telefoni za praznik
V Črnomlju novi telefonski priključki in stalna razstava zgodovinskih fotografij — Nove ATC tudi v Dragatušu in
Adlešičih
FOTO GALERIJA NA POŠTI — V notranjosti stavbe PTT v Črnomlju bo odslej stalna razstava zgodovinskih fotografij o delu kurirjev vezistov v NOV. (Foto: J. Pavlin)
PTT kolektivi Podjetja za PTT promet Novo mesto so ob prazniku občine Črnomelj slavili novo delovno zmago. 17. februarja so s krajšo slovesnostjo pred črnomaljsko pošto počastili spomin na padle kurirje veziste, potem pa so v razširjeni telefonski centrali vključili štiristo novih telefonskih priključkov.
Stavba PTT v Črnomlju nosi zgodovinsko obeležje s spominsko ploščo padlim kurirjem vezistom, zato so tudi notranjost opremili s foto-
Delegat ima premalo zaslombe
Novomeški posvet z delegati republiške skupščine je dal vrsto pobud, da bi delegatski sistem na republiški ravni deloval še uspešneje
Kako v bodoče odpravljati pomanjkljivosti pri delu delegatov republiške skupščine in njenih organov, so 15. februarja razpravljali na posvetu v Novem mestu. Posvet je vodil dr. Boris Berce, podpredsednik kluba delegatov, izhodišče za sproščen pogovor pa je bilo zajetno tiskano gradivo „Predlog stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem uresničevanju delegatskega sistema v skupščini SRS.“
kot po odgovornosti. To
Ne le novomeška, marveč splošno slovenska ugotovitev je, da se v minuli mandatni dobi prvi dve leti delegati niso znašli, zato so bili pri glasovanju včasih tudi žejni prepeljani preko vode. Zadnje čase veje drug veter. Delegati so s stališči svoje baze učinkovito nastopali. Naši delegati so bili v organih republiške skupščine aktivni, oglašali so se na sejah s tehtnimi pripombami in tudi večkrat uspeli. Posebej velja omeniti tri tovarišice, ki so opravile še posebno veliko dela, tako po količini,
OGLEDI PO Srednjih in POKLICNIH ŠOLAH
Služba za poklicno usmerjanje pri celjskem zavodu za zaposlovanje je tudi minulo soboto priredila tako imenovani informativni dan za učence osmih razredov osnovnih šol. Zajeli so laške, sevniške, krške in brežiške šolarje. Tokrat so obiskali poklicne in srednje šole v Posavju, predzadnjo soboto so se na podoben način seznanili s celjskimi šolami. Na marsikateri šoli so počakali s predhodnim vpisom, da so si učenci lahko najprej ogledali šole in se seznanili z možnostmi nadaljnjega šolanja.
LUTKOVNA REVIJA
Novomeška Zveza kulturnih organizacij spet vabi — tokrat lutkovne skupine iz novomeške občine, da bi se prijavile na občinsko revijo, ki bo od 19. do 21. aprila v novomeškem Domu kulture. Prijave za sodelovanje na reviji bodo sprejemali do 21. marca.
po odgovornosti, lo so Vida Kirn kot podpredsednica odbora za finance, dr. Erna Primožič kol podpredsednica odbora za vprašanja borcev in Dragica Rome kot članica zakonodajno pravne komisije.
Slabosti v dosedanjem delu pa tudi ne manjka. Kažejo se zlasti v tem, da poleg „gore“ materialov, ki prihajajo k delegatom pravočasno, dobe tik pred sejo še dodatke. Prav ti dodatki pa so večkrat najbolj pomembni, zaradi časovne stiske pa se delegati ne utegnejo več temeljiteje posvetovati. NavedU so, da je bilo odločno premalo stikov z družbenopolitičnimi organizacijami in premalo sodelovanja delegatov v medobčinskem in regijskem okviru.
SPET RAZSTAVA GOBELINOV IN CIPK
Krški likovni klub pripravlja osmo - tradicionalno razstavo gobelinov in drugih ženskih ročnih izdelkov (Čipk, tapiserij). Svoja dela naj izdelovalke (in izdelovalci) prinesejo v tozd Oprema podjetja SOP na Cesti krških žrtev 140, kjer jih bodo lahko oddali od 27. februaija do 3. marca med 6. in 14. uro, ali pa naj sporočijo, kam jih je treba priti iskat. V istem času bodo izdelke za razstavo sprejemali v Lisci na Senovem, od 28. februarja do 3. marca pa v bifeju na gradu v Brestanici oziroma pri Mirku Avsenaku. Razstavo bodo odprli 4. marca ob 18. uri na brestaniškem gradu, odprta pa bo do 20. marca in sicer ob sredah in sobotah med 15. in 17., ob nedeljah pa med 10. in 17. uro.
Ugotovili so tudi, da so se delegati iz združenega dela večinoma počutili odrinjene na stranski tir. Malokdaj so jih klicali zraven, kadar so v kolektivu dobili obiske odgovornih funkcionarjev. V delovnih organizacijah je glavna napaka v tem, da niso spoznali pomembnosti delegatovega dela. Morali bi jih šteti kot svoje zunanje ministre, pa včasih delavec ali pa vodilni niti ne ve, kdo je njihov delegat.
Na posvetu so dali tudi nekaj konkretnih pobud za boljše delegatovo delo v novi mandatni dobi. Tako bodo razmislili predvsem o ustanovitvi družbenih svetov pri občinski skupščini, da bi lahko strokovneje razpravljali o gradivih.
R. BAČER
DOMICIL GUBČEVI BRIGADI
V	Krškem bodo letos podelili domovinsko pravico Gubčevi brigadi, ki je prispevala velik delež razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem in ki po pravici uživa sloves ene najslavnejših slovenskih udarnih brigad. V tej brigadi je bilo 1295 kmečkih delavcev in kmetov, 1280 delavcev, 230 obrtniških delavcev in obrtnikov in 210 pripadnikov iz drugih poklicev. Zbrani so bili iz vseh krajev Slovenije: z Dolenjske, Štajerske, Primorske, Gorenjske, Notranjske, Koroške, iz Ljubljane in tudi iz drugih republik in drugih držav. Od 3015 borcev jih je padlo 628, ranjenih je bilo 512 in od tega jih je 277 ostalo težkih invalidov.
grafijami, ki naj mlade spominjajo na težke dni naše revolucije. Ob otvoritvi so se obiskovalcem predstavili tudi radioamaterji iz Črnomlja in Slavica Ritonja, izdelovalka belokranjskih vezenin.
Po slovesnosti na črnomaljski pošti so vključili tudi novi avtomatski telefonski centrali v Dragatušu in Adlešičih, istočasno pa z novimi VF sistemi povečali medkrajevne zveze med Semičem in Črnomljem.
O	bodočem razvoju ptt omrežja na področju občine Črnomelj je predsednica delavskega sveta TOZD PTT Novo mesto Jožica Fendre dejala: „V prihodnjih dveh letih bomo adaptirali prostore na pošti Stari trg ob Kolpi in zgradili novo AT centra-
lo.	Najtežavnejša naloga bo kablira-nje krajevne telefonske mreže in izgradnja telefonskih priključkov v krajevne skupnosti. Le ob pomoči KS in OZD lahko obljubimo, da bomo nalogo uresničili. Tudi na področju poštne službe predvidevamo izboljšave: Uvedli bomo motorizirano dostavo, poštna okenca bomo opremili s sprejemnimi stroji."
J. PAVLIN
USPELE KANDIDACIJSKE KONFERENCE
V	metliški občini so končane temeljne kandidacijske konference. Obisk na konferencah je bil zelo dober, za kar imajo zasluge temeljite priprave na volitve v krajevnih konferencah SZDL in izvršni odbori, ki so pripravili predloge kandidatov za delegate za posamezne delegacije. V pripravah so bile aktivne vse družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih.
UMAKNILI KANDIDATURO ZA MLADINSKI KONGRES
O	boju za prireditelja 10. kongresa slovenske mladine je javnost doslej vedela bolj malo. Za jubilejni mladinski kongres so se potegovale štiri občinske konference: novogoriška, novomeška, mariborska in piranska. Pri republiški konfernci so ustanovili posebno komisijo, ki je obiskala vsa štiri mesta, a do odločitve ni prišlo. Zapleti bi nemara odpad-
li,	če bi poseben odbor za pripravo kongresa natančno določil kriterije. Zavoljo stroškov, izgube dragocenega časa in nesmotrnega dela odbora za pripravo konference, je predsedstvo OK ZSMS sklenilo, da Novo mesto ne bo kandidiralo za 10. kongres ZSMS.
KRŠKO PONOVNO MLADINSKO
Republiška konferenca ZSMS je v krškem hotelu Sremič ponovno pripravila mladinsko politično šolo, tokrat s področja družbenoekonomskih odnosov. Šola se je začela 22. februaija, končala pa se bo tri dni kasneje. Prisostvujejo ji mladinci iz domala vseh občinskih konferenc ZSMS.
DANES OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA
Danes bo v Črnomlju občinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo obravnavali poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kradrovska vprašanja o opravljenih kandidacijskih postopkih v tozdih, drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Uspešno tudi v prihodnje
Na občinski konferenci ZRVS so podelili 5 srebrnih plaket, 9 bronastih in 15 priznanj za uspešno delo
12. februarja je bila v Novem mestu občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin. Na njej so pregledali rezultate dela, analizirali opravljene naloge in sprejeli nov delovni program. Ugotovili so, da so bile začrtane naloge uspešno opravljene, saj je bil dosežen znaten strokovni in idejnopolitični napredek. Tudi vaja ..Gorjanci 77“ je med drugim nudila organizacijam ZRVS v krajevnih skupnostih bogat vir praktičnih izkušenj. Pokazala pa je zlasti na potrebo po sodelovanju med organizacijami RZVS na terenu in v občinskem merilu.
S še večjo vnemo bo organizacija nadaljevala s strokovnim vojaškim poukom, kot tudi z idejnopolitičnim izobraževanjem, z mladimi v krajevni skupnosti in po šolah. Sprejet je bil zahteven delovni program, ki vključuje naloge v predkongresnem obdobju. Prav tako bo sodelovanje z JLA še nadalje bogato.
Na konferenci so podelili srebrne plakete predsedstva RO ZRVS za
pomemben prispevek k razvoju in krepitvi organizacije. Prejeli so jih: Marjan Šuštar, Janko Petrič, Franc Plan to n, Milorad Dimitrič in krajevna organizacija ZRVS Žužemberk. Predsedstvo občinske konference RZVS Novo mesto pa je podelilo bronaste plakete Martinu Sintiču, Marjanu Finku, Alojzu Berkopcu, Franju Bončini, Jožetu Hrenu, Antonu Bukovcu, Dragu Pavliču, Francu Nahtigalu in krajevni organizaciji ZSMS na osnovni šoli Žužemberk.
Priznanja pa so prejeli: osnovna šola Šentjernej, krajevna organizacija ZSMS Uršna sela, tozd Iskra Šentjernej in 12 članov iz območja novomeške občine.
Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika je bil zaradi uspešnega dela še nadalje iz* bran Ivan Slapnik.
MARJAN PUREBER
Volitve so mnogo več od glasovanja
O bližnjih volitvah in pripravah nanje piše Uroš Dular, predsednik OK SZDL Novo mesto
Ob letošnjih volitvah bomo volili delegacije za občinsko skupščino, in sicer: zbor združenega dela v TOZD, zbor krajevnih skupnosti v KS in družbenopolitični zbor. Istočasno, za razliko od zadnjih volitev, pa bodo tudi volitve delegacij za samoupravne interesne skupnosti naslednjih področij: kultura, telesna kultura, izobraževanje, raziskovanje, zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo, invalidsko pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje.
Volitve že dolgo niso samo glasovanje na volišču na dan volitev, ampak so sestavljene iz vrste opravil, ki sestavljajo celoten postopek volitev in niso nič manj pomembne kot same volitve.
Ta opravila pred volitvami so: evidentiranje, predkandidiranje, kandidiranje.
Že v začetku 1977 smo pričeli v KS in TOZD z evidentiranjem. To
pomeni, da smo pričeli organizirano zbirati predloge občanov in delovnih ljudi, ki bi bili morda primerni za to, da bi postali člani delegacij ali da bi opravljali kakšno drugo pomembno javno funkcijo. Evidentiranje je pomenilo ustvarjanje spiskov občanov, ki uživajo zaupanje in ugled v kraju, kjer živijo ali delajo, z namenom, da si ustvarimo pregled nad kadri, da bi nam bila ostala opravila v volilnem postopku lažja in razporeditev možnih kandidatov čim racionalnejša.
Pobudo za evidentiranje možnih kandidatov je dal lahko vsakdo s tem, da je to njegovo pobudo bilo potrebno obravnavati na zboru delovnih ljudi oziroma občanov, na sestanku D PO, ostalih organizacij in društev. Taka vkjučitev v evidenco možnih kandidatov, ko ni bil potreben pristanek evidentiranega, je pravzaprav za evidentiranega pomenilo družbeno priznanje za njegovo prizadevanje in delo.
V	KS in TOZD, kjer so pravilno razumeli smisel evidentiranja in vključili v evidentiranje vse organizacije, društva in druge oblike organiziranja občanov in delovnih ljudi, so ustvarili zajeten spisek možnih
kandidatov, ki jim je v naslednjih fazah omogočil lažjo izbiro kandidatov za posamezne delegacije in za druge pomembne funkcije v KS ali TOZD.
Evidentiranje je potekalo vse do konca lanskega leta. Za pravilen potek evidentiranja je skrbel koordinacijski odbor za volitve kot skupni organ vseh DPO v KS oziroma TOZD.
Od 20. januaija do 10. februarja letošnjega leta je v KS in TOZD potekal predkandidacijski postopek. Začel se je s sejo izvršnega odbora KK SZDL oziroma izvršnega odbora OOS razširjene s kandidacijskim odborom za volitve. Na seji so ocenili postopek evidentiranja, in kar je najpomembnejše, dogovorili so se za predlog, KOLIKO DELEGACIJ NAJ BI IMELI, KOLIKO NAJ BI ŠTELE IN KATERI OD EVIDENTIRANIH naj bi postali kandidati za člane posameznih delegacij.
TRI VRSTE DELEGACIJ
V	skladu z zakonom o volitvah poznamo tri vrste delegacij:
,	V	'v	*
1. posebne delegacije, ki so izvoljene za eno od SIS sili za ustrezen zbor občinske skupščine,
2. združene delegacije, ki so izvoljene za dve ali več SIS,
3. splošne delegacije, ki so izvoljene za vse SIS.
Značilnost letošnjih predvolilnih priprav je, da je precej KS in TOZD oblikovalo posebne delegacije, nekatere poleg delegacije za občinsko skupščino več združenih delegacij in le izjemoma v manjših TOZD, z majhnim številom zaposlenih, posebno delegacijo za ustrezen zbor občinske skupščine in skupno delegacijo za vse SIS. Najrazličnejše analize delovanja delegatskega sistema, predvsem pa praktične izkušnje samih delegacij so pokazale, da so splošne delegacije slabe, saj so zaradi pogostega sklicevanja skupščin SIS, preobremenjene. Več delegacij pa tem omogoča tudi večjo specializacijo, poznavanje gradiv in s tem njihovo uspešnejše delo v skupščinah SIS.
Vsi ti predlogi so nato šli v javno razpravo na zbore občanov in delovnih ljudi, ki so v KS potekali po vaških, uličnih organizacijah SZDL, v TOZD pa po delavnih enotah ali na ‘i
zborih vseh delavcev v TOZD. Na zborih so predloge preverili in dopolnili.
Od 10. do 15. februarja so potekale kandidacijske konference, ki pomenijo zadnjo fazo celotnega kandidacijskega postopka. Temeljno kandidacijsko konferenco so sestavljali izvršni odbor KK SZDL oziroma izvršni odbor OOS skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij ter delegati vaških organizacij SZDL oziroma delegati samoupravnih delovnih skupin. Na konferencah st? na podlagi javne razprave sprejeli dokončno listo kandidatov, na podlagi katere bo volilna komisija izdelala glasovnice za volitve članov delegacij.
VEČINOMA ODPRTE LISTE
Iz zapisnikov temeljnih kandidacijskih konferenc je razvidno, da so se v večini TOZD in KS odločili za odprte kandidatne liste, to pomeni, da bo na volilnem listku več kandidatov, kot bo štela delegacija,
Na temeljnih kandidacijskih konferencah pa smo obravnavali tudi predloge kandidatov za delegate DPZ občinske skupščine, predloge možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini, samoupravnih interesnih skupnostih v republiki in federaciji.
Naštel sem samo nekaj najpomembnejših stvari, ki smo jih v KS in TOZD opravili v pripravah na vo-
litve. Že iz tega je razvidno, da je šlo za dokaj obsežno, zahtevno in tudi odgovorno delo. Poleg teh grobo opisanih nalog pa smo opravili tud* vrsto drobnih stvari in nalog, ki jih od nas zahteva volilni postopek, opredeljen z zakonom o volitvah in volilnem pravnilniku.
NA VRSTI PRIPRAVE NA VOLITVE
Kandidacijski postopek je torej končan, začeli pa smo že neposredne tehnične priprave na same volit' ve. V KS in TOZD so bile imenovane volilne komisije, imenovani volil' ni odbori, določena volišča itd. * TOZD so tudi imenovane posebne komisije za sestavo volilnega imeni' ka, medtem ko za občane v KS volilne imenike sestavljajo pristojni činski upravni organi.
PRAV JE, DA VSI OBČANI PRAVOČASNO PRI PRIJAVNO' ODJAVNI SLUŽBI OBČINSKE SKUPŠČINE ALI NA KRAJEVNIH URADIH UREDIMO OBVEZNOSTI PRIJAVE STALNEGA PREBIVALIŠČA TER OMOGOČIMO SESTAVO TOČNIH VOLILNIH IMENIKOV IN SE S TEM IZOGNEMO NEPRIJETNOSTI NA VOLIŠČU IN MOREBITNIM POSLEDICAM-
Kaj več o tem, kje bomo volili, n* kakšen način in o problemih na samem volišču, pa v naslednji številki.
■	,-iAS
odmevi
9** jt
UtocUuJ&foor iidb/
PESNICA NAS JE OBISKALA
Ob slovenskem kulturnem praznika -C S?*1011™ Sola Maksa Pleteršni-“‘Sec povabila pesnico Nežo hiu W\ Srečanje z Maurerjevo je nie° 26 Prisrčno. Recitirali smo nn™" Pesmi, nato pa nam je pesnica Pripovedovala o sebi in delu ter predla nekaj pesmi in krajši prozni stavek. Radi smo jo poslušali, ko i« smo se poslovili, smo jo naprosili, Haj nas še kdaj obišče.
MIHELCA KOSTANJŠEK OSM.PLETERSNIK, PlSECE
PODBOČJE:
ZANIMIVA
PRIREDITEV
V Počastitev slovenskega kultur-v ?a Paznika smo imeli v Podbočju retT* k’ februarja, zanimivo pri-dn i- dvorani se je zbralo precej futiačinov. Najprej je nastopil me-
RIBIŠKI PREDLOGI
Izvršni odbor Ribiške družine Kočevje bo predlagal članom RD, da na bližnjem občnem zboru sprejmejo predlog očinski konferenci SZDL, naj posreduje za spremembo predpisa o knjigovodstvu, in sicer tako, da ne bi morala manjša društva voditi enakega (dvojnega) knjigovodstva kot večja. Nadaljnji predlog je, naj člani, ki lani niso sodelovali na delovni akciji RD, plačajo po 80 din v blagajno RD, sicer ne dobe ribolovne dovolilnice za letos. Tudi prispevke naj bi zvečali, in sicer vpisnino od 400 na 500 din, članarino od 250 na 300 din, dovolilnico za Rinžo od 100 na 120 dih itd.
V pripravno članstvo RD so sprejeli tudi 14 novih občanov. Polnopravni člani bodo, ko opravijo ribiške izpite. Letos bo delalo izpit 21 kandidatov. Izpiti bodo marca v Ribnici.
J. P.
T •	je	iiasiupn	me-
zbor Viktorja Parme iz Krškega, r*l9 so se z recitacijami predstavili »fUtu m*ariinci, nakar je zaigrala še 8°aba na pihala. Poslušalci so se Vstopajočim zahvalili z burnim ap-“VZorn.
MILENA KUHAR, OS PODBOČJE
Koncert baročne
GLASBE
Po nastopu v bršljinski OS je imel Akademski baročni kvartet iz Ljubljane 10. februarja koncert tudi na Knnski šoli. Učenci smo z zanimanjem poslušali baročno glasbo, ki so to,-zijali člani kvarteta K. Ramovš (kljunasta flavta), D. Arko (violina), J- Grafenauer (violončelo) in A. bček (klavir), torej glasbeniki, ki so dobro znani tudi zunaj meja naše domovine. Naj ob tej priložnosti omenim tudi šolski pevski zbor, ki ^ letos vodi tov. Rauh. Imeli smo e Precej nastopov, zdaj pa se prijavljamo za revijo pevskih zborov, k* bo aprila v Novem mestu. V istem mesecu si bomo učenci višjih razredov ogledali tudi opero „Prodana nevesta" B. Smetane.
IRENA GRAHEK lit. - nov. krožek OŠ Grm, Novo mesto
URESNIČUJEMO DELOVNI PROGRAM PO
7o,!?a^,p'?niTski °dred si je za letos to vil obsežen delovni program, ki »a Ze vestno izpolnjujemo. Udeležili am° sc akcije zbiranja šolskih torbic j, "riške in palestinske otroke.
. rau smo denar za 20 torbic. Prijati, se tudi na natečaj Pionir-iuSl ■ a »Od včeraj do danes za snevk 'H.k Prizadevno zbiramo pri-skesa Ustanovili smo svet pionir-njifP:odreda, v katerem so predstav-krai(iv»C’ IMV, gasilskega društva, šole d ricupnosti in seveda naše ja '7V^dsednik sveta PO je tov. Cirit J,uJleU» podpredsednik pa tov.
P^Pisa t' H-ed kratkimje na5P0 zunf ludi samoupravni spora-
D«1en°skeihaTojpli^lnlrSke8a d°ma " MATEJA CEKUTA OS Martina Kotarja Šentjernej
»strip strup -denarja KUP“
8 « ^do, 15. februarja, so učenci ^°*e Podbočje igrali igrico » TRIP STRUP-DENARJA KUP" je hj| nce °d 1. do 8. razreda. Igra nam	zanimiva.	Predvsem pa
ral* if	zato,	ker	je	pose-
smeiir6? s‘riparje. Iz srca smo se na-^°topcc ■ °m’ k’ 50 Prema8ad ri-
zvef£nov*tev igzibe je bila v soboto nih d1 Z3. °drasle. Ploskanje številni la r?iv Je dokazalo, da so naši 18ralci igrico lepo izvedli.
MILENA KUHAR 8. r.
O. S. Podbočje
OB PRAZNIKU: .UŽALJENI MEDVEDEK*
Predzadnjo sredo smo učenci žic	bratov Ribarjev iz Bre-
Dr ,	stili kulturni praznik. Na
Zde v	S0. nastopili Iris Babič,
nka Senica, Franci Lepšina, Met-m ”8°vič, Metka Gašperin, Kar-ien Volčanšek, Anica Vračun, Kar-
ča Ju°Čar’Metka Kunei- Rudi Volje u ’n Tomaž Kodrič. Proslavo i.na 'ripvitju spremljal učitelj glasbe PUx- Nato smo si učenci ogle-.. . ovno razstavo, ki jo je pri-P avil Vlado Cedilnik, in igrico ,Uža-J n* medvedek', ki so jo zaigrali Wstniki iz Medvod.
METKA GAŠPERIN OS bratov Ribarjev Brežice
Kriva je Prešernova kratkovidnost...
ali: poskus „neizvedenčevega" odgovora na sestavek v reviji Stop in na vprašanje, zakaj 8. februarja v Novem mestu ni moglo biti že napovedane popevkarske prireditve STOP
POPS 20
ŠE NEKAJ BESED IZ KOSTANJEVICE
Ker zadnjič pri obisku vaših novinarjev v Kostanjevici nisem prišel do besede, deloma po krivdi drugih sobesednikov, ki so novinarjem dejali, da nisem Kostanjevican, želim nekaj zapisati. Čutim se prizadetega, ko meščani govore o zanemarjenem videzu mesta. Moja hiša je res prava sramota in neurejene zunanjosti, vendar jaz temu nisem kriv. Rad pa bi povedal tudi to, da v hiši še nimam vodovoda, čeprav še vedno redno plačujem samoprispevek za vodovod. Mislim, da smo za neurejene stvari v Kostanjevici krivi sami, ker nismo enotni tako, kot bi morali biti.	T.	M.
Kostanjevica
PRIJETNE POČITNICE
Na deževni zimski četrtek sem se odpravil na počitnice k bratrancu Franciju v šentlenart. Bil je zelo vesel in takoj sva se začela igrati. Skrivala sva pajace, tekmovala v ugibanju raznih imen. Po podobnih igrah sva šla naslednji dan popoldne na sprehod po vaškem kolovozu. Ob poti je Franci zagledal velikega pajka in se tako ustrašil, da je kar odskočil. Smejal sem se mu. Nadaljevala sva sprehod in se vrnila domov v mraku. V soboto sva se najprej žogala, nato streljala z lokom in zadnje zaplate snega porabila za kepanje. Popoldne sva se šla vojno s pajaci, preden pa so zvečer prišli pome starši, sva bila zatopljena v igro „ti-hotapci". Po krajšem kramljanju so se zame končale prijetne počitnice.
ALEŠ VOLČANŠEK novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
15. fcbruaija smo imeli učenci višjih razredov šentjernejske osnovne šole prvi zimski športni dan na Javorovici. Po dveh urah prostega smučanja in sankanja smo priredili tekmovanje v veleslalomu. Pri dekletih sta bili najboljši Janja Durjava (8. b) in Katja Kuhelj (6. b), pri fantih pa Uroš Bambič (7. b) in Tomaž Rešetič (6. b).
BRANKA ŠUŠTARŠIČ lit. - nov. krožek OŠ Šentjernej
„VESELI TOBOGAN “
V BREŽICAH
16. februarja je ljubljanska televizija v Brežicah snemala oddajo „Veseli tobogan**. Prireditev se je začela s prijetno glasbo, nastopali so učenci brežiške osnovne in glasbene šole, gost je bil član RK Celje Stanko An-derluh, predstavila pa sta se tudi klarinetist Uroš Lajovic in karikaturist Božo Kos, ki je s svojimi risbami zabaval prisotne. številni gledalci so bUi navdušeni nad prireditvijo, učenci iz Artič pa smo pomislili, kako bi bilo lepo, če bi „Veseli to-bogan“ kdaj kasneje gostoval tudi v našem kraju.
BREDA DUŠIC novinarski krožek OŠ Artiče
TEČAJ PRVE POMOČI ZA OSMOŠOLCE
Zadnji četrtek smo učenci osmih razredov žužemberške osnovne šole končali dvaintridesetimi tečaj prve pomoči. Pri teoretičnem delu tečaja smo preizkusili s praktičnim delom. Vadili smo oskrbo ran, načine zaustavljanja krvavitev in podobno. Zadnji dan tečaja smo imeli tudi tekmovanje. Pisali smo test in praktično pokazali prvo pomoč pri poškodbah. Vsi smo tečaj uspešno opravili.
POLONCA URBANČIČ OŠ Žužemberk
V zadnji številki revije Stop je podpisani „vaš urednik** izlil nekaj žolča na račun organizatorjev kulturnega življenja v Novem mestu in (med vrsticami) pozval dolenjsko občinstvo, naj se pridruži splošnemu gnevu ,Jcer so se s političnimi dejavniki podprti odgovorni predstavniki ZKO odločili, da slovenski kulturni praznik (Prešernov dan) počastijo z revijo amaterskih pevskih zborov, ne pa s »popevko vseh popevk**, ki so jo na isti dan (10. februarja), ob istem času in celo v istih
KRŠKI PEVCI IN GODBENIKI V PODBOČJU
9. februarja so pevci pevskega zbora „Viktor Parma" iz Krškega in godbeniki iz Celuloze pripravili koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. K izbranemu programu so prispevali nekaj recitacij tudi mladi kulturniki iz Podbočja in tako smo ponovno doživeli prijeten večer. Polna dvorana poslušalcev je lep dokaz, da si ljudje na vasi želijo kulturnih prireditev. Hvala pevcem in godbenikom in pridite še kdaj.
JOŽE ZUPANČIČ
RADEČE: OBČNI ZBOR PLANINCEV
Pred kratkim je imelo Planinsko društvo Radeče, ki šteje že 808 članov, občni zbor. Med njimi je kar tretjina mladih, ki zaenkrat planinarijo le po zasavskih hribih in obiskujejo planinsko šolo. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki nekaterih posavskih planinskih društev, ob tej priložnosti pa so posamezni radešid planinci prejeli priznanja za svoje delovanje. Zlato značko Planinske zveze so dobili Viktor Pergar, Viki Eržen in Tone Knez, bronasto pa Tone Zupančič. Rade-ški planinci so pregledali delo v preteklem letu in si zadali naloge za vnaprej, za zaključek občnega zbora je zbranim predaval Ciril Hubad. Z diapozitivi jih je popeljal v planinski svet dolomitske vertikale.
S. SKOČIR
prostorih v obliki neposredne radijske oddaje „v živo“ načrtovali možje iz slovenske prestolnice v želji, da bi Dolenjcem ne le ponudili retrospektivo desetletne popevkarske dejavnosti v Sloveniji, marveč tudi proslavili 50-letnico ljubljanskega radia, 20-letnico televizije in 10-let-nico Stopa.
Ne nameravam polemizirati s piscem, njegovim mnenjem in obžalovanjem, prav tako mu ne nameravam izbijati iz rok pravice, da tako prepričanje, kot ga je izpovedal, še nadalje obdrži. Prav tako ne moti, da tako zavija oči pred amaterizmom, češ kakšna visoko kvalitetna profesionalna zadeva je morala poklekniti pred neko dejavnostjo,
LOKA: ZLATA POROKA TAVČARJEVIH
Pred kratkim sta slavila zlato poroko 73-letna Ljudmila in 85-letni Jakob Tavčar iz Loke pri Zidanem mostu. Slavljenca sta med Ločani znana kot zelo družabna človeka, nikoli jima ni bilo odveč pomagati pri delu krajevnih organizacij, še posebno skrbno pa nenehno pazita na lepo okolje lastnega doma, kar sc kaže tudi na lični podobi kraja. Vaščani jima želijo še veliko zadovoljnih skupnih let.
S. SKOČIR
PLANINCI SKRBNI GOSPODARJI
Planinsko društvo Lisca Sevnica
- Krško je za občni zbor, sklicanje bil v torek, predstavilo pestro dejavnost v Mladem planincu. Za obsežno dejavnost v minulem letu so namenili 233.626,45 dinarjev. K tej vsoti so člani prispevali 47 odst. denarja
- nad 110 tisočakov. Na račun regresov za prevoze na izletih so prejeli 7.648 dinarjev. Vse kar je tej dejavnosti namenila občinska telesno kulturna skupnost je znašalo le 52.000 dinaijev ali 22 odst. vseh sredstev za dejavnost v minulem letu. Planinci so si pomagali še s srečelovom, ki jim je navrgel 63.454 dinarjev. Vsekakor primer izredne prizadevnosti samofinaciranja društevene dejavnosti, saj so večino denarja vplačali sami člani.
Dvor: mladina je začela
Iz mladinskega aktiva, ki je spadal pod Žužemberk, je zrasla samostojna mladinska organizacija z zahtevnim programom
Do sedaj so imeli na Dvoru le aktiv ZSMS, vezan na osnovno organizacijo ZSMS Žužemberk, 11. februarja pa so imeli na Dvoru ustanovno konferenco svoje osnovne organizacije ZSMS, v kateri je včlanjenih okoli 120 mladih.
Ustanovna konferenca je bila zelo dobro pripravljena, s številno udeležbo, potekala pa je v pravem delovnem vzdušju. Konference sta se med drugimi udeležila tudi BOJAN FINK, predsednik občinske konference ZSMS Novo mesto, in LJU-BlSA DJOROVIČ, upokojeni podpolkovnik JLA, mentor dvorske mladine. V živahni razpravi so tehtne predloge. Med drugim so se zavzemali za boljšo povezavo in boljšo koordinacijo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti ter za aktivnost mladine v prihodnjem delu. Predlagali so vključevanje mladine v delovne akcije lokalnega, republiškega in zveznega značaja, nadaljnje razvijanje tradicij NOB ter sc zavzeli za kritiko in samokritiko v organizaciji, za rekreacijo in druge dejavnosti. V razpravi so sc posebno izkazali: Sonja Pečjak, Ančka Murn, Vlado Re-
POSLEJ NA NABORU SLAVNOSTNO
Eden prvih trenutkov, ki mlade fante vpelje v sistem organiziranega vsesplošnega odpora, družbene samozaščite in služenja vojaškega roka, je nabor. Doslej je bila predaja naborskih knjižic večkrat suhoparna, odpravljena na hitro roko. Poslej pa bo drugače: bodoči vojaki bodo dobili sive knjižice na slavnosten način, pa naj bo to v organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih ali drugod. Knjižice naj bi dobili na proslavi, kjer bi jih med drugim v privlačni obliki seznanili z dolžnostmi in pravicami braniteljev domovine.
D. MARAŠ Brežice
par, Dušan Novak, Jože Mirtič, Albin Jaklič in nekateri drugi. Ustanovna konferenca je pokazala, da je dvorska mladina doumela, kje je njeno mesto in kakšne so naloge mladih v naši samoupravni socialistični družbi.
M. SENICA
Zgleden veterinar
Kmetje imamo zavarovano skoraj vso živino, zato tedaj, ko je potrebno, brez razmišljanja pokličemo veterinarja, ki pride, opravi svoje delo in odide drugam. In kjnetje smo rešeni skrbi. Toda delo veterinarjev je zelo zahtevno in odgovorno. Poleg rednega dela hodijo po terenu, veliko noči prečujejo, pešačijo po dežju ali snegu, da pridejo do odmaknjenih vasi in zaselkov, kjer je potrebno njihovo znanje. Komaj se vrnejo domov, že morajo drugam. Ob težkem porodu telice sem pred kratkim prosil za pomoč novomeško veterinarsko postajo. Telefoniral sem iz Dolenjskih Toplic, in komaj sem se vrnil domov, že je prispel veterinar tov. Hadl. V hlevu je opravil svoje delo, dal navodila, kako ravnati s kravo, in kljub temu da je bil pred tem celo noč na terenu, je bil veder. Ko je odhajal, je zaklical: „Če bo še kaj narobe, pa pokličite.** Hitra pomoč in prijazen odnos tov. Hadla, s katerim sem se po domače pogovoril o vsem, kar me je zanimalo, je tisto, kar je vredno vsega spoštovanja. Tov. Had-lu in njemu podobnim smo kmetje veliko dolžni.
IVAN LAVRIČ Stare žage 16
ki je samo amaterska. Pa tudi to ne moti, da motri vso zadevo z visokega piedestala, s katerega podeželske dejavnosti, naj bo še tako množična, se pravi vznikla iz ljudi za ljudi, preprosto ni videti ki je povsod tam, kjer ni ..zvenečih imen“, ena sama ..nekulturna bela lista*'. A kar zadeva prireditev, na kateri naj bi v Novem mestu prisluhnili popevki desetletja, je treba reči, da bi Dolenjci in z njimi, se ve, Novomeščani s tako čudno kulturno politiko, ne imeli (najbrž) nič proti njej, če bi bila na kakšen drug dan. In v tem je bilo (in ostane) tudi jabolko celotnega spora, v katerem, kot zvemo iz zapisa že omenjenega Stopovega „vašega urednika**, so prireditelji iz Ljubljane ..popustili pod pritiskom**.
A če naj v celoti zadevi iščemo pravega krivca za vse, kar se je bilo (in se ni) zgodilo, se bo pač treba sprijazniti s tem, da godlje ni zakuhal nihče drug kot tisti rojak iz Vrbe, ki je zagrešil toliko dobrega za slovensko kulturo in literaturo, da ga še po smrti častimo. To bi še šlo, ko bi je ne zagodel s smrtjo. Kaj mu je bilo treba umreti prav na 8. februar? Le kako ni mogel tak jasnovidec predvideti, da bo s katkovidno izbranim datumom smrti povzročil toliko zapletjajev? !
IVAN ZORAN NOVO MESTO
Opozorilo
filatelistom
Male državice-emirati na zahodnem delu Arabskega polotoka so izdajale svoje znamke. V prvih letih je bila politika izdajanja znamk kar v redu in znamke so bile priznane tudi od FIP (Svetovna filatelistična federacija).
Emirati so kasneje dali izdajo znamk v zakup agentom v zahodni Evropi. Ti so v ihti za dobrimi kupčijami kmalu zajadrali v kalne vode ter pričeli izdajati cele serije in tiskati znamke priljubljenih tem brez vednosti in odobritve emiratov. Zaradi špekulativne izdajateljske politike emiratov oz. njihovih agentov v Evropi so prišle znamke na črno listo in FIP vseh tistih, so bile izdane po letu 1964, ne priznava več. Teh znamk ni mogoče več imeti na razstavnih listih zbirk, ker jih ocenjevalne komisije izločijo. Ker v emiratih vladajo emirji in šejki, seje prijelo ime ,,šcjkati“ in se tudi med našimi filatelisti uporablja.
Sedaj se stvari urejujejo in bo izšla lista znamk šejkatov. Za enkrat so znani šejkati: Abu Dhabi, Ajman, Manama, Dubaj, Fujera, Ras al Khaima, Sharjah, Klior Fekkan in Umm ali Quwain.
Znamke prodaja v lepih celofana-stih ovitkih. Opozarjamo posebno starše, naj jih, ko so na izletu ali v inozemstvu, ne kupujejo otrokom.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE.
GD ŠMIHEL JE ZBOROVALO
V nedeljo, 12. februarja, so imeli gasilci društva Šmihel redni letni občni zbor, ki se je začel s petjem članov gasilskega moškega pevskega zbora pod vodstvom tov. Ahačiča. Po poročilih in razpravi so za predsednika ponovno izvolili Toneta Lavriča, za poveljnika pa Hermana Koprivnika. Izvolili so poleg upravnega irr nadzornega odbora kot novost tudi častno razsodišče.
Na zboru so sprejeli vrsto sklepov, med katerimi naj omenimo sklep o dokončanju gradnje doma, o boljšem sodelovanju z ostalimi pro-tovoljnimi gasilskimi društvi ter sklep o vključevanju mladine in žensk v gasilske vrste. Posebna prihodnja naloga je tudi urejanje odnosov med krajevnimi skupnostmi in društvom.
F. S.
ŠE ENKRAT: »DONOSNO SUHO TANKANJE**
Kot kaže, je imel sestavek, objavljen pod tem naslovom, precejšen odmev med bralci. Nekateri so to občutili celo na lastni koži. Za kaj gre? Šutarjev menda Dolenjska premore precej, in da ne bo zlobne zamenjave z osumljencem, zapišimo, da je Branko Šutar, ki ga obtožnica bremeni „suhega tankanja", doma z Gradišča.
CUCNIK ZMAGAL
športno društvo iz Regerče vasi pri Novem mestu je pred kratkim pipravilo na skakalnici pri Roku skakalno tekmo, ki so se je udeležili le člani domačega društva. Regerčani so po dolgem času poskrbeli za tekmo na skakalnici, na kateri so pred leti novomeški smučarji radi pripravljali mestne tekme. Zmagal je Čučnik (27 metrov), slede: Lampe (25 m), Štih (24) Cujnik (24 m) itd.
J. STANIŠA
LONČARI JA ŽENSKAM
V Dolenji vasi pri Ribnici bodo dan žena proslavili 4. marca ob 19. uri v svojem družbenem centru. V kulturnem programu bodo nastopile skupine in posamezniki iz KUD ,.France Zba-šnik" kot pevci, folkoloristi., šolarji in drugi. Po proslavi bo krajevna skupnost domače ženske tudi pogostila.
SINDIKALNI VELESLALOM
Občinski svet Zveze sindikatov
Novo mesto prireja v okviru tradicionalnih delavskih športnih iger za leto 1978 tekmovanje v veleslalomu,
in sicer v nedeljo, 26. februarja, v Crmošnjicah. Žrebanje startnih številk bo 23. februarja ob 16. uri v dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu. Sindikalisti se bodo pomerili tudi v smučarskih tekih, tekme pa se bodo pričele ob 9. uri.
V slovo Berti Faganeli
17. februarja so v Ribnici pokopali upokojeno učiteljico Berto Faganeli. Rodila se je leta 1898 v Ribnici, kjer je v letih 1905-1911 obiskovala tedanjo 6-razrcdno osnovno šolo. Dve leti učiteljske pripravljalnice je obiskovala v Gorici in Ljubljani.
Kot diplomirana učiteljica je stopila na pot mnogih težav, ki so v takratni družbi čakale mlado intelektualko. Težko je bilo dobiti stalno zaposlitev, družino so si smele ustvariti le s posebnim dovoljenjem, poročene učiteljice so za svoje delo dobivale manjši osebni dohodek kot ostali učitelji.
Od začetka šolskega leta 1917/18 pa do leta 1924 je poučevala kot začasna učiteljica brez stalnega mesta v mnogih krajih naše domovine (Dobrepolje, Ribnica, Dolenja vas, Marenberg, Šmartno ob Paki itd).
Materinstvo in dom sta bila poleg poklica njena največja skrb, ljubezen in sreča. Za nekaj let je celo prenehala poučevati, da bi se vsa posvetila sinu in domu. Tudi med okupacijo ni bila zaposlena, ker je bila v
vrstah naprednih učiteljev.
Prvo zaposlitev v osvobojeni domovini je nastopila 1946 v Zagorju ob Savi, nato pa sta z možem, pedagoškim in kulturnim delavcem, delala v raznih krajih Slovenije, dokler sc nista 1954 vrnila v Ribnico. V letu 1960 je zaradi rahlega zdravja zaprosila za upokojitev. Vendar ribniške šole kljub upokojitvi ni povsem zapustila. Zaradi pomanjkanja pedagoških delavcev je delala še eno leto v razredu, nato pa do 1962 v šolski knjižnici.
Tovarišica Berta je v času dela na ribniški šoli vodila hospitacijski oddelek, kjer so se usposabljali mladi učitelji in začetniki. Vodila jo je iskrena strokovna zagnanost in želja, da bi sc v razredu širile in izvajale take oblike dela, ki bi učence spodbujale in zaposlile tako, da bi se dobro počutili in da bi kar najbolj razvijali svoje sposobnosti.
Tovarišica Berta pa ni bila le dobra učiteljica, bila je ljubezniva, omikana in duhovita sodelavka in tovarišica. Zato bo vsem, ki so z njo živeli in delali, ostala v najlepšem spo-
minu.
DOLENJSKI L!ST
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljevnju: stanovanjska skupnost) v skladu z Zakonom o programiranju in financiranju graditve . stanovanj in pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje:
NATEČAJ
I. za posojilo organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj 16.100.000,00 din II.za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo in adaptacijo individualnih sanovanjskih hiš 6.900,000,00 din Skupaj
23.000,000,00 din:
I.
Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna oz. neustrezna stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju : organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri podružnici Ljubljanske banke Krško iz sredstev, namenjenih za posojila organizacijam združenega dela.
V	natečaju za posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda.
Cena za 1 m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene v objektih, ki se gradijo na gradbiščih, določenih za usmerjeno stanovanjsko graditev.
Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj je potrebno priložiti:
— izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in izjavo o združevanju sredstev pri banki,
— srednjeročni program za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev za čas od 1976 do 1980,
— izjavo, koliko najemnih stanovanj želi kupiti s posojilom,
— izračun povprečnega mesečnega osebnega dohodka za zaposlenega v organizaciji za leto 1977,
— sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) in se zagotavljajo sredstva za plačilo lastne udeležbe in za odplačevanje posojila. Sredstva se morajo navesti zneskovno,
— kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje,
— ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja ali gradbeno dovoljenje z investicijsko tehnično dokumentacijo in predračun, če organizacija sama gradi. Višina lastne udeležbe se izračuna v odstotku glede na
kupoprodajno vrednost stanovanj ali na predračunsko vrednost, če organizacija sama gradi, po naslednjem ključu:
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji do 2.800,00 din — najmanj 20 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 2.801,00 do 3.500,00 din - najmanj 25 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 3.501,00 do 4.000,00 din - najmanj 30 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega nad 4.001,00 din - najmanj 35 odstotkov. Organizacija lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih.
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Prednost pri natečaju bodo imele organizacije, ki hkrati kupujejo ali gradijo več stanovanj in tako rešujejo hkrati več stanovanjskih problemov svojih zaposlenih, in tiste organizacije z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki delavcev.
Odplačilna doba, t. j. rok vračanja posojila, se bo določala po kreditni sposobnosti oziroma višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka prosilca za posojilo, vendar ne more biti v nobenem primeru daljša od 25 let.
Obrestna mera je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka vračanja posojila se obrestna mera za še neplačani del posojila poviša na 6 odstotkov letno. Posojilo se vrača v polletnih anuitetah.
Začetek vračanja posojila je takoj po porabi, vendar najkasneje po preteku 12 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe.
Natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem datumu sprejete prošnje se ne bodo upoštevale.
II.
Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda.
Cena za 1 m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene za 1 m2 stanovanjske površine za usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev.
Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini delavec priloži:
— izjavo svoje delovne organizacije, da le-ta združuje svoja .sredstva pri banki, in soglasje organa upravljanja, da prosilec lahko najame posojilo iz združenih sredstev,
— izjavo svoje delovne organizacije o njegovih stanovanjskih razmerah,
— potrdilo o delavčevem povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje trimesečje,
— potrdilo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obvez-
nostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enaka potrdila delovne organizacije, v kateri je zaposlen prosilčev zakonec,
— izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko družinskih članov se bo vselilo v kupljeno stanovanje,
— kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, seno za 1 m2 neto stanovanjske površine in predvideni rok dograditve oziroma vselitve.
Posojila se bodo obravnavala do določene stanovanjske površine:
— za družine do 4 članov največ do	70 m2
— za petčlanske družine največ do	77 m2
— za šestčlanske in številnejše družine	največ	do	86 m2
Razliko v ceni med dogovorjeno	in	prekomerno stano-
vanjsko površino plača prosilec iz lastnih sredstev sam.
Višina lastne udeležbe pri nakupu stanovanja v etažni lastnini se računa v odstotku glede na kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja, in sicer:
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku do
1.400,00	din na člana družine pripada posojilo do 35 odstotkov od cene standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine od 1.401,00 do 2.100,00 din dobi največ 25 odstotkov posojila na ceno standardnega stanovanja, stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine od 2.101,00 do 2.800,00 din znaša posojilo največ do 20 odstotkov od cene standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine od 2.801,00 do 3.300,00 din znaša posojilo največ 15 odstotkov od cene standardnega stanovanja, >
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine nad 3.301,00 din znaša posojilo največ do 10 odstotkov od cene standardnega stanovanja.
Prosilec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v tem natečaju.
Prednost pri natečaju imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko varčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec v banki na podlagi namenskega varčevanja.
Organizacija lahko da iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi sama razpolaga, posojilo delavcu, ki sodeluje na natečaju za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini, vendar se to posojilo ne more upoštevati v lastno udeležbo.
Ob enakih pogojih imajo prednost pri dodeljevanju posojil delavci, ki kupujejo etažna stanovanja po nižji ceni za 1 m2 neto stanovanjske površine.
Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera zviša na 6 odstotkov.
Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, vendar najkasneje po 6 mesecih od sklenitve posojilne pogodbe, in sicer v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Odplačilno dobo za posojila bo določil samoupravni organ stanovanjske skupnosti.
Ta natečaj traja 15 dni po objavi in se ponudbe oz. prošnje, dospele po tem roku, ne bodo upoštevale.
III.
Posojilo za gradnjo in adaptacijo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva pri podružnici Ljubljanske banke Krško po določbah družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo v standardni velikosti ali namerava v svojem lastnem stanovanju izboljšati stanovanjski standard.
Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana in ki gradijo v organizirani stanovanjski graditvi.
Vlogi na natečaj za najem posojila je potrebno priložiti:
— izjavo svoje organizacije, da le-ta združuje sredstva za kreditiranje graditve, in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev,
— izjavo delovne organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem trimesečju,
— izjavo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih, navedbo stanja posojila in enako izjavo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec,
— izjavo delavca o članih njegove družine in koliko članov družine se bo vselilo v novozgrajeno stanovanjsko hišo,
— fotokopijo varčevalne pogodbe, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in še niso dobili stanovanjskega posojila,
— fotokopijo posojilnih pogodb, za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke,
— fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše,
— izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedovršenih del.
Pri gradnji mora delavec — posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo v odstotku od predvidene količine vrednosti stanovanjske hiše, ki znaša najmanj:
— 30 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od 1.401,00 do 2.100,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 25 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
— 40 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od 2.101,00 do 2.800,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 20 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
— 45 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od 2.801,00 do 3.300,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 15 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
— 50 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku nad 3.301,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 10 odstotkov od vrednosti standardne stanovanjske hiše.
Delavec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih.
Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo naj namensko privarčevana sredstva, ki jih je vložil ali jih name-’ rava delavec vložiti v gradnjo stanovanjske hiše, se smatrajo kot lastna udeležba.
Ne šteje pa se za lastno udeležbo posojilo, ki ga je delavec dobil ali ga bo prejel od svoje delovne organizacije iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi delovna organizacija sama razpolaga.
Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
Pri odobravanju vrstnega reda posojila bo stanovanjska skupnost upoštevala gradbeno fazo individualne stanovanj ske hiše in število družinskih članov, ki se bodo vselili v' novozgrajeno hišo, ter njeno stanovanjsko površino, kakor tudi druge pogoje, ki so navedeni v pravilniku za kreditiranje stanovanjske gradnje.
Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po preteku 10 let, od začetka odplačevanja posojila se za neplačani del posojila zviša obrestna mera na 6 odstotkov.
Posojilojemalec začne posojilo vračati takoj po porabi, vendar najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi posojilne pogodbe.
Delavec odplačuje posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Odplačilno dobo za posojilo bo določil samoupravni organ stanovanjske skupnosti.
Ta natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem roku dospele ponudbe oz. prošnje se ne bodo upoštevale.
SPLOŠNI POGOJI Vloge na natečaj sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo podrobnejša pojasnila. Vse odobrene vloge za dodelitev posojila prosilcev so v veljavi 6 mesecev; če prosilci ne podpišejo posojilnih pogodb, odobreni krediti zapadejo. Vloge za posojila bo pregledala posebna komisija stanovanjske skupnosti in pripravila predlog za odobritev ali zavrnitev vlog. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojil bo sprejemal in potrdil svet samoupravne enote za pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter usmerjeno gradnjo stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško. Vse končne in ostale posle bo opravljala podruž-. nica Ljubljanske banke Krško.
Predsednik sveta samoupravne enote za pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter usmerjeno gradnjo
■V
stanov«:
EMIL ZVEGLIČ
I. r.
DOPOLNILO
Dopolnilo k pravilniku o kreditiranju stanovanjske graditve, objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 14 z dne 27. 5. 1976. K 24. IN 35. ČLENU SE DODA BESEDILO: „Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, katera je ali pa namerava delavec vložiti v gradnjo stanovanjske hiše, se smatrajo kot lastna udeležba." 40. ČLEN GLASI:
„Pogoje za posojila iz prejšnjega člena bo objavila stanovanjska skupnost v vsakokratnem razpisu, upoštevajoč pri tem, da so namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, ki jih namerava delavec vložiti v rekonstrukcijo ali zboljšanje stanovanjskih pogojev v stanovanjski hiši ali stanovanju, se smatrajo kot lastna udeležba."
45. ČLEN GLASI:
„Skupnost je dolžna odobriti zahtevano posojilo, brž ko posojilojemalec izpolni vse pogoje. Največje možno posojilo iz tega naslova znaša
250.000,00 din."
To dopolnilo k pravilniku začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem listu.
Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Krško:
dipl. ing. VLADIMIR ROSTOHAR, I. r.
♦ ♦
♦ ♦
NOVO ZA STARE SMUČI
INFORMACIJE: TEL. (061) 23-681 INT. 89
0 trgovska hiša maximarket
NOVO ZA STARO
St. 8 (1489) - 23. februarja 1978
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
nik. In vendar brez slikanja ne bi znal živeti. Slika iz potrebe, in to že cela tri desetletja. Približno . osem slik napravi na leto. Tudi na razstavah amaterjev sodeluje že vrsto let. Prodal je veliko začetnih del. Pravijo, da je v zimah najboljši, čeprav slika vse letne čase. Rad ima motive s starimi hišami, ki izginjajo, z njimi pa izginja tudi tipičnost pokrajine. Letos bo Polšak samostojno razstavljal v Brežicah, na skupinskih razstavah pa je kot član brežiškega likovnega kluba doslej sodeloval v Ljubljani, Domžalah, Krškem, Sevnici, Brežicah in drugod.
Štirikrat zlati „da”
V	novomeški poročni dvorani na Rotovžu še ne pomnijo, da bi imeli na eno soboto kar dve zlati poroki, kaj šele štiri, kot se je zgodilo preteklo soboto. Poroke pred pustom so bile v dobrih starih časih bolj v časteh kot danes, zato ni čudno, da so se pred pustom 1928. leta vzeli tudi pari, ki so bili v soboto po petdesetih letih zopet pred matičarjem. Dve značilnosti veljajo za vse štiri pare: velika revščina in kopica otrok. Danes, ko vzgajajo mlade družine po enega, dva, kvečjemu tri naslednike, bi jim bili zlati slavljenci lahko vzgled, saj so imeli skupaj kar 31 otrok. Za cel razred!
16. februarja je bila v Ljubljani 1. seja izvršilnega odbora Ljublanske banke - združene banke, na kateri smo videli tudi nove člane odbora iz nekaterih večjih delovnih organizacij Dolenjske in Posavja.
Za širšo javnost je bila med točkami dnevnega reda verjetno najbolj zanimiva razprava o financiranju obnove osrednjega slovenskega letališča Ljubljana-Brnik. 2e preizkušeno združevanje sredstev vseh temeljnih bank LB bo pomagalo tudi k razširitvi in posodobitvi tega letališča, kar predvideva tudi družbeni plan SRS za obdobje 1976-1980. Z namenskim združevanjem in usmerjanjem sredstev bodo temeljne banke LB v Sloveniji zbrale 210 milijonov in 364.000 dinarjev, s tem pa tudi 94 % skupno potrebnih sredstev za Brnik. Kredit za letališče bo dan predvsem na 5 in 15-letni odplačilni rok z 8 % obrestno mero.
V torek, 28. februarja, bo na Bledu 2. zbor Ljubljanske banke -združene banke, na katerem bodo sprejeli zaključni račun LB - centrale za leto 1977.
Lenart Polšak: „Zima‘
Slikar umirajoče vasi
Lenart Polšak iz Sromelj že tri desetletja slika naravo
Lenart Polšak iz Sromelj je redkokdaj sam. Ljudje radi za-r?jajo v njegovo gostoljubno ™so, da se kaj pomenijo in da Preženejo mrtvilo, ki se je prihulilo v vas, odkar v šoli ni več otroškega živžava. Šola je bila družbeno in družabno središče Kraja, v njej in okoli nje se je vedno kaj dogajalo. Zdaj je to sanio še po imenu, čeprav imajo y njej shajališče mladinci, gasilci m pevci. Pravega življenja ni več in stanovalci tudi ne morejo nadomestiti nekdanjega utripa. Sromlje so z učenci vred izgubile tudi učitelje. To je pravzaprav vas, ki umira. Kmalu po vojni je imela blizu tisoč prebi-valcev, zdaj pa jih je le še 650, ga med njimi je polovico starih. Soloobvezpih otrok je okoli 60. fr se vsak dan vozijo z avtobusom v Artiče.
Polšakov dom je prislonjen na precej strmo prisojno pobočje s prelepim pogledom na brežiško ravnino. Ob njem je velik
Lenart Polšak
čebelnjak, kajti Polšak je navdušen čebelar. Tudi dober vinogradnik je. Tu mu vsi priznavajo, saj slovi daleč naokoli po dobrem vinu. Vinograd ima tik
pod hišo in obdeluje ga kot vrt. Južna lega že sama po sebi obeta sladko grozdje, če je količkaj sonca. 1
Polšak najbrž za vse na svetu ne bi zapustil svojega lepega doma med vinogradi. Naravo ima zelo rad in ta ljubezen do nje je vzbudila v njem željo po slikanju, po tem, da bi ohranil čim-več lepih motivov. Pokrajina ga zanima v vseh letnih časih. V njej se najbolj spočije. Prepričan je, da čez sto let ljudje ne bodo več vedeli, kakšna je bila. Človek s svojimi posegi po nepotrebnem uniči toliko lepega, zastruplja in kali vode, kvari zrak, uničuje plodno zemljo, gozdove, vse, kar je za njegov obstoj najbolj dragoceno.
Polšak nerad govori o svojem slikarstvu, ker je samo ljubitelj, ker je kmet, ne pa šolan umet-
Veliko svojega časa posveča čebelam, Petdeset panjev ima, njegov letni pridelek medu pa je povprečno 500 kilogramov, odvisno od vremena. Lani ga je bilo zelo malo: zaradi pozebe je sadno drevje slabo cvetelo, akacija pa se sploh ni odprla. Pol-šakove čebele nabirajo predvsem cvetlični in kostanjev med. Za Sromljami se namreč raztezajo prostrani in nedotaknjeni kostanjevi gozdovi. Herbicidi jih ne dosežejo. Tudi drugo cvetje je v teh krajih brez strupov, medtem ko v nižini, na primer v Dobovi, čebele že poginjajo. Kemija jih brezobzirno uničuje. Ljudje včasih iz nevednosti škropijo prav takrat, ko je čebelja paša najbogatejša.
Zaradi vsega tega je polšak srečen, daje odmaknjen, da živi sredi nedotaknjene narave, ki jo tako rad upodablja. Toda odmaknjen je samo krajevno, z dogodki v domovini in po svetu pa je na tekočem. Za vse se zanima. Marsikatero zimsko urico posveti branju. Na kuhinjski mizi ima vedno kup knjig. Prinaša jih iz brežiške knjižnice, ker v Sromljah nimajo izposojevalnice. Najraje prebira zgodovinske romane in potopise. Tako si širi obzorje in spoznava svet. Knjiga je še vedno najcenejša učiteljica in to njeno prednost naš čebelar, vinogradnik in slikar nadvse ceni.
JOŽICA TEPPEY
»Kranjsko goro imamo doma”
j________________Misel	o	gabrski smučarski vlečnici „ je meso postala"
Izkušnje kažejo, da hočemo . °niala vse oblike dejavnosti za-ppi ti tudi po družbeni plati.
6el° rekreacija ni izvzeta, le da njej veliko govorimo, storimo pa°olj malo.
nonv^e n*čnosti je bilo Gabrča-i delavcem, voznikom,
8°vcem, učencem in drugim ret .Odločili so se z^orati v o-^ac^sko ledino na goijanski L/' Hoteli so, da bi misel o vlečnici ,/neso po--.In je res! neka so Gabrčani postavili jalo ’ 'car Je bolj malo spominih 03 smučarsko vlečnico.
/fiesto žice so uporabili nava-
mot VIV’ 23 P°8on Pa je služil ■ 0r starana italijanskega mo-„prima“. Takšna povzročila nemalo zelo nepraktična je
Gabrčani niso hoteli vreči puške v koruzo, tuhtali so, kako bi le postavili nekaj, kar bi imelo podobo prave vlečnice. Obiskovali so okoliške odpade, pobirali, kar je bilo uporabnega, in v Kramaijevi delavnici varili. Tudi na odpadih ni moč najti vsega, zato so morali precej stvari kupiti.
Skratka, Gabrčani so združili iznajdljivost in denar in tisto, kar je nastajalo pod Gorjanci, so mnoge podgorske oči gledale začudeno. Pa se prizadevni fantje niso ozirali na čenče. Delali so in delali, izboljševali slabo in končno ni nihče več dvomil o uspehu.
Ko je nekega letošnjega zimskega dne sneg pobelil goijan-sko goro, so zbrali svojo kramo: motor od kosilnice, žico in še veliko drugega, ter jo zvozili
pod kočo Elektra blizu Gospodične. Na začetku se.je kajpak nekolikanj zatikalo, toda trdne gabrske volje ni lahko omajati. Po nekaj dneh je vlečnica pomagala smučarjem več kot 350 metrov vkreber po goijanski strmini. Zadovoljstvo je bilo popolno in Gabrčani so rekli: „Kranjsko goro imamo doma“. Niso se dosti zmotili.
Prejšnje zime so bili Goijanci tako rekoč zapuščeni. Tjakaj je zašel le kakšen lovec, gozdar ali kmet, ki je moral kaj posekati. Temu je bila najbrž kriva slaba pot. Veliko boljša tudi zdaj ni, toda zdi se, da jo bodo smučarji in izletniki laže premagovali prav zavoljo omenjene vlečnice. Gabrčani nikogar ne odganjajo, pravijo, da vlečnice niso postavili le zase.
Edini pomisleki se navezujejo na denar. Precej globoko so morali seči v žep, daje vlečnica dobila podobo, kakršno ima. Pomoči, ki so jo prosili, jim ni odkrekla samo gabrska krajevna skupnost, ki jim je posodila štiri tisoč dinarjev. Dolg bo treba poravnati, zato fantje iz gabrskega smučarskega društva pričakujejo, da se bo kdo s kakšnim dinarjem končno le spomnil nanje. Prav bi bilo tako, saj so vendarle sami storili tisto, kar bi moral že zdavnaj kdo drug. Na sidnikalnih sestankih in drugje namreč ne manjka trkanja po prsih, kaj vse da je že bilo narejenega za rekreacijo delavcev. Gabrčani, ki so dobri delavci, niso ostali zgolj pri trkanju. Bodo zdaj ostali na cedilu, zdaj, ko bi iim kakršna •koli pomoč še utrdila vojo do izpopolnjevanja svojih rekreacijskih zamisli?
IVO KUUAJ
ZA POSODOBITEV LETALIŠČA BRNIK
GOLOBIC FRANC (1901) IN ANA (1907) Z DOLZA - V njuno življenje so vtkani težki dnevi, ki sta jih skupaj preživljala v tej pod-gorjanski vasici. Ana je skrbela za živino, polje in kopico enajstih otrok, zvečer pa največkrat pozno v noč vrtela kolo šivalnega stroja za druge, da so sc lahko preživljali. Tudi Franc je le redko počival, opravljal je težaška dela gozdnega delavca.
KRESE ALOJZIJ (1905) IN AMALIJA (1909) IZ PODGORE PRI PREČNI - Ni naključje, da sta se tudi pri zlati poroki na stopnicah novomeškega rotovža srečali sestri Amalija in Angela (por. Dular), saj sta se pred petdesetimi leti tudi skupaj poročili Alojzij je bil borec NOV in je prejel odlikovanje za hrabrost in orden zaslug za narod. Od desetih otrok, ki so se jim rodili v zakonu, so živi le še štirje.
DULAR FRANC (1902) IN ANGELA (1903) IZ PREČNE - Franc je bil dolgo let poveljnik Gasilnega društva v domačem kraju in njegov član od leta 1923. Med vojno je bil poslanec Kočevskega zbora odposlancev Slovenskega naroda, danes pa z Angelo preživljata lepo starost.
f*ABRSKA VLEČNICA -Pijancih.
Iznajdljivost in trdna volja sta botri nad 350 metrov dolgi vlečnici na
STRASBERGER ALOJZ (1903) IN ANTONIJA (1909) IZ OREŠJA PRI BELI CERKVI - Ob trdem delu za kos kruha sta „gor spravila" sedem otrok, ki se danes po toliko letih vračajo domov z dvanajstimi vnuki in prinašajo več sreče, kot stajo zaužila vsa leta nazaj.
(Foto: JANEZ PAVLIN)
nam je zapustil zob časa. Da bi cije,
Poleg ostalih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: biti morajo politično neoporečni, ne smejo biti kaznovani zoper samoupravljanje in družbeno premoženje ter morajo izpolnjevati vse ostale pogoje po zakonu. Pismene prijave pošljite najpozneje v roku 15 dni na gornji naslov s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanji zaposlitvi, ter pod točko 1., 2. in 3. tudi dokazilo o nekaznovanju.
TURISTIČNE
INTEREXPORT Ljubljana TOZD „ INEX” Potovalna agencija 61000 Ljubljana, Titova 25
Telefon: (061) 312-996
■
i
VABIMO VAS:
ZA DAN ZENA V PARIZ, odh. 7. in 10. marca LONDON, odh. 4., 6., 8. in 10. marca
★ ★★
PARIZ, živinorejski sejem, odh. 4. in 8. marca SKANDINAVIJA, ogled muzejev, galerij idr. v Kopenhagnu, Stockholmu in Upsali, 8 dni, odh. 27. aprila
TUNIZIJA, odh. 20., 22., 24. in 27. aprila ATENE, odh. 13., 15., in 29. aprila ATENE — KRETA, odh. 18. in 25. aprila KRETA, odh. 22. aprila OTOK ELBA, 7 dni. odh. 27. aprila TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji.
Prijave in informacije:
INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327-947,
INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571
INEX, prodajno mesto NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
VABIMO VAS NA IZLETE:
ORVIETO - RIM - FIRENZE, 4 dni, odhod 18. marca
PADOVA - VERONA, 2 dni, ogled kmetijskega velesejma, odhod 18. marca,
PADOVA - VERONA - SIRMEONE, 2 dni, odhod 25. marca
PADOVA - SAN MARINO - RAVENNA 2 dni, odhod 1. aprila
PRODAJAMO:
letalske, železniške vozovnice ter vozovnice za spalnike po domovini in inozemstvu.
ORGANIZIRAMO:
avtobusne in letalske prevoze, izlete, strokovna potovanja ter šolske ekskurzije po domovini in ino-
zemstvu.
POSEBNI IZLETI ZA SINDIKALNE PODRUŽNICE!
POSREDUJEMO: potne liste ZAHTEVAJTE PROGRAME!
Prijave in informacije:
KOMPAS NOVO MESTO, tel. (068) 21-333
KRETA - ZIBELKA CIVILIZACIJE
WJ£
INFORMACIJE
Kreta je največji grški otok, hkrati pa po velikosti četrti v Mediteranu. Največja razdalja v smeri vzhod—zahod je 260 kilometrov, v smeri sever—jug pa 60 kilometrov.
Čeprav je Kreta danes odmaknjena od svetovnega dogajanja, je lahko ponosna na svojo preteklost, saj je na njenih tleh nastala prva evropska civilizacija — minojska kultura.
Otok Kreta ima posebno častno mesto v grški mitologiji. Po eni izmed legend se je na tem otoku rodil oče vseh bogov Zeus. V mnogih junaških epih pa jo opeva tudi grški pesnik Homer.
Kreti so dala svojstven pečat razna zgodovinska obdobja. Danes pa lahko vidimo le, kar
lahko natančneje spoznali zibelko evropske kulture, organizira potovalna agencija lnex vrsto izletov ali samo na Kreto ali pa na Kreto in v Atene. Izletniki bodo potovali z letali do Krete ali Aten. Posebno zanimivost pomeni vožnja z ladjo po Egejskem morju, od Pireja v smeri proti Kreti do pristanišča Hera-klion. Zadnja leta je Kreta postala privlačen cilj turistov iz vsega sveta. 300 sončnih dni na leto, blaga klima, številni majhni zalivi z lepimi peščenimi plažami, gostoljubnost domačinov in ne nazadnje številni kulturni spomeniki in lnex vabijo, da si vse to ogledate z lastnimi očmi.
S takega potovanja se popotnik vrne bogatejši še za eno spoznanje — spoznanje o zibelki evropske in hkrati naše civiliza-
Otok Kreta — Aghios Nikolaos — pogled iz zraka
FIRENZE - MESTO RENESANSE
Na klasični izletniški turi Rim—Orvieto—Firenze, ki jo prireja novomeški KOMPAS, imajo posebno pomembno mesto prav Firenze. To je mesto s približno 500.000 prebivalci, ki leži na obali reke Arno, skoraj na sredini Apeninskega polotoka med Tirenskim in Jadranskim morjem.
Firenze so ustanovili že Rimljani v prvem stoletju pred našim štetjem. Najvišjo stopnjo razvoja so dosegle med enajstim in petnajstim stoletjem naše dobe. Številni spomeniki kažejo različne stopnje florentinske umetniške omike. V Firenzah se je z Dantejem rodil italijanski
Firenze — pogled iz zraka
IME, KI MU ZAUPAJO DOMA IN V SVETU
ira
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
Razpisna komisija pri Svetu delegatov in razpisne komisije pri TOZD tovarna „Belsad", TOZD „2i-vina-meso" razpisujejo na podlagi 90. člena statuta DO KZ Črnomelj in na podlagi 54. čl. statutov TOZD tovarne „Belsad" in TOZD „2ivina-meso" naslednja dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA NADO	*	■	1
2. VODJE TOZD TOVARNE „BELSAD"
3. VODJE TOZD „2lVINA-MESO"
4. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
5. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
6. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
knjižni jezik, s Petrarco in Boc-cacciom se je uveljavil študij književnosti. Eksperimentalno znanost sta uveljavila Galileo Galilei in njegova šola. Genijema Leonardu da Vinciju in Michelangelu Buonarrotiju so Firenze dajale navdih pri njunem ustvarjanju. Že od časa Karla Velikega so Firenze sedež univerze, ki obsega danes na desetine specializiranih inštitutov in kulturni center za tujce.
Na takem potovanju ni nič nenavadnega, da obiskovalci želij kupiti kaj za spomin. V Firenzah za to ne bo zadrege, daj je to mesto slavno po prvovrstnih obrteh, ki imajo stoletno tradicijo.
POGOJI:
Kandidati morajo zraven splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje pogoje:
Pod 1:
— da imajo visokošolsko izobrazbo biotehniške ali ekonomske smeri,
— da imajo najmanj 5 tet delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih organizacijah,
— da imajo organizacijske sposobnosti in razvit čut za samoupravljanje.
Pod 2:
— da imajo visokošolsko izobrazbo biotehniške smeri
— da imajo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— da imajo organizacijske sposobnosti
Pod 3:
— da imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo biotehniške smeri
— da imajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj v kmetijsko-ži-vinorejski proizvodnji
— da imajo organizacijske sposobnosti
Pod 4:
— da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali biotehniške smeri
— da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj v komercialni stroki
Pod 5:
— da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo
— da imajo najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v finančni stroki v kmetijskih organizacijah
Pod 6:
— da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo
— da imajo najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v kmetijskih organizacijah
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v 10 dneh po objavi splošnemu sektorju Kmetijske zadruge Črnomelj
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
Komisiji za medsebojna razmerja delavcev pri TOZD tovarna „Belsad" in DSSS objavljata prosto delo in naloge:
1. ZASTOPNIKA ZA PRODAJO V SLOVENIJI
2. STROJNEGA KNJIGOVODJA
POGOJI:
Pod 1:
— VKV trgovec
— kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti tudi prakso za opravljanje del v tej dejavnosti
Pod 2:
— nižješolska izobrazba
— 3 leta delovnih izkušenj pri strojnem knjiženju
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili splošnemu sektorju zadruge v roku 14 dni po objavi.
Instalacijsko podjetje Novomontaža, Novo mesto, Adamičeva 2
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. vodilna dela in naloge za vodenje računovodstva,
2. vodilna dela in naloge za vodenje komercialne službe,
3. vodilna dela in naloge za vodenje splošne službe,
4. prosta dela in naloge kalkulanta.
POGOJI:
pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri z najmanj petletno prakso pri vodenju računovodstva, pod 2. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s petletno prakso v komercialni službi, pod 3. višja pravna ali višja upravna strokovna izobrazba s petletno prakso na podobnih delih,	'
pod 4. srednja strokovna izobrazba elektro smeri — jaki tok s petletno prakso v kalkulacijah.
kultura
in
izobra-
ževanje
Sanjska
Ja tudi pro
Metropoli
minus
., °movina časti može, s kate-P delom se diči. Tako tudi Zupančiča, čigar stoletnico roj-smo proslavili januarja. Te-velikemu očetu duha in se odločili izkazovati jgjg0 Pozornost vse leto
Novo mesto, ki bi moralo po-azati za Zupančiča večje zani-kot drugi kraji, saj je pes-” **kaj časa obiskoval njego-
0 gimnazijo, se do zdaj pri po-ostitvi Župančičeve stoletnice
1 ukazalo kaj prida. Razen Plavanja, ki ga je priredilo
tavistično društvo Dolenjske,
1 nič za širšo javnost.
^ast dolenjske metropole so sPet rešili študentje z recitalom Otona Župančiča 17. Jeoruarja v Dolenjski galeriji. V terpretaciji študentov Aka-• e/”Ve za gledališče, film, radio \eleyizijo in ob klavirski spre-lavi Cvetke Hribar smo slišali ekatere najlepše Župančičeve Pesmi z njegovo znamenito 'JJumo" vred.
Obžalovanja vredno je, da je Pr°gramu sledilo tako malo P°mšalcev. Če bi sodili zani-"tanje Novomeščanov za Župančiča po redko zasedenih se-ežih v Dolenjski galeriji, bi se m0fali zgroziti. Najbolj žalost-'Pa je to, da so tokrat izostali Mi tisti, ki imajo sicer navado v‘s°ko vihteti prapor svoje kul-pripadnosti in zavesti. Si-Cer Pa se to ni zgodilo prvič.
L Z.
PELI SO DIJAKOM
Moški pevski zbor Šmihel, ustanovljen na pobudo nekdanjega mešanega zbora KUD Janez Trdina, šteje 26 članov, vodi pa ga Ludvik Ahačič. Pred kratkim je zbor pel na koncertu dijaškega doma Majde Sile. Prireditev, popestrena z recitacijami, je bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
FRESKE OBNAVLJAJO
Znani slovenski restavrator Viktor Povše je začel pred kratkim restavrirati freske v sevniškem gradu. Freske predstavljajo posvetne motive iz začetka 18. stoletja. V načrtu imajo tudi preselitev galerije v pritličje, kjer bodo večnamenski prostor priredili tudi za občasne razstave izdelkov delovnih organizacij.
Bela krajina živi za glasbo
Izredna razrast glasbenega življenja v črnomaljski in metliški občini
Gledališke in likovne dejavnosti Belokranjci zadnja leta skoroda ne poznajo, zato pa so prek Glasbene mladine in koncertne poslovalnice pri črnomaljski glasbeni šoli nadvse uspešno poskrbeli za glasbeno življenje. Ni pretirano reči, da doživlja to področje že nekaj časa pravcati razcvet, na to pa kažejo tudi podatki o številu prireditev in obiskovalcev.	občinstvo.
Seveda sc Glasbena mladina in Potrebno je povedati še to, da pri-koncertna poslovalnica pri prireja- reditelji koncertnih programov za
nica in Glasbena mladina Bele krajine prvič uvajata. Ze takoj na začetku so prodali 275 abonmajskih sedežev za večerne in 400 sedežev za mladinske koncerte.
I.Z.
nju nc omejujeta le na glasbo, marveč bogatita letne progrme s folklornimi, literarnimi in tudi filmskimi prireditvami. Črnomelj je eno tistih mest v južni Sloveniji, kjer se je glasba še najbolj udomačila in dobila
Več kot srečanje
Medrepubliško srečanje literatov v Sevnici
Mladi z željo po literarnem snovanju skorajda nimajo možnosti za širšo predstavitev javnosti. Minuli petek izvedeno srečanje mladih literatov v okviru medrepubliške zveze Bratstva in enotnosti v Sevnici je dalo možnost mladim iz 19 občin in zahodne Bosne, Hrvatske in Slovenije.
V tem okviru so sc mladi s tega zletnega območja prvič sestali v Sloveniji. Prvotno je poslalo svoja dela 22 avtorjev; komisija se je po izboru odločila za 13 imen iz osmih občin. Sev-niškemu občinstvu so se predstavili: Barbara Bajc iz Novega mesta, Marjana Požun, Zdenka Salmič in Maja Radej z brežiške gimnazije, Kristina Vresk in Jasna Lemič iz Karlovca, Bojan Baj-
de iz Slovenskega doma v Zagrebu, Alma Granič iz Črnomlja, Maja Košenina iz Celja in šthje domačini: Rudi Filej, Maijan Knez, Nada Černič in Albert Felicijan. Njihova dela so prebrali člani Odra mladih iz Sevnice. Prireditelji, predvsem občinska konferenca ZSMS, so se potrudili in besedila objavili v ciklostilirani posebni izdaji Mladega sveta. Sevničani so pripravljeni tudi vnaprej prirejati podobna srečanja. Sam večer ni služil kakšnemu ocenjevanju prizadevanj mladih literatov, izmenjava izkušenj v pogovoru taisto popoldne lahko postane bolj usmerjena oblika tovariške kritike mladih samih za nadaljnje delo.
A. Z.
Kaj bo v Dolenjski galeriji
Kratek vpogled v letošnjo razstavno dejavnost novomeškega hrama umetnosti
Dolenjska galerija, ki se je v zadnjih letih povsem iztrgala iz obrobja likovnega življenja na Slovenskem in postala eno od upoštevanih razstavišč in prestrezavališč najrazličnejših sodobnih to-k°v v umetnosti, z letošnjim programom še razširja in utijuje tako “snieritev. Še več: biti želi tudi povezovališče širšega likovnega °bmočja, kot ga predstavlja republika Slovenija, kar je prav gotovo upričala z razstavo del Jusse in Klanjščka, slovenskih umetnikov
, izstavi, odprti v počastitev ovenskega kulturnega praznika, bo ■ «atkem sledila otvoritev nove,
. “Ptičevi 100-letnici posvečene Jizno-likovne razstave. Na njej sjj. 0 knjige Otona Zupančiča in tva6 ■ Božidaria -tekca z upodobi-^ Pesnika, čigar stoletnico roj-castimo letos.
marca bodo v galeriji razstavo del slikarja Janeza ki je nekaj let deloval kot
gimnazijski profesor v Novem mestu. Razstavo bodo posredovali Ptujčani. Zadnje dni marca ali v začetku aprila bo prišla v Novo mesto s svojimi deli skupina šestih mladih kiparjev, razstavo pa bodo pripravili v okviru posebnega programa, ki predvideva predstavitev njihovih del v desetih slovenskih galerijah.
Aprila bo prišel na vrsto najnovejši cikel neutrudnega Likovnega popisovalca Dolenjske, slikarja Bo-
GALERIJA postaja slovensko odmevna. To ji zago-program letošnje razstave dejavnosti.
Izražanje naj bo tudi lahkotno
izr * ^T1° zače^ razPravljati o slogu ali načinu .- nj.a» smo zapisali, da mora biti izražanje fl0> jedrnato, naravno in primemo. Morda arn bodo te zahteve še umljivejše, če ob koncu uayedemo, kaj nastane, če omenjenih načel ne Poštevamo: namesto jasnosti - nejasnost ali o nenzumljivostt; namesto jedrnatosti — dol-soveznost; namesto naravnosti in primernosti -urejenost (afektiranost) in neprimernost. Mi-da je s tem povedano dovolj.
°da preden končamo razpravljanje o stilu i slogu, moramo dodati še tole: izražanje mora tudi lahkotno. Njegovo nasprotje je trdost, ežkost, okornost. Okoren, trd slog nam neprijetno bije na ušesa, če ga poslušamo; če pa tako
besedilo sami beremo na glas, se nam vrh tega zatika tudi jezik. Zato se moramo ogibati ponavljanju istega predloga v istem stavku (za-za-za), ponavljanju istega veznika na začetku zaporednih odvisnikov (ki-ki-ki; da-da-da), kopičenju rodilnikov in prepogostni rabi glagolnikov ki radi povzročajo kopičenje rodilnikov in delajo slog okoren. Kar poglejmo nekaj primerov:
1. Dobil je dovoljenje za ponatis vadnice za slovenski jezik za osnovne šole. (Ponavljanje istega predloga).
2. Podaril sem mu knjigo, ki mi jo je bil dal stric, ki živi v Karlovcu. (Ponavljanje istega veznika oz. zaimka v funkciji veznika.) Povej mu, da je učiteljicea rekla, da naj pride jutri, da mu bo dala spričevalo.
3. Po 1. aprilu bodo pregledi dovoljenj voznikov javnih prometnih vozil. (Ponavljanje rodilnikov za glagolnikom.)
Izražanje je dosti lahkotnejše in prijetnejše ušesu, če se bomo izrazili takole: Dobil je dovoljenje, da ponatisne slovensko vadnico za osnovne šole. - Podaril sem mu knjigo; dal mi jo je stric, ki živi v Karlovcu. - Povej mu, da je učiteljica naročila, naj pride jutri po spričevalo. — Po 1. aprilu bodo pregledovali dovoljenja voznikov javnih prometnih vozil.
B-r.
belokranjske poslušalce ne sestavljajo samo iz gostujočih slovenskih in tujih skupin ali solistov, temveč vključujejo v sporede vsako leto tudi najuspešnejše domače ustvarjalce in poustvarjalce. Podčrtamo pa naj, da vsega tega bogatega in pestrega dogajanja niso nakopičili na enem odru, ampak so prireditve .Razmestili" po večjih krajih v obeh belokranjskih občinah. V minuli sezoni se je 23 koncertov in drugih prireditev zvrstilo v Črnomlju, Metliki, Dragatušu, Vinici, Semiču, Starem trgu ob Kolpi in Podzemlju, obiskalo pa jih je 6.120 poslušalcev.
Vsako prireditev si je ogledalo poprečno 266 obiskovalcev, kar pome-- glede na možnosti belokranj-
skega podeželja ležbe.
zgornjo mejo ude-
Poleg tega so iz Bele krajine vztrajno vozili avtobusi obiskovalce prireditev v Ljubljani, Zagrebu in drugih krajih. To so bile tako imenovane potujoče akcije, ki jih Belokranjci gojijo že vrsto let in z njimi omogočajo ljubiteljem glasbene umetnosti dostop na vrhunske prireditve. V lanski sezoni so opravili 29 takih akcij, ki se jih je udeležilo 1.450 obiskovalcev. Letos jih načrtujejo 35 za 1.750 udeležencev. Novost za novo sezono pa sta večerni in mladinski glasbeni abonma v Črnomlju, ki ju koncertna posloval-
risa Kobeta. V tej seriji bo slikar pokazal občinstvu stare zidanice. Malo kasneje bosta sledili razstavi umetniške fotografije avtoijev Toneta Stojka in Dragana Arigleija, članov znane skupine SOLT. Maj je rezerviran za razstavo otroških del, medtem ko načrtujejo za konec maja ali začetek junija otvoritev razstave del poklicnih slikarjev varaždinske regije.
Čez poletje bo galerija pripravila razstavo del starih mojstrov iz svojega fonda, jeseni pa bo kot prvi odprla vrata Narodni galeriji iz Ljubljane za razstavo ..Slovenski kraji v likovni umetnosti", ki obsega dela, nastala od 16. do 19. stoletja. Zatem naj bi razstavljal še škofjeloški slikar Franc Novinec. Do konca leta sta v načrtu še dve večji likovni prireditvi: razstava del letošnjih udeležencev tradicionalne Dolenjske slikarske kolonije in tudi že tradicionalna prodajna razstava.
Precej možnosti je, da bi v Novem mestu poleg teh videli še nekatere druge razstave. Ena teh naj bi imela naslov „Stare grafike", prišla pa naj bi iz Celja. V Novem mestu naj bi se „ustavila“ tudi znana Grupa 69, ki pomeni v jugoslovanskih razmerah avantgardno skupino. Vodstvo galerije pa ima evidentirani še dve foto razstavi. Letošnje likovne prireditve bodo v veliki in mali dvorani Dolenjske razstavi. Letošnje likovne prireditve bodo v veliki im mali dvorani Dolenjske galerije.
I.Z.
GLASBENA MLADINA mladim ne samo omogoča, da na prireditvah spoznavajo svet glasbene umetnosti, ampak jih spodbuja k aktivnemu glasbenemu življenju.
— Tudi’ s šolskih stopnic se da spremljati kulturni dogodek.
• V V	1	•
Zarisca, ki ne ugašajo
Med interesnimi dejavnostmi, ki jih gojijo osnovne šole na Dolenjskem, kultura nima zadnjega mesta. Učenci sodelujejo v pevskih zborih, dramskih, recitacijskih, literarnih, likovnih, lutkarskih in vrsti drugih krožkov. Na mnogih šolah so te zvrsti povezali v okviru kulturnih društev, ustanovljenih na pobudo ZKO ah šolskih skupnosti. Ta društva imajo precej pokazati, saj tudi nenehno kaj pripravljajo. Kulturnih, zgodovinskih in najrazličnejših spominskih dni je že po šolskem koledarju toliko, da morajo biti posebno pevski zbori in recitatoiji nenehno pripravljeni na nastop. V mnogih krajih je šola edino kulturno žarišče, zato jo kličejo na nastope za vse občane. Po uvedbi celodnevne šole bo lahko kulturna razrast na osnovnih šolah še večja, delo še bolj kvalitetno. Spodbud najbrž tudi ne manjka. Nastopi šolskih skupin imajo vselg hvaležno občinstvo.
Kmalu Ganglov salon ?
Bo Bela krajina že letos dobila prvo galerijo?
Beli krajini se obeta, da bo že letos dobila svojo prvo likovno galerijo. Načrtujejo jo v Belokranjskem muzeju, imenovala pa naj bi se Likovni salon Alojza Gangla, torej po znanem slovenskem kiparju, ki je bil doma v Metliki. Kdaj bo otvoritev, seveda ne moremo napovedati, saj je vse odvisno od naklonjenosti fondov z denarjem za naložbe v kulturni objekt. y V likovnem salonu, ki ga bodo uredili v metliškem gradu, bodo slikarske, kiparske in druge razstave, ki bi jih lahko prenesli v Črnomelj. Vsekakor bo to pomembna pridobitev za Belo krajino, ki do zdaj likovne-
ga življenja skoro ni poznala, če izvzamemo nekaj priložnostnih slikarskih razstav v avli črnomaljskega kulturnega doma in tu 'in tam kakšno v Metliki.
Ko že govorimo o načrtih, naj povemo, da namerava Belokranjski muzej letos pod svojo streho naposled urediti zbirko NOB in namestiti reklamne vitrine, v katerih bodo s prospekti, literaturo in izdelki prikazane belokranjske delovne organizacije. Na Vinici bodo uredili Župančičevo sobo in pripravili pregled belokranjskih književnikov, likovnikov, glasbenikov, znanstvenikov in drugih uveljavljenih domačinov.
Petnajst let zvest lepoti
Slavnostni večer šentjer-nejskega okteta s podelitvijo Gallusovih odličij
Velika nova proizvodna dvorana Iskre v Šentjerneju bi bila v soboto zvečer skorajda premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli slaviti z domačim oktetom. Več kot tisoč poslušalcev je prisluhnilo slavljencu in njegovim pevskim prijateljem Oktetu Jelovica, Oktetu bratov Pirnat in Briškemu oktetu.
Potem ko se je ideja o oktetu rodila v Recljevi gostilni, so se pevci 30. oktobra 1962 zbrali na svoji prvi vaji, vendar je bilo tedaj težko verjeti, da bodo vztrajali. Urili so glasilke, dokler njihov repertoar ni obsegal prek sto pesmi, kolikor jih oktet zapoje danes. Največ so gojili prav slovensko narodno pesem, niso pa zanemarjali umetne pesmi in pesmi jugoslovanskih narodov.
Zaradi vztrajnosti, kvalitete in zaslug pri pripravi zdaj že tradicionalnega vsakoletnega Srečanja oktetov so prejeli več pohval in priznanj, tudi Trdinovo nagrado. V soboto zvečer so za večletno pevsko delo dobili Gallusova priznanja, ki jim jih je izročil podpredsednik republiške ZKO Boris Savnik, rekoč: ,,Šentjernejski jubilant je s svojimi nastopi doma in v tujini dokazal, da tudi amaterski zbor lahko doseže zavidljivo umetniško raven. Dokler bomo imeli' takšne ljudi, kakršni so pevci Šentjemejskega okteta - trmasti optimisti, vneti delavci, zaverovani v človeka in lepoto duha, bo na Dolenjskem dobro petje".
Bronasta Gallusova priznanja za desetletno delo so prejeli: Janez Kovačič, Anton Kovačič, Tomo Prašnikar, Janez Kuhelj, Anton Makovec in Jože Simončič. Srebrno priznanje za 18-letno pevsko delo je dobil Alojz Bambič, zlato pa najzaslužnejši član in ustanovitelj, sedanji predsednik Polde Švalj.
Ob priznanjih, ki jih je zbor podelil zaslužnim sodelavcem, so bila tudi imena umetniških vodij. Za umetniško raven Šent-jemejskega okteta so skrbeli: Valter Mlekuš, Albert Zupanc, Ernest Jazbec in sedanji umetniški vodja Janko Avsenak.
Slovesnost ob petnajstletnici so s pesmijo sklenili združeni okteti.
JANEZ PAVLIN
ŠTIRJE OKTETI POD ENO TAKTIRKO — Na koncu slavnostnega koncerta ob 15-letnici Šentjernej-skega okteta v dvorani novih prostorov šentjemejske Iskre so so 'kujoči okteti stopili drug poleg drugega in zlili glasove pod skupno taktirko. (Foto: J. Pavlin)
8 (14891 - 23. februarja 1978
Stran uredil; IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
r
NOVO NA TRŽIŠČU!
V
i
m
Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO.
- GARDEROBNA STENA dimenzije 1500 x 230 mm cena 156,50 din
- BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din.
Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko ..zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno.
- OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500.
Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča.
Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak.
OGLEDALNE OMARICE
Obenem vam predstavljamo ogledal ne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA", ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko.
Ogledal ne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x 150 1050x600x 150 in 1400 x 600 x 150 mm).
Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne
okuse potrošnikov. i ________________________________________________________________
Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84-530.
PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17 30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00.
n
novoles
ISKRA-AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o.
objavlja prosta dela in naloge
1. VODJA TEHNIČNE KONTROLE KVALITETE
2. SKLADIŠČNIK
3. PLANER PROIZVODNJE
Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1: strojni inženir ali elektro inženir ali organizator oz. inženir organizacije dela, 5 let delovnih izkušenj, jiod 2: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, pod 3: strojni tehnik ali ekonomski tehnik ali elektrotehnik, 2 leti delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi.
TOZD ELEKTRO NOVO MESTO
vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
1. DVE SNAŽILKI za čiščenje prostorov
Pogoji: splošni pogoji in nepopolna osnovna šola ter dva meseca delovnih izkušenj.
Kandidati naj pismene vloge s kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni na naslov: TOZD Elektro Novo mesto, Ljubljanska 7.
ZAPORA MOSTU V KANDIJI
V* ■ *>.
. r “V
r	,
/	*4’	t4*	"
> .. .**> •' T
— *k a
Z letošnjim 1. marcem se začne popravilo mostu čez Krko v Kandiji. Sanacija obsega zamenjavo dotrajanega ogrodja, obnovo vozišča, ki ostane iste širine, obnovo pločnika na samem mostu, s tem da se razširi na 1,5 m. in zaščiten oplesk celotne železne konstrukcije Dela bodo traja predvidoma do 15. junija 1978.
ZARADI DEL BO MOST ZAPRT ZA VES PROMET, RAZEN ZA PEŠCE.
obutve ^n obratno '* KandV,e Prek° križišča v ^abi' vasi in Ločni v križišče pri Industriji
Promet v center mesta bo potekal krožno po enosmernici preko Prešernovega trga Društvenega trga na Glavni trg in po Cesti komandanta Staneta do Študijske knjižnice kjer se vkliuči v dvosmerni promet,	'
S Prešernovega trga bo enako dovoljen enosmerni dostop za vsa vozila po Škrabčevi ulici na h lavni trg.
Republiška skupnost za ceste Ljubljana
VOZNIKI!
POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA!
Če se vam pokvari avto m z njim obstanete na cesti, so
VARNOSTNE
UTRIPALKE
najzanesljivejše opozorilo za ostale udeležence v prometu.
Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil
Lojze Pavlič
AVTOELEKTRIKA
VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto.
Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje.
V.
kr
H	rašica tovarna pletenin Ijubljana
L.	J
DOLENJSKI UST
/     >,
Na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št 7/77) ter pooblastila SO Krško
RAZPISUJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško - svet enote za pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter usmerjeno gradnjo stanovanj
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč
A. Obrtniški center Leskovec pri Krškem
1. lokacija št. 1, pare. št.	853/1	m2	1203
2. lokacija št. 2, pare. št.	853/2	m2	1333
3. lokacija št. 5, pare. št.	826/3	m2	1008
4. lokacija št. 7, pare. št.	826/4	m2	1063
B. Obrtniški center Stara vas
I. lokacija št. 1, pare. št.	282/1	m2	1529
POGOJI
1. Zlicitirano ceno za zemljišče in pripravo zemljišča plača najugodnejši ponudnik v 15 dneh po pravnomočnosti pogodbe.
2. Izklicna cena za zemljišče znaša pod točko A in B 38 00 din/m2.
3. Stroške delne komunalne ureditve plača ponudnik po pogodbi in znašajo 78.441,50 din za vsako parcelo.
4. V stroških delne komunalne ureditve je vračunano: priključek elektrike, vodovoda, kanalizacije, telefona, cest, vključno s soglasji.
5. V odškodnini za zemljišče ni vračunan davek za spremembo namembnosti zemljišča, kot tudi ne prispevek za vodni sklad.
6. Fizično posest pridobi lastnik po pravnomočnosti pogodbe in plačilu stroškov za zemljišče in komunalno opremo.
7. Varščino v znesku 5.000,00 din je treba nakazati na TR št. 51600—781—86015, izkazilo o plačani varščini pa mora biti priloženo ponudbi.
8. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu.
9. Odpiranje ponudb bo 20 dni po objavi.
10. Ponudbe morajo biti zapečatene ter označene z oznako „Javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško CKŽ 12, Krško.
II. Vsa pojasnila in dokumentacija se dobe pri SSS občine Krško.	,
Na kvalifikacijah 35 parov
Minulo soboto so člani novomeškega Plesnega kluba pripravili zanimivo plesno prireditev — 300 gledalcev
Novomeški Plesni klub je v soboto, 18. febiuaija, pripravil y telovadnici grmske osnovne . e zanimiv kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoameriških plesih.
. Predokoli 300 gledalci so nasto-P11'pari (35) iz Ljubljane, Maribora, ‘roovlj, Novega mesta in z Reke. 2°^fI>e^i Plesni klub je tako po-*fbel fe za eno zelo uspelo športno Priredite^ ki pa si jo je na žalost gledalo premalo Novomeščanov. ^ufikacijski ples je bil zanimiv tu-“ zaradi tega, ker so na njem nasto-Pu kar štirje domači pari. Najboljša .. bl*a Nataša Papež in Milan Moro, sta se v D razredu uvrstila na do-h.2-	0	mesto,	presenetili	pa so
n,- ,°.st.a*' tr'je> na turnirju daleč /jjrobjši pari: Romana Jeršin in Cavlovič, Alja Kafol in Maijan Rh * 461 Malieta Derlink in Ivan «aaei Med odmorom so se gledal-Predstavili tudi naj mlajši novo-|“eski plesalci (stari od 6 do 10 let), 01 sicer z eno od modnih novosti.
ni3ezV*tati ~ razred D, standardni {J.®*1/ 1- Klobasa - Bobak (J. Her-•nko, Maribor); razred C: 1. Ran-
Ljubljanski ekipi zimsko prvenstvo
RibniJki rokometni delavci 50 minuli teden pripravili rokovno republiško prvenstvo za HUadinke, ki se ga je udeležilo »sem regijskih reprezentanc.
pred pričetkom zimskega turnirja sta sodelovanje odpove-da*i ekipi Obale in Gori&e.
Mladinke so nastopile v dveh skupinah, v finalu pa sta se srečali Kipi ribniške in ljubljanske repre-«ntance. Medtem ko je bil boj v ljubljanski* skupini izredno izena-Ljubljančanke so imele štiri ,°ckc, tako kot Obdravska in Šaleja), so v prvi dokaj lahko zmagale J;ničankc, čeravno so imele precej “ela z izredno nadaijeno vrsto J:°vomeščank, ki je ob koncu s tre-J'u> mestom prijetno presenetila. ‘Zkazala se je predvsem novomeška watarka Štrukljeva, ki ji rokometni strokovnjaki napovedujejo še lepo sP°rtno kariero.
V finalu je kazalo, da bodo zmagale domačinke. Vodile so ves čas, vendar sta v drugem delu sodnika začela gostjam pomagati: piskala sta pristransko in s svojimi čudnimi od-h	omogočila,	da	so	Lju-
bljančanke izenačile in po streljanju “Zenskih strelov tudi zmagale.
Rezultati - skupina A: Ribnica -Psa'fie 10:5, Novo mesto - Gorenjca 8:5j Posavje - Novo mesto 4:8, ^ibiuca - Novo mesto 8:5, Posavje »iu renjska 9:3 in Gorenjska -L.-mca 3:15; boj za 1. mesto: Lju-r Ribnica 12:12 (3:7), po zi banju sedemmetrovk 16:15; boj mesto: Novo mesto - Obdrav-,11:9 (6:3). Končni vrstni red: 'Ljubljana, 2. Ribnica, 3. Novo sto> 4. Obdravska itd.
gus - Kačič (SPK, Ljubljana); latinskoameriški ples - 5. razred: 1. Turšič - Sečnik (ŠPK, Ljubljana), 4. razred: 1. Rangus - Kačič (ŠPK, LJUBLJANA).
Fricov pokah zmage za Novoles
Smučarji iz novomeškega Gozdnega gospodarstva in Novolesa so konec minulega tedna pripravili v Črmošnjicah tradicionalno tekmo za Fricov pokal. Najboljši smučaiji iz obeh podjetij so se pomerili že štiri-intivajsetič. Dve desetletji so zmagovali .gozdarji', zdanji dve leti pa so precej boljši .lesarji'. Pomerili so se v veleslalomu, na 300 metrov dolgi progi z 20 vratci pa je nastopilo 46 moških in dve ženski.
Rezultati - do 30 let: Ravbar, Dular, Novinec (vsi Novoles); do 40 let: Henčič, Slak, (oba Novoles), Rebernik (Gozdno gospodarstvo); nad 40 let: Medle (Novoles), Serini, Štor (oba Gozdno gospodarstvo). Ženske: Erbežnik, Jarc (obe Novoles).
Prihodnje leto, ko bo Fricov pokal praznoval 25-letnico, bosta organizatorja pripravila tudi tekmovanje v vse bolj priljubljenih smučarskih tekih, zlasti zato, ker se za teke v obeh organizacijah zanima vse več zaposlenih,' med njimi tudi ženske, ki na minulih pokalih niso nastopile v takem številu kot moški, tekov pa se, kot so izjavile, ne bi branile.
R. K.
NASTOPILO 400 PIONIRJEV
Novomeški atletski klub je z osnovnimi šolami iz občine pipravil nadaljevanje kvalifikacijskega dvoranskega tekmovanja v atletiki za pionirje in pionirke. V športni dvorani je nastopilo 400 najmlajših atletov, ki so desegli zelo dobre rezultate. Najboljši posamezniki bodo tekmovali v finalnem delu, in sicer v petih disciplinah.
S«
a
SSlffiK
i
Skoki po šestih letih
DOBRA ORGANIZACIJA — Plesni klub iz Novega mesta je minulo soboto zvečer odlično pripravil kvalifikacijski turnir, ki si ga je ogledalo blizu 300 Novomeščanov in na katerem so nastopili tudi štiije domači pari. Na sliki: prizor s tekmovanja. (Foto: Janez Pezelj)
ŠE ZNAJO - Nedeljsko prvenstvo na Mimi (42 skakalncev; z udeležbo večine dolenjski klubov kaže zanimanje za to zvrst. Bodo Mirenčani končno prišli do manjše skakalnice s plastično prevleko za vzgojo številnih mladih? (Foto: Alfred Železnik)
40-metrski skal
je bile ikalnici
odprto občin-
EiJug bil na kolenih, pa zmagal
V 14. kolu II. zvezne košarkarske lige nov poraz novomeških košarkarjev - Dolenjci še vedno na enajstem mestu — V soboto gredo v Domžale
Novomeški košarkaiji, ki igrajo v drugem delu II. zvezne košarkarske lige vse bolj, so v 14. kolu doživeli pred domačimi gledalci še en poraz. Na kolena bi kmalu spravili igralce Juga, pa se jim je podvig ponesrečil.
NOVO MESTO - JUG
69 : 75 (35 : 32)
Minula tekma, v kateri sta se pomerili vrsti z dna in vrha, je bila tipično prvenstvena. Le malokdo od okoli 500 gledalcev je pred srečanjem pričakoval, da bodo domači košarkaiji še enkrat namučili ekipo z vrha. V 12. kolu jim je skozi šivan-kino uho ušla zmaga s Šibenikom, v sobotni tekmi pa se imajo Dalmatinci za zmago zahvaliti predvsem domačim igralcem.
V prvem delu je bila tekma izenačena, gostje so naredili precej več napak in zato so Novomeščam odšli k odmoru s prednostjo. V drugem delu so gostje igrali prisebneje m hitro kaznovali pogostne napake domačih. Ti so bili slabi predvsem v skoku pod obročem, nenatančni pri metih na koš (zapravili so kar sedem napadov) in nepazljivi pri napakah. V 36, minuti srečanja so imeli domači lepo pirložnost, da svoja prizadevanja kronajo z zmago, pa jim je zmanjkalo moči.
V metežu do „državnega”dresa
Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani 32. državno prvenstvo v krosu - Nastopilo je okoli 300 atletov iz 59 jugoslovanskih klubov — Novomeščan Rafko Kapš drugi
Letošnjega 32. državnega prvenstva v krosu, ki je bil 19. februarja v Ljubljani, so se udeležili tudi novomeški atleti. Vreme, kije tekmovalcem hudo nagajalo, je sicer vplivalo na dosežke, ni pa preprečilo velike prireditve.
Rezultat Rafka Kapša je zelo dober, ponovna uvrstitev v državno reprezentanco pa ni samo njegov, pač pa tudi lep usjpeh njegovega treneija Janeza Pence in novomeške
Državnega prvenstva so se udeležili štiije novomeški atleti. Pri mlajših mladincih (tekli so na 3000 m dolgi progi) je bil Bojan Košmerelj sedemnajsti, pred njim pa je na cilj priteklo le pet Slovencev. Pri starejših mladincih (4000 m) je bil na startu tudi Rafko Kapš. Na prvenstvo se je zelo dobro pripravil, v klubu pa so menili, da se lahko uvrsti na zelo dobro mesto in s tem tudi v reprezentanco. Kapš je tekel dobro, okoli 1000 metrov pred ciljem pa je močno pospešil, prehitel neposredne tekmece in za malo zaostal za zmagovalcem Zdravkovičem. Z drugim mestom si je Kapš priboril pra-
ŠPORTNI KOMENTAR
Pomanjkljiv predlog
Tisti, ki so že vzeli v roke Predlog resolucije VIII. konusa Zveze komunistov Slovenije in ki so prebrali teze Za pripravo stališč in dokumentov XI. kongresa ZKJ,
lahko kmalu ugotovili, da bodo imeli komunisti v te-tesni kulturi in športu poslej Precej bolj vidno nalogo kot do sedaj. V kongresnih dokumentih sta obe dejavnosti °značeni kot področji, ki sta širšega pomena za družbo in posameznika in zato se bodo morali člani ZK v te-tesnokultumih skupnostih in °rganizacijah bojevati za dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov.
Najprej bodo morali podpirati množičnost. Ta je namreč postavljena kot osnovno merilo za ocenje-vanje uspešnosti telesnokul-turne politike, razumljivo pa le, da je v dokumentih zapisno, da morajo zagotavljati Možnosti za doseganje vrhunskih dosežkov. Več Pozornosti bo potrebno posvečati amaterskim delav-
cem, ki so bili do sedaj zapostavljeni. Poskrbeli naj bi za njihovo izobraževanje, obenem pa naj bi v trenerstvo usmerjali tiste vrhunske športnike, ki so na koncu svojih športnih poti in ki naj bi svoje tekmovalno znanje prenašali na najmlajše.
Nekaj pa v predlogu akcijskih nalog za resolucijo slovenskega kongresa pogrešamo: nikjer namreč ne opozarjajo na boj proti negativnim pojavom v športu, čeravno po naših časopisih iz tedna v teden beremo o neprimernem obnašanju športnikov, njihovih trenerjev in celo, članov klubskih uprav. Pojavljajo se predvsem v večjih klubih tehnomenežerske težnje, ki podrejajo športne odnose lovu za denarjem itd. Bržkone bodo morali - zakaj še je čas - o tem svoje povedati v razpravi o kongresnih dokumentih v društvih, oziroma telesnokult urnih organizacijah. Tudi pri nas na Dolenjskem!
J. PEZELJ
■■■■■■i
■■■•■■■■•••■■■i
vico do državnega dresa. Oblekel ga bo že 5. marca, ko bo z državno reprezentanco nastopil na bolkanskem krosu v Istanbulu.
Marko Štepan je nastopil v disciplini mlajših članov. Tekli so na 8 km dolgi progi, na cilj pa je prišel enaidvajseti; prehitelo pa ga je tudi šest Slovencev. Tone Bučar je pri članih na 12 km dolgi progi zasedel 34. mesto.
ZAGREB: MALNAR ZMAGAL
Minuli teden so zagrebški metalci kladiva pripravili ,dan metalcev*, na katerem je nastopil tudi novomeški mladinec Slavko Malnar. Navzlic temu da so bile možnosti za lep dosežek kaj slabe (2°C in sneg), je Malnar zalučal kladivo 41,98 m daleč in v svoji konkurenci osvojil prvo mesto. Mladi Novomeščan je tako dokazal, da je resen kandidat za mladinski državni dres. Od lanske sezone je namreč napredoval kar'za pet metrov, z resnim treningom pa bi laliko dosegel še precej boljše rezultate.
M. K.
Atletika bo letos mednarodna
Odbor za tekmovanja pri Atletski zvezi Slovenije je na zadnji seji razpravljal o koledarju tekmovanj za letošnje leto. V spisek večjih republiških prireditev je uvrstil tudi dve ogleda vredni tekmovanji na Dolenjskem.
Zelo kakovostna prireditev bo 31. maja in 1. junija v Ribnici oziroma Kočevju, ko se bodo na novih atletskih pripravah pomerili vojaki, in sicer na armadnem prvenstvu v atletiki. 20. septembra pa bo v dolenjski metropoli tradicionalno .Odprto prvenstvo Dolenjske*. Letos bo novomeška atletska prireditev dobila mednarodni značaj, ker bodo orga-nizatoiji povabili na tekmovanje tudi atlete in atletinje iz Italije, Avstrije, Madžarske in CSSR.
Ker letos še ne bo obnovljen novomeški stadion (v letu 1979 je predvidena posodobitev atletskih naprav, prekritje stez s plastiko, tako da bo stadion primeren celo za mednarodne prireditve), bo novomeški atletski klub lahko organiziral tudi katero od večjih republiških prireditev. Najbrž bodo lahko pripravili tudi državno posamično prvenstvo za mlajše člane 20. ali 21. maja.
F. MIKEC
ki je vala.
atletike, v zadnjih letih lepo napredo-
Novo mesto: S. Kovačevič 13, Munih 10, P. Seničar 16, Ivančič 16, Z. Kovačevič 2, Plantan 10, Švinger 2.
NOVO MESTO V DOMŽALAH
V 15. kolu II. zvezne košarkarske lige Novomeščani gostujejo. Igrajo z Domžalami, ki so jih v prvem delu že premagali. Dolenjci so v zadnjih tekmah dokazali, da so v dobri formi, namučili so vrsto favoritov, športna sreča pa jim je ob koncu obrnila hrbet. V soboto zvečer bi morali v Domžalah zmagati in osvojiti četrti par prvenstvenih točk.
ILIRIJA -NOVO MESTO 54 : 42 (26 : 19)
Novomeške košarkarice, ki se pripravljajo za nastop v 1. slovenski ligi-zahod, so se minuli petek v Ljubljani pomerile z eno boljših ekip v Sloveniji, z Ilirijo. Prijateljsko srečanje je bilo zanimivo predvsem v drugem delu, ko so Novomeščanke rezultat skoraj izenačile (38 : 40), a so nato v šestih minutah do konca dosegle le štiri zadetke.
Novo mesto: Oberč 4, Zura 14, Hrovat 4, Žagar, Tomšič 2, Mežan, Grivec, Žnideršič 10, Bilobrk 1, Kute 5 in Senica 2.
sko prvenstvo trebanjske občine v smučarskih skokih, ki je poleg domačinov pritegnilo še skakalce iz devetih krajev.
Pomanjkanje snega toliko let nazaj je onemogočalo tovrstne prireditve, ki, kot kaže več kot 500 gledalcev v ne ravno prijetnem vremenu, pritegujejo tudi občinstvo. Tudi letos ne bi bilo te prireditve, če mirenski Partizan ne bi vložil toliko naporov. V manj kot tednu dni je bilo vse pripravljeno.
Pokal občinskega zmagovalca v skokih si je priboril Jože Betk z Mirne (skoka 28 in 29 m, 142 točk), 2. Alojz Vojščak iz Velikega Gabra, 3. Marjan Podlogar z Mime idr. Med Miran
Logatca; Dolenjci so se med Logatčane vrinili na 3. mesto s Krčanom Romanom Labesom. Pri mlajših mladincih so nastopili samo Mirenčani, zmagal je Stane Bukovec. Med starejšimi pionirji je zmagal Brane Mihevc iz Logatca. Najštevilnejše je bilo zastopstvo članov. Prvouvrščeni Logačan Miga Turk je nasploh skočil najdlje — 35 metrov.
pionirji je zmagi pripadla Roscu iz Logatca; Dolenjci
Stanko Pompe iz Krškega je bil v uj konkurenci sedmi, domačin Jože Berk pa deseti.
A Z.
,DRŽAVNI1 CIKLOKROS: ZRIMŠEK SEDMI
V Poreču je bila v nedeljo, 19. februarja, prva večja kolesarska prireditev, na kateri so nastopili domala vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Sedmega državnega prvenstva v ciklokrosu so se udeležili tudi novomeški tekmovalci. Zelo lep uspeh je dosegel v najmočnejši konkurenci Zrimšek: v skupini 34 najboljših jugoslovanskih tekmovalcev je bil sedmi. V konkurenci mlajših mladincev je nastopil Papež (13. mesto), pri starejših mladincih Štih (11.), pri članih pa Antončič (14.), Turk (16.) in S. Mijajlovič (18).
Srce kluba
Medtem ko je večina bralcev športne strani za novomeške ko-lesaije Zrimška, Antončiča, Turka, brata Mijajloviča, Štiha, Papeža in druge že slišala, le malokdo ve, kdo je pravzaprav srce kluba. O dvaindvajsetletnem Stanetu Finku, treneiju novomeških kolesarjev, pravijo v klubu, da bi se brez njega fantje lahko v hipu razšli. Ni samo trener, pač pa tekmovalce vozi na tekme, jih pred dirkami prijavlja, skrbi za nastanitev, na startu masira, pregleduje kolesa itd.
„Zakaj mi je ta šport tako prirasel k srcu? Pred šestimi leti, len smo nstanovili klub,“ je začel pripovedovati o svoji kratki športni karieri, „sem tudi sam zelo rad vrtel pedale. Nastopal sem v konkurenci turistov, vendar sem moral kaj kmalu s kolesa: zdravnik mi je odsvetoval tekmovanja in treninge. Trener Majes mi je brž ponudil delo. Takrat sem bil še pravi zelenec in mesto pomočnika glavnega trenerja me je mikalo. Zdelo se mi je sila imenitno, ko sem .igral* vlogo treneria, ko pa nas je Majes zapustil, Je bilo kar hudo.“
Številčno skromna kolesarska posadka, povrhu vsega zelo mlada in neizkušena, je sklenila na-
daljevati. Kolikor so mogli, so jim pomagali v novomeškem No-voteksu. Fantje so trenirali, njihov mladi trener se je lotil literature in začetnim uspehom so pridali še vrsto prvih mest, lepih zmag, pokalov. Stane se je povezal z nekaterimi izkušenimi trenerji. Najbolj sodelujeta s Hvastijem, letos pa se bo Fink udeležil
Setdese turnega	seminarja v
kofii Loki, ki ga bo pripravila ljubljanska Visoka šola za telesno kulturo. Ko ga bo opravil, bo dobil naziv inštruktor.
..Upotovil sem, da lahko napredujemo le v primeru, če redno in načrtno delamo. Zato se za treninge dobro pripravljam. Navzlic temu pa menim, da v letošnji tekmovalni sezoni novomeški kolesaiji ne bodo mogli ponoviti nekaterih lanskih uspe-
hov. Bili smo namreč ekipni državni prvaki za starejše mladince, in sicer v vožnji na kronometer, osvojili smo lep pokal .Kosmajski partizan*, biU republiški prvaki itd. Sedaj so postali naši najboljši mladinci člani. Zato v začetku ne bo uspehov, kajti vedeti moramo, da so kolesaiji iz drugih klubov že lep čas v obmorskih mestih, kjer vadijo, naše treninge pa ie onemogočil sneg. Če bi imeli denar ...“
Fink pravi, da v Novem mestu navzlic uspehom nimajo posluha za kolesarski šport. Sedaj, ko so fantje v članski konkurenci in uspehov ne bo tako kmalu, bo najbrž še slabše. Vendar se kolesarji, ki so že šest let vajeni težav, ne bodo vdali. Delali bodo naprej. Poskušali bodo okrepiti klubsko upravo, v kateri sedaj resno dela le peščica ljudi, pridobiti take privržence, kot sta tajnica kluba Anica Turk in klubski mehanik Franci Antončič. Ko bodo imeli okoli deset tako prizadevnih članov, bo kolesarstvo v Novem mestu dobilo tisto mesto, ki mu gre že nekaj let. V primeru, da bodo fantje ostali sami, pa se utegne zgoditi, da bodo v Novo mesto prišli predstavniki iz močnejših slovenskih klubov, ki bodo odpeljali najbolj nadarjene. Zc sedaj se namreč ozirajo po obetajočih mladincih.
J. PEZELJ
TUDI LETOS TRADICIONALNI VELESLALOM CICIBANOV
ZA POKAL
O maximarketa
4. marca 1978 v Kranjski gori
Prijave za 6. veleslalom cicibanov sprejema in daje pojasnila športni oddelek Trgovske hiše Maximark-et, Ljubljana, Trg revolucije 1, kletna ytaža, do 28. februarja 1978, telefon (068) 23-681 interno 84.
maximarkmt
iv prejšnje križanke
človeka, kot si jo je zamislil naš stroko'1
raztezna
pletenina
Ji!™— ptitvelikar z Nove Zelandije
Nipič
mešalec
strokovno
osebje
Homerjeva
pesnitev
fr-filozof
GIBANJE IN KAMERA — Stanko Lavrič iz Kočevja nam = je poslal dve fotografiji, kateri je posnel na isto temo, a sta si 1 vendar zelo različni. Z dolgogoriščnim objektivom je foto- i grafi ral golobe, ki so poletavali s strehe. Na prvi fotografiji je 1 z zelo kratko ekspozicijo okamenil golobe v poletavanju; | zanimivo je podrobneje pogledati ptice, saj je vsaka v druga- 1 čnem vzletnem položaju, cela fotografija pa prikaže skoraj 1 vse faze letenja. Na drugi je bila ekspozicija verjetno nekol- I iko daljša, zato so peruti letečega goloba malce zamaknjene, 1 I neostre. Prav ta zamaknjenost pričara gledalcu vtis gibanja, 1 | lepote leta, medtem ko zgornji okameneli golobje delujejo = = 113 °ko skorajda tuje, če izvzamemo letečega goloba na 1 | desni strani fotografije. Lavrič je torej fotografsko na dva 1 s načina prikazal gibanje. Načinov je še več, saj je vprašanje, 1 | kako v mirujoči, statični podobi zajeti čar gibanja, široko 1
§ odprto in kar izziva napredne fotoamateije k spopadanju s 1 _ to problematiko fotografije.
Iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii
[»oiCTiridmi fresam ) Dolenjski odpira svet (
DOBRO SE ZAVEDAMO, da bo nova avtomobilska cesta | odprla Dolenjski pot v svet in približala naši deželici turizem in | nova tržišča. Socialistična skupnost ni pozabila in nikoli ne bo j pozabila na nerazvita področja, ki zaradi znanih vzrokov v j preteklosti še vedno zaostajajo za naprednimi in bolj razvitimi § kraji in pokrajinami v naši domovini. Socialistična država se I lahko razvija samo tedaj, če vse njene pokrajine napredujejo in § odpravljajo nerazvitost, krepe svoje gospodarstvo in z njim pod- j lago za napredek tudi na vseh ostalih področjih družbenega ; življenja.
TUJEC V ČRNOMLJU je gotovo prav presenečen, ko za- | gleda ob glavni cesti nekaj manj kot 20 metrov visoko televizij- [ sko anteno, od katere vodi kabel v malo delavnico Gvida Drnov- I ška. Pri njem na mizi stoji prvi televizor na Dolenjskem. Aparat \ je pri tovarišu Drnovšku že od 10. januarja in na njem preizkuša § možnosti sprejema v Črnomlju.
MIMO JAVNE razsvetljave, ki so jo napravili v jesni, ima | Stari trg sedaj tudi javno tehtnico; ta je bila v dolini res zelo = potrebna.
PREJ BREZPOMEMBNO zemljišče na Gmajnici pri Adle- j šičih se bo spremenilo v plantažni nasad orehov. Ze so izkopane | jame in počiščeno grmovje. Sadike so pripravljene in čakajo | ugodnega vremena.
OBČINSKE POTI so v Praprotnici res v obupnem stanju, čeprav jih nekateri prizadevno popravljajo, a kaj pomaga, ko se i povsod najdejo tudi taki, ki bi skupnost samo izkoriščali, dali ji | pa nikoli ničesar. Zato so po kratki razpravi na zboru volivcev i soglasno in s polnim razumevanjem sprejeli sklep o obveznem i popravilu občinskih poti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA f 19. februaija 1958) *
RAČUNA Z ZOBMI - Eric Williams bo osemnajst mesecev premišljal, ali je storil prav, ko
*	j	'	j	i	i----
je po svoje obračunal s šoferjem taksija. Williams premišljuje v ječi, kamor ga je poslal sodnik,
ki je menil, da ne bi smel iz jeze nad visoko ceno odgrizniti uhlja vozniku taksija.
PRODORNOST - Neka ameriška letalska družba je zaposlila dva psihiatra, ki naj bi pomagala iskati ugrabitelje letal. Naloga obeh mož je bila, da odkrijeta sumljive osebe. Slučaj je nanesel, da sta oba opravljala svojo dolžnost na istem letalu, in prav tako je naneslo, da sta za najsumljivejšo osebo izbrala drug drugega. Če ni to prodoren pogled!
IZČRPAN NAGRADNI SKLAD — V starem predelu velemesta Chicago je na ulicah več podgan kot otrok. Prebivalci se morajo s podganami boriti za vsak košček živila, za vsako zeleno bilko; vse pogostejši so primeri hudo obgrizenih ostarelih in bolnih ter otrok. Zato so sklenili, da bodo iz posebnega sklada plačali po en delar za vsako crknjeno podgano. Strup namreč ni nič pomagal. Prebivalci podganje četrti so se oborožili s koli, puškami, fračami in podobnim ter v nekaj dnevih pobili toliko podgan, da so izpraznili nagradni sklad. Vendar pa podgan ni nič manj.
ŠPAGATI IN GRMADA -
Sicilija in Siciljanci slovijo po vročem podnebju in vroči krvi. Temu slovesu prav gotovo ne dela škode ime Giuseppe Valenti. Možakarja je po dolgem času le ulovila policija. Čuvaiji zakona so hoteli izvedeti, čemu je Giuseppe svojo soprogo polil z bencinom in zažgal živo plamenico. Na srečo soproge plamen ni dobro zagorel. Vročekrvnež je primer hladnokrvno pojasnil takole: „To sem storil zato, ker ni pravočasno pripravila špagetov!"
DENAR ZA SLEPE - Tri
države na svetu tiskajo denar, katerega vrednost lahko s tipanjem ugotove slepi. Prvi so tak denar natisnili Nizozemci, po njih pa so se zgledovali Švicarji in Izraelci.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice.
Družina njak.
Skrivnosti jame Šanidar
Pračlovek je poznal tudi skrb za nesposobne — Amp^ rani Metuzalem iz jame Šanidar - Prvi zdravnik " _____ čarodej
V osrčju iraške planine Zag-ros se že vrsto let izmenjujejo strokovnjaki za prazgodovino. Jama Šanidar v tej planini je namreč polna najbolj presenetljivih dokazov o življenju in veščinah naših davnih prednikov, točneje, odmrle vrste človeka. Med najdbe, ki so najbolj razburile strokovni svet, sodi na prvo mesto okostje neandertalskega človeka, kateremu je pred šestdeset tisoč leti pradavni,,zdravnik” amputiral roko.
Ko so dobro proučili okostje, so prišli do zaključka, da je bil amputirani neandertalec star okoli 40 let. To je naravnost metuzalemska starost, saj je bila življenjska doba neandertalcev za polovico krajša. Umrljivost je bila velika zaradi bolezni, lakote in naravnih nesreč, proti katerim se neandertalci niso znali zaščititi. Prav zaradi tega je najdba tako presenetljiva. Na odgovor, kako je mogoče, daje invalid lahko doživel tako visoko starost, je en sam odgovor: pred zvermi in drugimi sovražniki so ga čuvali ostali pripadniki plemena. Prav tako so mu drugi nosili hrano. Doslej kaj takega o neandertalskem človeku znanost ni govorila!
Jama Šanidar pa je postregla še z enim zanimivim odkritjem; v nji so ameriški arheologi našli grobove neandertalcev. Tudi o tem, da bi ti starodavni ljudje pokopavali svoje mrtve, znanost ni govorila. Poleg vsega tega so v enem od grobov našli pri analizi zemlje veliko cvetnega prahu pleistocenskih rož. Od kod rože?
Odgovor je bil spet presenetljiv. S primeijanjem še obstoječega zdravilništva v iraških pla-
ninah so odkrili, da gre za nd1 danje zdravilne rastline. Ne*"' dertalci so torej v grob svoje# »zdravnika** položili rastline,*3 jih je uporabljal za zdravljenj« Arheologi so izkopali prvi zn**" grob »zdravnika**.
D°lg
je mati neumnosti in zločina.
H. DISRAELl
ljubezen navdihuje velika dela, preprečuje njih uresničenje.
A. DUMAS
Val se umika
<lost°janstva!*IZniCe ^ ^ *”** E. de AMICIS
10 let spolne revolucije
juiamjgra s kartami
odjtrizek
mesnat
prasic
osmerosto picni verz
režiser
Kazan
pregovor
kralj
škratov
vrsta
znamke
Makarska
prožnost
Kaj je s spolno revolucijo, j® je kot mogočen val prepla1^ večino sveta v drugi polovij3 šestdesetih let? Ali je postaj čvrste in močne temelje v sebojnih odnosih med spo*^ ma? Je novi zakonski par sre* nejši, boljši, bolj razumevaj^ kot so bili zakonski pari pf{ revolucionarnim prepihom? ,
Enega od odgovorov ponU)1 italijanski psihiater Albe!*0 Mededdu v reviji L*Europe° vendar odgovor ni ravno p oh V2 len. Psihiater razčlenjuje novJ odnose, ki jih je v zakon prii^ sla spolna revolucija, in ugota'' lja, da so novi zakoni bolj t# in negotovi od nekdanjih. ® novni razlog temu je v močflf razrahljanih nekdanjih vlog*1 moškega in ženske v zako# Moškemu je revolucija v sp«1, nosti prinesla več težav, kot ji* je ženski, saj je izgubil prejšflj položaj gospodaija, hkrati pa j? neskončna vrsta prežive!!* predsodkov in navad sili v laž<* položaj glavne družine.
Italijanski psihiater meni, r je največji udarec za mošw izguba agresivnosti. Ne sme v*, biti nasilen, a če je preveč pa? ven, se mu smejijo in je taM proglašen za „copato“. V izb, med „copato“ in ..nasilneže# se vse več moških odloča kafjj prvo. Prav tako je na podroPF< spolnosti: če je preveč akti^ je „pohotnež“, če premalo r „impotentnež“.
Po mnenju Madedduja f spolna revolucija v umikaAl’ na dan pa že prihajajo oživlj®11, nekdanje vrednote, čeprav «e
nn Hrnoai^np
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vse manj skrivnosti v svetu sanj
^ sanjah se ne odražajo prikrite želje človekove podzavesti, kot je menil Sigmund Freud — Možganska skorja dela red — Premerjeni možgani
Stari indijski modreci so dejali, da bo le tisti dokončno spoz-človeka, ki bo znal razložiti človekove sanje. Modrece je "egala živa resničnost človekovih sanj, bivanje in doživljanje sveta v trenutkih, ko človekovo dejavno telo popolnoma miruje.
“lč čudnega ni, da so zato že od pradavnin sanjam pripisovali "toč razodetja, božanskosti in poskušali sicer nebožanske podobe iz sanj razlagati. Sanjske bukve je moč zaslediti na knjižnih policah še dandanašnji in ni malo ljudi, ki vedo, kaj posa-•fiezne sanjske podobe pomenijo. Seveda pa znanost poskuša fazrešiti uganko sanj drugače, čeprav je želja po resnici enaka k°t prej.
Za očeta moderne znanstvene morije o nastanku in pomenu sanj sejemo dunajskega psihoanalitika Sigmunda Freuda, po katerem naj M bile sanje izražanje podzavestnih želja, kakor jih preoblikuje Pritajeni psihični ,,cenzor" v člo-Vekovi zavesti. Temu spoznanju ustrezno so Freudovi nasledniki na polju znanosti razpredli obširno teorijo sanj ter teorijo v praksi uporabljali za zdravljenje psihičnih napetosti in bolezni. Odgri-njanjc sanjskih podob in iskanje njihovega pravega pomena je dostikrat zašlo v vprašljive vode čiste Pekulacije in je večkrat streljalo "Unio tarče.
Kot zatrjujejo psihiatri hard-araske univerze, je tančica skriven P3'* sanjami precej bolj pro-j°Ina in tanka, kot pa so si mislili - Podstavljali Freud in njegovi niih tVen' nasledniki. O sanjah in riii hi vsebini P° najnovejši teo-Ških° a Prcc*vsem sP'et fiziolo-i„ Pr°ces°v v človekovem telesu n n^ni duševnost.
PREMIKANJE OČI daje sanje
Že Freud sam je zapisal, da bo-nekoč znanstveniki verjetno
odkrili biološko razlago sanj in vse človekove duševne aktivnosti. In prav tako razlago sanj ponujata strokovnjaka J. Allan Hobson in Robert McCarlcy. Njuna teorija sicer ne odrinja v pozabo Freuda, vendar prinaša nekaj sprememb in novosti.
Znanstvenika sta večino raziskav opravila z mačkami. Z natančnimi napravami sta merila aktivnost možganov, medtem ko so živali spale. Analiza teh podatkov in primerjanje z nekaterimi podatki, ki so jih dobili s poskusi pri ljudeh, je pokazala, da sanje nastopajo samo v določeni etapi spanja ter da so posledica delovanja možganov, ki poskušajo električnim impulzom dati „smisel“.
Stopnja spanja, v kateri začne človek sanjati, je najtesneje povezana s hitrim premikanjem očesnih zrkel. Ko možgani sproti dobivajo informacije o spremenjenem položaju oči, poskušajo v nered vnesti smiselni red in tako nastane sanjska „zgodba“. Vsebina in živahnost zgodbe je, tako pravita oba hardvardska strokovnjaka, odvisna od pogostoti hitrega premikanja oči. Ce se ob teh podatkih ..vtihotapijo" v možgane še čust-
vena stanja, potem dobe sanje toliko bolj ..resničen" videz.
KAJ POVE MAČKA O ČLOVEKU
F sebna zanimivost omenjenih poskusov je gotovo ta, da oba znanstvenika ne vesta odgovora, ali mačke sanjajo ali ne. Te živali sta za raziskovanje sanj uporabila zato, ker je njihova možganska aktivnost med spanjem zelo podobna aktivnosti človekovih možganov. Poleg tega pa sta z živalmi lahko delala tudi take poskuse, kakršnih ne bi mogla z ljudmi.
Po temeljitih preizkusih in preverjanjih sta prišla do domneve, da sanje nastajajo v tistem predelu možganov, ki je sicer odgovoren za dihanje in ostale nezavedne telesne funkcije. Iz tega predela prihajajo v možgansko skorjo pred in med hitrim premikanjem oči signali, ki vzbude centre za vid, spomin in čustva. Možganska skorja potem prikliče iz spomina tisto, kar najbolj ustreza sprejetim električnim impulzom.
Cesto impulzom ni mogoče najti nič logičnega in smiselnega v spominu, zato možgani „prisa-njajo" popolnoma nesmiselne podobe, včasih pa tudi obude že davno pozabljene stvari iz preteklosti. Dogaja se, da možgani sprejmejo signal, da se speči giblje na način, kakršnega v budnem stanju ne pozna. Možganska skorja na ta impulz odgovori s sanjami o letenju ali lebdenju v zraku.
presenetljivo je, da ne sanjamo samo neurejene zbirke podob in barv, ampak vidimo v sanjah kolikor toliko smiselne stvari," pravi eden od raziskovalcev, ko razlaga
silno zmedo impulzov, ki prihajajo v korteks.
ZA ZDRAVLJENJE SE UPORABNE
Čeprav sta znanstvenika močno načela Freudovo sanjsko teorijo, pa pravita, da je mogoče razlaganje sanj še vedno koristno uporabljati v psihoterapiji. Vendar je treba sanje razlagati na veliko bolj preprost način, kot ga zahteva Freud, ker pač ne gre za simbole in skrite pomene.
Razlaganje in raziskovanje sanj lahko pomaga predvsem v iskanju novih odkritij in ugotovitev o delovanju možganov, tej največji in najbolj zapleteni uganki človekovega organizma.
„Sanje so kraljevska pot k razumu, ko v njem vladajo drugačna pravila in zakoni od tistih, ki veljajo v budnem stanju," poudarjata Hobson in McCarley.
Kdor bo odkril skrivnost sanj, bo torej res odkril velik del skrivnosti, ki se ji pravi človek.
Sanje in sanjski stranovi so bili dostikrat vir umetniškega navdiha. Skrivnost in sanje se ločujejo.
   J J °   • ~ :
Ne samo razgrajati in razsajati
(Državni zbor) se snide 15. sušca. Da bi bilo le kaj boljše to zasedanje, kakor je bilo j£ jesensko; da se ne bi samo ropotalo in razsajalo i v zbornici, ampak kaj vspešnega storilo za ljud- i stvo! Ali odkrito moramo reči, da ni dosti nade, | da bo kaj prida. Nemški narodovci se vedejo v I deželnih zborih tako pristransko, tako zagri- i zeno, in vse nemškega duha prešinjeno ljudstvo, § vzlasti dijaštvo tako slepo gre za njimi, da bodo ! poskušali po starem rogoviliti. Vlada mora j skrbeti, da pridobi za resno delo vsaj nekaj trez-nejših mož iz nemške levice.
(V o d n i k o v a) slavnost, katero je priredila Narodna čitalnica v zvezi z Dolenjskim pevskim društvom je bila sijajna v vsakem oziru. Take mnogobrojne udeležbe, take elegance v toaletah, tako živahne zabave, tacega okusa v okrasitvah pa tudi ne nahajamo pri vsaki veselici, Rajalo se je do jutra, — čast gospem gar- .i de—damam, katere so ta dan bile bolj izprosne . kot sicer ter so marsikatero urico primaknile. K ;
splošni veselosti je mnogo pripomogla z vrlim igranjem domača godba pod vodstvom gosp. Bitscha.
(Iz M 11 i k e) Na svečenski somenj je bilo 1800 goveje živine in 250 prašičev prignano. Cena je bila prav nizka in malo kupcev, za prihodnji somenj vabijo se kupci.
(Ohranitev) obutala. Za ljudi, kateri v mokrem vremenu zunaj hodijo, posebno za otroke, ki šolo obiskujejo, je velika dobrota, da imajo nepremočne čevlje. To se doseže, ako se podplate novih čevljev dobro z lanenim oljem namaže, potem pa se jih na peč ali proti soncu postavi, da se olje vsuši. Vrhnje usnje namaže naj se pa se salatnim oljem; drgniti se mora toliko časa, da usnje olje čisto popije. Na ta način pripravljeno obutev tudi sneg ne premoči, razun tega pa tudi dlje trpi.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1898)
\	14.
Dekle, ki je ravno marljivo krpala, ni bila slaboumna, toda bila je nenavadno preprosto in krotko bitje in ni poznala nobenega sprenevedanja. Ko jo je Ostrostrelec pozdravil in pobaral, mu je povedala, da ji je ime Hetty Hutter, da nima matere, oče pa da je Sel lovit bobre, tako da sta s sestro sami doma. Nato ga je vpraSala po njegovem imenu. Ostrostrelec, ki mu je bila dekletova preproščina všeč, je odgovoril: »PiSem se za Bumpa, ime pa mi je Natanlel, zato me kličejo tudi Natty. De-lavari pa so me krstili za Ostrostrelca.«
Magnet je lahko tudi zdravnik
Tomovo plavajoče biva*	plavljeno iz
velikega in trdnega splftVle ,PJa> ki je bilo podobno pižmovskemu gra v*r«o J* b,1° manjše, vendar je nudilo udobno * v|de* npa^e^e- Čeprav je bilo plovilo veliko i" n $ c j« tat tno’ se dalo dobro krmariti. H*f -jjMk » , Pognal na palubo in se zapletel v P . »a Judito, Ostrostrelec pa je previdno *,e*K0 i>ov0 J Njegova navada je bila, da si je vs9. oiPr»Vj. Var natančno ogledal, zato se je najPreJ.e iiašej ( na obhod po splavu. Na drugem konc*1	uditino sestro.
V pogovoru pa ju je kmalu zmotil stari Tom, ki se je vrnil domov. Nad obiskom ni bil prav nič presenečen, temveč je gostoma izrekel prijazno dobrodošlico, saj je Harryja že nekaj časa pričakoval. Po deželi se je namreč raznesla vest, da je spet izbruhnila vojna med Angleži in Francozi in stari Hutter se je počutil precej osamljenega spričo možnih napadov. O Ostrostrelcu je ie sliSal kot o spretnem in zanesljivem lovcu, zato se ga je primemo razveselil. Po pozdravu pa je Tom gostoma takoj sporočil usodno novico.
ROGATI STRAHOVI
Zemlja je pravzaprav velikanski magnet, v čigar polju raste in se razvija življenje že milijone let, zato je za vsa živa bitja magnetno polje eden najosnovnejSh bioloških činiteljev, njegova „po-doba“ pa je vrisana v vsako celico.
Ta življenjska povezanost je predmet vse številnejših raziskav, v katerih znanstveniki ugotavljajo vplive magnetnega polja na človekovo duševno in telesno počutje. Nekaj odkritij je prav presenetljivih, še posebno odkritja, ki so jih že koristno uporabili pri zdravljenju ljudi.
Strokovnjaki so odkrili, da sončne pege vplivajo na spremembe v Zemljinem magnetnem polju. Te magnetne spremembe pa so povezane s povečanjem števila infarktov, izlivov krvi iz pljuč tuberkuloznih bolnikov ter s povečanjem primerkov akutnih duševnih obolenj. Nesporno povezanost med procesi v človekovem organizmu in spremembami magnetnega polja so dokazale tudi laboratorijske meritve. Ugotovili so, da magnetna polja različnih jakosti različno vplivajo na metabolizem plinov, na proces v tkivu živčevja ter v kostnem tkivu. Prav slednje so preskusili tudi pri zdravljenju zlomov.
Sovjetski strokovnjaki so skoraj povsem slučajno odkrili, da se kost veliko hitreje zaraste, če na dele zlomljene kosti montirajo magnetne palicčice. Z magnetno terapijo je uspelo zaceliti najbolj trdovratne zlome, ko se je rana že davno zarasla, kost pa se ni in ni hotela.
Vse pogosteje pa magnetno polje uporabljajo tudi za zdravljenje drugih bolezni. Uspešno se je izkazalo za izboljšanje lavne slike po operacijah, pri celjenju čirov ter pri zdravljenju nekaterih ginekoloških obolenj.
Krav sem se vedno bala bolj od vsega. Ta žival s svojimi rogovi, velikimi očmi, težkim telesom in dolgim šopastim repom me je plašila že od otroških let naprej. Strah pred kravo sem občutila, tudi če je bila žival vprežena v voz. V mestu, kjer sem nekaj časa živela, sem večkrat srečala vozove z drvmi, ki so jih vlekle krave ali voh, a živalim se je dalo lepo umakniti.
Ko sem postala učiteljica na vaški šoli, pa se vsakodnevnemu srečevanju s temi živalmi ni dalo več izogniti. Srečavala sem se z njimi skoraj na vsakem koraku, buljile so vame ter se leno pozibujoč se pomikale mimo mene, medtem ko sem v nerazumljivem strahu vsa medlela.
Učenici so kmalu opazili nenavadno spoštljiv odnos, ki ga imam do krav. Na tihem so se mi smejali in se hihitali, češ naša gospodična se pa krav boji. Sumim, da so včasih nalašč nadvse vestno odganjali živali s poti pred menoj.
Hribovska vas, kjer sem preživljala prve trenutke učiteljevanja, je bila lepa, vsa obdana z gozdovi. Njeni prebivalci so bili prijazni, učenci pridni. Okolica je bila nadvse primerna za lepe izprehode, toda kaj je pomagalo vse skupaj, ko so v vasi živele tudi krave! Še najbolj varno sem se počutila kar doma, za šolsko vrtno ograjo.
Neko nedeljo so »e na šolskem dvorišču kot običajno zbrali kmetje na pogovor z upraviteljem šole, ki je rad svetoval to in ono iz umnega gospodarjenja. Neki deček je tisti dan prignal mimo vrta več glav živine. Bile so lepe živali, lepo rejene, s svetlečo se dlako, zato sem nehote vzkliknila: „Joj, kako lepe krave!“
Malo kasneje je stopil k meni upravitelj in mi zasikal, naj pazim, kaj govorim.
„Kaj pa je bilo narobe? “ sem ga vprašala.
„Tisto niso bile krave!“
„Kaj pa? “
„Voli! Voli, vendar, voli!“ je upravitelj skoraj obupano zarentačil. Ni mu bilo prav, da se učiteljica pred kmeti kaže v tako slabi luči, da ne zna ločiti krav od volov.
„Ja, kaj morem. Nisem dobro videla.“
„Oči imaš, pa dobro poglej, preden zineš,“ je še vedno jezno dejal upravitelj.
Poslej sem z bolj odprtimi očmi stala ob vrtni ograji in opazovala živino, kadar so jo gnali napajat. Hotela sem odkriti skrivnostno razliko med voli in kravami. V šoli, naj bo še tako neverjetno, o razliki nisem zvedela.
Cez nekaj dni sem dejala upravitelju, da.zdaj že vem, kaj so voli in kaj krave. Na njegov dobrodušni „No? !“ sem razložila, da imajo voli bolj naprej zakrivljene rogove.
Globoko razočaran je zavzdihnil: „Nič ne veš! Poskusiva raje takole: krave dajejo mleko, voli pa ne!“
S tem pa moje izkušnje s kravami in volmi še niso dosegle vrha. Neki dan sem se iz doline vračala v hribe. Gozd je brstel, trobentice so se zlatile v travi, vijolice so širile svoj čudoviti vonj. Vzepenjala sem se v hrib vsa polna pomladnega počutja in moči. Očarana od prebujajoče se narave nisem zapazila, da stoji sredi poti mogočna krava. Šele ko je glasno zamukala, sem jo zagledala. Kaj zdaj?
Stali sva in se gledali. Tiho sem upala, se se bo krava premaknila in odšla naprej po svoji poti, a zaman. Žival je stala in me debelo gledala. Minilo je kakih deset minut, dolgih kot večnost, ko me je povsem zajel nedoumljiv strah. Obrnila sem se in zbežala po poti nazaj. Za menoj je krava zamukala.
Naredila sem dolg ovinek preko grap in gozda, zato ni nič čudnega, da me je zajel mrak še na poti. Hitela sem preko travnika, da bi pred nočjo prišla do šole, a glej, kaj ni prav na mojo pot legla krava. Nisem je takoj opazila, zato sem se zaletela vanjo in žival se je sunkovito dvignila.
Ne vem, kako sem prišla domov. Brez sape sem priletela v šolo in jecljala vsem po vrsti, kako me je krava napadla. Tolažili so me s prav čudno zavitimi besedami:
„Dve kravi na dan, to je pa res preveč!44
„Da le nista bila vola!44
V takih drobnih bodicah je minil ves večer in še nekaj dni za ,.strašnimi44 dogodki sem slišala prenekatero o kravah.
A življenje teče dalje. Navadila sem se čudovitih hribov, ljudi, službe. Ob učiteljevanju sem doživela veliko lepega, dovolj zadovoljstva sem zaužila ob tem kruhu, pa tudi krav in volov sem se privadila.
MARIJA TAUCAR Piran
— PHpSm, POMIRITE SE, AMPAK MOJA ŽENA MORA SHUJŠATI NAJMANJ ZA DESET KILI
— NO, MALA, TAKO KLETNA, PA KAR SAMA!
illllllllilllliiiiimmiiiiillillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTA
m sr n /
Dežurni poročajo
V	ŽABJEKU GORELO - 11. februaija dopoldne je gorela baraka Janeza Brajdiča-Vančka iz Žabjeka. Romi so ogenj sicer opazili, vendar je bilo za gašenje že prepozno, saj je les vzplamtel kot bakla. Na srečo je baraka oddaljena od drugih bivališč v Žabjeku in se ogenj ni razširil. Vzrok požara še raziskujejo.
PRETEPAL JE GOSTE - Novomeški miličniki so 14. februarja pridržali do iztreznitve 17-letnega Franca Z., ker je razgrajal v hotelu Metropol, se pretepal s strežnim osebjem in gosti. Ker ni šlo drugače, so na pomoč poklicali miličnike, ki so mladeniča odpeljali na hladno, moral pa bo tudi k sodniku za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENICE - Isti dan so črnomaljski miličniki pridržali do iztreznitve tudi Branka Grahka, ki je razgrajal in razbijal steklenice v hotelu Grad.
HITRO ZAPRAVIL UKRADENO - Prostore KZ „Krka“ na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je v petek obiskal tat in T. L. izmaknil denarnico z 900 din. Miličniki so mu bili hitro na sledi: še istega dne so prijeli Stanislava G. brez stalnega bivališča in zaposlitve, sicer pa starega znanca sodišč. Komaj pred mesecem je namreč odslužil zaporno kazen in kmalu ponovno zašel na stara pota. S. G., ki dejanja ni zanikal, je ukradeni denar že zapil po novomeških gostiščih.
GORELI PIŠČANCI, KURE IN PRAŠIČI
Minuli četrtek je prišlo do požara v gospodarskem poslopju Alojza Kolenca v Hmelj-čiču. Kolenčevi so v hlevu redili piščance, leseni zaboj s perutnino pa je bil opažen s slamo in cunjami, medtem ko je zraven svetila in grela žarnica, z električnim kablom speljana iz hiše.
Do požara je prišlo, ker je pregreta žarnica vnela cunje, ogenj pa je kmalu zajel vse poslopje. Čeprav so na pomoč hitro priskočili sosedje pa prostovoljni gasilci iz Hmeljčiča in Novomeščani, je nastalo precej škode: zgorelo je 50 piščancev, 30 kur in 6 prašičev, medtem ko so govedo rešili. Gmotno škodo cenijo kar na 100.000 din,
MED CETO IN SAVO — Cestarje tare pomanjkanje soli za posipavanje, tudi ni vedno pravi čas na cesti. Se dobro, da je v nesreči dostikrat tudi kaj sreče, kot jo je imela voznica minuli četrtek zarana blizu Sevnice: skok s ceste se je končal brez prask in tudi le z malo zvite pločevine. (Foto: Železnik)
Bela krajina: lani manj kriminala
Ugotovitve metliških in črnomaljskih miličnikov: število kaznivih dejanj padlo — Proti požarom s preventivo in poostreno kontrolo — Na belokranjskih cestah 6 mrtvih in 109 poškodovanih
Razveseljiva ugotovitev iz Bele krajine: tako metliški, kot črnomaljski miličniki so imeli lani v primerjavi z letom poprej manj dela. Se posebej velja to, tako sta zatrdila komandirja PM iz Metlike Jože Peterlin in Črnomlja Vili Fortun, za dejanja s področja splošnega kriminala. Poročila iz minulega leta namreč kažejo, da se je število tatvin, vlomov, ropov zmanjšalo. To pa ne velja za prometne nesreče in prekrške.
:
NAŠLI UKRADEN TRAKTOR
Novomeški miličniki so v so-; boto našli traktor, ki ga je nekdo £ ukradel Ljubljančanu Kosu iz zi-; danice nad Belo cerkvijo. S po-; močjo občanov so traktor odkri-
■ li v Orešju pri 19-letnem A. M.
• Slednji je po vlomu traktor od-
• peljal proti Dobruški vasi in ga
• skril v gozdu, zvečer pa ga od-
■ peljal domov. Tukaj je iz trak-
• torja odvil nekatere dele, vsega ; pa premazal z rabljenim motor-| nim oljem, da bi mu spremenil ; videz. Vendar mu vse to ni nič
(pomagalo in bo že v kratkem _ moral pred sodnike, pa ne samo ; zaradi vloma: naredil je namreč ; tudi za okoli 20.000 din škode ! na traktoiju.
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
V	metliški občini so lani imeli natanko 60 večjih prometnih nesreč; od tega se jih je kar 43 zgodilo na štirinajstih kilometrih in dvesto metrih „metliškc“ ceste čez Gorjance. Jože Peterlin pravi, da ta cesta današnjemu prometu že dolgo ne ustreza več. Ni pa krivda samo v slabem asfaltu, med vzroki najdemo naprimerno hitrost (18 primerov) pa alkohol (10), krivdo pešcev (6) itd. Posledice so več ali manj znane: 1 mrtev, 51 poškodovanih in za
1.028.600.00 din materialne škode.
In kako je v Črnomlju? Lani so
tamkajšnji miličniki obravnavali 76 prometnih nesreč, pri katerih se je 5 oseb smrtno poškodovalo, (med njimi 2 pešca in en kolesar), medtem ko je bilo 58 ranjenih in za
482.500.00 din gmotne škode. Zanimiv bo še podatek, da se je kar 44 nesreč zgodilo v naselju, od tega 12
na mestnih ulicah. Pa še vzroki: na prvem mestu neprimerna hitrost (24), neupoštevanje prednosti (8), vožnja po levi strani cestišča, alkohol itd. Prav zaradi slednjega so črnomaljski miličniki odvzeli 33 vozniških dovoljenj, od tega kar 5 poklicnim voznikom.
Metličane pa zaskrbljuje naraščajoče število mladoletniškega kriminala. Lani so imeli 15 primerov, predvsem tatvin, razbijanja in manjših kraj. Tudi število povratnikov v tej občini je precejšnje, kar 17, medtem ko so lani prejeli 85 storilcev kaznivih dejanj. Izmed 70 je bilo 22 navadnih tatvin, velikih pa 9.
Za glavno značilnost kriminala v lanskem letu v Črnomlju je Vili Fortun navedel naraščajoče število gospodarskih prekrškov, kar 33 dejanj, medtem ko je primerov splošnega 148. Tatvin je bilo 106, dejanj
%
11
Jože Peterlin
Vili Fortun
Malomarnost in nesrečno naklučje
Nesreč s traktorji je vse več — Trinkavsov primer naj bo opozorilo vsem kmetovalcem
Poučen primer za nešteto mladih kmetovalcev. Senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala Zlata Šavelj, je namreč pred kratkim obravnaval primer 28-letnega Ivana Trinkavsa s Kala pri Šentjanžu. Slednji je lanskega aprila zaradi neprevidnosti povzročil, da se je traktor skotalil po bregu in zadel sosedo Marijo Bregar.
Trinkavs je tistega dne vozil nov, še neregistriran traktor s Kala proti Svrževu, kjer je gradil hišo. Na travniku blizu doma se je na prikolici odprla stranica in Trinkavs je vozilo ustavil. Motor je pustil vključen in vozilo, kot je pokazala preiskava, tudi ne dovolj zavrto in v prvi pomožni prestavi. Traktor je potem, ko je voznik hotel odpeto stranico ponovno pripeti, zapeljal naprej preko 20 cm visoke grive travnika. Navzlic Trinkavsovim poskusom, da bi vozilo spravil nazaj na pot, se je traktor prevrnil na bok, nato pa se je začel kotaliti po strmem pobočju. V tem času so Trinkavsova žena in mati ter soseda Marija Bregar čistile travnik. Prvi dve sta se po Trinkavsovih opozorilnih klicih še pravočasno umaknili, medtem ko je Bregarjeva stekla
NA „HLADNEM“ POČAKAL JUTRA - Metliški miličniki so v nedeljo pridržali do iztreznitve Stanislava Križana iz Prilozja, ker je razgrajal v gostilni na Dragah, razbijal steklenino in se nespodobno ob-našal. Moral bo na zagovor k sodniku za prekrške.
v napačno stran: traktor jo je zadel in bila je na mestu mrtva.
Na obravnavi se je obtoženec zagovarjal, da je ročico premaknil v prosti tek in vozilo zavrl ter da mu ni jasno, zakaj se je traktor pričel pomikati. Vendar so strokovni izvedenci trditev ovrgli. Senat mu je ob upoštevanju, da še ni bil kaznovan in
„RUMENI KARTONI" ZA VOZNIKE
Črnomaljski miličniki so v minulem letu zabeležili brez večjih akcij 528 prekrškov na cestah, za katere so kršitelje kaznovali z mandatnimi kaznimi ali pa prijavili sodniku za prekrške. Tako so dali kar 408 predlogov zoper 464 hujših kršiteljev, medtem ko jih je velika večina (1087) odnesla le z opomini. Drugič ne bo tako.
Zaradi nespodobnega vedenja, kaljenja javnega reda in miru pa je bilo sodniku za prekrške dostavljenih 99 predlogov, medtem ko so 19 oseb zaradi vinjenosti pridržali do iztreznitve.
zoper življenje in telo 19; te številke pa so nižje od predlanskih. Enako velja za primere mladoletniškega prestopništva in povratništva.
Pa še požari. Medtem ko se Metličani borijo proti vse večjemu številu pomladanskih in gozdnih požarov, je v Črnomlju ravno obratno. Poostrena kontrola in preventivne akcije so že obrodile sadove. Tako lani niso imeli niti enega požara, pri katerem bi za vzrok navedli sežiganje suhe trave ali kakšno drugo neprevidnost.
Tudi tožnik se je uštel
Podobnik je dolžan plačati Regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto le 246 namesto 2.016 din
Na naslov novomeškega sodišča združenega dela je pred kratkim prispel zahtevek regionalne zdravstvene skupnosti, da ji Peter Podobnik iz Velikega Gabra dolguje plačilo 1.274,40 din.
Novomeška skupnost v svojem predlogu navaja, da se je Podobnik na lastno željo zdravil na internem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, za kar so morali odšteti 3.263,60 din, medtem ko bi seveda zdravljenje v novomeški bolnišnici veljalo precej manj:	natanko
2.016,00	din. Zdravstvena skupnost zato zahteva povra-
da je šlo za izjemno nesrečen primer, prisodil sedem mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. Sodba še ni pravnomočna, vendar naj bo opozorilo vsem kmetovalcem, kajti v zadnjem času je vse več nesreč s traktorji. Premalo namreč upoštevamo, da vsak nov taktor prinaša tudi kakšno novost, tudi kar se tiče sistema zavor ali prestav. Nekaj vzrokov za nesrečo na Kalu gre namreč verjetno pripisati tudi tej ugotovitvi.
VISOKO NAD EVROPSKIM POPREČJEM
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prejšnji torek pripravil posvetovanje predstavnikov 47 slovenskih občin na temo, kako zmanjšati število mrtvih na naših cestah. Po dosedanjih podatkih RSNZ se je namreč v lanskem letu povečalo število prometnih nesreč za 17 odstotkov, kar je celo malo pod zveznim poprečjem, vendar krepko nad evropskim.
V	ta namen so sodelujoči sprejeli nekaj sklepov: vključiti KS v delo občinskih prometnih organov, vplivati preko komisij občinskih organov na povečanje varnosti v delovnih organizacijah itd. Največ besedi pa je bilo posvečenih rabi varnostnih pasov. Izkušnje pri nas že kažejo, da bi s pripenjanjem lahko rešili smrti kar okoli 50 odstotkov vseh žrtev.
PO NESREČI USTRELIL OTROKA
Do hude nesreče je prišlo v soboto okoli 13. ure v Senovem, ko je 23-letni Branko Drobež povsem po naključju ustrelil z malokalibrsko pištolo 4-letno Heleno Pavlič v glavo.
Tega dne okoli poldneva je Drobež prišel na dom Pavličevih, s seboj pa je imel malokalibrsko pištolo, s katero so potem pričeli streljati v tarčo. V trenutku, ko je Drobež ponovno polnil pištolo, pa se je ta, obrnjena proti mali Helenci, sprožila in zadela dekletce v glavo. Hudo poškodovano so jo najprej prepeljali v brežiško, od tam pa v novomeško bolnišnico.
čilo razlike med tema zneskoma, za katero se je tudi Podobnik ob odhodu v Ljubljano zavezal, daje bo plačal.
Na ustni obravnavi pred senatom sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, pa je Podobnik trdil, da ni zakonite osnove za povrnitev te razlike. Sodišče je menilo drugače. Nobenega dvoma ni namreč, da je Podobnik dolža.? plačati znesek, saj se je za to fudi obvezal. Poleg tega pa do zorav-ljenja v Ljubljani ni prišlo na podlagi mnenja zdravnika, pač pa na lastno željo bolnika. Zataknilo pa se je pri določitvi višine zneska. Sodišče je namreč ugotovilo, da se bolnik ni zdravil na interni kliniki v Ljubljani, marveč na kirurški. Za izračun razlike je torej prišla v poštev cena oskrbnega dne na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, ki pa je precej višja od tiste, na internem: za sedem dni
3.017,00	din.
Senat je zato odločil, da znesek, ki ga je Podobnik dolžan povrniti regionalni zdravstveni skupnosti Novo mesto, znaša le 246,60 din. Odločba še ni pravnomočna.
Denar pod predpražnikom
Nenavadno veliko kraj smo imeli prejšnji teden. Večino teh je zakrivila naša lahkomislenost in neprevidnost. „Izurjenemu“ tatu ali žeparju je to dovolj.
Ob tisočaka je bila Vida M., ki je v kletni garderobi zdravstvenega doma pustila torbico z denarjem. Podobno usodo je doživel Edvard F. v Pionirju: na hodniku pred pisarnami je namreč na obešalniku pustil plašč, v njem pa denarnico s 1. 700 din in dokumenti. Tat seveda ni kaj dosti razmišljal.
Tatinski obisk je prejšnjo sredo ugotovil tudi Boris G. iz Novega mesta. Iz še nedograjene hiše mu je nekdo odnesel električni vrtali stroj Jskra", več svedrov, sobni termostat centralnega ogrevanja in razni električni material. Škoda je precejšnja, še največ skrbi pa je tat povzročil Ljubljančanu Štefanu K., ki ima nad Belo cerkvijo zidanico, v njej pa traktor, vreden okoli 80.000 din. Med časom, ko je bil lastnik v Ljubljani, je neznanec snel vrata s tečajev in traktor -odpeljal(!)
Medtem ko je za zadnja primer očitno, da sta delo vlomilcev, pa žeparjem in tatovom sami dajemo kruh s tem, ko puščamo denar in predmete v nezaklenjenih prostorih, ko plašče obešamo v garderobe, v katerih malokoga zanima, če nam tujec brska po žepih in nenazadnje: ko ključe naših stanovanj tako „premeteno“ skrivamo po poštnih nabiralnikih, pod predpražniki. Žal nam je denarja, da bi naredili nove, jih razdelili družinskim članom, raje potem kličemo miličnike, ko ugotovimo, da vse stvari v našem stanovanju niso na svojem mestu. Pa je takrat marsikdaj že prepozno.
B.B.
NA LEVO V TOVORNJAK
V	nedeljo okoli 14. ure je Kranjčan Ejdo Stranjac vozil tovornjak po avtocesti proti Zagrebu. Pri Mrtvicah mu je pripeljal nasprotiz osebnim avtomobilom Trboveljčan Alojz Zibcrt, ki je tik pred srečanjem zapeljal na levo stran ceste in trčil v tovornjak. Pri nesreči se jc voznik osebnega avtomobila hudo poškodoval in je na mestu trčenji* umrl, medtem ko so 14-letnega Draga Bogoviča s hudimi poškodbami prepeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je za okoli 60.000 din gmotne škode. V njem so bili varnostni pasovi, vendar jih poškodovanca nista uporabljala.
DEL ODGOVORA JE PRED NAMI — Podatek, da je letos na slovenskih cestah umrlo že več ko 70 ljudi, naj bo vsem voznikom dovolj resno opozorilo. Eden izmed vzrokov za to številko je na našem posnetku.
PREHITRO V OVINEK - Vladimir Lisac iz Metlike je 14. februaija peljal osebni avtomobil od Novega mesta proti Gorjancem, pri Jcdinšči-ci pa jc s preveliko hitrostjo zavozil v nepregledni ovinek. Zaneslo ga je čez desni rob cestišča v zemeljski vsek, pri čemer sc je Lisak huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 15.000; v avtomobilu so sicer bili varnostni pasovi, vendar jih voznik ni uporabljal.
ZADEL PEŠCA - Minuli četrtek je 37-lctni Adolf Urbič iz Mokronoga hodil ob desnem robu ceste v Kamni gori. Pri tovarni TRIMO je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Franc Mihalič in ob srečanju Urbiča zadel. Slednji jc padel na prednji del avtomobila, nato pa zdrknil na tla in so ga poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo cenijo na 1.000 din.
ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI S CESTE - V noči na 17. februar jc Martin Butala s Tal čj ega vrha vozil osebni avtomobil od Vinice proti Črnomlju. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku pri Kočevju zaneslo s ceste v drsno ograjo, kjer je avtomobil obstal. Pri nesreči sta se voznik in sopotnik Alojz Mi-
helič laže ranila, materialne škod« pa je za 25.000 din.
KONČAL NA NJIVI - Marjan Stofala z Roj pri Mirni je 19. fe" bruarja zjutraj peljal osebni avtomobil od Tržišča proti Mirni, v Slovenski vasi pa jc v križišču zavrl, tak0 da jc avtomobil zaneslo s ceste n* njivo, kjer sc je prekucnil na bok-Med prevračanjem je sopotnik Pav*e Kovačič Padel iz avtomobila, vendar se je na srečo le laže poškodoval' gmotno škodo pa cenijo na 20.001' din. Voznik in sopotnik nista uporabljala varnostnih pasov.
DO SMRTI JO JE POVOZIL
50-letna Antonija Progar iz Hm®" Ijčiča jc v petek okoli poldneva hodila od Šentjurja proti Mirni peči m nekje na sredi poti prečkala cestišče. Iz novomeške smeri je takrat pripeljal z osebnim avtomobilom Ljubljančan Rudi Mišja, kije pešaki-njo v ovinku prepozno opazil, jo zadel in zbil po cestišču. Zaradi hudih poškodb jc Progarjeva na kraju nesreče umrla, medtem ko je na avtomobilu za 8.000 din materialne škode.'	-
TELEVIZIJSKI SPORED
Četrtek, 23.11.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00 TV V SOLI: Veliko pristanite, Amazonka, Pravljica - (Zg)
10.00 TV V SOLI: Francoščina -(Sk)
10.30	TV V SOLI: Risanka, Fizika '(Bg)
16.00 SOLSKA TV: Ustvarjamo z Hiateriali iz plastične mase, Hrvaško-slovenski krneči upor leta 1573
16.35	Štafeta 4 x 10 km, posne-lek s svetovnega prvenstva v Lahtiju
17.20	POROČILA
17-25 PO SLEDEH MARCA POLA,
nadaljevanka - B
•8.25 OBZORNIK
18.40	ZGODBE IZ KALEVALF.
PETEK, 24. II.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
9.00 TV V SOLI: Ruščina, Od pet-*a do petka, Pesem - (Zg)
10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina - (Bg)
17.05	POROČILA
17.10 KAKO JE REVEC PRODAL ZAJCA BOGATINU, pravljica iz lutkarjevega vozička - B
17.35	DEČEK DOMINIK - B
18.00 OBZORNIK
18.10 DOMAČI ANSAMBLI - B
18.45	KAKO BOMO VOLILI, aktualna oddaja
SOBOTA, 25. II.
I©l
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
1
8.00	POROČILA
8.05	ZGODBE IZ KALEVALE - B 8-15 S. Makarovič: VETER, STO £9pA V BALETNI SOLI IN 1 RASNI STRASNIK, nadaljevanja K°soviij a na leteči žici - B
Čevljarju NA OBISKU: pri
8-45 TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE - b
^•15 PISANI SVET: HITROST - B
SKa SK0KI NA 90-METRSKI ČAKALNICI, prenos s svetovnega Prvenstva v Lahtiju - B
JUGOSLOVANSKA TRIM-
8KA televizija - B «•35 POROČILA
HISA MOJIH SINOV, drama
■— O
Za vlogo Jadwige Gorecke je polj-: ? 'Bralka Zofia Jaroszetvska pre-
Vl	nagrado za najboljšo žensko , °8° na mednarodnem televizijcem festivalu v Mqnte Carlu. Tele-
NEDELJA, 26. II.
le
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
Tokrat bo na sporedu prvi od risanih filmov, ki so posneti po motivih najzanimivejših zgodb iz finskega ljudskega epa Kalcvala. V večni led in sneg vklenjena prostranstva daljnega severa so že sama po sebi odeta v tančico čarobnosti. Gledalcem se bodo gotovo prikupili junaki: modrec Vainamoinen, ki s pesmimi prinaša srečo svojemu ljudstvu; spretni kovač Ilmarinen, ki skuje čudežni mlinček zato, da bi mu gospodarica dežele Pohjole, hudobna čarovnica Louhi, dala svojo lepo hčer na ženo; drzni Lemmin-kainen, ki se odpravi v podzemlje iskat črnega laboda, in drugi.
18.50	TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE -B
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	BOM BASKI PROCES, 2. del
21.20	8 DNI MAROKA
V	obliki pogovora s turističnim vodnikom bo prikazana dežela, ki jo oblivata Sredozemsko morje in Atlantik, skoraj nenaseljena dežela, ki jo sušijo vroči puščavski vetrovi.
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	IZVOLITE, KAR NAPREJ,
zabavnoglasbena oddaja
21.05	RAZGLEDI:	KANADSKI
MOZAIK - B
Po dolgem in počez. Tak je naslov prve od šestih oddaj iz nanizanke Kanadski mozaik. Slo bo tako rekoč za reportersko popotovanje prek druge največje dežele sveta, ki jo pri njenem naglem razvoju (poleg splošnih) pestijo posebni problemi. Nocojšnja oddaja bo torej uvod v naslednje, ki bodo posvečene današnjim kanadskim Indijancem, Eskimom, težavam Quebeca, našim izseljencem in zdomcem ter kanadskemu jutrišnjemu dnevu.
21,50	TV DNEVNIK
22.10	SERPICO - B Kljub hudi poprečnosti sc je dolgolasi in bradati detektiv najbrž že kar udomačil na slovenskih malih zaslonih. Ko-
vizijska drama z gornjim naslovom je pripoved o priletni vdovi po načelniku železniške postaje v majhnem poljskem mestu. Trije sinovi so zaposleni v Varšavi in ne utegnejo pogosto obiskati matere, ki stežka vzdržuje hišo z vrtom. Sosedje bi radi odkupih vrt, morda tudi hišo, toda Jadwiga sc ne more odločiti za prodajo, kajti gre za okolje, v katerem je preživela svoja najlepša leta, vzgajala sinove ... Odpravi sc v Varšavo, ki bi se z njimi pogovorila. Dramo je režiral Gcrard Zalcvvski, v ostalih vlogah pa nastopajo še B. Tyszkwich, L. Korsakovvna in M. Walczcwski.
17.35	OBZORNIK
17.50	MEDLE SANJE, film - B To je danski film, ki sta ga režirala M. Arnfred in L. Nielscn, glavne vloge pa igrajo K. Wagncr, M. Svend-sen, O. Ernst. Povzetek vsebine: Deček Kirn živi sam z materjo v na moč dolgočasnem okolju. Nenadoma pa se začnejo dogajati nena-
8.30 POROČILA
nfiL ZA NEDELJSKO DOBRO JULRO: SREČANJE OKTETOV 77 - b
9.05	625
®-45 M. Kerstner: GRUNTOVCANI
VČERAJ, KO SI BIL SE »*LAD, mladinski film fil ,a tokratnega mladinskega “n'a je fantovska zaljubljenost v (tH0^0' Je slei ko prej problem fa» na Slovenskem), saj se veliko ntov vsej, st^o^ kj brzijo z mo-fit različnih moči, smrtno poneha aB.Pa obleži s težkimi poškod-oti, ki imajo za posledico invalidom. Statistični podatki o tem so javnost grozljivi.
}l-30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA
13.40	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
14.10	OKROGLI SVET
14.30 TEK NA 50 KM, posnetek s svetovnega prvenstva v Lahtiju - B
15.30 TV ŽEHTNIK - B
16.05	CAT BALLOU, film - B
Film z gornjim naslovom je režiser Elliot Silverstein posnel leta 1965. To je parodija na western, osrednji motiv pa je usoda revol-
veraša ki tvega življenje, da bi dokazal, koliko je hitrejši in spretnejši od drugih mojstrov revolverja. Kajpak je tu še Cat, lepo dekle, ki zbere tolpo, da bi maščevala ubitega očeta. Cat igra Jane Fonda, zapitega revol-veraša Kida Schellina pa Lee Marvin, ki je za to vlogo prejel „Oscarja“. Film odlikuje sijajna glasba. Na posnetku: L. Marvin in J. Fonda.
Maroko. Nemirno prizorišče domala št iri ti soč let ni h osvajanj: od feničan-skih trgovcev prek rimljanskih zavojevalcev do cele vrste pohlepnežcv Starega sveta. Za utrjenimi obzidji starih mest, v naseljih, t. i. kazbah, mošejah ah razkošnih rimskih vilah in palačah berberskih vladarjev je še dandanes čutiti sledove burne preteklosti, ki se spajajo z živalinim utripom zdajšnjosti. Slikovitost nasprotij Maroka očara vsakogar. Tako vsaj pravijo!
21.55	TV DNEVNIK
22.10	JUGOPLASTIKA : BREST, posnetek košarkarske tekme
23.30	POROČILA
16.55	Jugoplastika : Brest (prenos)
-	18.30 Test — 18.35 Zanimivosti narave - 18.45 Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Od glave do pete - 21.15 24 ur - 21.35 Ženski spol, moški spol (dokumentarna oddaja)
mur je škoda časa za spremljanje prej bolj ko manj za lase privlečenih Scrpicovih dogodivščin, temu dobra knjiga ne bo v napoto, kajti nocoj se bo detektiv prelevil v prekupčevalca mamil in kajpak mu bo uspelo raztrgati podzemno mrežo trgovcev z drogami. Torej nič posebnega za policaja naivnega kalibra.
22.55	POROČILA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zlata nit - 18.15 Obramba in zaščita - 18.45 KUD Abrašcvič - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portret kiparja Antuna Augustinčiča -
21.50	Beethovnove sonate - 22.55 Mazzabubu (zabavnoglasbena oddaja)
vadne reči: Kirn je priča bančnemu ropu, doživi ugrabitev, ljubezensko dogodivščino, sreča se z dečki iz povsem drugačnega okolja. Vse to povzroči, da začne Kirn z lastnimi očmi gledati na svet, osvobodi sc miselnih spon, s katerimi ga je mati odvračala od sveta zunaj doma, nauči se sprejemati in spoštovati ljudi z različnim videzom, hkrati pa dobi tudi občutek varnosti, ki ga je vedno pogrešal. Na posnetku: prizor iz filma.
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	G. Durieux: PAUL GAUGIN, nadaljevanka - B
20.55	TV ŽEHTNIK - B
21.25	TV DNEVNIK
21.40	ZABAVA VAS RAFFAELLA CARRA - B
22.10	625
17.30	Poročila - 17.35 TV koledar
-	17.45 Bombaš, pa se joka -
18.35	Risanka - 18.45 Gledališče v hiši - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Živa glasba - 21.00 24 ur - 21.10 Poklici: Učitelj - 21. 40 Športna sobota - 21.55 Veliki mojstri: Paja Jovanovič
17.35	ŠPORTNA POROČILA
17.40	RISANKA - B
17.45	RADNlCKLBORAC, prenos košarkarske tekme
19.30 TV DNEVNIK
20.00	D. Markovič: VRNITEV ODPISANIH - B
21.05	1000 MILJ OD OSTALEGA SVETA
Videli bomo dokumentarno oddajo o Sejšelskih otokih, ki ležijo sredi Indijskega oceana. Otoki, na katerih živi le 60.000 ljudi, so bili do pred dvema letoma britanska kolonija, zdaj pa so ena najmanjših in najbolj zaostalih držav na svetu. Na Sejšelskih otokih sc križajp interesi velesil, kar pomeni dodatno oviro za njihov razvoj, ki sloni predvsem na turizmu, saj tamkaj ne manjka čistega morja in sonca.
21.30 TV DNEVNIK
21.50	ŠPORTNI PREGLED
22.20	REPORTAŽA Z NOGOMETNIH TEKEM
14.35	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri
-	21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 27. II.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
I©
9.05 TV V Š)LI: Crka kot številka, Celinski gozd, K. Baranovič, Leeto-vo srce - (Zg)
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg)
11.10	TV V ŠOLI: Za najmlajše -(Sa)
15.05 TV V ŠOLI, ponovitev
17.15	POROČILA
17.20	RISANKA - B
17.30	SVET, V KATEREM ŽIVIMO - B
18.00 OBZORNIK
18.10'OLJNO SLIKARSTVO - B Na pragu novega veka, nekaj let pred odkritjem Amerike, sta nizozemska slikarja brata van Eyck prvič uporabila pri slikanju oljne barve.
TOREK, 28. II.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.30 TV V ŠOLI: Angleščina, Gozd, Cesta, TV vrtec, Kulturna govorjenja - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodoslovje - (Bg)
14.30 TV V ŠOLI, ponovitev
16.05	ŠOLSKA iV: Prometni sistem SFRJ, Slovenski kmečki upor leti 1635 in tolminski kmečki upor leta 1713
V	prvem delu oddaje bodo mladi spoznali zgodovinski razvoj cestnega
SREDA, I. III.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
8.30	TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Naša obala, Hercegovina, Slovnica - (Zg)
10.00	TV V ŠOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalna oddaja -(Bg)
17.20	POROČILA
17.25	S. Makarovič: KOSOV1RJA
NA LETEČI ŽLICI - B
17.40	POTOVANJE V DEŽELO
LUTK - B
Po nekaj oddajali nanizanke francoske televizije so gledalci najbrž že
Neznanske izrazne možnosti, ki jih nudi slikanje z oljnimi barvami, so povzročile, da je oljno slikarstvo precej postalo vodilno med slikarskimi tehnikami. Vse do danes ga skoraj ni slikaija, ki ne bi poskusil slikati z oljnimi barvami. Med deli znamenitih mojstrov (Rembrandt, Vela-squcz, Goya, Cezanne, Renoir in še dolga vrsta drugih) so v ospredju olja, olje pa so spretno uporabljali tudi ljudski umetniki, saj je z njim moč slikati ne samo na platno, ampak tudi na les. steklo ali kovino.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Meretti: PROCES PROTI GIORDANU BRUNU, drama - B Televizijska drama z gornjim naslovom sega motivno v 16. stol., v dobo renesanse, ko je svobodomiselnost že preraščala mračnjaštvo srednjega veka. Glasniki naukov, ki jih je preganjala katoliška cerkev, so bili čedalje številnejši, med njimi tudi Giordano Bruno (1548 - 1600). Doma je bil iz Neaplja, najprej du-
prometa in probleme, ki jih pred graditelje postavlja sodobna ureditev cestnega prometa. V drugem delu bo prikazano, kako so se slovenski kmetje v 17. stol. še borili proti plemstvu, v 18. stol. pa je plemstvo že stalo ob strani, saj so kmetje napadali cesarjev upravni aparat, ki sc ni znal prilagoditi gospodarskim spremembam. Pri obeh uporih pa se je pokazalo, da so kmetje povsem nemočni zoper poklicno cesaijevo vojsko.
17.25	POROČILA
17.30 MOZART V IZVEDBI ISAACA STERNA
18.00 OBZORNIK
18.10	MALI SVET
18.45	PO SLEDEH NAPREDKA
19.15	RISANKA - B
19.30 TV DNEVNIK
20.00 MEDNARODNA OBZORJA: TERORIZEM
opazili, da so imeli ustvarjalci namen pri mladih gledalcih vzpodbujati ustvaijalnost. Vabijo jih k izdelovanju preprostih lutk iz vsem dostopnih materialov. Seveda pa so v ospredju značilni odlomki iz te ah one lutkovne predstave.
18.00 OBZORNIK
18.10	NA SEDMI STEZI
18.45	MAVRICA - B
19.15	RISANKA - B
19.30	TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: BERAČ Pokojni italijanski režiser in pesnik Pier Paolo Pasolini je film z gornjim naslovom posnel leta 1961 in z njim izrazil protest proti dotedanji usmeritvi italijanskega filma, proti ncorcalizmu. Na kratko o vsebini: Vittorio, imenovan Berač, živi na račun cipe Maddalcnc. Ko ima slednja težave s policijo, spozna Berač dekle Stello, sc z njo spoprijatelji in
hovnik, nato pa se je ukvarjal s filozofijo, bil po prepričanju materialist in goreč zagovornik Kopernikovega nauka. V svojih delih je dokazoval, da je v vesolju nešteto svetov, ki so podobni našemu sončnemu sistemu. Cerkvene oblasti so od Bruna zahtevale preklic ..krivoverskih trditev", toda mislec je vztrajal kljub mučenju inkvizitoijcv. Zgorel je na grmadi, njegove knjige pa so prepovedali in sežgali. Dramo je režiral Mario Fanelli, Bruna pa igra Ljuba Tadič.
21.10	KULTURNE DIAGONALE 2150 TV DNEVNIK
22.05	MOZAIK KRATKEGA FILMA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Zverinice iz Rezije -
18.00 Moj vrtec — 18.15 Železniški prometnik - 18.30 Varstvo ptic -
18.45	Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja -
20.30	Izkušnje - 21.00 Poročila -
21.00 Celovečerni film
Tokratna oddaja bo prikazala oblike in druge razsežnosti terorizma, ki že vrsto let vznemirja našo in mednarodno javnost. Govor bo o ideologiji in družbenem ozadju terorizma v zahodnoevropskih državah.
20.50	G. E.Clander: CRNI KRUH, nadaljevanje in konce - B
21.35	GLASBENI MAGACIN
22.15	TV DNEVNIK
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pionirski TV studio -
18.15 Knjižni klub - 18.45 Dnevnik 10 - 19.05 Kulturni pregled -
19.30	TV dnevnik — 20.00 Odprt ekran - 21.00 24 ur — 21.20 V znamenju znanosti - 22.05 Likovna umetnost
kmalu sili k prostituciji. Maddalena zve za Vittoriovo novo prijateljico in ga ovadi policiji. Prav tedaj se Berač odloči za pošteno življenje, toda nima sreče, nikjer ne dobi dela, zato krade. Policija ga odkrije, na begu pa ga povozi avto. V glavnih vlogah nastopajo Franco Citti, Franca Pasut in Silvana Corsini.
22.00	TV DNEVNIK
22.15	MINIATURE:	PLESNI
ORKESTER ZAVODA ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE - B
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV Koledar - 17.45 Daljnogled — 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 24. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Atom-ček). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti.
11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Hočevar: Zatiranje plevela po setvi in vzniku koruze).
12.40	Pihalne godbe vam igrajo.
13.50	Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica. 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z Alpskim kvintetom. 20.00 Stop pops 20.21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo.
SOBOTA, 25. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.20 Svetovna reportazaža. 11.40 Zabaval vas bo... 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Žunkovič: Vzdrževanje domače sorte rži „Okta“). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino.
14.45	S pevcem ... 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži.
18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška.
20.00	Srečanja (kviz). 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset.
NEDELJA, 26. II.
8.07	Radijska igra za otroke (S. Rozman: Čudežna popevka). 8.45 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.30 Humoreska tega
tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci.
11.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra.
19.45	Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas.
PONEDELJEK, 27. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Rin-garaja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. V. Ši-šakovič: Izbor sadik vinske trte).
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Stari ljudski napevi in plesi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti.
22.20	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (N. Goršič:-Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 28. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. P. Lakota: Odpornost gozdov in gradnja gozdnih cest). 12.40 Po domače.
14.05	V korak z mladimi. 15.45 Pota sodobne medicine. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča.
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi (Ljudske pesmi in plesi iz Ž užemberka). 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade.
22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Italijanska renesančna lirika). 23.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 1. III.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri.
12.30	Kmetijski nasveti (Vrt v marcu). 12.40 Holandske pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.45	Spomini in pisma (J. Mlakar: Spomini na Jakoba Aljaža). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia.
22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (S. Veoroes: Pesmi). 23.15 Revija juboslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 2. III.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Švedska).
9.35	Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij.
12.30	Kmetijski nasveti (dr. S. Vrabl: Spomladanska zaščita vinske trte). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo? 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori (dr. J. Toporišič). 18.05 Z opernih odrov.
19.45	Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Lili Novy). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Koncert Bi-berjevih skladb. 23.05 Literarni nokturno (B. Bagola: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SEMIČ
razpisuje prosto delovno mesto
TAJNIKA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
za opravljanje tajniških poslov za nedoločen čas, s polno delovno obveznostjo.
Pogoji:
moralno-politična neoporečnost, srednja šolska izobrazba ekonomske, administrativne, upravne ali podobne smeri.
Nastop dela je možen takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema svet krajevne skupnosti Semič.
„NOVOTEHNA", trg. podjetje na debelo in drobno , p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. POMOČNIKA POSLOVODJE v prodajalni v Krškem
2. TRGOVSKEGA DELAVCA II v prodajalni v Krškem
3. TRGOVSKEGA DELAVCA II v prodajalni JBARVE LAKI" v Novem mestu
POGOJI:
pod 1: končana poslovodska šola in 2 leti delovnih izkušenj v maloprodaji ali končana šola za prodajalce in 6 let delovnih izkušenj; v obeh primerih traja poskusno delo 3 mesece; pod 2
in 3: nekvalificirani delavec z 1 letom delovnih izkušenj v maloprodaji; poskusno delo traja 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje na naslov podjetja v 15 dneh po objavi.
OSNOVNA SOLA DOBOVA DOBOVA 20; 68 257
razpisuje naslednja prosta dela in naloge v vrtcu (v izgradnji):
I. 3 VZGOJITELJICE
II. 3 VARUHINJE (za polovičen delovni čas)
III. 1 KUHARICA
IV. 1 POMOČNICA KUHARICE (za polovičen delovni čas) V. 1 SNA2ILKA
VI. 1 ADMINISTRATORKA (za polovičen delovni čas) Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas!
.Pogoji:
pod I: dokončana vzgojiteljska šola
pod II: dokončana šola za varuhinje ali najmanj 8. razredov osnovne šole
pod III: dokončana gosp. šola - smer kuharstvo
pod IV: dokončana osemletka
podd V: dokončana osemletka
pod VI: dokončana srednja administrativna šola
Stanovanj nil Vsi prijavljeni kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v roku 30 dni. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Dobova 20 v roku 15 dni od dneva objave. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali!
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
»VALVOUNE TECTYL0M”
VAM OPRAVI
PETER PERDEC
A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO
TECTYL CENTER
»Dolenjski listu v vsako družino
DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA - enota KRŠKO 68290 SEVNICA p. p. 69
Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo
naslednja prosta dela in naloge
za IMPOLJCO:
1. KUHARSKA POMOČNICA
2. 2 NEGOVALKI
3. 3 STREŽNICE
POGOJI:
pod 1: končana osnovna šola, tečaj iz gostinstva, starost nad 18 let,
pod 2: končana osnovna šola, tečaj za negovalke ali higienski minimum, starost nad 18 let, pod 3: končana osnovna šola.
Za vse velja poskusna doba 1 meseca.
za enoto KRŠKO:
1. KUHARSKA POMOČNICA
2. STREŽNICA
3. MEDICINSKA SESTRA
POGOJI:
pod 1: končana osnovna šola, tečaj iz gostinstva, starost nad 18 let,
pod 2: končana osnovna šola,
pod 3: končana srednja šola za medicinske sestre in 2 leti delovnih izkušenj.
Pod 1 in Z velja poskusna doba 1 meseca, pod 3. pa 2 mesecev.
Kandidati za razpisana prosta dela in naloge naj pošljejo pismene ponudbe.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
V času od 11. 2. do 18. 2. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Andela Podgoršek iz Pišec - Gorana, Ana Molnar iz Brdovca - deklico, Rozalija Kovačič iz Sevnice -Tatjano, Marija Mikolič iz Loga -Igoija, Danica Ogorevc iz Globokega
- Majo, Brigita Mežič iz Čateža -dečka, Durda Lastovčič iz Samo-bora - Terezijo, Silva Zavišek iz Bukovja - Ivana, Vesna Petrovič iz Strmca - Zvezdano, Ivanka Burič iz Male Gorice - Kristino, Dragica Filipovič iz Majne vasi - Ana Marijo, Milena Jakovina iz Mihalovca -Dejana, Dragica Horvat iz Bestovja
- Krunoslava, Vesna Dugan iz M. Magdalene - Zorana Nevenka Ivanuša iz Doba - Krešimirja, Matilda Soba iz Pokleka — Borisa, Vera Pongrac iz Radakovega - dečka, Jožica Unetič iz Vrhovske vasi -deklico.
V času od 11. 2. do 18. 2. 1978 so v brežiški bolnišnici umrli: Jelena Mogulič, gospodinja iz Samoboia, stara 74 let; Leopold Kranjc, upokojenec iz Sentlenarta, star 63 let; Ivan Pongrac, podpiranec iz Kapelskega vrha.
V SPOMIN
10. februaija je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila ljuba žena in mamica
GENICA
PINČIČ
V žalosti tihe bolečine mož Blaž s hčerkama Janjo in Biserko
ZAHVALA
Ob nenadni in nepričakovani izgubi naše drage mame in stare mame
TEREZIJE BRADAČ
iz Loške vasi pri Dol. Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na meni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Novoles - TOZD Žaga in sodelavcem, TOZD Vezane plošče ter OŠ Baza 20 iz DoL Toplic za podarjene vence, duhovnikom pa za opravljeni obred.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: otroci z družinami in drugi sorodniki
V	času od 9. dc 15. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Sonja Avsenak s Senovega - Jurija, Jožica Cujnik iz Regerčc vasi - Gregorja, Marta Udovč z Jablana - Katarino, Ruža Lukunič iz Kamanja -Maria, Bariča Jambrošič iz Metlike
- Damirja, Zvonka Pezdirc iz Dolenje vasi - Boštjana, Martina Jamnik iz Tomažje vasi - Klemena, Alenka Matotck iz Črnomlja - Dušana, Cvetka Predalič iz Kanižarice
- Tanjo. Zineta Adrovič iz Dolenjskih Toplic - Kabirja, Tatjana Weiss iz Črnomlja - Marka in Mateja, Anica Brula s Talčjcga vrha - Boštjana, Anica Junkar iz Grmovelj -Mateja, Marija Pirš iz Semiča - Boštjana, Zdenka Primc iz Podlipe -Vesno, Stanislava Jarc z Mirne -Slavka, Marija Grubar iz Male Bučne vasi - Špelo, Ladislava Vencelj iz Gornje Nemške vasi - Jureta, Majda Hro,vat iz Žužemberka - dečka, Terezija Tomšič iz Volčjih njiv -dečka, Zofija Hrovat iz Hinj - deklico, Olga Drab iz Žužemberka -deklico, Nada Maver iz Gabrovke -dečka in Marija Hrovat iz Uršnih sel
- dečka. ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob hudi izgubi naše drage mame
MARIJE BALKOVEC
roj. Miketič iz Drenovca pri Vinici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Strmčevi in dr. Pertotovi ter ostalemu osebju ZD Črnomelj, enako tudi osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, ki ji je v zadnjih dneh življenja nudilo zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam TAM-TOZD Belt Črnomelj, zdravstvenemu domu in lekarni Črnomelj, LB temeljni dolenjski banki p.e. Črnomelj in uslužbenkam ekspoziture Metlika ter regionalni zdravstveni skupnosti - podružnica Črnomelj za darovane vence. Hvala duhovnikoma za opravljeni obred in godbi iz Črnomlja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, za ustna in pismena sožalja. Hvala vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin.
Žalujoči: mož, sinova in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
SLAVCA BELETA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za iskreno pomoč. Posebej se zahvaljujemo za požrtvovalno zdravniško pomoč dr. Vodniku, dr. Janezu Kramaiju ter ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Novo mesto. Prisrčna zahvala članom LD Novo mesto ter ZLD Novo mesto, OOZB, OOZK, SZDL - JI. teren in pevcem „Dušan Jereb“ za opravljen veličastni pogrebni obred. Zahvaljujemo se sodišču Novo mesto, Krki - tov. zdravil, Novoteksu, Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto ter vsem drugim darovalcem cvetja in zelenja. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti v večna lovišča, prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Tilka, sin Martin z družino, hčerki Jelena in Maijeta z družinama, brat, sestra in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
ANE OBRANOVIČ
iz Kočevja
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Hvala vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, podarili vence in cvetje, ter pokojnico spremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, sin Dušan, sin Branko z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
MIRKA KRAMARIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem tistim, ki ste ga poznali, v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnice za veliko skrb in prizadevanje v času njegovih težkih operacij, zdravniku dr. Kvasiču pa za posebno skrb in prizadevanje med zadnjo boleznijo. Zahvaljujemo se KO ZB Črnomelj, kolektivoma PTT Novo mesto in pošte Črnomelj, Društvu upokojencev in ObS ZS Črnomelj, kolektivu okrožnega sodišča Novo mesto in vsem ostalim za številne vence in cvetje, tovarišem Milanu Šimcu, Dušanu Slani in Jožetu Štrajnu za tople in sočutne besede v govorih, ženskemu pevskemu zboru iz Črnomlja, pevovodji Francu Mileku pa za pesmi, zapete ob slovesu, ter župniku za opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam bili ob boleči izgubi v pomoč in oporo in nam lajšali težke trenutke slovesa.
Vsi njegovi!
16
Št. 8 (1489) - 23. februarja 1978
DOLENJSKI LIST
EETRTK0V INTERVJU
Zares: dve blagovnici!
Novomeščane zelo zani-ma> kaj je z gradnjo blagovnic, o katerih se je govorilo že pred leti, a iz vsega takrat ni bilo nič. Zadnje čase pa je tudi iz uradnih krogov slišati, da smo glede tega bliže cilju. O tem je tekel pogovor z Ivanom Hrovatičem, načelnikom oddelka za urbanizem pri novomeški občinski skupščini. Dejal še:
„Glede na to, da že dalj časa za 15 let zaostajamo za republiškim poprečjem na področju trgovin, je bila Pred leti narejena študija o odlivu kupne moči iz naše občine in o upravičenosti gradnje novih trgovin. To gradivo so dobili vsi možni investitorji na Dolenjskem, v
Ivan Hrovatič: „Lokacije niso ovira za gradnjo trgovin.**
Ljubljani, Zagrebu in celo v Beogradu. Na tej osnovi 'je bilo nekaj poslovnih stikov, ni pa prišlo do konkretnih aranžmajev. Že takrat so bile dane na voljo lokacije za blagovnico in za več oskrbovalnih trgovin v večjih mestnih naseljih, vendar se nihče ni prikazal z denarjem za gradnjo. Kdor bi hotel izka-?®ti poslovni interes, bi ga J^hko, pri tem lokacije niso bile ovira. Pri domačih trgovcih je prevladoval interes samo za Glavni trg, ne pa za oskrbovalne trgovine na obrobju mesta, kjer bi bile najbolj potrebne. Medtem pa domača trgovska podjetja niso bila zmožna graditi blagovnic.**
— Od trgovcev slišimo vedno ravno nasprotno: da ni lokacij, da bi radi gradili, Pa ne morejo. Kaj lahko o tem poveste konkretnega?
„Za blagovnico je bil rezerviran prostor zraven stavbe občinske skupščine. Porušili smo hišo, komunalno opremili zemljišče, in ker ni bilo interesenta za gradnjo, fmo lokacijo oddali Ljubljanski banki. Predrago je, da bi opremljen prostor stal “ije časa sredi mesta. Konkretni pogovori so bili tudi z Agrotehniko in Jugo tehniko, da bi gradili trgovino v Bršljinu, pa se je tik pred pogodbo prav tako razdrlo.
Več lokacij še zdaj čaka na gradnjo oskrbovalnih trgovin. Naj navedem samo Mač-kovec.“
— Za kakšne nove poslovne stike z investitorji gre v zadnjem času?
„Glede širšega kompleksa pod imenom Novi trg je bila z natečajem pridobljena urbanistična rešitev za možne lokacije trgovskih in poslovnih objektov. Ta zasnova je bila tudi javno razgrnjena. Zdaj je v delu zazidalna dokumentacija za to novo poslovno središče Novega mesta.
Predvidenih je več trgovskih in poslovno stanovanjskih objektov na kompleksu med gimnazijo, sodiščem in bolnišnico na tej strani Krke. Tu bi lahko pridobili okrog 30.000 m 2 novih poslovnih prostorov. Ob tem je bila izdelana posebna študija možnih lokacij za blagovnice. Ugotovljeno je, da so možne 4 lokacije, vendar se je izluščil za zdaj interes za gradnjo dveh, na najbolj ugodnih točkah: v parku nasproti Industrije obutve in med Košakovo gostilno in Jerebovo ulico. Urbanistična služba vneto dela na tem, da bi bila dokumentacija pripravljena in premoženjskopravne zadeve urejene. Začeli smo že postopek za pridobivanje zemljišč na tem terenu. Kdaj bo kdo gradil, pa je odivsno od investitorjev.**
— Zaenkrat gre torej za dve blagovnici. Kdo jih bo gradil in kdaj jih lahko pričakujemo?
„S sklepom izvršnega sveta je bilo določeno, da prostor v parku dobi Dolenjka - Emona, medtem ko je drugi, med Košakom in Jerebovo, namenjen ljubljanski Nami. Ta skupaj z Novole-som, ki je odkupil staro stavbo Industrije obutve, uresničuje skupen prodajni program. Poudarjam pa, da s tem ni odpravljena možnost za nadaljnje širjenje poslovnih površin v tem predelu in tudi ne za druge možne inve-stitorje.**
— Ob novih blagovnicah bodo potrebna parkirišča, dostopi in vse drugo — se bo torej ta mestni predel na zunaj močno spremenil?
,,Vsekakor bo imela gradnja blagovnice znatne posledice na širšo ureditev mesta. Ne samo parkirišča in peš poti, potrebno bo graditi in spremeniti ceste. Tako urejanje pa zahteva znatna sredstva. Del nove ureditve okrog blagovnic gre torej šteti za širše urejanje Novega mes-ta.“
R. BAČER
\
MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE — Taki so videti študentje v trimesečni politični šoli, ki dela v novomeškem Domu JLA pod okriljem medobčinskega marksističnega centra. Šolajo se predvsem mlajši ljudje, ki pri vsakdanjem delu in opravljanju funkcij potrebujejo teoretično znanje. (Foto: R. Bačer)
Spodrsljaj pri referendumu
Ker je bilo v kolektivu bršljinske Iskre premalo časa za razlago in razpravo, je referendum propadel
Kaj bo z osebnimi dohodki zaposlenih v tovarni napajalnih naprav Iskra, ker referendum ni uspel, ugibajo ljudje zunaj kolektiva. Po stari navadi, da iz muhe hitro nastane slon, je bilo že slišati govorice o minimalnih osebnih dohodkih.
Direktor bršljinske Iskre inž. Maijan Recelj in sekretar Julij Češarek sta pojasnila, kaj se je pravzaprav zgodilo:
„Pravnik o ocenah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke je bil z ostalima dvema najbolj potrebnima aktoma veljavno sprejet že konec minulega leta. Ker pa gre za novi sistem nagrajevanja, ki zahteva v posameznih delih vrsto spremljajočih dokumentov, nismo mogli vsega tega pravočasno urediti. Potrebno je bilo sprejeti sklep o začasnem izplačevanju akontacij na osebne dohodke po starem. Želeli pa smo tudi stari in začasni sistem posodobiti. To nam ni uspelo! Samo glede „popravkov“ starega sistema smo imeli propadli referendum, ki pa je tudi že razveljav-
DANES O KANDIDATIH
Za četrtek, 23. februarja je v veliki dvorani Doma JLA Novo mesto sklicana občinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo poročali o poteku predvolilnih priprav, razen tega pa bodo razpravljali o možnih delegatih za druženopolitični zbor skupščine SRS in o delegatih za ostale vodilne funkcije v republiki in federaciji. Določili bodo kandidatno listo delegatov družbenopolitičnega zbora domače občinske skupščine in pretresali listo možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in SIS. Na tej konferenci bodo izvolili tudi dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konference.
popolnjena. Za predsednika
 .j.  ____________ občinske skupščine je evidenti-
občini je bila pred dnevi iz- ran zdajšnji predsednik Marijan
Simič, za podpredsednika skup-
JAVNA RAZPRAVA O VODI
:
■ a
j Te dni so v krajevnih skupno- j - suh in v delovnih organizacijah ! na območju novomeške občine : dobili v pretres osnutek odloka : 0 oskrbi naselij z vodo. Doslej ■ 31,0 zadeve med komunalnim i P°djetjem Vodovod in odjcmalci ■ |ode urejali na osnovi odloka iz ■ leta 1964, ki je glede na današ- j nJc razmere zastarel. Zahteve po : zdravi pitni vodi so vedno večje, ■ problematika s tega področja pa J Je danes veliko širša in bolj pere- • ča, kot je bila pred 14 leti. Zlasti : Pa je potrebno določiti odgovor- j
ščine pa Boris Gabrič, za predsednika izvršnega sveta Janko Goleš in za podpredsednika Franci Cvelbar.
Za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih pa so tudi evidentirani: socialno skrbstvo - Rudi Hrvatin in Jože Suhadolnik; pokojninsko in invalidsko zavarovanje - Franc Somrak in Jože Padovan; izobraževanje - Andrej Dular in Štefan Galič; kultura — Staša Vovk in Marjan Močivnik; zaposlovanje - Jadran Šnidaršič in Miha Burgar.
ncstdza edotno preskrbo nasehj | Telesna kuitura _ Slavko
ljen. Volilna komisija je ugotovila, da je bilo premalo časa za razlago in razpravo v kolektivu, da postopek za referendum ni bil pravilno izpeljan in da je bil referendum moten. Priznati pa moramo, da smo bili nerodni in sami krivi. Zdaj teče novi postopek za sprejem popravkov dosedanjega načina nagrajeva-nja.“
Za januar in februar bodo torej zaposlenim v Iskri Bršljin izplačevali osebne dohodke po starem, medtem pa bodo strokovnjaki izdelali katalog s približno 600 opravili del. Prav ta manjkajoči katalog je namreč glavni razlog, da ni mogoče osebnih dohodkov že zdaj obračunavati po novem pravilniku, uskladenem z zakonom o združenem delu.
Prevzela in takoj začela
Franci Borsan je novi sekretar komiteja, njegov namestnik pa Jože Kukec
Štiriintridesetletni ekonomist Franci Borsan je širši javnosti že znan, ker je bil doslej predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, medtem pa je vrsto let zaposlen v zdravstvenem centru. Doma je iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju, v ZK je bil sprejet leta 1964, v svojem dosedanjem
Franci Borsan: „Ne želimo razprav samo o številkah, marveč o vsebini zaključnih računov.**
družbenopolitičnem delu pa je imel vrsto odgovornih funkcij, začenši še kot mladinec. Za sekretarja komiteja občinske konference ZK v Novem mestu je bil izvoljen na nedavni konferenci. O tem, kaj šteje za svoje glavne naloge takoj ob prevzemu funkcije, je povedal takole:
„Prva naloga: sprejem akcijskih usmeritev organov konference in komisij je tako rekoč že za nami. Trenutno sestavljamo program v zvezi s pripravami na javne razprave o kongresnih dokumentih. Vse javne razprave pa je potrebno povezati z zdajšnjim stanjem v delovnih organizacijah, tako da bi bile naloge čimbolj akcijsko zastavljene. Posebno pozornost bomo posvetili obravnavi zaključnih računov za 1977 in vzrokom za odstopanje od predvidevanj. Da ne bodo razprave samo o številkah, marveč o vsebini! Vsa naša prizadevanja bodo usmerjena v resnično osvobajanje človeka, da bi postal nosilec odločanja o razpolaganju bodo usmerjena v resnično osvo-
bajanje človeka, da bipostal nosilec odločanja o razpolaganju z dohodkom, o delitvi in nadaljnjem razvoju v združenem delu in v krajevni skupnosti. Glede na ideološkopolitične spremembe in zahtevnost dela pa je izredno važno izobraževanje komunistov."
Jože Kukec, star 35 let, je prevzel dolžnost namestnika sekretarja. Doma je iz Tržišča, v Novem mestu živi že vrsto let, doslej pa je bil zaposlen pri PTT podjetju kot inšpektor. Komunist jo od leta 1960, zadnja leta je imel več odgovornih funkcij pri sindikatih v občinskem in republiškem merilu. Njegovo družbenopolitično aktivnost dokazuje tudi 17 funkcij.
*
«r
j
Jože Kukec: „Organizacijske in tehnične zadeve sodijo v moje delovno področje. “
V delokrog namestnika sekretarja sodijo organizacijsko tehnične zadeve. Vzdrževal bo stike z osnovnimi organizacijami ZK, z aktivi in organi ZK, obenem pa spremljal uresničevanje sprejetih sklepov in stališč občinske konference in komiteja.
„Ker smo že sredi predkongresne aktivnosti in nas čas preganja, se na novem delovnem mestu ne utegnem privajati in opazovati, marveč sem moral takoj začeti z delom. Komite je posameznim članom in meni že določil konkretne naloge.1'
R. B.
Izgovori ne bi bii upravičeni
Vse SIS naj bi letos prispevale za letovanje otrok — Stavba v Fazanu je v skrajno slabem stanju, proučiti pa je tudi možnost gradnje na Braču
Sveta za socialno politiko in zdravstvo ter za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL sta 16. februarja pretresala žgočo problematiko letovanja otrok.
Znana imena za vse vodilne
razpravi je lista možnih kandidatov za vodilne funkcije v SIS, novo pa je: za podpred- 	sednika	občinske skupščine evidentiran Boris Gabrič
Lista možnih kandidatov za ® vodilne funkcije v novome-
^ Obalni i n Kitn nrn/l /A n mri in
Medle in Franci Cvelbar; stano-
vanjska Alfonz Brzič in Ivan Somrak; zdravstvo - Jakob Andoljšek in Tone Pirc; otroško varstvo — Zmago Novak in Zvone Šuštaršič ter raziskovanje — Šteblaj Ivo in Miha Japelj.
Povsod je prvonavedeni evidentiran za možnega predsednika skupščine, drugi pa za predsednika izvršilnega odbora. Lista evidentiranih je že v javni obravnavi.
DA BO VSE JASNO
V petek, 17. februarja, je občinska volilna komisija sklicala sestanek s predsedniki volilnih komisij iz tozdov in drugih delovnih skupnosti, da bi sc pogovorili o volitvah 9. marca in da bi razložili morebitne nejasnosti. Prav tak sestanek pa so imeli dan poprej s predsedniki volilnih komisij iz krajevnih skupnosti.
Občinski odbor RK, ali natančneje rečeno, nekaj zanesenjakov je vsa leta doslej držalo pokonci počitniške kolonije za otroke iz socialno šibkih in neurejenih družin, za bolehne in tudi druge, ki so želeli del počitnic prebiti v koloniji. Sredstva so vrsto let zbirali s prostovoljnimi prispevki in se pri tem namučili, medtem ko 6d lega 1975 dalje tovrstno dejavnost financirajo posamezne interesne skupnosti. Lani je bilo na ta način združenih 620.000 dinarjev, s čimer je bilo omogočeno letovanje 708 otrokom.
Pri financiranju so sodelovale samoupravne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvena skupnost in telesno-kulturna skupnost, v letu 1978 pa trdno računajo še na delež iz kulturne skupnosti. Računajo, da bo za letovanji potrebno zbrati 1 milijon dinarjev glede na podražitve v hrani.
Poleg tega nastopa pri organiziranju letovanj več drugih težav, ki jih bodo tudi prenesli na širši krog nosilcev akcij. Zlasti bi morali bolj sodelovati Zveza prijateljev mladine in pa Izobraževalna skupnost. Vzgojitelje in učitelje je vsako leto teže pridobiti za kolonije, brez njih pa letovanj ni možno organizirati. Doselj so bili prosvetni kadri tudi premalo nagrajeni za tako delo. Predlagajo, naj bi letos kadrovske zadeve kolonij reševala Izobraževalna skupnost skupno s šolami, ki naj bi (brez izjem) dale na letovanje ne le otroke, ampak tudi učitelje in kuharice.
Najbolj črna senca, ki že februarja muči organizatorje letovanj, pa je slabo stanje občinske stavbe v Fazanu, kjer otroci vsa lete letujejo. Obnova je nujna, sicer utegne sanitarna inšpekcija letovanje preprečiti. Vsekakor pa je priljubljeno letovišče Fazan od danes do jutri, ker se še ne ve, kaj namerava piranska
občina s tistim predelom, kjer se turizem močno razvija.
Zgraditi nove zmogljivosti v sodobnem objektu, v kraju z bolj stalnim vremenom, pa je naloga, ki je tudi ne gre odrivati. Predlagali so, naj se prouči možnost, da bi za potrebe letovanj otrok in tudi celodnevne šole sodelovali pri izgradnji počitniške skupnosti na Braču. Tam bi lahko objekte uporabljali ne le dva meseca, ampak najmanj še enkrat dlje.
Novomeška kronika
BILO JE NUJNO! V ostrem ovinku pri sodišču so pred kratkim namestili prometno ogledalo. Za avtomobiliste in pešce se je varnost s tem občutno povečala. To je bila ena najbolj kritičnih prometnih točk v mestu.
O UREDITVI VRTOV - V torek, 28. februarja, priredi Hortikulturno društvo v Novem mestu predavanje z barvnimi diapozitivi „0 ureditvi sodobnega vrta“. Predavanje bo ob 17. uri v sindikalnem domu, govoril pa bo strokovnjak Marko Jelnikar iz Ljubljane.
Sest 'malih kriCaCev - .
Minuli teden smo dobili 6 novih občanov. V novomeški porodnišnici so rodile: Štefanija Umek z Mestnih njiv 6 - Marjeto; Jožica Bohtc iz Ragovske 23 - Mojco; Alojzija Cc-kuta iz Ragovske 10 a - Mitja; Ružiča Judež iz Lobetove 14 - Brigito; Danica Murn iz Lebanovc 1 - Jernejo in Olga Brakočevič iz Kotarjeve 7 — dečka.
SLABA PONUDBA - Ponedeljkova tržica je bila verjetno zaradi
slabega vremena slabo obiskana. Kupcev je bilo precej, prodajalcev pa bolj malo. Tudi kramarski del tržnice je bil skromnejši. V kioskih je bilo dobiti zelenjave in sadja na izbiro.
Ena gospa je rekla, da pozna Novomeščana, čigar naslov je tako v telefonskem imeniku, kot v dodatku med popravki napačno zapisan. Toda račun za telefonske storitve vselej prihaja na pravi naslov.
Stran uredila: RIA BAČER
DOLENJSKI LIST
17
,VESELI TOBOGAN V BREŽICAH. Ljubljanska televizija je minuli teden posnela otroško oddajo z učenci osnovne šole bratov Ribarjev posebne osnovne šole, glasbene šole in varovancev otroškega vrtca. V mej je sodelovalo blizu sto otrok. Za prireditev je bilo izredno veliko zanimanje. Razprodali so vse sedeže v prosvetnem domu in vstopnic je celo zmanjkalo, kar se sicer na šolskih prireditvah nikoli ne zgodi. Če ni televizije, niti prost vstop ne vleče. Na sliki: prizor med „ogrevanjem“ za pravi popoldanski nastop. Božo Kos (na desni) ves nasmejan uspešno prebija zid nezaupanja z nastopajočimi. (Foto: Jožica Teppey)
Streha jim veliko pomeni
Delavci, ki vzdržujejo in popravljajo železniške vagone, so desetletja delali na prostem
Delavci Tozda za vzdrževanje voz v Dobovi so se šele v zadnjih letih otresli životarjenja. Začeli so iskati delo tudi pri železniških transportnih podjetjih zunaj Slovenije. Začetek dobovske poprav-ijalnice tovornih železniških vagonov sega v 1945. leto, ko je Delavnica državnih železnic iz Maribora ustanovila podružnico v Dobovi. Ta je doživela vrsto reorganizacij. Od leta 1973 je kot tozd vključena v delovno organizacijo Centralnih delavnic v Ljubljani.
Za vzdrževanje voz so takoj po vojni preuredili bivšo kurilnico za lokomotive. Večino dela so opravljali na prostem več kot tri desetletja. Do nedavne otvoritve nove delavniške hale je delalo zunaj 60 odstotkov delavcev. Trenutno je za-
TRETJINA ŽENSK
V brežiški občini je 54 osnovnih organizacij ZK, v katerih je včlanjenih 917 komunistov. To so štirje odstotki vsega prebivalstva oziroma 17 odstotkov zaposenih. Število članov se je pomnožilo zlasti v zadnjih letih, zato je med njimi 272 mladih do 27. leta starosti. Neposrednih proizvajalcev je 305 ali 33 odst., žensk pa 301 ali 32 odstotkov. Kmetov je najmanj - samo 5, upokojencev pa 67.
TOŽB NI NIC MANJ
Odkar je v veljavi novi zakon o družinskih razmerjih, se število tožb za preživnine v Brežicah ni zmanjšalo, čeprav so na sodišču to pričakovali. V svojem poročilu za delegate občinske skupščine omenjajo, da bodo morali ugotoviti, če skupnost socialnega skrbstva ne zvišuje preživnin po določilih zakona ai pa gre morda za tako spremenjene razmere, da zahtevajo posebno tožbo. Na sodišču dajejo preživninskim zadevam prednost in jih rešujejo brez zaostankov.
poslenih 236. Streha ne bo zadostovala za vse. Pokrite delavnice bodo še širili. Nova hala meri 2600 kvadratnih metrov, z dvema podaljškoma, ki sta v naslednjih letih še predvidena, pa se bodo delavniške površine povečale na 8.300 kvadratnih metrov. Za novo delavnico so kupili tudi opremo, delno pri nas, delno pa v tujini. Iz Poljske so uvozili stružnico za struženje kolesnih dvojic in z njo posodobili popravljanje štiriosnih tovornih voz. Doma so kupili mostno dvigalo in šest garnitur električnih dvigalk. Kolektiv je sodeloval pri celotni naložbi s polovično udeležbo.
POSOJILA ZA BORČEVSKA STANOVANJA
Zveza borcev je v zadnjih letih zelo uspešno reševala stanovanjske probleme svojih članov. Posojila so dobivali borci iz vseh krajevnih skupnosti, sproti pa so vedno reševali najnujnejše prošnje. Leta 1973 so namenili v brežiški občini za te namene 520 tisoč dinarjev, naslednje leto 460 tisoč, 1975. leta 370 tisoč, 1976. leta pa že 850 tisoč in lani 851 tisoč dinarjev. Ta denar so vsakič porazdelili po celotnem območju občine. Kljub vsemu še niso rešili vseh stanovanjskih težav kmetov borcev, ki marsikdaj sploh niso zaprosili za kredit. Njim bodo v prihodnje dali prednost, da si bodo popravili svoje domove in da bodo na jesen življenja deležni več udobja pod lastjo streho.
NOVO V BREŽICAH
NA SODlSČE PO NASVET - Na brežiškem občinskem sodišču dajejo strankam pravno pomoč vsako sredo od 7. do 16. ure, v pisarni zemljiške knjige pa tudi ob petkih. Občani se za nasvete pogosto obračajo na sodišče, kjer jim v izjemnih primerih sestavijo tudi vloge. 2e nekaj let je v Brežicah zelo dobro obiskana brezplačna pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu, odkar pa je v mestu sedež sodišča združenega dela, se zlasti zaposleni zatekajo po pravno pomoč tudi tja. Možnosti je torej dovolj, tako da občani niso v zadregi, če morajo iskati pravne nasvete. V Brežicah poslujejo razen tega že tri odvetniške pisarne, kamor se občani lahko prav tako obračajo.
VODA, TELEFON, ELEKTRIKA - Za letos načrtujejo krajevne skupnosti predvsem urejanje vodovodnega omrežja, napeljavo kanalizacije v večjih naseljih, elektrifikacijo in napeljavo telefonskega omrežja. Največ sredstev bodo tako kot
doslej namenili krajevnim potem. Povsod se pospešeno lotevajo nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Krajevne skupnosti so jih tudi odslej imele v svojih programih, vendar so jih obravnavale premalo sistematično. Tam, kjer bodo načrti dobro sprejeti v združenem delu, bodo tudi rezultati boljši, zato je marsikaj odvisno od sodelovanja krajanov z delovnimi kolektivi.
MALOMARNOST IZZIVA - Pogoste tatvine delov motornih vozil so posledica malomarnosti oškodovancev. Postaja milice v Brežicah opaža, da ljudje puščajo odklenjene avtomobile ne le na prometnih ulicah, ampak tudi na samotnih, neosvetljenih krajih, kjer s tftm tatove naravnost spodbujajo v skušnjavi po tujem premoženju. Zmikavti imajo najraje radioaparate, diname, kolesa, dele motorja, prav pa jim pride tudi vse, kar najdejo v prtljažniku ali na sedežih.
BREŽIŠKE VESTI
Končni cilj delavcev tozda za popravljanje voz je, da bi čim-prej uresničili načrt za dograditev začetega delavniškega kompleksa in omogočili vsem zapo: slenim delo v pokritih prostorih. Še vedno jih bo tretjina delala zunaj, kjer poteka tekoče vzdrževanje vagonov. Delo pod milim nebom pa ima že ves čas škodljive zdravstvene posledice. To potrjuje velik odstotek bolniškega staleža in velik odstotek invalidsko upokojenih članov kolektiva.	j	j
Vrste za plin
Podvojena poraba v gospodinjstvih
V dneh, ko v skladišče Agra-rie na Čatežu pripeljejo plin, ljudje že nekaj ur prej nestrpno čakajo nanj. Dvorišče in dovozna pot sta polna avtomobilov, včasih pa je naval tolikšen, da morajo mnogi ustaviti vozila kar na cesti. Ni še dolgo tega, ko so zaprli celo promet in je moral priti miličnik, da je odpravil nepredvideni zastoj.
Odkar zmanjkuje plina, zvoni telefon v skladiščni pisarni skoraj vse dopoldne. Jože Bibič odgovarja zdaj tolažilno, zdaj pritrdilno, odvisno od tega, kaj so mu tisto jutro sporočili iz INE v Zagrebu. Tudi tam so plin nič kolikokrat samo obljubljali.
Ob tolikšnem pomanjkanju in povpraševanju pa je presenetljivo to, da Agraria ne dobi nič manj plina, kot ga je nabavljala pred krizo. Povečuje se samo poraba v gospodinjstvih. Skladiščnik Bibič je pojasnil, da pripeljejo
JOŽE BIBIČ. Zadovoljen bo, ko bo plina spet dovolj in ko mu ne bo treba toliko telovaditi s telefonsko slušalko.
po 22 tisoč kilogramov plina na mesec, da pa je poraba veliko večja. Zdaj bi ga prodali še en krat toliko. Po plin se odpeljejo dvakrat na teden, kadar jim sporočijo, da ga lahko dobe. Seveda pa je tudi v Zagrebu treba čakati nanj dolge ure. Tako ga včasih pripeljejo šele tedaj, ko se izteče delovni dan, čeprav gredo na pot že ob šestih zjutraj.
Da ne bi bilo preveč hude krvi, so čakajočim začeli izdajati odštevijčene bloke in tako že vnaprej povedo, katere številke so tisti dan na vrsti. To precej olajša delo, kajti sicer ljudje vsi obenem obstopijo vhod in s prerivanjem samo ovirajo izdajanje jeklenk. Tovariš Bibič upa, daje najhujša kriza mimo in da bodo kmalu lahko zadovoljili potrošnike.
JOŽICA TEPPEY
Vedno mlada godba
V uku imajo 10 novincev
Senovska godba na pihala, ki deluje v okviru DPD ,,Svobode", bo sredi leta slavila pol stoletja, odkar so jo na pobudo rudarjev in z njihovimi prispevki ustanovili in ji omogočili igranje. Jubilej bodo počastili z vrsto prireditev in nastopov, za kar so v okviru krajevne skupnosti ustanovili pripravljalni odbor.
Senovska godba šteje v jubilejnem letu 34 članov, med katerimi jih je več kot dve tretjini mlajših od 30 let. To je seveda tudi eden izmed porokov, da bo godba še napredovala, četudi je njen napredek, odkar jo vodi akademsko izobražen glasbenik, skorajda že skokovit. O tem najbolj zgovorno pričajo pogosti nastopi (lani so jih našteli več kot dvajset) pa tudi osvojena priznanja na tekmovanjih slovenskih pihalnih orkestrov.
Seveda skrbijo na Senovem tudi za nov naraščaj. Prav sedaj imajo v uku deset mladih novincev. Ob zanimanju, Id ga kažejo za igranje na trobilih in pihalih, pa bodo verjetno za te inštrumente organizirali celo reden pouk v glasbeni šoli. Sicer pa naj bi jubilej godbenikom prinesel nove uniforme in delno zamenjavo starih inštrumentov z novimi, pa tudi gostovanje v Zvezni republiki Nemčiji, kamor jih je povabila godba iz Guenz- ■ burga.
Ž.ŠEBEK
APRTA VRATA. Staro zgradbo občinske skupščine v Krškem so začeli preurejati in urade so že preselili v novi trakt na dvoriščni strani. Čez kak mesec ali dva bo ta hiša tudi pripomogla k lepši podobi starega mesta. (Foto: Jožica Tep-
pey)
Kdaj spet v sindikatu?
Zaposleni pri zasebnikih nimajo svoje organizacije
Kakih 270 delavcev, ki so ta čas v krški občini zaposleni pri zasebnih obrtnikih, sindikalno ni povezanih. Njihova osnovna organizacija, ki so jj pred leti že imeli, ne deluje več.
Na občinskem sindikalnem svetu pojasnjujejo tako stanje s premajhnim zanimanjem in pa s tem, da so se nekateri člani vodstva zaposlili v družbenem sektorju. Razloga nista iz trte zvita in sta zagotovo povezana, saj si drugače ne moremo razložiti tega, da doslej ni bilo pobud za obuditev sindikalne organizacije oziroma za volitve v novo vodstvo.
Čeravno na občinski skupščini in na medobčinskem inšpektoratu zatrjujejo, da zaposleni pri zasebnih obrtnikih že dlje časa ne hodijo k njim s kakršnimikoli pritožbami ali problemi, pa najbrž vendarle niso brez njih. Prav zaradi tega bi potrebovali svojo sindikalno organizacijo, saj bi morali prav v njej najprej reševati vse, kar jih teži.
RESOLUCIJA DM PRORAČUN
Občinska skupščina v Krškem bo na seji 28. februarja sklepala o predlogu resolucije in uresničevanju družbenega plana občine v srednjeročnem obdobju in v tekočem letu. Oba dokumenta sta za razvoj občine izredno pomembna, zato vzbujata že v predhodnih razpravah veliko zanimanja. Na isti seji bo sprejet tudi odlok o občinskem proračunu za letos.
Občinski sindikalni svet se zaveda tega, zato bo poskušal vso, da bi za zaposlene pri zasebnikih slej ko prej na novo ustanovili, tokrat v povezavi z „Reso“, obrtno nabavno in prodajno zadrugo iz Krškega, katere zaposleni naj bi bili prav tako vključeni vanjo. Nadvse pomembno je, da jo bodo vodili ljudje, ki so pripravljeni delati in iti sami čutijo potrebo po taki organiziranosti. Sindikat namreč ne more obiti teh delavcev, saj je to edina pot do njih, pot, ki vodi do medsebojnega sodelovanja.
SISTEMATIČNA IN GOSPODARSKA OBNOVA
Sklad za restavriranje in ureditev kostanjeviškega gradu bo občinska skupščina Krško na naslednji seji ukinila, morala pa bo določiti novega upravljalca gradu, ki sodi med kluturnozgodovinske spomenike prve kategorije. Ne sme se namreč zgoditi, da bi uporabniki grajskih prostorov vsak po svoje ukrepali, če se bodo kdaj pozneje odločali za preureditev. Dosedanji sklad je svojo nalogo z uspehom opravil in s sorazmerno skromnimi finančnimi sredstvi veliko obnovil. Precej denarja za obnovo gradu so prispevali tudi delovni kolektivi, ki uporabljajo njegove prostore. To so: Agrokombinat, Labod, Hotel Sremič, Forma viva in Iskra. Sklad je do sedaj vložil v obnovo gradu nad 9,5 milijona dinarjev. V tej vsoti so zvezni, republiški, okrajni in občinski deleži, vstopnina in drugi dohodki.
DOVOLJ ZA OPOZORILO
V delovnih organizacijah še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti varstvu človeka v njegovem delovnem okolju. O tem pričajo nesreče pri delu, ki imajo za posledice invalidnost, včasih pa celo smrt. Zdrav delavec — to naj bi bil cilj vsakega kolektiva. Samo predpisi ne zadostujejo, če v delovni organizaciji ni pravega interesa po varnem in neškodljivem delovnem okolju. V Posavju sicer številke o nesrečah pri delu niso ravno zaskrbljujoče, vendar opozaijajo, da v tem pogledu še ni dovolj poskrbljeno za ljudi.
ENOTE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
V krški občini so z veseljem pozdravili pobudo Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije za oblikovanje enot na področju družbenega varstva otrok. Enote so lahko v vsaki krajevni skupnosti, sestavljali pa naj bi jih uporabniki in izvajalci. Nova oblika bo omogočila boljše funkcioniranje in zagotovila večji obojestranski interes, pa tudi trdnejšo povezavo med delavci združenega dela in krajevno skupnostjo, kjer se ti spet pojavljajo kot občani.
HIŠA IZ SNEGA. Posnetek je s Krškega polja, kjer imajo otroci na ravnini malo priložnosti za sankanje in smučanje, zato pa tembolj uživajo v drugih igrah na snegu. Kepajo se, zidajo hiše in postavljajo ogromne snežene može. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
USPESEN »KRST" - Prva gledališka predstava na odru krškega Delavskega doma, Zupančičeva »Veronika Deseniška", je bila razprodana,
kar je dober znak za prihodnji program. Ta obeta do pričetka poletja nekaj gostovanj slovenskih pokli-
cnih gledališč in verjetno že v začetku prihodnjega meseca prvo operno predstavo!
KAJ S STARO? ! - Medtem ko so v novem Delavskem domu »krsti-li“ oder s prvim gledališkim nastopom, pa se v mestu seveda že sprašujejo, kaj bodo ukrenili s staro dvorano DPD Svobode. Ce naj se staro umakne novemu, boljšemu, pa s tem ni rečeno, da staro ni več uporabno! Za te prostore se zanima v prvi vrsti mladina, ki bi jih rada zase, seveda obnovljene in preurejene, in je tudi pripravljena sama poprijeti za delo.
SE ENKRAT? - Pred nekaj leti se je krška OK ZSMS vključila v dopisno politično šolo dnevnika »Borbe". Po vsej verjetnosti bo nekaj mladih v njej ponovno sodelovalo že v petem ciklu o političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije".
KORAK NAPREJ - V pripravah na letošnji teden Komunista je pri' pravljalni odbor, ki so ga ustanovili pri OK ZKS, že sprejel okvirni pf®! gram dejavnosti, ki ga bodo izpeljal’ trije pododbori, usklajeval pa jih bo koordinacijski odbor. Tako so si p®' razdelili naloge, ki jih čakajo v okviru treh akcij; „Cfovek, znanje, produktivnost", ..Družba in knjiga ter ,.Komunist pred kongresi".
TOKRAT 60 BRIGADIRJEV r Mladi iz krške občine letos ne bodo sodelovali le na republiških delovnih akcijah, marveč ponovno, v večjep1 številu, tudi na zvezni. Tako morajo za ..Kozjansko 78“ zagotoviti 40 brigadirjev, za akcijo „Samac-Sara-jevo" pa 20, ki se bodo vključili v brigado za dolenjsko regijo.
»DELITEV" UPRAVIČENA - V času pred novimi delegatskimi skupščinskimi vo'itvami so vse bolj glasne zahteve, naj bi sedanjo krajevno skupnost Leskovec debli na nekaj manjših. Na občinski konferenci SZDL obravnavajo te predloge kot povsem upravičene, vendar jih bo moč uresničiti šele po volitvah!
DOLENJSKI Llaf
Zavzetost za pogumnejši razvoj
Občinski izvršni svet opravil obsežno delo — Sele sedaj jasnejše zakonske opredelitve
Z iztekanjem prvega štiriletnega obdobja uveljavljanja delegat-pega sistema so tu tudi večje izkušnje za delo izvršnih svetov. Izvršni svet sevni&e občinske skupščine je na seji minuli četrtek roed drugim ocenjeval prehojeno obdobje.
Doslej 65 opravljenih rednih sej (nad 606 milijonov dinarjev), vendar w ena izredna so navrgle 535 točk dnevnega reda, kar bi povprečno zneslo več kot osem točk dnevnega feda na sejo. Minula štiri leta vsekakor ne bodo ostala zapisana kot lah-V osnovna sredstva občinskega gospodarstva je bilo v minulem obdobju vloženih 293.071.000 dinarjev. Družbeni proizvod se je po oce-m za lansko leto skoraj podvojil
Se vn iški paberki
TEŽKO je biti prireditelj
~ Zavod za kulturo v Sevnici nima aeče z letošnjim gledališkim abonmajem. Devetega januarja so jih pu-juh na cedilu primorski gledališčni-?1 z Mandragolo, v ponedeljek, 13. februarja, je ob 13. uri - predstava je bila napovedana za 19. uro - pri-~’Pe'a telegramska odpoved gostovala. Šentjakobsko gledališče bi moralo gostovati z Ravbarskim cesarjem. Kot so zapisali v brzojavki, jim Je zmešala štrene bolezen v ansam-Naslednja predstava je predvi-?e*® za 27. februar. Zavod je ob takm zadnji hip odpovedanih gosto-Vanjih brez moči in prosi za razumevanje.
SLAB ODZIV - Občinsko mladinsko vodstvo se je obrnilo na šti-s pozivom za udeležbo v letošnjih mladinskih delovnih akcijah med počitnicami na Kozjanskem, v Posočju in Samac-Sarajevo.
Odziv je zaenkrat zaskrbljujoč, vsekakor zdaleč slabši od lanskega. Pričakujejo večji odziv.
SPET POKUŠNJA - Salamarji naj bi tudi letos 10. marca pripravili ®adicionalno pokušnjo salam v VrtovšLovi gostilni v Sevnici. Kot Ponavadi bo zasedala posebna strokovna komisija. Zima naj bi bila za zorenje salam ugodna, mučenikom ™J bi rujna kapljica bolje teknila ob dobrem zalogaju.
akumulativna sposobnost vseeno vztrajno pada. Vrsta ukrepov za preoblikovanje gospodarstva, nove naložbe, za kar so ravno v tem obdobju pričeli v občini združevati
IZPRAŠALI GASILCE
V nedeljo je pri sevniškem gasilskem društvu končalo tromesečni tečaj za izprašane gasilce 21 fantov in deklet. Z uspehom in prizadevnostjo tečajnikov so pri društvu zadovoljni. Podoben tečaj je v soboto opravilo v Kopitarni 16 gasilcev, med njimi trije iz društva Boštanj. Tečaji za izprašane gasilce so v toku tudi po ostalih društvih v občini.
KOMUNISTI O SOCIALNEM VARSTVU
Sklic druge seje občinske konference ZK v Sevnici, seja je predvidena v ponedeljek, bo namenjen obravnavi socialnega varstva v občini. Med drugim naj bi posvetili pozornost tudi vprašanjem delavcev iz drugih republik, alkoholizmu, zaposlovanju invalidov in podobnim vprašanjem. Konferenca je tudi prilika za obravnavo težav in uspehov občinske organizacije Rdečega križa.
tudi denar gospodarstva, naj bi v bodoče dalo nov zalet.
Združevanje denarja združenega dela za krajevne skupnosti je le-tem v zadnjih treh letih omogočilo velik razvoj. Po samoupravnem sporazumu z delovnimi organizacijami so krajevne skupnosti neposredno prejele 10.054.361 dinarjev, k temu je treba prišteti še 1.750.000 dinarjev odstopljenega davka od kmetijstva. Razen tega je bilo ločeno za negospodarske naložbe 3.845.419 dinarjev. Seštevek po tem samoupravnem sporazumu da nad 15,6 milijona dinarjev. Ta denar so krajevne skupnosti izdatno oplemenitile s prispevki občanov in drugimi dohodki v znesku 21.877.439 dinarjev.
V razpravi na seji v četrtek je bilo nemalo zavzetosti za nadaljnje naloge. Če ločimo dejavnost, ki v marsičem ne izpolnjuje pričakovanj, moramo zapistai, da je to trgovina. Ocenjujejo, da ji uide drugam okrog 30 milijonov dinarjev kupne moči
03 let0-	a. Železnik
CESTA, OZ1NA IN ... Koliko je kriva cesta in vozniki ob pogostih nesrečah je neizmerljivo vprašanje razprav. Vsekakor je cesta Boštanj-Mokronog med tistimi, ki se jih vozniki ogibljejo, če se le da. Ob poslab&nih voznih razmerah kot ob snegu v nedeljo popoldne je pri&o tudi do takega „soočenja" mlekarskega tovornjaka in lička.
Gibalo kraja
Mladinska organizacija na Velikem Cirniku spada med najbolj delavne v občini. Ne mine pomembnejši praznik, da ne bi mladinci pripravili lepe proslave tudi za vse občane. Udeleženci občinskega pohoda mladih imajo v lepem spominu topel sprejem.
Za shajanje uporabljajo nekdanjo šolo. Zgradba je v dokaj nezavidljivem stanju. Mladi bi jo radi s sodelovanjem krajanov primerno uredili. Tu bodo, kot kažejo razgovori, našli pomoč tudi pri šentjanški matični šoli, saj navsezadnje dobro vključujejo tudi osmošolce. Prav tako niso pozabili na vrstnike, ki so pri vojakih: voščili so jim za novo leto in vsakemu poslali 300 din.
V minulem letu so sodelovali na vrsti delovnih akcij pri urejanju pokopališča in ceste. Sloga, ki jo krepijo v vasi, je obet za nove akcije.
Domov brez skrbi za naloge
V Mokronogu celodnevna šola za učence nižje stopnje — Zadnje priprave
S prvim pričenjajo na mokronoški osnovni šoli kot prvi v občini celodnevno šolo. Zajeli bodo učence od prvega do četrtega razreda, oploti 128 otrok v petih oddelkih.
Minuli teden so potekali še spremembe so v samem toku
takega šolskega dne v menjavi dejavnosti. Otroci nižje stopnje s težavo zbrano sledijo običajnemu vrstnemu redu šolskih ur; v celodnevni šoli nameravajo čas samostojnega učenja izmenjavati z organiziranimi oblikami rekreacije. Učenci bodo lahko deležni strokovne pomoči pri izdelavi domačih nalog, kjer je lahko to posebno za slabše učence izrednega pomena. Seveda bodo poskrbeli tudi za to, da se boljši učenci v tem času ne bodo dolgočasili. V interesnih dejavnostih učencev predvidevajo 12 krožkov, kjer bodo pomagali tudi učitelji višje stopnje in zunanji sodelavci.
Prehod na celodnevno šolo
?*dnji sestanki s starši, sestal se tudi svet staršev. „Delavnik“
oHu?V v x k° pričenjal o običajni pol osmi uri, konca se naj bi ob 14.35. Bistvene
Skrivalnice z deli
1 Pe je človek že skoraj desetih? zve.st sv<>jemu delu, se tež-»i,- c uJe 0(* njega. To še zadr-StricIia v nJeg°vem
/a	Stricelj zgublja voljo
mA . nenehnih težav z nado-stnjmi deli. „Za še takšno aienkost je treba pretakniti V^sovin od Ljubljane do „1 ® nJe Hrvaške. Posebno po-nfti j nato kakovost kuplje-dB* e‘ov.“ pripoveduje s priza-čeprav mora to nič kat	povedati	strankam,
el6.er P°ti in stranpoti naše Ktronske industrije in uvoz-ftk°v seveda niso nič mar. vpK, nPcu> ki rad ustreže sočlo-^ ’ Je °b tem mučno, drli T r ?° v razne aparate pro-v Qnan?lstoiji»elektronk,ki
zahteva uvedbo kosil za učence. Kot pravi novi ravnatelj Roman Šiško glede cen ni upravičena bojazen staršev na terenu. Šolsko kosilo velja 12 dinaijev, kar nanese za običajnih 20 dni mesečnega pouka 240 dinaijev. Doslej se je že 12 učencev odločilo tudi za zajtrk. Konec lanskega leta je posebna komisija učiteljev v sodelovanju s krajevno skupnostjo skušala raziskati socialno stanje staršev. Po vsej verjetnosti obroki za nikogar ne bodo mogli biti povsem zastonj, v glavnem naj bi znašal najnižji prispevek 72,50 dinaijev. Kjer so doslej lahko prešli na celodnevni pouk, že ugotavljajo številne prednosti. Prostorska stiska v drugih popolnih osnovnih šolah v trebanjski občini zaenkrat, žal, še ne omogoča takšnega prehoda.
A.ŽELEZNIK
so
Qn , J >	ivi au
več ° starih aparatov, ni ^tri I?°8°če dobiti, ugotavlja stali”6* Nadomestni deli so po-sen<. - d’ silno dragi. Poznoje-v te m	čas predstavlja
vrni sfrv*?n' dejavnosti svoje-. . konico, kar pač po svoje rjuje, da so ljudje več doma. celi ° yerjetnosti se bo Štri-sjJ odločil za drugačno zapo-zalni’Za *cru^ v industriji. Slaba je * ost z nadomestnimi deli p* marsikomu vzela voljo. PraJi te®a vsa^° drobno po-ni«. • Potegne za seboj cel kup ^ega dela s posovnimi
A. Z.
L
VREDNI
POSNEMANJA
Obveznice posojila za ceste so za opremo trebanjskega zdravstvenega doma darovali delavci naslednjih organizacij in skupnosti: občinska konferenca SZDL
- 7.500 dinarjev, Dolenjka Trebnje - 1.580, oddelek za ljudsko obrambo pri občinskj upravi
- 4.300, oddelek za gospodarstvo - 4.200, oddelek za družbene službe 11.500, davčna uprava - 3.600, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti - 5.400, delavci notranjih zadev - 5.800, sodnik za prekrške - 4.100, Stane Kofolj - 1.300 in Miro Gabrijel 1.000 dinarjev. Delavci trebanjskega zdravstvenega doma so odstopili 16.900 dinaijev obveznic. Dosej je bilo torej zbranih za 67.180 dinaijev obveznic.
KAKO DO REŠEVALCEV? — Gradnja prostorov reševalne postaje pri trebanjskem zdravstvenem domu dobro napreduje. Akcijo zbiranja obveznic cestnega posojila za nakup reševalnih avtomobilov in rentgena kaže obnoviti.
EDEN ZA ODSTREL
Lovska družina Veliki Gaber se lahko pohvali, da ima v svojih loviščih med drugo veliko divjadjo tudi medvede. V gozdovih med Selom Šumberkom, Osredkom in Učejo se zadržuje šest kosmatincev. Eden izmed njih je to leto predviden za odstrel.
Obveznice za reševalni avto
Zaenkrat skromen odziv — Zdravstveni dom skuša pridobiti nove zdravnike
Po prvih zatikanjih in zamudi s pridobivanjem soglasij sedaj razveseljivo poteka gradnja tako imenovane druge faze dograditve trebanjskega zdravstvenega doma. Dela naj bi bila opravljena do maja.
V novih
prostorih nameravajo urediti garaže dveh reševalnih vozil, ginekološki dispanzer, laboratorij in še nekaj pritiklin. Lani pridobljeni prostori dobro služijo namenu. V glavnem so se že rešili neprijente stiske v prejšnjih prostorih. Ljudje so veseli novih ambulant, posebno dobro sprejet je dispanzer za borce. Trebanjski tozd novomeškega zdravstvenega centra se sicer še bori z nekaterimi kadrovskimi težavami. Še hujše pomanjkanje zdravnikov jim blažijo štirje ho-norarci - upokojenci, ki so še pripravljeni delati.
NI VSE ZANIČ - Izkušen strokovanjak lahko usposobi še prene-kateri drag aparat. Srečko Štricelj iz Trebnjega kani ukiniti obrt popravila elektroakustičnih aparatov predvsem zaradi slabe preskrbe z nadomestnimi deli.
Utrjeno zaupanje
V torek je bil predviden zaključek odkupa 2.500 do 3.000 ton krompirja na območju trebanjske občine za zvezno direkcijo za rezerve. Tolikšna količina odkupljenega krompirja je v času, ko prodaja na splošno zaostaja, sad prizadevanj trebanjske Kmetijske zadruge, da zagotovi odkup tistih količin krompirja, za katere imajo kooperanti sklenjene pogodbe.
Prevzete količine so najlepše potrdilo, da kooperantske pogodbe niso le kos papirja. To je še toliko bolj pomembno za sklepanje novih pogodb. V danih tržnih razmerah je zadruga torej vselej našla možnost za prodajo pridelka, kar je lahko zagotovilo socialne varnosti kmetov. Ta ali oni sicer še negoduje nad odkupno ceno, vendar je treba le priznati, da je bila lanska letina krompirja plačana po najvišjih cenah v državi.
Kako bo dolenjski krompir vodil bitko za uspeh na trgu, je po mnenju direktorja trebanjske zadruge inž. Slavka Nemaniča v mnogo-čem odvisno od nadalnje prisotnosti na trgu. Morebitno praznino bi z veseljem izkoristili drugi pridelovalci. Toda kdor je s trga enkrat izrinjen, se ponavadi ne more več pobrati. Količin krompirja zato pri nas ne bi smeli zmanjšati, to še tem manj zaradi bližine tovarne na Mimi. Le-ta kmetov kljub težavam še ni pustila na cedilu. Podpis novih pogodb o proizvodnji krompirja postaja zato najboljše zagotovilo za prodajo.
A. Z.
Pri sedanji gradnji ni zagotovljen denar za reševalni vozili in opremo. Pred časom so zdravstveni delavci ob podpori SZDL in sindikatov dali pobudo za podaritev obveznic skladu za nabavo reševalnih avtomobilov in rentgenskega aparata. Vrednost doslej darovanih obveznic za te namene je pičla, vsega le 67.180 dinaijev. Vso pohvalo zaslužijo dosedanji darovalci, posnemovalcev je vse premalo. Edina sindikalna organizacija,
PRED OTVORITVIJO
Kot napovedujejo v trebanjski Kmetijski zadrugi bodo odprli novi trgovski center v Starem trgu 3. marca. V ponedeljek je bil predviden tehnični prevzem. Novi trgovski prostori, ki jih bodo prav gotovo lahko veseli kmetje od blizu in daleč, je med drugim tudi zgleden primer združevanja sredstev. Pri posojilih za gradnjo so namreč pol vsote prispevale Ljubljanske mlekarne.
PREOZKA CESTA
Cesto med Poljanami, Ornu-ško vasjo in Trebelnim bi morali, kot opozarjajo domačini, slednjič že primerno razširiti. Če naleti delavski avtobus na traktor je srečanje mogoče le malokje. Veliko pridobitev za te kraje bi pomenila še kakšna avtobusna proga dnevno.
ki je temu vprašanju posvetila del razprave na letni konferenci, je bila osnovna organizacija sindikata občinske uprave. Njena ocena, da so sindikalne organizacije drugod pojasnjevanju potreb v zdravstvenem domu posvetili premalo pozornosti, potrjuje tudi skromen odziv akcije. Novoizvoljena vodstva osnovnih sindikalnih organizacij bi lahko zastavila besedo za obnovitev akcije.
a. Železnik
Seme pripravljeno.
Lani je imel marsikdo slabši pridelek krompirja zaradi izrojenega semena. Precejšnjo izrojenost nasadov opažajo že dve leti. Pregovor pravi, da gre tudi v tretjič rado. Kdor skuša varčevati pri semenu, dela vsekakor račun brez krčmaija.
V skladišču trebanjske Kmetijske zadruge v Šentlovrencu imajo na zalogi potrebne količine semenskega krompiija raznih sort. Dobiti je mogoče sorte igor, dobrin, dezire in draga. Po zadružnih trgovinah so na razpolago tudi ustrezna gnojila, ravno tako zaščitna sredstva. Kmetje s kooperantskimi pogodbami lahko za te nabave najamejo posojilo, kar velja tudi za stroje. Kmetijskogospodarski odbori skupno s skupnostjo za pospeševanje kmetijstva naj bi nabavo semenskega krompirja regresirai. Višina regresa bo kajpak odvisna od razpoložljivega denaija. Po vsej veijetnosti naj bi regres za semenski krompir znašal en dinar za kilogram.
TREBANJSKE IVERI
V ZOBNI BOLJE - Prvega marca bodo v trebanjskem zdravstvenem domu imeli na razpolago dovolj zobozdravnikov. Takrat bo pričela delati tudi otroška zobna ambulanta. Nezasedeno je delo zdravnika medicine dela.
ZELJE NAMESTO REPE - Naj je videti še tako nenavadno, stranka, ki je minuli teden v Mercatorjevi trgovini na Cesti Gubčeve brigade 1 v Trebnjem naročila repo, je prinesla domov namesto repe zelje, in še to neuporabno. Tudi če kdo hoče biti zvest eni trgovini, to ne more biti, saj ni nikoli v redu postrežen: zdaj zmanjka pralnega praška, drugič toaletnega papirja itd. Bo bolje, ko bodo v kraju slednjič pridobili samopostrežne trgovine in bo nekaj več konkurence?
MALO OBDAVČITEV - Do 14. februarja so na davčni upravi imeli 160 prijav skupnega dohodka občanov. Ob upoštevanju raznih olajšav in pa da do^ti prijavljencev komaj
presega 110.000 dinarjev letnega dohodka, utegne biti od te obdavčitve malo haska. Lani je bilo nekaj nad 300 prijav, na kraju pa je bilo obdavčenih le 91. Največji prijavljeni letni dohodek v občini za lani znaša 230.000 dinarjev.
NOV PREDSEDNIK GODBE -Predsedstvo trebanjskega pihalnega orkestra je pred nedavnim prevzel od dolgoletnega predsednika Naceta Škode Mito Prijatelj. Novi predsednik se je že izkazal kot požrtvovalen vodja. Z dirigentom uvajajo novejše skladbe, prijetne za ušesa. Tudi nastopov ne manjka.
NOVA ŠOLSKA PROGA - Z uvedbo celodnevne šole v Mokronogu bosta vozila dva avtobusa. Učence nižje stopnje bosta avtobusa odpeljala popoldne hkrati na domove. Uvedli bodo novo progo Puščava -Jesenice - Hrastovica, kjer je samo na nižji stopnji 35 učencev. Doslej so se znašli, kakor je pač naneslo.
TREBANJSKE NOVICE
-	23. februarja 1978
DOLENJSKI LIST
19
O SLADKORNI BOLEZNI
Jutri ob 17. uri bo v obratu družbene prehrane v metliški vinski kleti zanimivo in poučno predavanje o sladkorni bolezni. Predavanje organizira občinski odbor Rdečega križa iz Novega mesta, o tej pogosti bolezni pa bo govorila dr. Erna Primožič.
Na razstavi belokranjskih vin, ki bo od 29. aprila do 1. maja v Semiču, bodo ustanovili društvo belokranjskih vinogradnikov
DOLENJSKI LIST
Društvo za obe občini
jo ali obdelujejo vinograde v Beli krajini.
Društvo bo imelo nedvomno velik pomen za razvoj vinogradništva v Beli krajini. Skrbelo bo za strokovno izobraževanje članov, prirejalo predavanja, organiziralo oglede vinorodnih območij, razstav kmetijske mehanizacije. Prav tako bo naloga društva spodbujanje članov h komasaciji vinorodnih površin, k obnovi in modernizaciji vinogradov; sodelovalo bo pri pripravi programov za razvoj vinogradništva v obeh občinah, si prizadevalo za kooperantske odnose med člani in zadružnimi organizacijami, se zavzemalo za vzgojo trt, ki ustrezajo tukajšnjim klimatskim pogojem in kakovosti zemlje, kar vse zagotavlja pridelavo tipiziranih belokranjskih vin; vsako leto bo pripravilo razstavo belokranjskih vin in pošiljalo najboljše vzorce na druge razstave; prizadevalo si bo za razvoj kmečkega turizma in ureditev „vinske ceste" in opravljalo še vrsto drugih nalog, pomembnih za razvoj belokranjskega vinogradništva.
V ambulantah preveč zdravih
Da bi preprečili veliko izgubo občinske zdravstvene skupnosti, bo treba med drugim I zajeziti veliko število nepotrebnih izostankov z dela — Najboljša rešitev so obratne | ambulante, vendar za to ni dovolj zdravstvenega osebja
V lanskem letuje znašal primanjkljaj občinske zdravstvene skupnosti okoli šest in pol milijona dinaijev. Na skupni seji izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti in črnomaljskega izvršnega sveta konec lanskega leta so sprejeli sanacijski program za kritje tega primanjkljaja, o razmerah v občinski zdravstveni skupnosti in črnomaljskem zdravstvenem domu pa je pred kratkim tekla beseda tudi na seji komiteja občinske konference ZKS Črnomelj.
Vzrokov za tako velik prima- je le-to res potrebno, obenem
pa je treba zajeziti vse vzroke, ki po nepotrebnem obremenjujejo sklade zdravstvenega zavarovanja in zdravstveno osebje. Zato je nujno spremeniti notranjo organizacijo ter delovni čas prilagoditi delovnim ljudem in občanom. To še posebej velja za zobozdravstvo.
Eden od glavnih ukrepov, da se v letošnjem letu občinska zdravstvena skupnost ne bo spet znašla v takem ali podobnem položaju, je odpiranje obratnih ambulant. Kot je že rečeno, s sedanjim kadrom tega ne morejo izpeljati. Da bi v Črnomelj privabili potreben zdravstveni kader, je treba zagotoviti ustrezno število stanovanj. Dokler to ne bo urejeno, pa morajo določiti zdravnike, ki bodo odločali o bolniškem staležu delavcev v posameznih delovnih organizacijah. Prav tako je pot-
njkljaj je več. Del krivde gotovo nosijo tudi zdravstveni delavci sami; tako kot 1976 so tudi v lanskem letu zdravstveno varstvo v občini izvajali širše kot je bilo dogovorjeno. Letos se bodo morali strogo držati dogovorjenih okvirov, kar zahteva tudi sanacijski program.
Ena poglavitnih težav pa je pomanjkanje strokovnega kadra. Pri kontroli bolniškega stale-ža, splošno ambulantnega in specialističnega zdravljenja bi veliko pripomogle obratne ambulante v organizacijah združenega dela, vendar s sedanjim zdravstvenim kadrom tega ne zmorejo. Prav tako ugotavljajo, da v splošne ambulante prihaja kar 15 do 30 odst. pacientov, ki jim ne bi bilo treba iskati zdravstvenega varstva. Če bi imeli obratne ambulante, bi se število takih pacientov zmanjšalo na najmanjšo mero.
Seveda morajo biti zdravstvenega varstva deležni vsi, ki jim
rebno v organizacijah združenega dela ustanoviti komisije ali določiti ljudi, ki bodo sodelovali z zdravnikom in nadzorovali bolnike na domu. Delegati v občinski zdravstveni skupnosti pa so dolžni seznaniti delovne ljudi z njihovimi pravicami in še posebej z obveznostmi iz zdravstvenega varstva.
A. B.
POLN TOVORNJAK PLINA - Res, samo ne v jeklenkah za gospodinjstvo. Takega bolj poredko pripeljejo v Metliko, takrat pa nanj fraka več ljudi, kot je jeklenk. Sicer so pa Metličani na boljšem kot na primer Novomeščani: bliže imajo do Karlovca, kjer je plina menda dovolj.
SAMOPRISPEVEK NA GORNJEM SUHORJU '
V nedeljo, 19. februarja, je p Gornjem Suhorju referendum Le samoprispevek za ureditev za d je in ceste. Prebivalci so se o čili, da bodo štiri leta plačen* samoprispevek, in sicer 1.000dW| jev na leto vsak zaposleni. VsaW. to se bo tako zbralo okoli 40.'®, dinarjev.
SPET KINO?
Kaže, da bo po dolgem Metliki spet zaživel kino. St1**, vzeli v roke mladinci iz mladin* kluba ter foto-kino klub Fokus-prav eno poglavitnih vprašanj ' nanciranje še ni rešeno, so prepričani, da bodo to lahko z občino oziroma s kulturno**' nostjo. Če bo vse po sreči, '\i predstava za 8. marec. Za	-«
bodo predstave enkrat na	Tt;
Mladince čaka precej dela, saj)6^ te; trebno kino dvorano urediti X1 Ga stavbi prekriti streho.
PRIZNANJE ZASLUŽNIM -Za uspehe pri napredku občine so za občinski praznik plaketo občine Črnomelj podelili tudi dolgoletnemu predsedniku skupščine občine inž. Martinu Janžekoviču. Plakete so dobili še Božo Račič—Kume, Jože Kočevar, Anton Fabjan in Anton Troha.
Metliški Novoteksov tozd Predilnica bo letos proslavil 20-letnico obstoja. Danes je v tem tozdu zaposlenih 308 delavcev, od tega približno polovica žensk. Znane težave, ki so pestile Novoteks, tudi metliškemu tozdu niso prizanesle, tako da je lani zaključni račun pokazal izgubo, ki je znašala šest milijonov dinaijev.
Pokoj ne zmanjšuje volje
ANALIZA
SAMOUPRAVNIH
SPORAZUMOV
Občinska komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu bo do konca tega meseca pripravila oceno samoupravnih aktov, ki so jih bile delovne organizacije dolžne sprejeti do konca lanskega leta. Gre za tri samoupravne sporazume, ki urejajo ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Komisija analizira vse te akte, njeno poročilo pa bosta obravnavala komite in občinska konferenca ZK. To poročilo naj bi na podlagi analize opozorilo na morebitne pomanjkljivosti samoupravnih sporazumov, ki so bili večkrat sprejeti na hitro, le zato, da zadostijo črki zakona. Med letom bodo delovne organizacije lahko te samoupravne akte dopolnjevale v skladu z duhom zakona o združenem delu.
Črnomaljsko Društvo upokojencev šteje 976 članov. V lanskem letu je v društvo stopilo 81 novih članov. Na redni letni skupščini 2. februarja so ugotovili, da je bilo društvo v preteklem letu zelo delavno in uspešno. Izvršilni odbor se je redno sestajal in reševal probleme društva in članov. Več kot polovica članov plačuje prispevek za vzajemno pomoč.
Sla skupščini je stekla beseda tudi o participaciji za zdravstvene in zobozdravstvene storitve. Poudarili so, da bi participacija marsikaterega upokojenca odvrnila od iskanja zdravniške pomoči, saj so njihovi dohodki precej nižji od prejemkov drugih zavarovancev.
Društvo si zelo prizadeva za izboljšanje stanovanjskega vprašanja svojih članov. Lani so imeli v novem bloku šest garsonjer, kar je veliko premalo. Vsa sredstva iz sklada za stanovanjska posojila do 1980 so namenili za gradnjo doma v Metliki,
kjer bodo imeli na razpolago 30 postelj, in za dom v Novem mestu, kjer bodo dobili štiri ležišča.
Komisija za rekreacijo in izlete je biia zelo delavna in je organizirala več izletov. Tako so upokojenci obiskali slovensko in hrvaško primorje, znane kraje iz NOV v Bosni, Liki, Kordunu, Gorskem kotaru ter si ogledali znamenitosti Dolenjske, Štajerske in Prekmurja. Člani društva so bili z izleti in organizacijo zelo zadovoljni. Z# letošnje leto so že okvirno določili smeri novih izletov.
Črnomaljski upokojenci so se udejstvovali; tudi- na športnem področju: na tekmovanju v KOčevju so šahisti zasedli prvo mesto, kegljači pa tretje. Šahisti so se udeležili tudi republiškega tekmovanja v Laškem in osvojili šesto mesto, kar je brez dvoma lep uspeh.
Na skupščini so upokojencem, ki so dopolnili 80 let starosti, podelili priznanja. Društvo si bo prizadevalo, da bi postali njegovi člani tudi tisti upokojenci, v občini, ki to še niso. Člani društva aktivno sodelujejo tudi v pripravah na volitve in z bogatimi izkušnjami lahko veliko koristijo. Upokojenci sodelujejo največ pri delu volilnih odborov.
Vse priznanje za tako dobro in plodno delovanje društva zaslužijo člani izvršilnega odbora Jože Stranj, Lojze Črnič, Leopold Kolbezen in drugi.
A.C.
Novoteks spet trdno na nogah
T--------------------------------------------------------------------------------———
Čeprav ne bo veliko dobička, je jasno, da je sanacija uspešna — Do 1980 bo	m.
| tozd investiral 57 milijonov dinarjev — Ukinitev nočnega dela, večja proizvodnja **
zaposlenih_____________________________________^	^
Ta investicija bo prav# drugi del oziroma dopo11 investicije v novo prediln*6 kar so pred štirimi leti 29 40 milijonov dinarjev. M A. BAR*
Dobre šivilj v 70 urah
V izobraževalnem centru » so letos organizirali 70-iutf* krojenja in šivanja. Na razp^ čaj se je prijavilo več kot 80 .j datk, tako da vseh niti spreje^ mogli, tečajnice pa so moral* liti v dve skupini.	j
Prva skupina, ki je začel*
20. januarja, je že končala,Pl teden pa je začela druga Zanimanje je res veliko, nič čudnega, saj je to prvi ta* j or v Metliki. Tečajnice so iz vsf *|jjJ J® Bele krajine, nekaj pa jih Novega mesta in sosednje r*1 J Tečaj vodita dve učitelj!^ 0 tičnega. pouka, ki poučujeta .ij. ni poklicni šoli, poteka pa 0 . f deljkih in sredah popoldne O šolskih ur. Marsikatero J privabila zelo nizka cena narjev, šivalne stroje, osno možni material pa je dal j lago izobraževalni center, žene iz prve skupine, ki -m, čale tečaj, so zelo zadovolj1’ urah so se naučile osnov M? šivanja, tako da lahko same marsikaj zase in za družino*'
Če bo zanimanje, bo valni center jeseni spet otl tečaj, za ženske, ki so Že, bodo končale sedanjega, P pripravili nadaljevalni te L tega v izobraževalnem e®? , mišljajo tudi o organizacij jk
tečajev. Kaže, da bi bilo j®^ zanimanja za kuharski lahko pripravili v menzi ,P 1
„Mi smo zašli v težave zato, ker blago ni šlo v prodajo in tako tudi mi nismo imeli dela. Po sanacijskih ukrepih se je stanje izboljšalo in tako bo zaključni račun letos pozitiven,*4 je povedal direktor tozda Predilnica Andrej Smuk, ki je tu že od začetka. Seveda pa kakšnega posebnega dobička ne morejo pričakovati. Da so se stvari uredile, kažejo tudi osebni dohodki, ki so se popravili v primerjavi s tistimi, ki sojih dobivali v prvi polovici lanskega leta. Sedaj znaša povprečni OD 3.600 dinarjev, večina zaposlenih pa j je nekvalificiranih oziroma priučenih delavcev.
Letna proizvodnja preje je 1.080 ton, delo pa poteka v treh izmenah in pol. V načrtu imajo, da bodo do 1980 ukinili nočno delo žensk, vendar to zahteva velika sredstva. Izračunali so, da bi za ukinitev nočnega dela morali vložiti 16 milijonov dinaijev. Do 1980 načrtujejo v tozdu Predilnica za 57 milijonov dinaijev investicij (tu I je vštetih tudi 16 milijonov, kolikor je potrebno za ukinitev nočnega dela). Ta denar bodo namenili za zamenjavo zastarelih strojev — v taki proizvodnji stroji tehnično zastarijo najkasneje v desetih letih — odpravo ozkih grl, s čimer bi proizvodnjo povečali za 300 ton preje na leto. Na novo bodo zaposlili še kakih 40 delavcev. Seveda
take investicije ne bodo zmogli sami, marveč računajo tudi na kredite banke in proizvajalcev strojev.
S temi 300 tonami preje, kolikor je naj bi več proizvedli, se bo dohodek tako povečal, da bodo lahko ukinili nočno delo žensk. Sedaj 95 odst. njihove dohodek tako povečal, da bodo lahko ukinili nočno delo žensk. Sedaj 95 odst. njihove proizvodnje porabi Novoteksov tozd Tkanina, 5 odst. pa prodajo Beti in ljubljanski Tovarni dekorativnih tkanin.
TEČAJ PRVE POMOČI
Prejšnji teden je bil v Metliki 20-urni tečaj prve pomoči, ki ga je občinski odbor Rdečega križa pripravil za člane ekip civilne zaščite iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Tečaja se je udeležilo 34 slušateljev.
BANKA TUDI V SEMIČU - Za občinski praznik je Semič poleg novega zdravstvenega doma in solidarnostnega bloka dobil tudi poslovne prostore Ljubljanske banke.
ČRNOMALJSKI DROBIR
TEŽAVE S SNEGOM - Belo krajino je sneg spet na debelo prekril. Zapadlo je kakih 20 centimetrov novega snega, kije povzročil nemalo preglavic v prometu. Se posebej se pritožujejo tisti, ki morajo z avtom na pot čez Gorjance. Kaže, da belokranjski tozd cestnega podjetja nima niti za sol, da bi zasneženo cesto posolil. Na vrhu Gorjancev se točno vidi, kje se začne oziroma neha »belokranjski teritorij": od tam naprej je namreč cesta dobro plužena in posoljena.
PRAZNIČNO VZDUŠJE - Za letošnji občinski praznik so v Črnomlju in večjih krajevnih središčih izobesili več zastav kot prejšnja leta. Še posebej lepo sta bila okrašena Črnomelj in Semič. Kaže, da je kritika iz prejšnjih let, ko so ljudje ob praznikih „pozabili“ obesiti zastave, zalegla.
RAZSTAVA NA VINICI - Na Vinici so v Novoteksovem obratu v okviru praznovanj 100-letnice rojstva njihovega velikega rojaka Otona Žujpančiča odprli razstavo partizanskih grafik znanega slovenskega likovnika in partizana Iveta Šubica.
KONKURENCA PA TAKA - Na pročelju bivše Kolbeznove gostilne v Črnomlju je še dandanes dobro viden napis, ki oznanja, da imajo v tej hiši „zalogo pive z Graca“. Ni kaj reči: takratni gostilničar je računal daleč naprej, da si je nabavil tako zalogo piva, da še danes lahko konkurira Unionu in drugim pivovarnam z uvoženim pivom. „Z Graca“ pa najbrž zato, da ne bi kdo pomislil, da ga nabavlja v sosednjem belokranjskem Gradcu ...
Sprehod po Metli*4'
PO MESTU SO SE POJAVILI PLAKATI, ki vabijo popevk željne občane v dom Partizana na promocijo nove plošče Miša KoVača, zvezde naše estradne umetnosti. Mišin brkati obraz se s plakatov smeje iz izložb, s plotov in z dreves tako, da je za reklamo dobro poskrbljeno, njegove ljubitelje pa skrbi le to, da se ne bi ponovila zadevščina lanskega leta, ko je koncert odpadel zaradi neurejenih formalnosti na občini. Kljub temu pa Kolpa še vedno teče.
V DELOVNIH ORGANIZACIJAH RAZMIŠLJAJO, kako bi najbolje proslavili 8. marec, dan žena. V „Beti“ na primer so se odločili za praktična darila. Kaj bo v paketu, pa se bodo odločili v vsaki temeljni organizaciji posebej. Praznik žena pa seveda ne bo minil brez kulturnega programa. Izvajalce bodo poiskali kar v domačih amaterskih skupinah, saj jih ljudje radi poslušajo in gledajo. Pa še predragi niso.
KOT V SOSEDNJI OBČINI je tudi v Metliki veliko zanimanja za namizni tenis, ki ga igra sedaj vrsta posameznikov, ne da bi bili organi-
zirani v klub. Kaže, ri končno tudi do tega. ustanovili pod okriljem ® ^ ganizadje „Beti“ in bi s® y‘‘-Namiznoteniški klub zamisli do uresničitve n> navdušenci pa bodo prajjr deli, kje se lahko priglasil *
V DNEVNEM CASOj^J: LAHKO prebrali, da P0" gradu na prebivalca dve E-našo občino nihče ne statističnih podatkov, ’ malo krajanov, ki vsaJLTai; podgane, kako se P košev za smeti, pri beie*_
meneč se za krike žensk, ki jih spravi p°j
4GU3IV, IU JIH »pori r Irt (
spitano podgano doma14 ga zloma.
V „BETI“ SO žE 'w JESENSKO ZIMSKO j5( 78/79, v kateri je nih modelov pulijev, P‘,.Sl » J srajc, oblek za prosti y n garniture in komplet® s|.
marca bo pričela zaključevanjem na yl: gl čakujejo dobro prod3Lg# lekcija izredno lepa m j
Po lanski uspeli prvi razstavi belokranjskih vin v Semiču, kije privabila veliko število obiskovalcev iz Bele krajine in od drugod, so se prizadevni organizatorji odločili, da bodo tudi letos pripravili tako razstavo.
Letošnja razstava belokranjskih vin bo prav tako v Semiču, in sicer od 29. aprila do 1. maja. Rok za oddajo vzorcev vin je 6. marec. Vsi belokranjski vinogradniki, ki nameravajo sodelovati na razstavi, lahko to sporo-če metliški vinski kleti ali članom pripravljalnega odbora. Strokovna degustacija vin bo 12. marca v Metliki.
Na razstavi vin bo ustanovljeno društvo belokranjskih vinogradnikov. Priprave za ustanovitev društva vodi 10-članski pripravljalni odbor: iz vsake občine je po pet predstavnikov. Predsednik odbora je Janko Bukovec iz Semiča, podpredsednik pa Martin Plut iz Drašičev. Član društva bo lahko vsak črnomaljski in metliški občan, ki se ukvarja z vinogradništvom, gostilničarji iz Bele krajine pa tudi prebivalci drugih občin, če ima-
smeti in odvoz smeti za čiščenje in košnjo •0 din; za regulacijo in
SEMINAR
Občan v KS od zibeli do groba
Utos i £ Kočevje je že tako razvejena, da jo težko opišemo v nekaj besedah -je velik poudarek na takem samoupravnem organiziranju, da bodo prišli občani
kar najbolj do besede
izvršnega sveta KS Kočevje—mesto Staneta Otoni-- M,* ° ^P10^ 23 razgovor o delu KS lani in načrtih za letos
Stn6 na^rte dela, letne in sred-dc!imo na načrt del po-
»ktočne
laCtt^i fru^*5ene8a pomena in na tajY0j 113 področju socialnega r'iknt^e,raz*°^* 23 uvod predsed-' Oh*? in nadaljcval. bolj 7-1 ane običajno še vedno naj-beriep-. nimaj° dela posebnega druž-sm0 ia ?°mena. Na tem področju ^stil asfaJtoli 21.223 kv. m S,447.17^* in ulic' kar Je veljalo v ccloij f. n- S tem denarjem smo ceste v *1 de*n0 uredili ali obnovili Ulici Tr £“»** Strelišče, v Rožni Trato n ?	>	IV	in	V,	odcep na
H'caTjC Nabrežje, Opekarsko cest0> parkirišče v fl*nce’v:n , c °a Trgu zbora odpos-pri Unionu.
!t>tga .mrzevanjc cest, ulic in odvoz Hev porabUi 404.557 din; za
Nje 868 Qrvf°r0V ‘n cestne signali-»o sftn din; za javno razsvet-
'Ji0 d' C*'n’ 23 otlo^ca igrišča ^ Par|f„n;. 23 vzdrževanje in oprema v„».ov ui nasadov 146.012 din;
vzdrževanje zapornic 17.060 din; za kanalizacijo in čiščenje odplak 35.257 din; za nabavo zastav in oglasnih desk 31.000 din; za pogrebno in pokopališko službo 97.721 din; za urejanje gradbenih površin 6.519 din; za ostala komunalna dela ter vzdrževanje spomenikov NOB 160.288 din; za naročilo načrtov in nadzor pa je bilo porabljenih okoli 100.000 din.
— Za katera dela na področju socialnega razvoja ste porabili največ denarja?
- Za financiranje ljudske obrambe ter narodne in civilne zaščite. Omenim pa naj še, da smo kar dobro skrbeli za kulturo, prostorsko načrtovanje in urbanizacijo, varstvo narave in okolja, telesno kulturo in rekreacijo ter socialno skrbstvo.
— Odkod ste dobili denar za financiranje vsega tega?
- Viri so bili: srednjeročna posojila komunalne stanovanjske banke, dotacija republiške skupnosti za ceste, prispevki SIS za komunalno dejavnost in ceste, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, dohodki pogrebne in pokopališke službe, bazena in telovadnice, prispevki občanov in OZD, sredstva za financiranje dejavnosti KS ter ostala, ki jih je KS pridobila z lastno dejavnostjo.
— Kakšni pa so bili uspehi na področju socialnega razvoja in kakšni so delovni načrti za to področje?
- Naša KS daje vedno večji poudarek socialnemu razvoju, saj so te
dejavnosti potrebne za dobro počutje občanov. Največje uspehe smo dosegli lani na področju telesne kulture, kulture ter narodne in civilne zaščite. Menim, da bomo na teh področjih dosegli še večje uspehe po volitvah, ko bomo imeli posebne delegacije za vse naše SIS. Računamo, da bo zdaj tudi tesnejše sodelovanje teh delegacij z izvršilnimi in samoupravnimi organi KS ter seveda občani. Tako naj še omenim, da bodo dobili večje pristojnosti krajevni odbori, ki delujejo na posameznih mestnih območjih.
Med naše najpomembnejše letošnje naloge štejem še poživitev dela sveta potrošnikov, sodelovanje pri odločanju o razvoju trgovine, gostinstva in turizma, poživitev delovanja zbora stanovalcev pri KS; najpomembnejša naša naloga pa je oživitev hišnih svetov.
J. PRIMC
Brez izkušenj ne gre dobro
Mladi v kočevski občini kritično o svojem delu
: „Vsaka ge-. sama oceniti pre-“} uspehe, vendar ne ™lTP°V ‘n dokumen-de£*« osnovi opravlje-
Čeprav bo mladinski kongres
E red vidoma šele oktobra, je očevska mladina že te dni pričela s pripravami nanj. O tem smo se pogovaijali s predsednikom občinske konference ZSM Stanetom Gabričem.
„Ali smo mladi dovolj močni in prav organizirani, da se bomo pri delu in življenju v občini bolj uveljavili, kot smo se doslej? “ se je za
— Minuli petek in soboto je bil v Kočevju tafctarje in namestnike sekretaijev osnovnih oigani-konferenc in svetov ZK. Na njem se je okoli 90 Neio .Znanil° z osnovnimi zadevami, ki jih najbolj nujno i. pn syojem delu. (Foto: J. Primc)
A^obne iz Kočevja
ft*°S&-0DN0SE - p°-
Hft1 Pos>?nar>je Ž>ri° marsikatero na	vsakda-
ti.S v , in v n	tkanju raz-
S n-mbuC?£0metu-v čakal-
bo?ip’ ^adih in usta-
l^Pare&J'* t0 ub°Se
S- ir> da jp0žlvlJajo zato, ker 13 6»?« obta{® n MOSnik zaradi
‘ tavali	bil° °d-
^ občasno vsem,
ki imajo opravka s strankami, o odnosih s potrošniki in uporabniki raznih storitev. Seveda oi morali tudi potrošniki vedeti, kako se morajo obnašati.
Sde5 Če roi
izvoljen na i poveš, kje
POZABLJENI PEŠCI - Brezobzirnost do pešcev presega že vse meje. Sneg so splužili kar na pločnike in tako je pešec prisiljen, da se prebija med drvečimi avtomobili po cesti. Pri glasilskem domu in naprej je skrajno nevarno, enako tudi drugod. Čakamo nesrečo ali da bo sneg stopilo sonce?
PREHITRA VOZILA - Semafori na glavnem mestnem križišču so bili, kot se je pokazalo, potrebni. S to ugotovitvijo so se sprijaznili tudi že tisti, ki so prej trdili, da je to stran vržen denar. Opažamo pa, da je še premajhna skrb, da bi avtomobilisti vozili po mestu s predpisano hitrostjo. Vsem se preveč mudi. Tudi parkiranje je v Kočevju nekaj posebnega. K vsemu temu lahko povemo le star pregovor, ki še vedno drži: „Kjer ni tožnika, ni sodnika." Zato pa imamo tak red.
	
	
uvod vprašal predsednik Gabrič. „Veijetno bomo med razpravo o kongresnih materialih ZSM, ZK in o našem delu v luči knjige Edvarda Kardelja ugotovili, da moramo svoje delo marsikje izboljšati.
Tako vse kaže, da so sedanje osnovne organizacije, predvsem v krajevnih skupnostih, še prevelike. To zavira delo mladih. Zato bo zelo verjetno treba spet ustanavljati po vaseh, v OZD in šolah aktive ZSM, ki bodo nato v okviru KS združeni v osnovno organizacijo ZSM.
Spremeniti bo treba tudi organiziranost mladine v PTT, Elektru, Mercatorju in podobnih OZD, ki delajo na območju vse republike. Mladinci v teh OZD namreč premalo sodelujejo z mladino v svoji občini, pač pa so povezani v koordinacijske svete znotraj svoje OZD. Tako postajajo nekakšna , .republiška" organizacija. Ti sveti razpolagajo običajno tudi z več denarja kot marsikatera občinska organizacija ZSM.
Tudi medobčinski svet ZSM za ljubljansko območje še ni prav zaživel. Mnogi problemi mladine mesta Ljubljane so povsem drugačni kot mladine v okoliških občinah, precej zadev pa imamo tudi skupnih, na primer šolstvo. Vendar se medobčinsko sodelovanje še ni uveljavilo, ker še ni zz živelo delo regijskih delegatov ZSM.
Tudi na področju delegatskega sistema ne more iti vse v najlepšem redu. Tu pride do nasprotij predvsem zaradi razlik v mišljenju dela starejših, ki ne morejo iz stare (odborniške) kože, in mladih z delom starejših, ki se bore za delegatske, se pravi čimbolj samoupravne odnose. Mladi so se v delegatskem sistemu še premalo uveljavili. Treba je najti vzroke.
Nadalje je treba spremeniti mišljenje, da so nekatera vprašanja mladinska, druga ženska, tretja upokojenska itd. ter da jih je treba reševati ločeno. Vse to so vprašanja družbe, reševati pa jih je treba skupno. Seveda bodo nekatera vprašanja s teh področij dobila svoje mesto tudi v programih ZSM.
Mladinci nismo sposobni sami, brez pomoči starejših, učinkovito delati. Mi nimamo še dovolj izkušenj.
Precej pomanjkljivosti je tudi na področju načrtovanja in izvajanja programov. Tako že volilni sistem in srednjeročno načrtovanje nista usklajena, saj padejo volitve na sredino planskega obdobja. Razen tega nekatere sklepe in načrte sprejemajo le v ozkem krogu vodstev namesto med člani. To se ne dogaja le v ZSM. Ni dovolj poskrbljeno za izpolnjevanje sklepov in načrtov. Ni nobenih posledic, če naloga ni dobro opravljena. Tudi preverjanja izpolnjevanja sklepov ni. Zaradi vsega tega pogosto ni uspehov."
J. PRIMC |
VEDNO VEČ BRALCEV — Ribniška knjižnica ima zelo lepe in velike prostore v novem domu JLA. Izbira knjig je velika, zato tudi število bralcev neprestano narašča. (Foto: J. Primc)
Dobra tretjina novih bralcev
Med bralci vedno več odraslih in upokojencev
Pred dobrim letom dni je imela ribni&a knjižnica, ki ima prostore v domu JLA, 368 članov, danes pa jih ima že 612. V začetku se je vpisovalo največ šolarjev oziroma mladine, v zadnjem letu pa tudi veliko starejših zaposlenih in upokojencev.
Izposojevalci so obiskali knjižnico v zadnjem letu dni skupno 6.892-krat in si izposodili 15.061 knjig ali povprečno vsakič dve knjigi, oziroma vsak član v letu dni 22 knjig.
Ribniška knjižnica in čitalnica ima zelo lepe prostore ter skupno 10.985 knjig. Medtem ko je v letu 1976 kupila 533 novih knjig, jih je lani le 268. Vzrok za zmanjšan nakup je v tem, da so cene knjigam zelo porastle, denarja za nakup knjig pa so imeli približno enako. Na srečo so v minulem letu dobili knjige še od drugod. Tako jim jih je 199 podarila republiška kulturna skupnost, 127 Delavska univerza Ribnica, nekaj pa so jih darovali posamezniki. Skupno je knjižnica lani dobila
okoli 600 novih knjig. V minulem letu je knjižnica iztržila z vpisnino in zamudnino skoraj
20.000 din, kar so porabili za materialne stroške. Obe knjižničarki pa dobivata osebne dohodke pri občinski SIS za kulturo. V januarju in prvih dneh februarja letos so zbrali z vpisnino in članarino že okoli
6.000 din. Članarina za odrasle je 60 din na leto, za mladino pa 20 din.
J. PRIMC
DANES SEJA OS
Za danes je sklicana seja vseh zborov občinske skupščine Ribnica, na kateri bodo predvidoma sprejeli statut občine, imenovali organe za izvedbo volitev, določili volilne okoliše, imenovali svet za reševanje zadev v zvezi z vračanjem zdomcev, razpravljali o poročilu oddelka za notranje zadeve, postaje milice in inšpekcij, razpravljali o štipendijski politiki, na dnevnem redu pa bodo še volitve in imenovanja, delegatska vprašanja in odgovori nanje ter sprejem nekaterih odlokov.
Organizirano po gobe
mladih
o odnosu do dogajanj v občini
Ribniška mladina postopno uresničuje sklepe lanskega seminarja v Glažuti. Tokrat so med drugim sklenili, da bodo izboljšali informiranje občanov o delu mladih. Izdajati nameravajo glasilo, ki bo boljše in obsežnejše, kot je sedanji „Krošnjar“. Pred kratkim je bil sestanek, na katerem so že razpravljali o vsebini lista, načmu tiskanja, financiranja in pisanja.
List bo izhajal mesečno na okoli 24 straneh. Naklada bo znašala 400 izvodov, cena izvoda pa bo 10 din. Imenovali so 6-članski uredniški odbor. Okrepili bodo dopisniško mrežo tako, da bodo imeli dopisnike v osnovnih organizacijah ZSM, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Vsebina bo raznovrstna, iz vseh področij dela, od idejno-po-litičnega do kulture, športa in drugih dejavnosti. Vedno pa bo poudarek na delu oziroma prispevku mladih v teh dejavnostih. Za dopisnike bo ob pomoči novinarja Dolenjskega lista organiziran seminar.
Že zdaj pa kaže, da bo vsaj v začetku najtežje financiranje tega glasila, katerega prva številka bo izšla predvidoma okoli 1. aprila. Mladi so prepričani, da bo njihovo glasilo dobro in pestro, zato pričakujejo veliko stalnih naročnikov in denarno pomoč družbenopolitičnih organizacij in OZD.
M. GLAVONJIC
Vsak ribniški gobar mora letos spoznati 30 vrst gob
Jutri, 24. februarja ob 19. uri, bo v gostilni pri Miheliču v Ribnici občini zbor gobarske družine Ribnica. Nanj so vabljeni razen članov tudi vsi občani, ki radi nabirajo gobe, oziroma vsi, kijih gobarstvo zanima.
Viktor Oblak, predsednik gobarske družine Ribnica, ki obstoji tri leta, je o delu družine lani povedal: »Organizirali smo zelo uspelo gobarsko razstavo. Na njej smo pokazali 171 vrst gob, med njimi 105 užitnih. Ogledalo si jo je nad 3.000 ljudi. Nabirali smo gobe tudi za republiško razstavo, ki je bila jeseni v Ljubljani. Imeli smo še strokovno predavanje v Ribnici, razen tega pa se nekateri gobarji udeležujejo predavanj v Ljubljani, ki so vsak ponedeljek. Sploh smo dobro sodelovali z gobarsko družino iz Ljubljane. V Ribnici smo postavili tudi gobarsko omarico in v njej smo 26-krat razstavili sveže gobe.
Prikazali smo skupno 100 vrst gob.“
O načrtih za letos pa je povedal: „Kupili bomo diaprojektor in prirejali predvsem po šolah predavanja o gobah. Organizirali bomo tudi šolska in medobčinska tekmovanja v spoznavanju gob. Predlagali bomo, da mora letos vsak član naše družine spoznati najmanj 30 vrst gob. Seveda bomo organizirali še skupna nabiranja gob, razen tega pa tudi razstavo, ki bo letos morda v Kočevju." j p
PO OČETOVIH STOPINJAH -Mlada gobarja Boris in Boštjan gresta po stopinjah očeta Viktorja Oblaka, predsednika ribniške gobarske družine, saj sta že zdaj navdušena nabiralca gob.
Ribniški zobotrebci
Hala letos
Kaže, da bo končno le uresničena zamisel RIKO Ribnica o gradnji proizvodne dvorane v Loškem potoku, ki je stara že več let. Med nedavnim obiskom predsednika skupščine SRS dr. Marjana Breclja je bilo med drugim povedano, da bo ta hala stala že letos. Merila bo 600 kv. m, v njej pa bodo izdelovali gozdarsko opremo. Gradnjo bosta financirali tudi Ljubljanska banka in Zavarovalna skupnost Triglav.
V njej bodo dobili delo tisti domačini, ki se zdaj vozijo na delo v Ribnico in drugam, pa tudi zdomci, ki se bodo vrnili domov. Do leta 1982 bodo tu dogradili še nove proizvodne prostore, ki bodo merili skupaj okoli 2.000 kv. m, v obratu oz. tozdu pa bo zaposlenih 60 do 70 ljudi.
VELIK OBISK FILMA - Že davno noben film v ribniških kinodvoranah ni imel takega obiska kot „Let nad kukavičjim gnezdom". Tako so gledalci najbolj zgovorno pokazali, kakšni filmov si žele.
TUDI REKREACIJA - V novi športni dvorani v Ribnici pridno vadijo rokometaši, zaživela pa je tudi že rekreacijska vadba članov. Za rekreacijo je rezerviran čas vsako sredo in soboto od 18. ure dalje, najprej uro in pol za ženske, potem pa še za moške.
SMUČIŠČA SO SPET OŽIVELA - Novi sneg je pripomogel, da so smučišča v ribniški občini spet oživela. Skoraj ne mine teden brez tekmovanja v skokih ali smučanju. Največ prireditev je v okolici Sodražice, kjer so najlepši smučarski tereni, razen tega pa imajo tudi 40-metrsko skakalnico in vlečnico, pripravljajo pa še proge za slalom in spust.
MLADI PLEŠEJO - V domu JLA v Ribnici je vsako soboto ples. Igra domači ansambel „Ribničan“. Plesne večere organizirajo pogosto tudi mladinci iz Malega Loga v Loškem potoku.
MOST SE NE STOJI - Most v Sodražici, ki je bil lani poleti ob poplavah poškodovan, je še vedno
zaprt, ker grade novega. Avtobusi vozijo iz ribniške smeri le do gostilne Kaprol. Potniki za smer proti Loškemu potoku in Travi tu presedajo na drug avtobus. Osebni in drug promet poteka po obvozu. Ker pa je obvoznica slaba, vozijo nekateri tudi čez začasni ozki, leseni most, ki je sicer namenjen le pešcem za prehod z enega brega Bistrice na drugi. Bo most to zdržal?
GREMO V KINO - V kinu Doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: 23. februarja „Groza v avtobusu", 25. in 26. februarja „Kralj cirkusa", 25. in 26. februarja bo še matineja filma „Kralj cirkusa1'.
občan
vprašuje
d
odgovarja
— V vsej občini imamo le enega čevljarja.
- Se pravi, da ima pri nas že vsak čevljar svoj most.
REŠETO
Stran uredil: JOŽE PRIMC
DOLENJSKI LIST
TEKNSgu
Četrtek, 23. februarja - Peter Petek, 24. februarja - Matija Sobota, 25. februarja - Tomo Nedelja, 26. februarja - Sašo Ponedeljek, 27. februarja - Jelka Torek, 28. februarja - Roman Sreda, L marca - Albin Četrtek, 2. marca - Karel
LUNINE MENE
2. februarja ob 09 in 34 min.: zadnji krajec
BRESTANICA: 25. - 26. amer. akc. film „Pazi, da ne bo gneče"
BREŽICE: 24. - 25. amer. barvni film ,.Prerokba"; 26. - 27. angl. barvni film ,.Ostajamo skupaj“; 28. -1.3. amer. barvni film „Dilinger“ ČRNOMELJ: 23. 2. amer. zgod. film „Lcny“; 26. 2. amer. zgod. film ..Kleopatra11; 28. 2. jug. mlad. film „Casi hajduštva“
KRŠKO: 25. - 26. honkonški film .^Zbogom, Bruce Lee“; 1. 3. amer. film „Nočna gibanja11
MOKRONOG: 25. 2. amer. drama „VelikiGatsby“
MIRNA: 25. 2. „V zmajevem gnezdu"
NOVO MESTO: 24. - 26. slov. barvni film „To so gadi" 27. - 28. amer. barvni film „Živali, filmske zvezde*4
RIBNICA: 25. — 26.amer. barvni film „Odkupnina“
TREBNJE: 25. - 26. kavbojski film ..Pomagajte šerifu11
SLUŽBO IŠČE
SPREJMEM otroka v varstvo v okolici Bršljina. Slakova 7, Novo mesto.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem KV ali priučenega soboslikarja. OD po dogovoru. Viktor Matjašič, Partizanski trg 15 Metlika.
RUFAC, kov. obrt, Rudi Franc, Kočevje, Bračičeva 24, telefon 68—197, zaposli takoj KV ali priučene ključavničarje in varilce, KV ali z var. tečajem. Osebni dohodek med 5.000 in 6.000 din na mesec. Delitev presežkov, proste sobote, 1 mesec plačanega dopusta. Pogoj: odslužen vojaški rok. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno.
IŠČEM žensko srednjih let, ki bi izmenično pazila na 2 otroka. Nudim hrano in stanovanje, plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (602/78).
NATAKARICO in kuharico takoj zaposli gostilna Park v Biogradu na moru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov ali telefon: (057) 83-115.
SPREJMEM vodovodna inštalateija (KV ali priučena). Ludvik Mežnar, Pod Trško goro 34, Novo mesto.
STANOVANJA
MLAD zakonski par išče sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (540/78).
ODDAM opremljeno sobo in kuhinjo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (559/78).
ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (563/78).
ZAMENJAM garsonjero ZB v Velenju za garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (567/78).
PRODAM trisobno stanovanje (72 m2) v Novem mestu, Kristanova ul. Naslov v upravi lista (580/78).
STANOVANJE in vso oskrbo nudim fantu, ki bi po službi pomagal na, manjši kmetiji pri Ljubljani. Štefka Kopač, Gunceljska 37, 61210 Šentvid pri Ljubljani.
ODDAM opremljeno sobo in prodam punte. Popovič, Šegova 13, Novo mesto.
DEKLE išče v Novem mestu neopremljeno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista [598/78).
IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje s posebnim vhodom v Novem mestu. Dako Rajakovič, Iskra, Novo mesto.
V METLIKI iščem enosobno stanovanje s centralno kurjavo. Ponudbe na telefon 77-148.
ODDAMO neopremljeno sobo (samskim) s centralno kurjavo, s posebnim vhodom in sanitarijami. Plačilo za 2 leti vnaprej. Naslov v upravi lista (620/78).
PRODAM
UGODNO prodam nov štedilnik, širok 35 cm, na trdo gorivo, 100 kosov temnoijave strešne opeke Novoteks in podstrešno loputo. Prisojna pot 8, Novo mesta
PRODAM orodje za izdelavo kovinskih izdelkov. Naslov v upravi Usta (541/78).
PRODAM 1000 kg kvalitetnega sena. Bračina, Gotna vas 40, Novo mesta
PRODAM prikolico za osebni avto in frezo Pasquali. Vse v odličnem stanju. Grajska 20, Črnomelj.
PRODAM dvobrazdni plug za traK-tor. Jože Zorko, Trebež 50, Artiče.
UGODNO prodam italijanski obračalnik za BCS. Perpar, Dobrnič 8.
UGODNO prodam spalnico, televizor in nov hladilnik (še pod garancijo). Rozman, Jablan 22, Mirna peč.
UGODNO prodam gumijasti gliser šport Beograd z volanom in motorjem Kreisler (20 KSKM). Vprašajte na telefon (068) 75-375.
PRODAM novejšo spalnico, malo rabljeno. Naslov v upravi lista (565/78).
MIZARJI! Prodam prešo za stiskanje (šperanje) in kolutne bobne za tračno brusilko. Gričar, Hrast ovica 10, Mokronog.
PRODAM brejo telico. Biška vas 1, Mima peč.
UGODNO prodam dnevno sobo novejše izdelave. Evstahij Janežič, Nad mlini 41, Novo mesto.
PRODAM kosilnico BCS v dobrem stanju. Štefan Jenič, Vinja vas, Stopiče.
UGODNO prodam starejšo dobro ohranjeno spalnico, raztegljiv kavč, vitrino, električni štedilnik in 12m2 parketa. Ragovska 30, Novo mesto.
PRODAM črno beli televizor. Milena Avsec, Mestne njive, blok 7/18, Novo mesto.
PRODAM škropilnico Stihi, lažjo prikolico in leseno prešo. Franci Penič, Žagaj 12, Bistrica ob Sotli.
PRODAM sobni stereo komplet Sony HF 4800, 2 x 30 W, radio z osmimi avtomatskimi postajami, s kasetofonom in gramofonom ter Zastavo 750 lux, letnik december 74. Boris Brus, Ul. 21. oktobra 13, Črnomelj.
PRODAM kostanjeve stebriče za vinograd in skoraj nov plinski štedilnik. Rajko Sokolovič, Kostanjevica.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug. Albin Pirc, Veniše 49, Leskovec.
PRODAM par srednje težkih kobil, ena breja, stari 4 leta. Naslov: Matija Smolič, Korita 12, Dobrnič.
KUPIM
KUPIM žago Folgater ali Brento (1100 - 1200), 65 premera, lahko rabljeno ali novo. Štef Jevša, Kraj Dolnji 42, Zp. Šenkovec na Sotli.
KUPIM smrekove deske debeline 20 in 50 mm, lahko so tudi debelejše. Gričar, Hrastovica 10, Mokronog.
KUPIM plug na vprego šL 6. Naslov v upravi lista (571/78).
PRODAM parcelo v Gotni vasi. Jože Vovko, Sela pri Ratežu 16, Otočec.
PRODAM primeren prostor za vikend v Ždinji vasi št. 30.
PRODAM manjšo kmečko hišo z vrtom (elektrika in voda v hiši) in njivo (18 arov) v Velikem Mraše-vem. Franc Zarn, Kalce Naklo 17, Podbočje.
PRODAM vinograd z zidanico v okolici Sevnice. Kovač, Log 26, Boštanj.
ODDAM v najem hišo na Loki pri Šentjerneju. Selitev možna takoj. Zglasite se pri Antonu Radovanu, Loka 11, Šentjernej.
PRODAM 14 arov vinograda z barako v Bednjah pri BrusnicalL Ivana Gorenc, Ratcž 20, Brusnice.
JOŽE MIHALIČ, VcL Brusnice 18, oskrbnik posestva Jožice Volčjak, ki živi v Ameriki, pepovedujem hojo, vožnjo in delanje kakršne-
koli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaL
AMALIJA DEBELJAK, DoL Toplice 14, opozarjam vse, ki bi dajali na kredit ali posojali denar Milanu Debeljaku, DoL Toplice 14, da nisem plačnik njegovih dolgov. Hkrati pa obveščam, da nima pravice prodajati nobenih premičnin in nepremičnin brez moje vednosti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
MARTIN KIRN, Stane Pirnar, Franc Trpine in Franc Kirar iz Škocjana prepovedujemo vožnjo po naših parcecelah v Hrastenku št 1223/1,2,3 vsem sosedom in najbližjim. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
mmmm
DRAGIM in dobrim staršem, mami in očetu MARIJI in JOŽETU JAKOPIN, želimo za 30. obletnico skupnega življenja še vrsto zdravih in zadovoljnih let v krogu svojih dragih. Hkrati čestitamo očetu za 72. rojstni dan. Hvaležni otroci Marica in Jožica z družinama, sin Jože, Rezka, Pepca in Bučarjevi s Pahe.
DRAGI mami PEPCI MRGOLE iz Zbur pri Šmarjeti vse najlepše za njen 69. rojstni dan želijo hčerki Pepca in Marica, sinova Franci in Janez z družinami in 5 vnukov.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! Za lepa in moderna poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlataiju v Gosposki 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
NEMŠČINO, angleščino za vse šole (študij ob delu) poučuje profesor. Telefon: 22-877.
IZGUBIL se je lovski pes istrijanec belo-rjave barve v okolici Trebnjega. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj sporoči na naslov: Janez Fortuna, Medvedje selo, Trebnje.
SEM SAMSKI kmečki fant vesele narave, nekadilec, nealkoholik, star 30 let z delno modernizirano kmetijo in bi rad spoznal dekle ali nesrečno vdovo, staro od 25 do 30 let vajeno vseh gospodinjskih deL Ponudbe pod šifro: DEKLE ALI NESREČNA, ČAKA TE SREČA.
NA LEPO kmetijo sprejmemo fanta do 20 let. Ponudbe pod šifro: ZAJAMČENA BODOČNOST, ZAPOSLITEV.
ROLETE in žaluzije vseh vrst vpa-jujem. Za svoje izdelke dajem 2-letno garancijo. Prav tako zajamčeno nadaljnje vzdrževanje vseh izdelkov. Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da prodajam kokoši nesnice po klavni ceni. Kokoši še nesejo. Franc Humek, lrča vas 18, Novo mesto.
NA NOVO sem odprl servis za popravilo in čiščenje gospodinjskih električnih bojlerjev Tiki. Delam za družbeni in zasebni sektor. Vojko Primožič, Novomeška 1, Kočevje.
ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejema Tončka Janžekovič, Cvetličarna, Črnomelj', telefon: 76-582.
LHH(Bei'=te
Motorna vozila
PRODAM NSU 100 po zelo ugodni ceni. Franc Koželj, Ljubljanska 20, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1977. DoL Kamence 39, Novo mesto, telefon 23-868.
PRODAM odlično ohranjeno zastavo 750 luxe, letnik 1976. Dušič, Pišece 12 a, Pišece pri Brežicah.
PRODAM fiat 126 P. Mali, Paderši-čeva 18, Novo mesto.
UGODNO prodam fiat 125 P, letnik 1977, ali zamenjam za manjše vozilo. Naslov v upravi lista. (574/78).
PRODAM dobro ohranjen dvosedežni moped Tomos, letnik 1971. Stane Muhič, Koroška vas 11, Stopiče.
PRODAM traktor Deutz (15 KM) s hidravliko, kosilnico in plugom. Karel Ostanek, Dol 13, Trebnje.
PRODAM škodo 1000 MB, letnik 1968. Jože Franko, Sela 3, Straža.
PRODAM F 750, letnik 1970. Bršlin 1, telefon 23-191 dopoldan.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič (30 KS) na vse 4 pogone, s plugom ali brez. Franc Deželan, VeL Brusnice 43.
PRODAM zastavo 750, letnik december 1973. Cesta brigad 10, Novo mesto.
PRODAM fiat 750 lux, letnik 1972. VeL Cikava 11, Novo mesto.
ZELO UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1965 za 2.500 din. Konda, Ljubljanska 15, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam za močnejšega traktor Tomo Vinkovič (18 KM) s priključki: plug, brane, jer-menica in prikolica. Jože Klenovšek, Orehovo 14, 68290 Sevnica.
PRODAM zastavo 750, motor in menjalnik za zastavo 750, vse po zelo ugodni ceni. Dušan Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure.
PRODAM zastavo 101, letnik 1976, grablje Sonce na 5 koles in koso za Zetor 35. Alojz Colarič, Podbočje 4.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo PZ 125, letnik 1974 za 56.000 din. Janez Gorenc, V Brezov log 45, Novo mesta
PRODAM dva fiata de lux 750, letnik 1974 in 1972, enoosno prikolico za traktor (2 1/2 tone) in motorno črpalko za gnojnico. Mačkovce 4, staro naselje. Novo mesto.
V SPOMIN
14. februarja je minilo 5 žalostnih let, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustila
OLGA SAJE iz Rateža
Vsem, ki se je še vedno spominjate, iskrena hvala!
Vsi njeni!
• UL
Za uspešno zdravljenje se najlepše zahvaljujem primariju dr. Teppeyu, ostalim zdravnikom in strežnemu osebju brežiške bolnice. Hvaležni pacient Jože Kink iz Bučerce 11 pri Krškem.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša dobra in plemenita mam;), stara mama, sestra in teta
DRAGICA
STANKOVIČ
iz Drašič pri Metliki
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vaščanom, ki so jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in podarili cvetje. Posebna zahvala govornikoma Jožetu Plescu in Tonetu Prusu za poslovilne besede; z lepimi besedami sta orisala njeno trnovo pot kmečke žene in partizanske matere. Enako se zahvaljujemo kolektivu osnovne šole Metlika, organizaciji ZB Drašiči, metliški godbi in kaplanu.
Žalujoči: sinova Ivan z ženo Angelino, Alojz z družino, hčerki Ivanka z družino in Vida z otroki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Nenadoma, mnogo prezgodaj in za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE
ŠVAJGEL
gasilski pod. I. stopnje iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom. Hvala vsem, ki so n»m izrekli sožalje, pokojniku podarili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna hvala vsem gasilcem, tov. Kužniku za govor, vsem rudarjem, godbi na pihala ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena, sinova Jože in Ivan z družino, brata Branko in Zvonko, sestra Elza z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, svak, sin, brat in stric
FLORJAN JAKLIČ
iz Ivanje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in zdravnikom internega oddelka Novo mesto. Posebna zahvala ŽTP — PS Ljubljana Moste, Beti Mima peč, tovarni zdravil Krka, Industriji obutve, domu na Bokalcah in vaščanom za podarjene vence in cvetje. Prisrčna hvala govorniku, pevcem iz Mirne peči in ŽTP - PS Ljubljana - Moste. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Majda z družino, sinova Cveto z družino, Stane s Slavko in drugi sorodniki
Jk
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi ljube žene, mamice, hčerke, sestre in snahe
ANTONIJE
PROGAR
iz Hmeljčiča pri Mirni peči
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala tistim, ki so nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni toliko prerani zadnji poti. Posebna hvala gasilskim društvom Hmeljčič, Mima peč, Štatenberg, podjetju Varnost, Kolodvorski restavraciji, osebju dermatološkega oddelka, osnovni šoli Mima peč ter pevskemu zbora Hvala tudi župniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Toni, sin Franci, mama, sestra in brat z družinama, tašča, drugo sorodstvo in vsi, ki so jo imeli radi
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto,
Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI nik: Slavko Lubšina.
irconje. SVET ji
je družbeni organ upravljanja. Predsed-
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo-
1 'A H Dllfllf) lin II M'lI*L-/11« Tona'* Dn-ruli T*»/. 11»ZA T^\ —    11
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 2£-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
201
DOLENJSKI LIST
St. 8 (1489) - 23. februarja 1978
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama
FRANČIŠKA , ZUPANČIČ L
iz Loga 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in podarjene vence ter duhovniku za opravljeni obred in pevcem.
žalujoči: hčerki Angelca in Marija, sinova Janez in Tone z družinami
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA JENIČ
iz Dol. Lokvice 10 pri Metliki
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in vence, nam izrazili sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala kolektivom SGP Pionir Novo mesto TOZD MKO, IGM Sava Krško - DE Projektivni biro, Beti Metlika. Hvala organizaciji ZB in SZDL Lokvica, tov. Mariji Nemanič za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Vsem Je enkrat iskrena hvala!
Žalujoče hčerke z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste v življenju imeli radi našo drago mamo
MARIJO PAVKOVIČ
iz Podulc pri Raki,
katere dobro in utrujeno srce je dne 12. 2.1978 zastalo v 93. letu in ki ste ji ob smrti izkazali spoštovanje, ji prinesli vence in cvetje ter se od nje tako številno poslovili, hvala. Hvala sindikalni organizaciji Splošno mizarstvo Krško za venec in udeleženim članom kolektiva. Zahvaljujemo se tudi cerkvenim pevcem in župniku za lepe' besede ob pogrebu.
Žalujoči: vsi njeni!
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka
STANETA
JANKOVIČA
iz Črnomlja, Čardak 2
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala celotnemu osebju zdravstvenega doma Črnomelj. Zahvaljujemo se Kmetijski zadrugi Črnomelj, posebej tov. Tržoku za vso pomoč in ganljive besede pri odprtem grobu. Delovni organizaciji Beti, Iskri iz Semiča, Davčni upravi Črnomelj, sostanovalcem iz Bloka Čardak 2 za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred, vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milka, sin Branko, hčerka Lidija z možem, ate in mama, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža
IVANA
TURŠIČA
iz Metlike
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu pomagili, daje lažje prenašal dolgoletne bolečine v bolezni, mu bili ob strani ob izteku tmove poti življenja ter ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala dr. Mlačku za neprecenljivo dolgoletno pomoč. Hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam Metlike, krajevni skupnosti ter še posebej soborcem iz taborišča Buchenwald, ki ga niso nikoli pozabili. Prisrčna hvala govornikoma tov. Hanzlju in tov. Urhu za tolažilne besede ter vsem, ki mi pomagajo lajšati bolečine.
Neutolažljiva: žena Betka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta
MARTINA JARKOVIČA
iz Gor. Vrhpolja
se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, kolektivoma Iskra in IMV za podarjene vence in cvetje, organizaciji ZB Šentjernej za vence in poslovilne besede. Zahvaljujemo se nadalje zdravniku - primariju pljučnega oddelka za prizadevno pomoč, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka in sinova z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
MARIJE DEBELJAK
iz Martinje vasi
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, delovnemu kolektivu Iskra iz Mokronoga, kolektivoma osnovnih šol Mokronog in Smaijeta za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem in župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala dr. Vilfanovi za dolgoletno skrb.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tete in sestre
KATARINE MAJCEN
iz Hrastovice 4
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nas tolažili v težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom in vaščanom za pomoč. Hvala župniku za obrede in poslovilne besede pri odprtem grobu, DU Mokronog za spremstvo s praporom, pevskemu društvu za odpete žalostinke, PGD Jesenice za spremstvo s praporom na njeni zadnji poti. Še enkrat srčna hvala vsem.
Žalujoči: mož Anton, otroka Tončka in Jože, vnuka Vili in Darko, sestra Pepca in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
JOŽETA ŠKODE
lovca, borca NOV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo lovskim družinam Kočevje, Banja Loka, Mala gora in Suha krajina, še zlasti pa tov. Milanu Kosu za njegov poslovilni govor in organizacijo pogreba, s čimer je bila pokojniku izkazana poslednja lovska čast. Zahvaljujemo se lovskemu pevskemu zboru in godbi na pihala. Posebna zahvala velja govomiku-predstavniku Zveze borcev tov. Alojzu Levstiku, sosedom v Rožni ulici, delovnim kolektivom Tekstilane, Avta Kočevje, Vzgojno varstvenega zavoda, Perutnine iz Ptuja ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: njegovi!
Kočevje, Zagradec, Cerknica, Ljubljana,
Novo mesto, 30. 1.1978
Tudi
‘Judje brez premoženja silijo v težki zakonski stan- Revne deklice modrujejo: „Če ostanem f^na, moram delati ko črna živina za druge in v strahu vsakemu človeku. Strah je huda da ni huje na božjem svetu. Če se omo-ŽUn> bom tudi delala, ali bom delala zase in v strahu bom samo svojemu možu. Če nama ohrani Bog zdravje, bom živela bolje ko v službi* si bom mogla oddahniti vsaj včasih; če dolini, bo skrbel zame mož. Kadar se postara samica, si mora prositi kruha od hiše do hiše;
pa omoženo starko zapusti cel svet, ostane || mož, ki je zapustiti ne more in ne sme. Če bova pa tudi stradala, bomo trpeli z otroki la-k°to sami, drugim ljudem naj ne bo za to nič ”}ar. Do smrti bomo živeli, če imajo sline po-fttati." S tako logiko se je težko prepirati; če J° stokrat pobijemo, ne bo nič koristilo. Katera ima dobro doto, se omoži vsaka; da predore le kakih dve sto goldinarjev, si najde že-
nina brez težave; včasi nič ne de, če mu pripelje v hišo prav pankrta, ki gaje imela z drugim ljubčkom. Lepe, brezdename deklice jemljo za silo tudi postarne može in vdovce, ali si dajo prepisati nase hišo ali vsaj kak obilen kos kmetije. Revno dekle, ki se ne more omožiti, je večidel moralno izgubljeno. Tako se nam pokazuje tudi v tej reči prežalostna resnica, da je poštenost velikokrat odvisna od premoženja.
Dolenjec misli po pravici, da ni dobro, če se mož in žena v letih ujemata, in pravi, da se mora nevesta takrat šele učiti hoditi, ko se uči ženin kositi. Ljubezen se za zakon ljudem ne zdi potrebna. Dosti je, pravijo, da se le ne sovražita. Če sta krščanska, bosta imela dosti časa in prilike, ljubiti se v zakonu. Tudi duhovščina poroča brez prepričanja, ali se ženin in nevesta jemljeta iz ljubezni ali ne. V premožno hišo se moži, seve, vsaka rada, najraje pa v tako, da ji ni treba težko delati, da se lahko kaj dosti leži in postava. Celo biriči so močno zaželena partija za kmečke deklice. Godcev pa se sploh boje, ker uhajajo preveč od doma in pijančujejo. V neki pesmi se govori o ženinu - godcu:
Zjutraj mi bo zagodel, opoldne me zapodil, zvečer pa vem, da ga čakat’ ne smem.
Mož, čigar hiša je blizu vode in cerkve, dobi ženo mnogo laglje kakor tisti, ki ima do teh dveh krajev daleč. Bližina vode se ceni še bolj ko cerkve. Žene besedujejo: „Boga tudi doma lahko molimo, po vodo pa moramo hoditi." Željno poprašujejo dekleta snubače tudi to, če imajo svoj vinograd. Čul sem že marsikatero govoriti, da ne gre v hišo brez vinograda. Ženin gleda največ na doto. Kateri je uganje-nih kakih šest sto ali še več stotin goldinarjev,
ima snubačev na izbiro, naj bo grda, stara in neumna, kolikor hoče. Poznal sem deklino, za katero je vse drlo in se vleklo zanjo, ker je bilo sedem sto goldinaijev dote. Omožila se je tedaj lahko po svoji volji. Grede od poroke proti domu, so pili svatje pri nas popotnjo. Ni mi manjkalo prilike, nevesto opazovati. Tako trapaste ženske nisem videl še v svojem življenju. Najprej je trdila, da znajo učenjaki premeniti človeka v žival in tako spremembo da je že sama videla. Potem je pripovedala, da so jo bole-
li	že večkrat lasje. Nazadnje se je zagledala v vrata, na katerih je bila napisana letna številka 1870, in pravi: „Lejte si no, kdo bi bil mislil, da že toliko let svet stoji, drugo leto se bo pisalo že 1880.“ Ženin jo zavrne: „Kaj pa mi-siiš, v enem letu ne bomo preskočili deset let.“ Nevesta ga posvari: „Jožek, ne bodi neumen! Deset let ne bo treba preskakovati. Ali ne veš, da za sedem pride osem. Če pišemo zdaj 1870, te uči lahko zdrava pamet, da se bo pisalo drugo leto 1880.“ Včasi sem skoraj mislil, da govori take bedarije za šalo, ali so mu pritrdili vsi njeni znanci, da je res precej prismuknjena. Njen svak je sam rekel: „Naša Uršika je, bogme, telica, je - ali je zlata; zlata telica pa je boljša ko mesena. Vsi fantje jo zavidajo mojemu bratu. “
Navadno se može najprej gruntarske hčere, to se pravi, dekleta z doto; revne prihajajo na vrsto pozneje ali pa nikoli. Poglejmo nekoliko, kako se obnašajo Dolenjke v zakonskem stanu kot pomočnice svojih mož, kot hišne gospodinje.
Pregovor pravi: Poročni prstan je težji ko mlinski kamen. Možje in žene tožijo, da se je privezala za njih pred oltarjem strašanska gora, katero morajo za sabo vlačiti do smrti. Slišal sem na Dolenjskem brez števila narodnih pesmi, ali ne ene, ki bi popisovala radosti in
slasti zakonskega življenja. Veliko žen se kesa možitve, skoraj vsaka zdihuje bridko po srečnih letih svojega devištva. Matere popisujejo hčeram neskončne nadloge svojega stanu in jih opominjajo neprenehoma, naj ostanejo samice, i.llade jezičnice pa jim odgovarjajo: „Mati, če je res tako hudo, zakaj se može pa vdove še veliko raje kakor dekleta? “ Mnoge neveste dobro vedo, da jih čakajo le križi in težave in vendarle hrepene nestrpljivo po koncu svoje sreče, po poroki. Ni ga ne tako starega ne tako hudobnega moža, da si ne bi mogel najti žene. Marsikatero kratkočasno basen in povest si ljudje o tem pripovedujejo. Pravijo, da se ženi lahko starček, ki nima več moči, kakor da vleče po ledu vrečo ovsenih plev. Neki možje imel devet žen, vseh devet je umoril in odrl na meh. Šel si je iskat desete žene, čez ramo si je vrgel mehove prejšnjih žen in še tisti dan si je našel nevesto. Nagnjenje spola do spola je močnejše ko vsa človeška modrost in pamet: zakon je postava narave, postava božja, ki se izvrševati mora. Drugi so se potili in si belili lase za nas, mi sijih moramo zopet za druge, za svoje otroke. Brez zakona bi človeški rod izdivjal, onemogel in zaginil. Edinole na čvrsti podlagi te naravne zaveze se more ohraniti, razvijati, požlahto-vati, približevati se idealu, resnici, svojemu nebeškemu očetu.
Naše tercijalke govore zaničljivo o zakonu, zovo ga grdobijo, svinjarijo. Očetom in materam se rogajo, da trpe toliko z otroki; pravijo: „Prav se jim godi, zakaj so se zavozlali.11 Sramotne priimke dajo mu tudi nekateri izobraženi možje, celo proti ženinu in nevesti, ne spominjaje se nauka svoje cerkve, ki uči, daje sedmi zakrament ravno tako svet kakor šesti. Posvetnjaki pripisujejo njihovo zlobp zavisti.
k.-
r
DOLENJSKI LIST
123
Gozdar - brez sekire
V prvi generaciji, ki je po vojni končala srednjo gozdarsko šolo v Ljubljani, je bil tudi Tone Fabjan, kmečki sin, doma iz Gradišča pri Šentjerneju.
„Takrat, leta 1952, si nismo mogli službe izbirati po svojih željah, “ se danes spominja vodja črnomaljskega tozda Gozdarstvo v okviru Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Fabjan je vsako leto med počitnicami delal kot gozdar na Koroškem, da si je prislužil kakšen dinar k skromni štipendiji „V Slovenj Gradcu sem bil že dogovorjen za službo, vendar iz tega ni bilo nič. “ Pomočnik ministra za gozdarstvo je vse maturante poklical v svojo pisarno in vsakega posebej osebno razporedil. Ko je s prstom pokazal na Fabjana, je padla beseda Črnomelj. Tako je mladenič prvič v življenju prišel v to belokranjsko mesto in ga potem ni nikoli več zapustil.
žava je le zaradi pomanjkanja denarja, kajti naš tozd od sečnje nima kakih posebnih dohodkov; sekamo v glavnem za drva, to pa ne prinaša dobička, marveč celo izgubo. Od več kot 6.000 ha državnih gozdov na našem območju jih dve tretjini zahteva predvsem gojitvene ukrepe. “
„Belokranjci so se navadili name, meni pa se tudi ni bilo težko privaditi na novo življenje. V teh dobrih 25 letih sem se že pobelokranjil," pravi Fabjan, čigar govorica kljub temu še izdaja, da je otroštvo in zgodnjo mladost preživljal na oni strani Gorjancev. V teh 25 letih, kar je Fabjan v Črnomlju, je bil najprej gozdarski inšpektor, nato je vodil okrajno upravo za gozdarstvo, že 15 let pa je vodja črnomaljskega obrata, ki je kasneje postal tozd. Njegov prispevek za razvoj gozdarstva v Beli krajini znajo ceniti: v soboto so mu na slavnostni seji zborov občinske skupščine Črnomelj za letošnji občinski praznik podelili najvišje občinsko priznanje - plaketo občine Črnomelj.
„To je tudi priznanje stroki, v kateri delam, in kot takega sem ga najbolj vesel," pravi nagrajenec. .JValoga in pomen gozdarstva v Beli krajini sta drugačna kot v drugih delih naše domovine. Glavna naloga našega gozdarstva ni sečnja, marveč obnova gozdov, steljnikov in grmišč. Od 1960 se trudimo pri melioriranju kakih 5.000 ha steljnikov in grmišč. Do sedaj smo pogozdili okoli 1.800 ha, obnovili pa še približno 600 ha, tako da je skoraj polovica tega dela že uspešno opravljena. Rastišča pri nas so celo optimalna, te-
Vendar je črnomaljski tozd pri svoji prvi nalogi -obnovi gozdov in melioriza-ciji steljnikov in grmišč dosegel zavidljive uspehe. Tako marsikatera domača ali tuja delegacija pride v Črnomelj, da si ogleda rezultate dolgoletnega prizadevanja belokranjskih gozdarjev pri obnovi gozdov. In ni ga, ki ne bi Fabjanu pri teh uspehih priznal velikih zaslug.
Fabjanovim otrokom je ljubezen do gozdov in narave sploh od malih nog potrpežljivo in s svojim zgledom, ki največ zaleže, vcepljal oče, ki ga je prav gozdarstvo najbolj privlačilo. Umni kmečki gospodar Fabjan je imel tudi grmsko kmetijsko šolo. Prav on je prvi na Dolenjsko prinesel sadike zele-nega, tako imenovanega gladkega bora in pri Žerjavinu pod Tostim vrhom osnoval prvi nasad zelenega bora pri nas. „Ženo je takoj po poroki odpeljal k pogozdovanju," se spominja sin Tone. Tam, kjer je stari Fabjan 1912 zasadil prve sadike, je danes nekaj sto hektarov zelenega bora.
Da vzgoja in lep zgled res nekaj zaležejo, pričata tudi dva Fabjanova otroka: naš današnji portretiranec in njegov brat, ki je tudi gozdar in sedaj direktor gojitvenega lovišča Triglavski park. „Oba z bratom tako v nekem smislu nadaljujeva očetovo delo, seveda v drgačnih razmerah in v večjem obsegu.“ Med drugim je Tone Fabjan predsednik Planinskega društva Črnomelj, ki si zelo prizadeva, da bi čim več Belokranjcev spoznavalo lepote planin in narave sploh.
Če bi pred več kot 25 leti pomočnik ministra za gozdarstvo Fabjana poslal službovat v kakšen drug kraj, bi gotovo tudi tam svoje delo opravljal dobro in vestno. Vprašanje pa je, če bi na primer v Slovenj Gradcu v tem času postal tak Korošec, kot je v Črnomlju Belokranjec.
A. BARTEU
HRAST - TROFEJA — Lovci iz Velikega Gabra so si pred kočo pripeljali velikanski hrast. Primerno zaščiten naj bi ustvarjal pravo vzdušje na lovskem vrtu. Iz vej bodo lahko iztesali vrsto klopi.
Hrast viharnik plen lovcev
Lovska pripovedovanja so dostikrat začinjena s pretiravanji. To pa ne drži povsem za lovce iz Velikega Gabra, ki ima-
jo pri svoji koči na Griču enega največjih hrastov.
Velikansko drevo ni njihove gore list. Prvotno je bil namreč razpredel korenine v sosednji grosupeljski občini v Znojilah
la. Ko je bil na prikolici, je bilo kaj videti. Nenavadni tovor je med prevozom spravil na cesto več ljudi kot karkoli drugega. Spomladi ga bodo lovci postavili pokonci pred kočo in nanj
namestili „prežo“ za godbenike. Morda bo ob njenih zvokih lažje požrl jezo tudi kdo od tistih, ki sedaj ugotavlja, da ga ni pravočasno zaščitil.
A. ŽELEZNIK
pri Krki. Nekaterim v grosupelj-
. da
ski občini sedaj sicer ni prav, da te trofeje nimajo zase. Lovci so ravnali, kot je v navadi, kadar so na sledi veliki stvari, zato so si priskrbeli ustrezna soglasja, še preden je utegnil hrast biti všeč tudi drugim.
Osamelo drevo je kljubovalo dolgim desetletjem na skopem kraškem svetu. Štor meri kar 5,20 metra v premeru. Narava se je z njim po svoje poigrala, deblo je namreč zraslo iz dveh dreves. Vprašanje je, koliko časa bi drevo še zdržalo v naravi, zakaj kot trdi gospodar gabrske lovske družine, je črpalo življenjski sok z eno samo korenino.
Lovci so se temeljito lotili izkopa. Najprej je hrast dva dni obdeloval buldožer; preden so ga lahko naložili na Hribarjevo prikolico, je imelo eno §oboto in nedeljo 30 lovcev dovolj de-
v • '."te '
ZMAJI TUDI NAD DOLENJSKO — Poleti z zmaji niso le domena ljubljanskega kluba. Klub zmajarjev imajo tudi v Krškem, polete preizkušajo v Podbočju. Stanko Pompe je s svojim zmajem z desetmetrskim razponom prvič uspešno javno zajadral izpod zaletišča mirenske smučarske skakalnice minulo nedeljo. Ozka poseka na skakalnici je zahtevala vešče Stanko je obakrat pristal brez težav. (Foto:
upravljanje Železnik)
Cesta odtrga k(
Zdravniku že trikrt odpadlo kolo pri avtu
Kljub rednim servisnim gledom je 10. januarja letos vasi Breg pri Kočevju odpa' prvo kolo na fičku Zdravi nega doma Kočevje, ki ga dr. Stanko Nikolič. Ob tej ro vadni prigodi je bil v fičku še Marinko Vidoševič. Na sre' bila liitrost majhna in ni nobenemu nič hudega pa tj avto ni bil še dodatno poški van. Avto je nato kar na nezgode popravil mehanik.
Po nekaj dneh je dr. N med vožnjo po terenu ob Ki spet opazil, da mu prednja k' sa tička nekam čudno nosi. je prišel z makadama na asfalt ugotovil, da mu stoji eno nje kolo postrani in da ima a' zdrobljeno eno vzmet. Avto ponovno romal v pora vilo.
11. februarja ob 21 je vračal s terena v Faro, , je na cesti ob Kolpi spet odlet« isto kolo. Tudi tokrat je na S čo vozil le 50 do 60 km na V1 in ni zapeljal s cesta.
„To pomeni, da je avto k1 človek. Gre k zdravniku ozirot mehaniku, ki ga pozdravi, pot« pa pride domov in umre,“ je d1 jal dr. Nikolič, ko nam je prip° vedoval o nezgodah
Dr. Nikoliču pa letošnje e« gode z odpadanjem koles ni> prve. Kolo mu je že pred leti padlo na njegovem avtu znaifl* Volkswagen.
JVilO.	a
1. uri, ko* I aro, pa A* <i
»NEVARNI FIČKO
Kaže, da za odpadanje kok ni kriv niti fičko, ki je star k* maj dve leti in je dobro ohJ* njen, niti mehanični servi ampak predvsem slabe mak1 damske ceste na Kočevskem,! so običajno tudi slabo vzdrži ne. Marsikatera OZD Ima zato 1 svoje terenske delavce le diip" se pravi terenska vozila. Kaže, < bi tako vozilo morali imeti tu nekateri terenski zdravniki.
J. PRIH
MODELARJI V ZAGREBU
300 članov do praznika letalce'
V nedeljo je bilo v Zagrebu drugo modelarsko tekmovanje za pokal mesta Zagreba v kategoriji F-1D (sobni modeli). Nastopilo je 26 tekmovalcev, med njimi 6 iz aerokluba Novo mesto. Od naših sta dosegla: Adolf Šuštar 6. mesto in Matjaž' Ostroveršnik 10. mesto.
Razglašeni najboljši športni ki-letalci za leto 1977 — 5 srebrnih značk, ena zlata _______________________diamanti — Tekmovanje jadralcev za pokal B-4
POHOD NA STOL PRELOŽEN
Jeseniško Planinsko društvo in občinski odbor ZZB NOV Jesenice oziroma odbor za pohod na Stol obveščata, da je 13. zimski spominski pohod na Stol, ki naj bi bil 17., 18. in 19. februarja, preložen. Organizatorji so priljubljeni pohod prestavili za en mesec (17., 18. in 19. marca), in sicer zaradi nevarnosti plazov in visokega snega. Naš časnik je dobil preklic pohoda v času, ko so ga v Ljubljani že tiskali, zaradi tega objavljamo vest šele v današnji številki.
V novomeškem aeroklubu so v petek na redni letni konferenci pretresli dejavnost kluba v preteklem letu in sprejeli delovni načrt za 1978, v soboto pa so na tradicionalnem družabnem večeru v Šmarjeških Toplicah podelili naslove najboljšim športnikom ter izročili športne značke in priznanja za posebne uspehe. Prisotni sta bili tudi delegaciji bratskih aeroklubov iz Velike Gorice pri Zagrebu in iz Bihača, s katerimi so Novomeščani izmenjali priložnostna darila, ter predstavniki letalcev iz garnizije v Cerkljah pri Brežicah. Predsednik Dolenjskega letalskega menčič za izredno prizadevnost v
TRIJE AVTOMOBILI NA KUPU
Metličan Josip Kolenc je 13. februarja vozil osebni avtomobil od Metlike proti Črnomlju, v Grmu pa ga je zaradi poledenelega vozišča pričelo zanašati. Takrat je pripeljala nasproti Malči Plut iz Gradca. Kolencu se je hotela ogniti, vendar je tudi njeno vozilo zaplesalo na cesti, tako da sta avtomobila trčila. Takrat pa je iz črnomaljske smeri pripeljal še Ivan Kambič s tovornim avtomobilom. Tudi temu ni uspelo pravočasno ustaviti vozilo in je trčil v avtomobila. Na srečo je vse minilo brez hujših posledic.
centra Avgust Avbar je v uvodnih besedah pozdravil tudi goste iz družbenopolitičnih organizacij in ljudske obrambe, predstavnike drugih dolenjskih aeroklubov in sekretaija Zveze letalskih organizacij Slovenije. Potem je 24 jadralcev prejelo B značke, en jadralec in 3 motorni piloti športna dovoljenja, 5 jadralcev srebrne C značke in Srečo Kotnik, kot prvi domačin, jadralsko zlato C značko. Srečo Kotnik je tudi zmagovalec V. dolenjskega jadralskega prvenstva, za kar je prejel pokal, drugo mesto je zasedel Tone Gorenc z Mirne, tretje pa Franc Klemenčič iz Novega mesta.
Potem je predsednik aerokluba Novo mesto Marjan Moškon razglasil najboljše športnike v letu 1977. Najboljši modelarji-pionirji so Mitja Šuštar, Gregor Golobič in Matjaž Ostroveršnik. Najboljši modelar je Janez Grošelj, drugi je Martin Bru-dar in tretji Bojan Grešak. Najboljši motorni pilot je Franc Klemenčič, drugi je Adolf Šuštar, tre# Slavko Kos. Najboljši jadralec je Srečo Kotnik, druga je bila Cvetka Klančnik-Belin (posmrtno priznanje) in tretji Iztok Pekolj. Posebna priznanja za delo v klubu so prejeli Franc Kle-
klubski delavnici, Zmago Kastelic za šolanje pilotov na simulatorju, padalec Silvo Mesojedec in učitelj jadralnega letenja Adolf Šuštar za požrtvovalno delo z učenci.
Že pred tedni sta na podobni prireditvi v Murski Soboti prejela republiški zlati plaketi za delo v Zvezi letalskih organizacij Slovenije modelar Janez Grošelj in pilot Srečo Petrič.
Letalska šola Dolenjskega letalskega centra seje lani med 11 šolami v Sloveniji uvrstila na 6. mesto, njena jadralska sekcija na 4. mesto, motorna na 9. mesto, padalska na 8. mesto, modelarska šola pa na 5. mesto med 11 šolami.
J!
Modelarji AK Novo mesto so lani organizirali Zimski pokal Dolenjske (30 udeležencev), dve klubski tekmovanji (28 udel.) in Dolenjski pokal (81 udel.), nastopili pa so še na 8 drugih klubskih, republiških, državnih in mednarodnih tekmah s 64 tekmovalci. Priredili so tri modelarske tečaje za jadralne in motorne modele s skupno 37 tečajniki.
Padalci so začeli obnavljati svojo sekcijo, 3 začetniki so na tečaju v Celju opravili vsak po 10 skokov.
18 motornih pilotov je leteli 616 ur. športna dovoljenja pilotov, trije imajo poklicna do’ na. Dva pilota sta dobila dovolj1 lani, eden pa je končal osfl' šolanje. 323 ur letenja so pora' vleko jadralnih letal in metanj« dalcev, ostalo pa za trenažo in nje. Organizirali so Dolenjsko V stvo motornih pilotov, nastopil tudi na republiškem prvenstvu „Fizir kupu“ v Varaždinu »Memorialu zagrebških pilotov.
Jadralci so v 942 poletih 915 ur in preleteli med posa nimi letališči 8125 kilometrov 64 jadralnih pilotov jih ima 30 tno dovoljenje, eden ga je pri* lani. Jadralci so osvojili 5 srel značk, več posameznih pogoj® srebrne in zlate značke, eno značko in 4 diamante. Sodelov* v V. prvenstvu dolenjskih jadJ® pilotov v preletenih kilometrih udeležili republiške akcije za d«* športnih rezultatov ter republik in državnega prvenstva s po d® ekipama.
Lani je klub prav tako orgafl družabni večer in tovariško sr«® za praznik letalcev 21. maj, leto v sodelovanju z letalsko šolo D° skega letalskega centra prvič v F slaviji pripravlja tekmovanje ja' nih letal za pokal B-4, na ka bo povabil jadralce iz vse držav®'
Redna letna konferenca klu“ je zadala še eno nalogo: pol^ danjih 214 bodo pridobili še 10, novih članov, da jih bo do 2l-^ skupaj 300.
1
N
o NIZKOPROFILNA GU
o Z JEKLENIM PASOI
POCEM
JEBELA
OPOJNOST
„revež" na smučišču noče biti prav nihče. Novomeški smučarski učitelj Matjaž Verbič prav rad pove, kako sta novomeška mati in hči ves ljubi dan stali na vrhu kranjskogorskega pobočja. V najlepši, najboljši in najdražji opremi. ,,Ta glavni" sta bili, čeprav ne znata smučati. Premožnejši starši oblečejo svoje edince ali edinke v najboljše, kar premore trgovina. Naj se vidi, kdo je kdo, socialno razlikovanje je tolažba za reveže.
Računajot da je v Sloveniji okoli 200.000 smučarjev. Se nikoli doslej pa ni smučarska mrzlica dosegla obsega prave pravcate epidemije. V Elanu so namenili domačemu tržišču
60.000	parov smuči. Zmanjkalo jih je že pred novim letom. Vsak par, ki ga dobite v trgovini, je nad planom. Spet Matjaž Verbič: „Najbolj v promet gredo drage in najdražje smuči. Lastnik jim ni dorasel, pa kaj zato. Važno je, da se vidi in ve, kdo je kdo. Poleg tega moram za novomeško trgovino povedati, da se na smuči zelo slabo spozna. Vsakovrstno robo vam vsilijo. Ne da bi napeljeval vode na naš mlin, vsekakor pa ni odveč vedeti, da dela v Novem mestu smučarsko društvo Rog, ki združuje 500 članov, od tega 50 strokovnjakov. Šest učiteljev in 44 vaditeljev. Vsak od njih zna pametno svetovati.
Smuči in smučarska oprema so predragi, da bi si lahko privoščili mačka v Žaklju."
V	Novem mestu smuča že nekaj tisoč ljudi, v Krki na primer 500, skoraj prav toliko tudi v Pionirju, IMV in Novolesu. Društvo Rog je letos naučilo smučati 130 otrok, najmlajši je imel dobra štiri leta. Smučanje se je oprijelo tudi tradicionalno dolinskih Dolenjcev.
Vse lepo in prav, če ne bi bilo neke zadeve, ki ji rečemo kar snobizem. Slovenski smučarski učitelji, ki precej hodijo po tujem, trdijo, da Slovenci s smučarsko modo prednjačimo pred vsemi na svetu. Kranjska gora pa je metropola svetovne smučarske mode. Nikjer ni toliko bahanja kot na naših smučiščih.
In še nekaj je značilno. Ugotovili smo, da naša domača smučišča za nas niso dovolj dobra.
V	tujini je lepše, že zato, ker je tudi dražje. Tedenski polpenzion v sobi četrte kategorije dobite že za 1100 dinarjev, soba druge kategorije pa je dvakrat dražja. Za žičnice bo treba dati 800 dinarjev, v prečudoviti kraj se bo treba nekako pripeljati, tu in tam bo treba pojesti obloženi kruhek in spiti steklenico soka. Izkušeni popotniki trdijo, da se za manj kot 400 dinarjev na dan v tujini ne da smučati<Teh 400 dinarjev je eksistenčni minimum.
Nekateri pa so za dražje. Če greste v St. Moritz, bo stal tedenski polpenzion v majhnem hotelu okoli 4.200, polni penzion pa nekaj več kot 6.000 dinarjev. Računajmo, da ima povprečna slovenska družina štiri člane. Enotedenski smučarski izlet jih bo stal brez pijače, prevoza in dodatne hrane okoli 20.000 dinarjev. Zraven je treba računati še denar, ki so ga odšteli za opremo. Torej še štirikrat 7.000 dinarjev. Najmanj toliko.
Pa nikar ne mislite, da udrihamo zoper smučarska popotovanja v tujino. Doma ni namreč nič ceneje, samo pred žičnicami je treba dalj časa čakati.
Je vse to sploh še šport, rekreacija? Se ne bi dalo smučati tudi ceneje. Na manj razkošnih smučeh, brez tistih vražjih podčevljev, brez očal, ki jih zares potrebujejo samo vrhunski smučarji?
Vse kaže, da je to samo pobožna želja. Pregloboko smo zabredli v ta sneg. Kdo bo prikrajšan? Predvsem otroci. Ne more vsak svojega nadobudneža poslati v Dolomite. Kako bo otrok to krivico, ki pa ni krivica, saj ni za k javnemu tožilcu, prenesel? Najbrž z nekaj skrivnimi solzami in smučanjem na domačem grič-
vse, kar je v zvezi s smučanjem, gre ta čas pri nas za med ali pa kot bi dajali zastonj. Smučanje je postalo evropska moda, ki Dolenjske ni °bsla. Zelo povprečne smuči veljajo 1.500 dinarjev, Rc ali K2, ki jih nekateri tudi kupujejo, Pa dvakrat toliko. Smučarske vezi stanejo malo rnanj kot p0Vprečn0 dobre smuči, smučarske ste'00 S° *e naiceneiše- Samo 300 dinarjev od-d /et® *ar|je trgovcem. Za čevlje je treba odšteti
1	60	^-000 dinarjev, za hlače in vetrovko
za pulover 500, za rokavice in kapo 400, rav toliko za nogavice in očala. Vsi, ki dajo kaj ase, imajo tudi posebne podsmučarske čevlje. aJ]ie je treba odšteti še 400 dinarjev.
e vzamemo zdaj v roke svinčnik in potegnejo črto, ni težko izračunati, da je treba pri nas ^a cisto povprečno smučarsko opremo odšteti
1	četrt milijona par. Pa raje več, saj največji
DOBER DAN, DOLENJCI
prof .dr.
ANDREJ HOČEVAR
„Če povem po pravici, se Kočevja spomnim večkrat kot Novega mesta," pravi dr. Andrej Hočevar, izredni profesor biometeorologije na ljubljanski biotehniški fakulteti.
„Na Kočevje me veže prvi otroški spomin, detinstvo sem preživel tam, detinstvo pa je sveta stvar. Po vojni in izgnanstvu smo se preselili v Novo mesto, oče je bil okrožni zdravnik. Spet sem začel hoditi v šolo, v četrto gimnazijo (po starem). Delovne akcije Brčko—Banoviči in Šamac—Sarajevo. Takrat nas je zelo privlačila telovadba. Bil sem eden od izbrancev, ki so jih poslali r,a vsesokolski izlet v Prago. Vaje smo pilili v Ljubljani; spominjam se, da sem si zvil nogo. S Prago ne bi bilo nič, ko me ne bi prof. Marjan Dobovšek, naš vodja, na vaje skozi celo Ljubljano vozil na kolesu. Tako je noga manj trpela in niso me izvrgli. Pri prof. Dobovšku sem tudi maturiral. Leta 1950."
Prof. dr. Andrej Hočevar pa se ne spominja samo telovadbe. V Novem mestu so tudi smučali (na Gorjancih je bil sneg res sneg), pomagali so graditi planinsko kočo, zamikala jih je odbojka, nato pa glasba. Malo so tudi čolnarili. Star čoln jim je za začetek podaril Boris Andrijanič. Najmočnejša pa je bila glasba. Njihov orkester je vodil harmonikaš in pianist Božo Kos (menda je nekje na tujem), igrali so na Loki, kjer so takrat odprli kopališče, v kavarni. Bili so velik 01 kester.
Sončnih in oblačnih novomeških spomladi, poletij, jeseni in zim je bilo z maturo konec. Veliko maturo. Razšli so se po fakultetah, po svetu.
„Odločil sem se za študij meteorologije, ki združuje matematiko, fiziko in naravoslovje,"
pripoveduje prof. dr. Andrej Hočevar. „Diplo-miral sem v štirih letih in se zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Moje prvo delovno mesto je bilo na Kredarici To je bila takrat na novo ustanovljena visokogorska meteorološka postaja. Z Bojanom Paradižem, prijateljem iz otroških let, ki je tudi postal meteorolog, sva na Kredarici preživela zimo. Opazovala sva vreme in se ukvarjala še z drugimi deli: bila sva radiotelegrafista, vremenske podatke je bilo treba po radiu sporočati v dolino, mehanika, saj je agregat za polnitev akumulatorjev neštetokrat crknil; tudi monterja sva bila, ko sta debela ledena obloga in veter razcefrala anteno. Kosala sva se tudi, kdo bo spekel višji in boljši kruh.
Po trimesečnem delu na Kredarici sem se, obogaten s številnimi strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, vrnil v Ljubljano, kjer sem potem še pet let delal pri analizi in prognozi vremena. Morda velja omeniti, da sem bil na Kredarici nekaj časa tudi sam, ko je kolega dobil vnetje slepiča in moral v dolino. Danes ne bi več zmogel takega poguma."
Leta 1960 je postal Hočevar asistent za meteorologijo na biotehniški fakulteti. Odprla so se mu povsem nova delovna področja. Na prvem mestu študij prizemne plasti zraka, njenih posebnosti v primerjavi z atmosfero, njenih lastnosti, ki neposredno vplivajo na živi svet. Večina življenja je prav v prizemni zračni plasti, če seveda odštejemo morje.
„Po znanje sem šel na Švedsko," se spominja dr. Hočevar. ..Posebej me je zanimalo, kako Švedi praktično proučujejo mezo- in mikrokli-matske razmere. Če to prevedemo v preprost jezik, bi temu rekli proučevanje vremena od enega do 100 kilometrov horizontalne razdalje, mikroklimatske razmere pa so nekaj takega kot vreme od 0,1 do 100 metrov razdalje. Ob tem sem se naučil, kako premišljeno je ravnati pri vseh večjih posegih v naravo. Preobsežen posek na območjih, kjer vladajo surovi klimatski pogoji, lahko na primer povzroči, da se gozd nikoli več ne bo obnovil. Zanimanje za odvisnost življenja od vremena me je pripeljalo tako daleč, da sem leta 1965 doktoriral na temo „Fenološke faze v odvisnosti od vremena". Razvoj rastlin sem povezoval š pogostnostjo določenih tipov vremena."
Naslednje leto je postal dr. Hočevar docent agrometeorologije, vede, ki proučuje atmosferske parametre okolja in jih povezuje z rastjo in razvojem rastlin. Danes je dr. Hočevar izredni
profesor biometeorologije na biotehniški fakulteti.
„Osnovno vodilo mojih predavanj," pravi naš sogovornik, katerega uradna soba na fakulteti je	m
polna rastlin (najbrž, ne samo v znanstvene namene), je usposobiti študente, da znajo sklepati na temelju poznavanja fizikalnih procesov, ki potekajo v atmosferi, še posebej pa tistih, ki se .dogajajo' v prizemni plasti zraka. Bolj ko te	1
procese, to .vreme' poznamo, večji bodo naši dosežki v agronomiji, gozdarstvu; bolje bomo • poznali nekatere fiziološke procese rastlin, živali in ljudi.
Meteorologija je sila zapletena veda. Ko sem	|	.
se pred leti izpopolnjeval v stroki, me je pot	;	>
zanesla tudi v ZDA. Na državni univerzi v Pen-	i
silvaniji sem bil, kot temu rečejo, .gostujoči	j
profesor'. In veste, kaj smo delali? Teoretično smo se ukvarjali s problemom vertikalne razporeditve hitrosti vetra v rastlinski odeji.	Kdo	bo	j’
rekel, da smo šteli angelčke na konici igle, pa ni tako. Od hitrosti vetra je na koncu koncev odvisen prenos vodne pare iz rastlin v zrak, oziroma prenos ogljikovega dioksida iz zraka nad rastlin-	*
sko odejo in od tal v rastlinsko odejo. Na koncu ugotovimo, da je od hitrosti vetra po višini odvi- ■ sna tudi rast	(
To pa ni več nepomembno, akademsko."
Na koncu prof. dr. Andreju Hočevarju še vprašanje. Pogosto se jezimo na nepravilne vremenske napovedi, obenem pa zahtevamo napovedi zaedno daljša časovna obdobja. Za cel dopust vnaprej, recimo. Kako je s tem?	|
Prof. Hočevar: „Odgovor je težak. Današnje stanje ni najbolj razveseljivo. Če govorimo o modernih napovedih vremena, govorimo o napovedih, ki so narejene z računalniki. Te na-	,
povedi naredi računalnik na osnovi opazovanj v	(
mreži točk, na katerih beležijo gibanje zraka,	,
energijske tokove itd. Poglejmo, kje so omeji-	'<
tve. Poenostavljena dvodimenzionalna mreža opazovalnih točk ne zajame vrtincev, ki so manjši od razdalje med njimi. Če bo tak „vrtin-	|
ček" rasel, se bo nenadoma pojavil v vsej veličini in spremenil napovedi, ki smo jih nare-	‘
dili brez njega. Tipičen račun brez krčmarja.	!
„Vrtinček" se ponavadi ne razraste v ciklon, včasih pa le. In prav takih vrtincev sedaj še ne moremo zajeti. In še kup drugih stvari ne. Zato vreme ni natančno napovedano.
Vprašanje pa je, če bo tudi v prihodnosti mogoče predvideti vsako najmanjšo spremembo, ki vpliva na delovanje veličastnega vremenskega stroja. Preveč jih je in nepredvidljive so."
MARJAN BAUER
so bile oborožene že srednjeveške trdnjave. Tako so v Dubrovniku leta 1387 obstreljevali z bombardami beneške ladje, ko so se bližale mestu.
Sprva je imelo obalno topništvo sorazmerno majhen kaliber (do 160 mm), kasneje pa je postajal kaliber obalnih topov vse večji. V začetku 19. stoletja je dosegel celo 500 mm, kajti le z dovolj močno artilerijo je bilo mogoče prebijati do 80 cm debele obloge iz hrastovih brun na ladijskih blokih. Domet je bil dokaj skromen, običajno ni presegal 800 m. Šele sredi 19. stoletja se je domet povečal na 3000 do 5000 metrov, vendar je uporaben domet ostal na 1000 m. Obalna artilerija namreč ni bila posebno natančna.
Kasneje se je obalna artilerija razvijala vzporedno z ladijsko artilerijo, svoj vrh pa je dosegla med prvo svetovno vojno. Za obalno obrambo so začeli uporabljati tudi topove na železniških kompozicijah. Tako je bil na primer top kalibra 356 mm težak 330 ton, njegov domet je bil kar 38 km, izstrelil pa je na minuto po eno granato, vendar le v smeri vožnje.
Obalna artilerija se je med prvo svetovno vojno izkazala predvsem v dardanelski operaciji, ko je turški obalni artileriji, ki je imela le 25 topov, uspelo preprečiti vdor v ožino zavezniškim ladjam, ki so imele skupaj kar 128 težkih topov. Proti koncu vojne so imeli Američani tudi obalne topove- kalibra 406 mm, katerih granate so bile težke po 1088 kg, domet pa je bil 50.500 metrov.
Med drugo svetovno vojno obalna artilerija ni odigrala pomembnejše vloge, niti ni doživela večjega razvoja. Na odseku normadijske obale, kje so se kasneje izkrcali zavezniki, so imeli Nemci 88 obalnih topov kalibra od 210 do 280 mm. Kot vemo, je bil dan D uspešen za zaveznike.
VOJAŠKI KOTIČEK
GRANATE, TEŽKE VEČ KOT TONO
Obalno topništvo je namenjeno za boj proti vojnim ladjam, za ognjeno podporo protidesant-ne obrambe in tudi za obrambo obalnih objektov pred napadi s kopnega. S takim topništvom
MED VOJNO SO IZDELALI VEČ KOT 700.000 LETAL
Po približnih cenitvah so skupni vojaški izdatki vseh vojskujočih se strani v drugi svetovni vojni dosegli 1000 milijard dolarjev, če upoštevamo tudi vse posredne vojaške izdatke, pa kar štirikrat toliko.
Fašistične države, ki so se načrtno pripravljale na vojno, so stopile v spopad gospodarsko bolj pripravljene. Zavezniške sile so sicer imele močnejšo surovinsko bazo, toda ta in druge prednosti so prišle do polne veljave šele kasneje.
Nemčija je začela vojno z gospodarstvom, ki je bilo že povsem pripravljeno za delo v vojnih razmerah, zato je v manj kot letu dni lahko povečalo vojaško proizvodnjo kar za 70 odstotkov, v primerjavi z letom 1933, ko je prišel na oblast Hitler, pa celo za 2200 odstotkov. V
dveh letih vojne je Nemčija podvojila število oboroženih pripadnikov. Takrat so bile v nemški vojaški potencial vključena tudi gospodarstva in industrije okupiranih držav.
V	prvih letih je narasla zlasti proizvodnja tankov, letal in ladij. Ko je bilo začetno presenečenje mimo, so zavezniki začeli počasi, vendar zanesljivo prekašati Nemčijo na vseh področjih. Že leta 1940, koso Nemci izdelali 10.826 letal, se je proizvodnja letal samo v Veliki Britaniji dvignila na 15.000. Največ letal so Nemci izdelali leta 1944 (39.807), toda istega leta je zapustilo letalske tovarne v ZDA 100.000, v Veliki Britaniji skoraj 30.000 in v Sovjetski zvezi
30.000	letal. Med drugo svetovno vojno so zavezniki izdelali 528.458, sile osi pa 195.362 letal. Skupno so torej med drugo svetovno vojno naredili 723.840 letal.
Kar zadeva tanke, so jim med drugo svetovno vojno izdelali v SZ 90.000, v ZDA 88.000, v Nemčiji 46.608, v Veliki Britaniji pa 30.000. Drage reči!
26
DOLENJSKI LIST
PiPl:
I Junice so obraz mesta. Novomeška je deset-, )a ^trajala v objemu starih kostanjev na Pre-rnovem trgu in bila je prijazna. Ko jo je čas Porasel in so se morale branjevke preseliti streljaj teč pod salonitno streho, je postala hladna, anjevke zadržane, gospodinje manj zaupne. k«'30 se spremenili. Nedaleč od stojnic kmeč-h|-L c so se P°javili prodajalci iz južnih repu-'k, v glavnem iz Makedonije. Tako daleč na se-,®r sojih pregnale številne družine, brezposelnost v začetku tudi želja po lahkem zaslužku. Med lijtii in domačimi prodajalkami se je pričel tih jj°J. Kruh je pač kruh. Pa vendar je mesto iz Neva v dan rastlo in prodajalce z juga tudi vse “OU potrebovalo. Čeravno so gospodinje vedele, ?. *° fantje iz tržnice preprodajalci, jim ni bilo 'denarja za dobro blago.
Tržnice so res obraz mesta. Vsaj novomeška. ~?kaj neutajljiva resnica je, da bi Novo mesto, če SL-?^Vnal° na dobro zalogo in izbiro naših trgov-hiš, zadrug, ostalo brez zelenjave in južnega kvant t'stega* k' v 9r°bem ustreza normam o
Novi republiški zakon o blagovnem prometu. Je pričel veljati lanskega 13. decembra, prinaša rn®d drugim tudi člen, ki govori:
..Občani, ki opravljajo blagovni promet na Podlagi pogodbe z organizacijo združenega dela o Prepustitvi opravljanja dejavnosti posamezne [fianjše enote ali izločenega poslovnega mesta v lmenu organizacije združenega dela in na svoj račun, prenehajo opravljati takšen blagovni Promet najkasneje po preteku devetdesetih dni °d dneva uveljavitve tega zakona."
Ni potrebno dosti računanja, da pridemo do aturna 13. marec 1978, ki prinaše preskrbi No-mesta s sadjem in zelenjavo (to lahko sedaj 6 * gotovostjo trdimo) še slabše čase. Pod n? jil.ie" navedenega zakona pridejo namreč tudi ci°M a*°' 12	republik	na	novomeški	tržni-
mo i-r toreJ P°men' i 3. marec datum, ko bodo ^ rali pobrati prtljago ter odpotovati domov?
Prih°V°r 03 to 'n ^ marsikai drugega, predvsem o len-	novomeške	preskrbe s sadjem in ze-
Jav°. bo skušal dati naš zapis.
..TO SO ČENČE"
,,***. 10. februarja. Toplomer, ki sva ga nasta-niči nanen' 'zmed stojnic, kaže slabo stopinjo pod prQ ?'. ranJevke puhajo v roke. Komaj čakajo, da jaj*.aj0 ^ebulo, česen, smetano, sirček, fižol, nest 3 • 32 )e 'n tuc*‘ *eta so tu’ Skozi gnečo a rpn'^ Gospodinj prideva do prvega kioska: •adin° , opie"- Naletiva na pravega. Nedjad Dje-^tiri' 'h - ^etova ie- Kaže jih precej več kot Zaskrblj^*61- Fant *e v'deti nePresPan, utrujen,
nas^6S'	besed o novem zakonu, ki naj bi
Ve i nap°dil iz Novega mesta, sem slišal. Pa ne tiJiJ0,6™' da le to res- Mislim, da so to čenče
to!' nas sovražii°."
Zdi sp3 h f?nt ,e posta* razburjen, hitro govori in . da ima nekaj važnega za bregom.
me*r»e$et-*et 86,11 že v V3*601 mestu. Gospodinje so na°K^rJO' poslušaite« tudi potrebujejoI Kje pa fe |ra’> I banane, pomaranče, sadje, grozdje in nah? Jp ^ar v novomeških in okoliških trgovi-p°Veda|°wPra^ajte ženske, poštene so in vam bodo
NEDjad ima PRAV
takšn mU po'|eva' da je res izšel zakon, ki bo Zglav6niu načinu prodaje naredil konec, odkima
reklM°rda *e res t3ko zapisano, toda kaj bodo brez	matere	z	otroki, ki bodo le-ti ostali
Ned potrebnega sadja? " kup DJad' kj trdi, da je v Novem mestu dobil že še kakJatel*ev *n znancev, ima, resnici na ljubo, trebg MPrav’ ^ 2akon je zakon. Spoštovati ga je že ng ar to pomeni, da bo dolenjska metropola dobro PorT1iad ostala brez vitaminov? Prav vsi p° nax>ierno' koliko dela imajo tržni inšpektorji kak0Vf! .trgovinab. Družbenih, seve. Pri kontroli ktorjj • ^j0 *n zelenjave so novomeški inšpe-vitev	kolikokrat prišli do poraznih ugoto-
D. * nam nrihaia carlin ciimlSluo^
Peernal nam prihaia sadJe ..sumljive" kvalitete.
0	je zrelo, obtolčeno, slabše, kot je ozna-
NOVO MESTO NA POMLAD BREZ VITAMINOV
Nikola Padevski Nedjad Djeladin
čeno. Svoje pridata še nepravilno shranjevanje in pomanjkljiva ter zastarela oprema. To je znano tudi Nedjadu.
„V tem je naša prednost, le da jo bridko občutimo tudi na lastni koži. Že deseto leto zapored se moj delovni dan prične ob dveh zjutraj. Ob treh sem v Ljubljani ali Zagrebu, kjer nakupim blago. Medtem ko drugi prodajalci še sladko spijo, se z izbranim sadjem že peljem na tržnico. Potem delo s postavitvijo in opremljanjem stojnic pa razvrščanjem kar okoli 40 vrst sadja in zelenjave. Med temi je tudi veliko takega, česar kakšen drug trgovec sploh ne bi ponujal. Vzemimo špinačo. Dobička od njene prodaje je sila malo, če sploh je, saj jo ljudje kupujejo na dekagrame. Toda kupcu je to presneto malo mar. Če je ne bo našel tukaj, bo šel drugam. Temu pa trgovci pravijo slaba trgovina. Zato skušam ugoditi slehernemu kupcu, tako z izbiro, kot s kvaliteto, čeprav je malo dražje. Ljudje pa to napihujejo. Pravijo, da smo najdražji v Jugoslaviji., Primerjajo nas z Zagrebom pa Ljubljano. Toda tam so razprodaje, konkurenca je takšna, da moraš biti presneto prebrisan, če hočeš obstati."
ZMRZUJEMO OD JUTRI DO VEČERA
Takšna je Nadjadova zgodba. Pridajmo ji le še njegovo željo, da bi v Novo mesto pripeljal še ženo in otroka, če že staršev in bratov, ki jih prav tako sam preskrblja, ne more. Toda sedaj se mu njegov sen podira, enako tudi njegovima konkurentoma na tržnici, Janku Ivičiču in Alimiju Ramadanu. Delata za „Gradino Lozo". Takole pravita:
„Tisti po trgovinah so gospodje, mi pa od ranega jutra do poznega večera zmrzujemo tukaj. S prodajo na tržnici je poskušala že tudi .Dolenjka' pa še kak privatnik, vendar so vsi zbežali. Zdravje je pač zdravje! Mi smo se pa tega že navadili. Prešlo nam je v kri in, odkrito povedano, drug poklic ni za nas. Sedaj pa ta zakon! Skušali
se bomo pogovoriti na občini, morda pa bodo le komu izmed nas dali obrtniško dovoljenje ali našli kako drugo rešitev, saj nimamo kam. Doma pa so žene in otroci!"
S kučmo, zavit v debel plašč, je pristopil Nikola Padevski. Je upravnik novomeške tržnice. Prodajalci so se umaknili. Le od daleč so skušali razumeti nadaljnji razgovor. Gre za njihovo usodo.
„Ni res, kar trdijo prodajalci, da jim nisem obrazložil novega zakona," je povedal Nikola. „To vendar sodi v moje delo, in če hočem od njih zahtevati, da bodo spoštovali red na tržnici, jih, povsem jasno, moram poprej seznaniti tudi z dolžnostmi in pravicami. Tako sem storil tudi tokrat. A so brihtni. Vedo za zakon, a si mislijo, da jim nič ne moremo, ko pa tako nimamo zanje zamenjave. Toda so še drugi in te že iščemo. Povezali smo se z nekaterimi zagrebškimi vrtnarji, a odgovora zaenkrat še ni. Toda tu je rešitev."
GOSPODINJAM NA LJUBO,
ZAKONU NAVKLJUB
Edina? Vse kaže, da bodo morali prodajalci iz južnih republik brezpogojno zapustiti tržnico. Da bi kdo izmed njih dobil status obrtnika, je malo možno. Kajti dejstvo je, da so preprodajalci, da sicer imajo pogodbe z že navedenimi podjetji, vendar si iščejo zaslužka tudi z odkupovanjem drugod. Pa še nekaj je. Obrtnik-prodajalec mora imeti ustrezno šolsko izobrazbo, primerne prostore tako za skladiščenje, kot za prodajo. Vse to govori Nedjadu, Janku in Alimiju v škodo.
Nekolikanj ohrabrujoče so Nikoline besede. Pa ne da bi za kogarkoli navijali, žalostno dejstvo, da drugod po mestu v večini leta ni moč dobiti kvalitetnega sadja in zelenjave, daje precej misliti. In tega se verjetno zaveda tudi odbor za tržnico, ki zagotavlja, da bodo „južnjakom" vendarle skušali najti drug prostor v mestu. Gospodinjam ljubo, zakonu pa navkljub.
Obraz mesta bo v marcu spremenil podobo. Kakšna bo nova? V odboru za tržnico, ki ga je imenoval izvršni svet novomeške občine, že kujejo nove načrte. Tržnica naj bi postala oskrbovalni center. Postavili bodo kioske, poskrbeli še za prodajo mleka in kruha, in kar je najvažnejše, skušali najti rešitev v pogodbah z družbenim sektorjem. Zanimanja s te strani zaenkrat še ni. Prav ta neodgovornost zadrug ali drugih podjetij, pred leti neuspel dogovor s krškim Agrokombinatom dasta misliti, tudi na — če seveda drugače ne bo šlo — politično akcijo. Navsezadnje sta kvalitetno sadje in zelenjava poglaviten element naše prehrane.
NOVA KLOFUTA NOVOMEŠKI TRGOVSKI MREŽI
Verjetno pa je rešitev še nekje, v samoupravni interesni skupnosti za preskrbo. To toliko bolj, ker se potrošniški sveti niso najbolje odrezali. Naloga občinskih mož ni niti najmanj lahka. Rok je kratek.
Pomena novega zakona pa se dobro zavedajo tudi novomeški tržni inšpektorji. Pravijo celo, da bodo morali preprodajalci brezpogojno zapustiti mesto. Na drugi strani pa jim je povsem jasno, kakšno izgubo pomeni to za Novo mesto, čeprav tudi sedaj kvaliteta sadja in zelenjave največkrat ni bila zadovoljiva, če upoštevamo delovne pogoje (ni skladišča), povsem razumljivo. Svoje je odigralo tudi neizprosno in nenapisano pravilo trgovske službe. Če je hotel Nedjad dobre in lepe pomaranče, je moral hočeš nočeš vzeti tudi slaba jabolka.
Datum 13. marec se bliža. Pa še vedno ne vemo, ali bodo po tem dnevu morale novomeške gospodinje tako potrebno blago iskati drugje. Tega čisto zagotovo ne vedo niti tisti, ki so za to odgovorni. Vse kaže, da novomeško trgovino, čez katero je že tako toliko pripomb, čaka še nov udarec. Kako ga bomo preboleli?
KAKO ZAMAŠITI PREKUPČEVALSKO VRZEL?
Nekako takšna je pripoved o tržnici. Ženske si shajališča za branjevke, suhorobarje, obrtnike in gospodinje ne morejo zamisliti brez malce nerodnih Nedjadov, Alimijev, Jankov in njihovih pomočnikov, socialno nezavarovanih sorodnikov.
V	desetletju so se navadile na njihovo pojočo govorico, včasih vsiljivo ponujanje, hitro računanje, zvite ter obenem spodbudne nasmeške, pri katerih večkrat niso vedele, ali jim je prodajalec v košaro res kaj navrgel ali ne.
Vsekakor pa bodo spretne kupce in prodajalce najbolj pogrešali nedeljski obiskovalci tržnice: vojaki ter obiskovalci pacientov v bolnicah. Tudi v nedeljo Nedjad redno odpira svojo prodajalni-co, vabi z nasmeškom in računa, koliko je že zaslužil. In čeprav ta mali možak, ki spi povprečno največ pet ur na dan in ne pozna toplega kosila, dobro pozna odlok o ureditvi trga in prometu blaga na drobno, svojo trgovino nemalokrat zapre tudi po 20. uri, v poletnih večerih pa precej kasneje.
Takšno je pač življenje stotine Alimijev, Nedjadov, Jankov in drugih, ki so prišli po kruh z juga. Trdijo, da zaslužijo komaj nekaj sto starih tisočakov na mesec, in navzlic temu vztrajajo. Sedaj bo novi zakon njihovo življenje na tržnicah precej spremenil. Še do 13. marca bodo legalni prekupčevalci, ki jih zakon sicer ne dovoljuje, pa že desetletja dopušča, nakar se bo tržnica .povečala', gospodinje pa bodo za vitamine hudo v zadregi. Ali pa ne. Bržkone bodo morali odgovorni pre-kupčevalsko vrzel zamašiti. S tem gospodinje najbrž ne zahtevajo, da bi poslej ob 2. uri zjutraj vstajali trgovci. Upajo le, da na tržnici po 13. marcu ne bo tako, kot je rekla prodajalka v Krkinem kiosku s sadjem in zelenjavo, ko za naš časnik ni hotela dati izjave: „Tu se ne ve, kdo pije, kdo plača. Nič ne vidim, nič ne vem! Ta tržnica je eno s !"
BOJAN BUDJA
JANEZ PEZEU
DOLENJSKI LIST
- r ‘4$ L-
KLUB
SLOVENSKIH
BICIKLISTOV
RIBNIŠKE
DOLINE
Nekako velja, da se je kolesarstvo na Dolenjskem razvijalo bolj za potrebe prometa kot za šport in razvedrilo. Tu in tam pa so ustanavljali tudi kolesarska društva, tako na primer v Ribnici.
Ribniški kolesarji so poleg strelcev najstarejši „športniki" v tem delu slovenske zemlje. Če smo že omenili strelce, povejmo še to, da je imelo strelsko društvo v Ribnici močno postojanko že leta 1830, vendaar njegov program ni bil izrazito športnega značaja. Streljanje je bilo bolj pretveza za obisk raznih nedeljskih prireditev in parad, ki so se v velikansko moško zadovoljstvo in ženski obup zaključevale v gostilnah.
S kolesarskim društvom v Ribnici pa je bilo takole. V dnevniku Jakoba Oražma, ključavničarskega mojstra in kasnejšega lastnika tovarne telovadnega orodja JOR v Ribnici, beremo, da je bilo kolesarsko društvo v Ribnici osnovano 1899. Oražem je bil vnet pobudnik sokolske ideje.
V	dnevniku piše: „Društvo se je imenovalo „Klub slovenskih biciklistov ribniške doline".
Obstanek kluba na podlagi obstoječih pravil je visoka cesarsko-kraljeva deželna vlada z odlokom z dne 16. maja 1900 št 1931 potrdila. Članov kluba je bilo 41. Prirejali smo izlete ob nedeljah v Ortnek, Velike Lašče, Sodražico in drugam, kjer smo se dostikrat imenitno imeli. Prirejali smo
jour fixe, kolesarske veselice in različne zabave. Ako je kak član umrl, je dobil venec od kluba."
Tako kronist. Ko pa so 1906 v Ribnici ustanovili Sokolsko društvo, so klubovo premoženje porabili za nakup telovadnega orodja. Klub kolesarjev so razpustili, člani (vsi po vrsti) so se
vpisali v Sokola. Dirkali pa so še naprej kot sak' cija sokolskega društva. Tekme so prirejali in s* jih udeleževali širom po Kranjskem.
Člani kolesarskega kluba so si omislili tud društveni znak. In prav zaradi tega znaka so d* nes, v desetletju značkarstva, napisane te vrstica
Prav verjetno je, da je znak, ki ga ima vnuk Jakoba Oražma, ing. Dušan Oražem, edini, ki )e še v Ribniški dolini. Znak je bil izdelan ob usta1 novitvi „Kluba slovenskih biciklistov ribnik doline". V Prago so dali delat te značke, izdelane so iz alpake, novega srebra.
Značka ali znak predstavlja dekle, ki sedi n* grbu trga Ribnica, v naročju pa drži kolo ^ bicikla, na katerem je napis K.S.B. ..Ribniškad0-lina". Na špicah (naperkih) kolesa so upodoblj®-ne ptičje peruti. Znak je velik 5 krat 3 centime-tre. Je lično in zelo natančno izdelan. Čepr*v ima že precej čez 70 let, sije kot nov. Alpaka novega srebra, ni težko zgladiti.
Kaj pa so sicer zmogli (poleg značke) ribnik kolesarji? Pripovedujejo, da so prevozili klane* Boncar, ki je na cesti iz Sodražice v Loški potoki brez oddiha, brez hoje. To je bil za takratno tehnično stopnjo koles velik uspeh. Ne samo # kolesa, tudi za vzdržljivost ribniških ..športni-kov".
Dnevnik Jakoba Oražma pripoveduje tudi ° zanimivi stavi, ki sta jo sklenila kolesar Fran* Križman iz Ribnice in pešec Jurij Picek iz Noveg* mesta. Jurij Picek je bil brat ribniškega trgovce Franca Picka. Ob nekem obisku je beseda dale besedo in Franc Križman ter Jurij Picek sta stavi- -la, kdo bo prej v Strugah pri cerkvi. Jurij je 5°' peš po poti preko Steljnikov in Male gore, Fran* pa jo je s kolesom istočasno ubral preko Ortneka-Velikih Lašč, Rašice, Vidma in Dobrega polja.
Oba tekmovalca sta imela s seboj komisijo. K? sta jo Picek in njegova komisija vsa zasopla P*1' mahala v Struge, sta se Križman in njegova kole-sarska komisija že hladila , na klopci pod vaško lipo. Kolesarji so bili čili in sveži.
Mojster Jakob Oražem končuje to stran svojega dnevnika s pripombo, da je tisti dan v Strugah zmanjkalo piva.
9	M	ANDREJ ARKO
POZABI
IZTRGANO
PARTIZANSKO
DENARNIŠTVO
Zlom starojugoslovanske vojske aprila 1941 je bil usoden tudi za slovenski narod. Njegovo ozemlje so si razkosali okupatorji, ki so precej začeli z raznarodovanjem. Sebi v prid so določili tudi denarne tečaje, z njimi razvrednotili narodno premoženje in si kasneje premeteno podredili tudi gospodarske zmogljivosti, ki sojih vključili v svoj oboroževalni mehanizem.
Slovenci niso stali križemrok. Hkrati z narod-noosvobidilnim bojem in vzpostavljanjem ljudske oblasti je Osvobodilna fronta v okviru gospodarske dejavnosti razvijala tudi denarništvo.
NAJPREJ OBVEZNICE
Izdajo prvih obveznic narodnoosvobodilnega gibanja so narekovale potrebe po zbiranju sredstev za partizanske enote, za dejavnosti osvobodilnega boja v zasedenih mestih, za pomoč partizanskim družinam, beguncem in vojnim sirotam ter socialno ogroženim prebivalcem na osvobojenem ozemlju. Sredstva je OF zbirala v blagu in gotovini.
Gotovine je bilo premalo, zato je SNOO 16. septembra 1941 sprejel odlok o narodnem davku in razpisal posojilo svobode, ki so ga posojilodajalci najprej vplačevali s t.i. števnimi lirami, kasneje pa se je OF odločila za natis obveznic po 1.000, 5.000 in 10.000 lir. Osnutke zanje je izdelal arh. Edo Ravnikar, klišeje Zlato Močnik, v okupirani Ljubljani pa jih je konec aprila 1942 ilegalno natisnila Tumova tiskarna. V tej tiskarni so v drugi polovici istega leta po osnutkih arh. Vlasta Kopača natisnili tudi obveznice za petdeset in sto lir.
Obveznice (imenovali so jih tudi lirski boni) petodstotnega posojila svobode so kot zakonito plačilno sredstvo dolgo krožile po Sloveniji. Po
razsulu italijanske vojske so jih zaradi pomanjkanja gotovine izenačili z lirami in tako so izgubile ugodnosti, ki so jim bile dane z razpisom. Kasneje jih je bilo moč zamenjati za obveznice triodstotnega posojila narodne osvoboditve.
Za potrebe glavnega štaba NOV in POS so avgusta 1942 izšle t. i. partizanske obveznice, ki so bile tiskane v obliki vrednostnega papirja in vezane v bloke po 50 obveznic skupaj. Osnutek zanje je izdelal arh. Marjan Tepina, osnutek za pečat glavnega štaba je bil delo arh. Marka Župančiča, tudi te obveznice pa so natisnili v Tumovi tiskarni.
Omenjena plačilna sredstva pogosto niso zadostovala, zato so partizanska poveljstva in organi O F izdajali za hrano, blago in gotovino tudi ročno pisana in tiskana potrdila ter obveznice, na katere je bilo treba sproti napisati ustrezno vrednost.
OSNUTKI - PRVA JAKČEVA NALOGA
Po uredbi (izvršni odbor AVNOJ jo je izdal 15. januarja 1943) o posojilu narodne osvoboditve za vso Jugoslavijo je izvršni odbor OF 18. oktobra istega leta sprejel odlok o razpisu triodstotnega posojila narodne osvoboditve v znesku 50 milijonov lir.
Prva naloga slikarja Božidarja Jakca po prihodu v bazo 20 je bila izdelava osnutkov obveznic za sto, tisoč in deset tisoč lir ter obveznico brez oznake. Jakac je pripravljal kar tri inačice hkrati, tiskana pa je bila samo prva, kajti druga se je med nemško ofenzivo izgubila, tretje pa ni utegnil dokončati. Obveznice so tiskali najprej v Pavli-čkovi tiskarni v Kočevju in tisk je nadzoroval sam slikar. Zaradi ofenzive je morala Centralna tehnika tiskarno prenesti pod Goteniški Snežnik.
Vseh že natisnjenih obveznic ni uspelo poslati na teren, zato so jih med selitvijo tiskarne v zabojih poskrili v kraške jame, tam pa so zaradi vlage propadle.
V	Triglavski tiskarni pod Goteniškim Snežnikom so razrezali in oštevilčili obveznice, ki sojih rešili med ofenzivo, ter takoj začeli pripravljati nove. Osnutke zanje je izdelal inž. Vlado Jordan, obveznice za sto in petsto lir ter za 20, 50,100 in 500 nemških mark so začeli tiskati sredi februarja 1944 v partizanski grafiki 13 A v Kočevskem Rogu in jih razposlali sredi istega leta.
EDINA EMISIJSKA BANKA
Predsedstvo ŠNOS je 12. marca 1944 izdalo odlok o ustanovitvi Denarnega zavoda Slovenije, ki je bil prva in edina emisijska banka, delujoča na okupiranem delu Evrope. Denarni zavod Slovenije je bil istega dne pooblaščen za izdajo plačilnih bonov, ki naj bi zamenjali tuj denar in domače obveznice, ki so kot plačilno sredstvo krožile po Sloveniji.
Nekoliko kasneje je bil v okviru Centralne tehnike v Črmošnjicah ustanovljen grafični atelje, v katerem je delalo več slikarjev in kiparjev (med njimi Alenka Gerlovič, France Mihelič, Nikolaj Pirnat, Ive Šubic). V tem ateljeju je arh. Branko Simčič aprila 1944 izdelal osnutke plačilnih bonov za vrednosti po eno, pet in deset lir. Leseni klišeji so bili delo inž. Vlada Jordana in konec julija istega leta je tiskarna pod Goteniškim Snežnikom natisnila najprej plačilne bone za 10 lir, septembra še za 5 in novembra 1944 za eno liro. Druga serija slovenskih plačilnih bonov (tudi za sto lir) je bila po osnutku neznamga avtorja natisnjena spomladi 1945 v osvobojenem Beogradu.
Že avgusta 1944 je Denarni zavod Slovenije dobil pooblastilo za izdajo novih plačilnih bonov (za 50, 100, 500 in 1.000 lir) v vrednosti 80 milijonov lir. Po zamisli B. Simčiča so bili osnut-ki zanje končani še isti mesec, pri izdelavi pa j® sodeloval tudi slikar France Mihelič, ki je narisa* simbol za Koroško (vojvodski prestol na Gosp*5' svetskem polju) in Primorsko (panorama Trsta) , ter podobe Trubarja, Prešerna, Levstika in Cafl* t karja. Toda do tiska teh bonov ni prišlo nikoli.
KATALOG O DENARNIŠTVU NOB
To je samo skop oris razvoja denarništva, ki r bilo zelo pomemben člen pri nastajanju slovenska državnosti. Skop zato, ker se za kronologijo P*a' čilnih sredstev skrivajo usode številnih ljudi, ki v hudih časih (polnih pomanjkanja, odrekanja jn poguma) z iznajdljivostjo in celo za ceno lastni*1 življenj ustvarjali obveznice ali bone in podobno;
Od časov, ko je bil izdan slovenski partizansk' denar, so minila desetletja. Ker se je veliko grad1-va že pogubilo, v spominu sotvorcev denarništva pa bledijo mnogi podatki, je Narodna banka Slo' venije, ki je zakoniti naslednik Denarnega zavoda Slovenije, izdala katalog z naslovom ..Slovenska partizanska plačilna sredstva". V knjigi, ki nl namenjena za prodajo (vse slovenske šole jo bod*> dobile brezplačno), je s sliko in besedo predstav-Ijenih sedemindvajset različnih med zadnjo vojno izdanih partizanskih plačilnih sredstev, na enak način pa je pozabi iztrganih tudi šestindvajset osnutkov in risb tistih partizanskih plačilnih sredstev, ki niso bila nikoli izdana v tiskani obliki.
Pripravil*
D. rustja
Profesor Evgen Lovšin, avtor knjige „Rod in Mladost Otona Župančiča", je s pesnikom v so-^dstvu — njuni materi sta bili sestrični. Lovšin je Zupančiča osebno poznal in srečeval dolga desetletja, po njegovi smrti pa vestno zbiral gradivo in Podatke o njem. Ob praznovanju 100-letnice rojstva Otona Župančiča se je odzval prošnji Do-ienjskega lista in nanizal nekaj osebnih spominov np mojstra slovenske besede. S pesnikom sta si bila najbližje med drugo svetovno vojno. Čas svetovnega požara je pesnik preživel na ljubljanskem internem oddelku klinične bolnišnice in v Šlajmerjevem domu. Prof. Lovšin ga je redno obiskoval enkrat na teden.
PESEM ZA PERICE
..Pesnika so imeli v bolnišnici vsi radi", se spominja prof. Lovšin. ..Župančič se je «3-ljubeznivost oddolžil s kako priložnostno pesmijo. Tako sestri Fabiji pri rentgenu, zdravniku profesorju dr. Lušickemu, postrežnicama Francki izpod Kri-ter Ladislavi, usmiljenki z zlomljeno nogo. Pri Zupančiču so se oglasile tudi perice: Vsem ste že Pesnili, napravite eno pesem še za nas, perice". Ker sem bil ravno takrat pri njem na obisku, se je °Praivčeval, bolj sebi kot meni: „Dobra pesem se ne rodi kar tako. Treba je počakati navdiha. Povprečnih, kolikor hočeš. Pesem o pericah ... Po-
*	~akajmo, da nas kaj navdahne. To mora biti dobra pesem!'
Kot že rečeno, sem v tistih časih redno po ®nkrat na teden obiskoval pesnika v Šlajmerjevem aomu. Najljubše mu je bilo popoldne, ko v bol-n|snicah čas tako počasi teče. Sedela sva na hod-in redki, ki so se takrat sprehajali ali hiteli 1)0 opravkih, naju niso jemali v mar. Pomenki so 80 vrteli okoli dnevnih dogodkov, na bojiščih in v eledju, govorila sva o slovenski literaturi in jezi-*u; o planinstvu in moji nastajajoči triglavski nJ'gi (prof. Lovšin je znan planinski pisatelj)."
BOG IN ŽUPANČIČ NA OBLAKIH
Spet ob drugi priložnosti se prof. Evgen Lovšin Pominja, kako sta z Župančičem govorila o sa-tat PeSn*ik *e PriP^vedoval o svojem snu nekako 3k°le: „Čudne sanje sem sanjal predvčerajšnjim.
1	ne boš verjel, kaj se mi je sanjalo. Redko kdaj ®Pfipeti, da se v spanju in v sanjah pošališ. Bili «>o v nebesih. Vsak je imel svoj oblak ali obla-®k in vsak je plaval na njem po nebu. T udi jaz m imel svojega. Na največjem oblaku je sedel ro bog Oče. Okrog njega je bilo nešteto ange-v, gnetli so se drug poleg drugega kakor na veli-ern oltarju dragatuške cerkve. Vidim, da se bog ®e nekaj dolgočasi, pa prijadram na svojem v ..a^u v njegovo bližino. Opazim njegov neje-■jni obraz. Samo s pogledom povprašam. Bog j* Pravi: ,Sam hudič me je zmotil, da sem ustva-toliko angelov. Od vekomaj godejo eno in isto, n° in isto: Gloria in excelsis Deo, Gloria in Xcelsi$ Deo, tako da me že ušesa bolijo." c »Spet drugič," navezuje nit spomina prof. ciK?en *-ov*'n»“ Je Župančič govoril o Belokranj-^ Mi, Belokranjci, smo sramežljivi, radi skriva-0 svoje narečje, se sramujemo svoje noše, svojih Snii. Ko sem na Dunaju povprašal Belokranjce sprevodu za cesarjev jubilej (1898), so mi pora?*- nili* Doma nismo tako oblečeni. V Vinici . Jsi pojo kranjske pesmi, svoje pa opuščajo. V de n an'rac*'	v svoj jezik ljubljanske bese-
. ■ “elokranjščina ni tako enostavno narečje, kot ^ 90renjsko. Semičani, Črnomaljci, Viničani. ^atušci in drugi imajo vsak svojo govorico.
^SNIKARSKA krivda
^ Jeziku, temu čudovitemu instrumentu misli, je <uPančič v bolniških pogovorih posvetil prene-
Prišel je maj 1945. Deveti maj. Oton Župančič je narodno vlado Slovenije pozdravil z balkona univerze.
ODLIČNI OBISKOVALCI
Prof. Evgen Lovšin: „Po drugi vojni sem bil pesnikov redek gost. Imel je nenehno odlične obiskovalce: Frana Albrehta, Franceta Kidriča, Josipa Vidmarja, Alojza Kraigherja, Frana Ramovša, Božidarja Jakca, Mileta Klopčiča in mnoge druge. Zdaj so mogli na glas politizirati, obujati spomine, se pogovarjati o literaturi, o novih izdajah, o jeziku, pravopisu in slovarjih. Zdaj je bilo nenadoma vsega: prijateljev, zanimivega dela in ustvarjanja, veselja zaradi zmage nad fašizmom in skrbi zaradi Trsta in Stalina. Tudi v družini je bilo vse v redu, sinova Marko in Andrej ter hčerka Jasna so se vrnili domov in bili uspešni v študiju. Vnuček in vnučka sta rasla. Vsega je bilo, samo zdravja ne.
Nekoč sem obiskal Otona in mu povedal, da bomo v preddverju ekonomske fakultete (prof. Evgen Lovšin je po poklicu ekonomist) vzidali ploščo, ki naj bi pričala o smislu in namenu gospodarskega študija. In res mi je Oton ob naslednjem obisku izročil besedilo, ki je merilo na dobro načrtovanje. Pa ni napisal nič novega, samo poslovenil je neki verz iz „Henrika V." VVilliama Shakespeara. Verz bo veljal še tisočkrat tisoč let, vklesan ali ne."
Ne nazadnje se prof. Evgen Lovšin med drugim spominja, kako zelo se je Oton Župančič pred smrtjo vedno razveselil belokranjskih obiskov. Razživel se je v spominih in se ves potopil v preteklost, kakor da jo danes živi in uživa.
ŽIVLJENJE SPOMINOV
Česa se je Župančič najrajši spominjal? Tudi Evgen Lovšin ne ve, kaj natančno naj bi to bilo. Morda pa je to miselni utrinek na otroško dobo v Dragatušu, kjer sta imela oče Franc in mati Ana krčmo s pomočniki, gosti in reveži. Morda je to nostalgičen spomin na Perčevo Kato, ki je, razkoračena kot možak, ob nedeljah sekala pečene janjce. Kati je pomagal streči šaljivec Adam, ki se je brez zaleta prekopicnil v zraku, potem pa vprašal gosta po želji.
Med tednom so lahko Župančičevi z ogsti sami opravili. Letali so po stopnicah gor, dol, sem, tja. Vsi: oče, mati, brat Otokar in on, Oton. Sestrice Mimice takrat še ni bilo. V krčmi je bilo pivcev, v štacuni kupcev.
Na starost se ljudje vračajo v detinstvo. Morda se je že za življenja slavljeni Oton Župančič med popotovanjem v preteklost spomnil svojevrstnega gosta Zapujca, ki je s čelom razbil lešnik na mizi in se pustil za vrček piva vsakomur suniti v trebuh? Brez navidezne škode za lastno zdravje. Med gosti, ki gostilni niso prinašali dobička, je bila tudi neka Kurta s svojim Kurtičem, vedno so ju osumili, če je česa zmanjkalo.
Kdo ve, kam lahko seže spomin?
Oton Župančič je umrl 11. junija 1949. Poslovil se je s pesmijo „Slovo":
Vse misli so lepo urejene in vdano čakajo, da se pod njimi ruša lahno odgrne in se nad njimi zopet lahno strne ter za bodočnost spravi jih v globine med semena klijoča in korenine, da z njimi, kadar spet pokliče čas, tovariši, prizelene med vas.
•	Prof. Evgenu Lovšinu se uredništvo Dolenjskega lista zahvaljuje za ljubeznivo sodelovanje, ki se (ne nazadnje) kaže tudi v grafični opremi tega pisanja. Vsi faksimili pisem in razglednic so objavljeni prvič, prav tako pa tudi Župančičeva fotografija.
SPOMINI NA PESNIKA
V v* -I
Concfponbeit3<l{rtrtc.
'Z*,
katero besedo. Nekoč (leta 1948) je dejal, da se mu toži po Puškinu, ker se mu zdi, da je v prevajanju dosegel nekako mojstrstvo ter da zna precej vse izraziti, kar se v slovenščini sploh izraziti da."
Ko smo že pri jeziku, se je naš sogovornik spomnil tudi Župančičevih besed o časnikarskem jeziku. Takole je menda zvenelo na hodniku Slajmerjevega doma: ..Največ napak imajo časnikarji na vesti. In te napake lezejo v rod. Počasi se udomačijo, tako nastane škoda v lepoti jezika. Meščani smo zapustili poglavitni vir dobre in pravilne slovenščine. Komaj od kake služkinje z dežele slišiš pravo besedo. Slovenščina je težak jezik. Zahteva truda in napora. Pri prevajanju svetovne literature sem se dostikrat mučil, kako naj prav in lepo povem. Potrebno je slovnično znanje, potreben je posluh, stik z govorečim podeželskim človekom, potreben je občutek, čut za jezik. Mnogi znani pisatelji ga nimajo dovolj."
NI IZDAL SINA IN SEBE
V	pozni jeseni 1944 je slovenski belogardizem sprožil akcijo za ugotavljanje, kdo je proti komunističnim ..zločincem". Zoper narodnoosvobodilno gibanje bi se morala izreči tudi čuvarja slovenske besede F. S. Finžgar in Oton Župančič.
Prof. Evgen Lovšin se spominja, da so Župančiču obljubili, da bo sin Marko izpuščen iz zapora, če da pesnik svoj podpis na izjavo. Župančič
je podpis odklonil: sin Marko je moral v internacijo. Pesnik je v nemajhnih skrbeh čakal, kaj se bo zgodilo. Lovšinu pa je rekel: „Ne bom podpisal. Ne bom štedil teh starih kosti. Ne bom pljunil na vse, kar sem doslej sinu govoril. Naj pride, kar hoče, ne bom podpisal."
Prav nič nenavadno ni, če se prof. Evgen Lovšin spominja Otona Župančiča v samotnih šlaj-merjevskih dneh1 tudi s svoje, planinske plati. Svak Miha Čop je nekoč seznanil pesnika z Jo-žom Čopom, priznanim plezalcem in gorskim vodnikom. Joža je ob svoji 50-letnici obiskal pesnika v Šlajmerjevem domu, Župančič mu je v spominsko knjigo napisal pesem
„Na vrheh":
Nekje na vrheh, v bližini zadnjih gnezd in prvih zvezd nekdo
s pobožno roko
sega po nedotaknjenih stvareh ...
Lovšin pomni, da je Župančič ob tem pisanju rekel tole: „Vedno sem čutil, da v pesmi Joži Čopu nekaj manjka. Sedaj sem prišel tudi na to. Smrt manjka. Tam, kjer je veselje na višku, tam blizu mora biti smrt. Pesem ,Na vrheh' je prerasla format Jože, vendar naj bo! Ne gre samo zanj, vsakomur je namenjena, kdor skuša doseči vrhove na kateremkoli področju."
w **««•«
X*
ropotarnica
Q
O SMRTI
— Če bi bil nesmrten, bi iznašel smrt, da bi se mogel veseliti življenja.
Jean Richepin
— Moderna smrt ne kosi, ampak strelja.
Vladimir Jerman
— Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto.
William Shakespeare
-Še življenja ne poznamo, kako bomo poznali smrt?
Konfucij
O SPOMENIKIH
— Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno se dajo uporabiti.
Stanislav Jerzy Lee
— Ljubše mi je, da se svet sprašuje, zakaj spomenika nimam, kakor zakaj ga imam.
Kato
— Podreti bi bilo treba vse spomenike mrtvim in zgraditi spomenike živim, saj je živeti večji napor, kakor pa biti mrtev.
Charles Trenais
— Največja neumnost je metati sol v morje in kipe v blato.
Friedrich Nietzsche
O ČASU
— Čas ni zanesljiv zaveznik, nikdar ni mogoče vedeti, za koga dejansko dela.
Alberto Moravia
— Vse se boji časa, čas pa piramid.
Staroegiptovska modrost
— Čas je velik učitelj, nesreča je v tem, ker ubija svoje učence.
Gandolin
brez besed
samo daiemehko
V	spomladanski modi športnega kroja, ki se je pri nas najbolj uveljavila zaradi praktičnosti, bomo videli veliko rebrastega in malo manj gladkega žameta. Mehak rebrasti žamet s precej širokimi črtami prevladuje v novem jeansu, ki je stare, dobre modre kavbojke že krepko izpodrinil.
Prav tak rebrasti žamet (poglavitno je, da je mehak), bomo uporabili za ženska
športna krila in telovnike ali bolera, za blazerje in plašče vseh generacij. K žametu včasih kombinirajo deftin, na katerega smo zadnja leta skoro pozabili, ali pa mehko in tanko usnje.
Novost je ta, da smo bili vajeni rebrastega žameta vedno v temnejših barvah, letos pa ga bomo kupovali pretežno v beige in pastelnih barvah od roza do zelene. Kajpak bo temnorjav v barvi čokolade
tudi zelo lep, če ga uporabimo za blazer ali bluzon, zraven pa nosimo povsgm svetlo mehko krilo.	I
Značilnost letošnje modne pomladi nasploh so mehki materiali, najsi gre za žamet, flanelo, moher, jersey in druge. Mehki materiali so potrebni predvsem zaradi nove mode kril. To so nabrana, če pa imajo gube, so pretežno neolikana.
RIA BAČER
MIODRAG VELICKOVIC
c H
komoljika
Ta, za več bolezni uporabna zdravilna rastlina raste v rodovitni zemlji ob potih, ograjah, po suhih obrežjih rek in pri kupih kamenja. Ima za prst debelo koreniko in do poldrugi meter visoko oglato in temno vijoličasto ali rdečkasto, s puhom pokrito steblo. Listi so dvopernati, zgoraj temno zeleni, spodaj beli, puhasti. Cvetovi so drobni, rumene barve, zbrani v majhnih pokončnih kimajočih rjavkastih klasih.
Komoljika cvete od julija do septembra. Takrat nabira-
mo cvetove, medtem ko koreniko nabiramo spomladi, še preden požene nova rastlina. Koreniko moramo dobro osnažiti, ne pa samo umiti in posušiti.
Komoljika blagodejno vpliva zlasti na osrednje živčevje. Imamo pa dve vrsti te rastline (pravijo ji tudi metlika): belo in rdečo. Razlika med njima je, da ima bela metlika bela stebla in je videti kot pelin. „Da ozdraviš golšo, vzemi rdeče metlike in repinega perja. Oboje skupno s slanino stolči (zmečkaj), iz tega napravi
obliž in ga deni na golšo," piše v eni starih knjig s področja zdravilstva.
Kadar se komu /oda zapre, kuhamo metliko na vinu, zaradi vpliva na živčevje pa jo danes priporočajo pri padavici in pri krčih otrok. Ko vidiš pri bolniku znamenja bližajočega se napada, mu daj 1 žličko komoljikine ja praška na skodelico vode in dodaj prašek potonike ali pa naj pije čaj iz 8 do 10 gr komoljike. Če ima kdo gliste, slabo prebavo, bolan mehur ali kamne v njem, naj pije metlikin čaj.
srnina jetrca
v omaki
V I
Anica Kastelic
V	znani topliški gostilni „Pri lovcu", ki je bila lani povsem prenovljena, večkrat pripravljajo jedi za lovce. Pri njih se rade oglašajo lovske družbe po uplenu, s seboj prinesejo jetrca. Anica Kastelic, vodja izmene v kuhinji, jih izvrstno pripravi.
„Za pripravo 1 kg srninih jeter potrebujemo še 3 večje
čebule, 1 del olja, česen, lovor, majaron, malo celega popra, malo gorčice, ščepec rdeče paprike, 4 žlice moke, 1 del rdečega vina in nekaj žlic kisle smetane.
Čebulo in jetrca narežem, potem pražim čebulo na vroči maščobi. Ko zarumeni, dodam jetra .s sesekljanim česnom in pražim, da se zmeh-
čajo. Potem pomokam, dobro premešam in zalijem s hladno vodo. Kmalu nato dodam začimbe, na koncu pa vino in smetano. Po okusu lahko pred serviranjem jedi dodamo še malo mletega popra. Omaka mora biti temno sive barve in bolj gosta, kot so sicer omake.
Zraven tako pripravljenih srninih jeter serviramo ajdov kruh ali pa ajdove žgance."
DOLENJSKI LIST
Prebrali smo
d#AMA
PROZA
Zb t* stoPet'ndV3jseta knjiga lr^e ..Zbrana dela slovenskih snikov in pisateljev" je pri kiL i n' zal°^' Slovenije pred tkim izšla druga knjiga ^branega dela" Lojza
j Kraigherja.
^vodoma je objavljena dra-. ..Na fronti sestre Žive", ki i,J?red tokratnim natisom prvič a leta 1929, in če ne upošte-Kraigherjeve temeljite riri .ve »školjke" s konca šti-esetih let, je pričujoče dram-0 besedilo njegovo zadnje. xre Za tridejanko, ki obravnava stvena in nravstvena vpraša ljubezni in zakona. V pri-jT6rjavi s ..Školjko", kjer doga-n)e Pogojujejo družbene raz-sii6-6 (p.is?te|i za usodne spodrine krivi malomeščansko lice-i Prs_Jy°). predstavljajo motivno
ct? *?če v drami -Na fronti se'
e Žive" izključno junaki sa-
*. njihova soodvisnost. V tri-
®»ank'. ki je „akcijsko bolj razdana in tehnično bo|j |a
*ak°r .Školjka'" (J. Mahnič),
tudi *° !iterarni zgodovinarji Precej življenjepisnih poučnosti pisatelja. t 2 omenjeno dramo je zaključna izdaja Kraigherjeve dramatike, druga knjiga pa prinaša tu-mladostno Prozo in ™ J 6kSl0V' ki 50 "a«ali po "Kontro|or Škrobar"
» /Toni!5 od ,novele »Taki-e so (1896), ki je prva znana
Pisateljeva literarna objava, Prek dovršenih novel »Irma" (1901) in „Peter Drozeg" do novele ..Domovina" li ; v "Dodatku" sta objav-Jena tudi dva prozna osnutka iz
^.ine- Da bi na kratko načili vseh enajst pripovednih D ov' 'rnamo na voljo premalo
nadva-3’ 0mejimo “ lahko ,e
tu ra! kaze Kraigherjevo na-
Sr:?n° n *
samn 4	, Prepričljivega izraza
okviru ljubezenske te-
matike. Z dokaj drzno pripovedjo (za takratne čase) je pisatelj prikazal nezvestobo v uradniškem zakonu, razkril je ozadje ljubosumnosti, za motivno podlago pa mu služi junak, ki se za nič na svetu ne bi odrekel mirnega družinskega sožitja, četudi je zgolj životarjenje, odmaknjeno od družbene stvarnosti.
Pobuda za plaz dogajanj v „Petru Drozgu" je nenadna odločitev priletnega vdovca, da se bo spet poročil in tako preprečil razkosanje kmetije med otroki. Deloma je v ozadju tudi ljubezenska strast, za posledico pa „vrtinec sovraštva, maščevalnosti, strasti iz zlobe" (F. Zadravec). Splet nizkotnosti prekine nepričakovana smrt naslovnega junaka. Tudi s to novelo se je Kraigher izkazal kot spreten fabulist in pronicljiv poznavalec še tako zapletenih značajskih posebnosti ljudske psihe; kajpak je temu primerno opisal tudi okolje dogajanj (kmetija, mestna kavarna z igralskim omizjem).
Kot prvo je tudi drugo knjigo Kraigherjevega „Zbranega dela" pripravil za tisk Dušan Moravec, ki je tekste (skladno z uredniško zasnovo celotne zbirke) opremil z izčrpnimi literarnozgodovinskimi opombami.
D. R.
NIOBA
KAREL GRABEUŠE«
„Nioba", naslov novega romana pisatelja Karla Grabeljška,
benik s koreninami
Mihelčič mlajši je eden celi Sloveniji raztrese-..ki ima za skupni imele JI.9 0| mi i® deia|. k° se
° mudilo na koncert v prej pa je moral posto-al za pripravo glasbenega na primer razobesiti pla-..Pripoved o tej Premore, če naj omenim )» glasbenike, Alojzija,
Viktorja, Slavka .... bi se sprevrgla v pravcato sago."
Metliška hiša, v kateri je odraščal, je bila polna glasbe. ..Začetek petdesetih let: oče je bil kapelnik godbe, sam pa sem se ko senca plazil okoli godbenikov in užival ob zvokih pihal, trobil in tolkal. Telesno sem bil šibek in kot prvošolcu mi je oče kupil bobenček. Slednji je bil — to sem spoznal po dolgih letih —
simbolično označuje glavno nosilko dogajanja Knezovko, kmečko ženo, mater osmih otrok, ki ji boleče upogiba hrbet nenehna skrb za številno družino in kmetijo. Roman je pripoved o razdajajoči se ženski, ki je brez konca materinsko razumevajoča, ko gre za otroke (pa naj so slednji še tako vsaksebi, na primer sinova: eden partizan, drugi belogardist), in trdna, odločna, ko gre za kruh, kmetijo (četudi se mora spraševati: „Kako so se časi spremenili... Komu je danes še kaj za zemljo? "). Usodni tokovi življenja pljuskajo vanjo, nič hudega ji ni prizaneseno, toda Knezovka potrpi, razume in odpušča, se z vsem pomiri. Res je kot Nioba iz starogrške mitologije, ki po nasilni smrti štirinajstih otrok toči solze tudi tedaj, ko se od žalosti spremeni v kamen. ,„Nioba' dopolnjuje in zaokrožuje avtorjev dosedanji pisateljski opus; mogli bi še povedati, da ga poglablja," je ob izidu (pri Partizanski knjigi) romana zapisal Ivan Potrč.
vohunski
roman
Roman ..Sedemnajst trenutkov pomladi" sovjetskega pisatelja Julijana Semjonova uvrščajo literarni kritiki med vidnejše prozne stvaritve, katerih pripovedna osnova je vojaško-vohun-ska tematika. Semjonov je opisal niz zapletenih dogodkov, in sicer v zaporedju, ki ga ni moč označiti drugače ko z izrazom prepričljiva razburljivost. Pripoved o sovjetskem vohunu Isaje-vu, ki se je kot višji nemški častnik z imenom Stierlitz pretkano vtihotapil v sredo esesov-skih in nemških vohunskih krogov ter spletel zavezniško obveščevalno mrežo, je v celoti oprta na zgodovinska dejstva, iz katerih kar sama po sebi sili na plan zaokrožena podoba o zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Podroben opis dejstev (pa ne zgolj vohunskih), ki so pogojevala razsulo tretjega rajha, je tista razsežnost, ki dviga roman Semjonova precej nad poprečnost pripovedi s po-
najbolj pravšen za pridobivanje ritma, ki je tako rekoč začetek vsega pri glasbeni elektroniki, s katero se ukvarjam zdaj."
Nato je prišel na vrsto klavir, ki se ga je učil igrati pri zasebnih učiteljih. Klavir je tudi ostal njegov študijski inštrument, majhno harmoniko pa je dobil kmalu za boben-čkom. Osnove igranja mu je razložil oče. ..Sploh pa sem bil samouk. Nobena melodija se mi ni zdela pretežka. Meh sem začel raztegovati na prireditvah, tudi radijskih oddajah za začetnike in podobno. Čeprav sem v tistih časih sanjal o ladijskem kuharju, sem po malem že slutil, da bom po poklicu glasbenik."
Velik del kulturnega življenja na črnomaljski gimnaziji (in v mestu samem) je bil odvisen od njega, ob začetku študija glasbe na ljubljanski pedagoški akademiji je osnoval Belokranjski akademski oktet, še pred diplomo pa Je 1964 postal prvi ravnatelj črnomaljske glasbene šole. ..Na začetku je bila to šola enega: učil sem, žagal drva, menjal razbite šipe in podobno. Štiri leta je bila šola, ki jo je obiskovalo nekaj deset učencev, v majhnem gimnazijskem prostoru, že deset let pa deluje v rojstni hiši pesnika Mirana Jarca. Največ učencev doslej smo imeli lani — 170, tokrat pa štirje redni in pet honorarnih učiteljev poučujejo glasbo 148 učencev."
Z elektronsko harmoniko se je Mihelčič mlajši srečal po nekaj letih službovanja in ob koncu 1968. leta nastopil z njo na radijski oddaji ..Koncert iz naših krajev". Zvoki te harmonike, ki je iznajdba sredine šestdesetih let, so nenadoma povzročili dokajšnjo glasbeno mrzlico. In ravnatelja črnomaljske glasbene šole so začeli vabiti na vse konce in kra-
Sedem jugoslovanskih založb (med njimi tudi Državna založba Slovenije) je pripravilo obširen izbor del Josipa Broza-Tita. Od petih načrtovanih sta pred nedavnim izšli prva in peta, ki prinašata (prva) Titove referate, poročila in sklepne besede s kongresov in konferenc KPJ in ZKJ ter (peta) številne govore, odgovore, izjave, zdravice, pisma in intervjuje, ki jih je Tito imel o temah „Uveljavljanje neodvisne politike Jugoslavije", ..Začetki gibanja nauvrščenih" in „Od Beograda do Colomba". Teksti so pripravljeni po dozdajšnjih izdajah Titovih del pri Cankarjevi založbi in Komunistu, v slovenščini prvič objavljene tekste pa je prevedel F maček Šafar, ki je hkrati tudi redaktor slovenske izdaje. Do XI. kongresa ZKJ bodo izšle še preostale tri knjige, v katerih bo objavljen izbor Titovih del o temah »Delavski razred in Zveza komunistov Jugoslavije", »Nacionalno vprašanje in revolucija" ter »Samoupravljanje".
dobno tematiko. Roman »Sedemnajst trenutkov pomladi" (po njem so pred leti posneli tudi televizijsko nadaljevanko, ki smo jo videli na Slovenskem kar dvakrat) je v prevodu Vladke Habe—Ljubinskyjeve v zbirki „Krog" izdala Mladinska knjiga.
milostni udarec
Knjiga »Milostni udarec" francoskega pisatelja Andreja Soubirana je peta po vrsti iz niza romanov »Ljudje v belem", ki jih večidel poznajo že tudi slovenski bralci, kajpak tisti, ki jih zanimajo pripovedi o zdravniških krogih. Pričujoči roman (v prevodu Metke Zupančičeve ga je izdala založba Lipa) ima v ospredju vprašanje umetnega podaljševanja življenja bolnikom, ki so odvisni le od zapletenih pripomočkov. Pred usodno odločijo. ..Tedaj sem se srečal s prekletstvom rokovnika, črnega zvežčiča, v katerega si moram beležiti kraje in čase nastopov, sicer bi se kaj lahko zgodilo, da bi se namesto v Ptuju znašel, denimo, v Idriji."
Nekaj številk: 10 let koncerto-vanja — okoli 800 samostojnih nastopov, kar pomeni skoraj dva na teden. To pomeni tudi blizu 160.000 prevoženih kilometrov, pomeni ne glede na vremenske pogoje priti v še tako oddaljen kraj, sestaviti in razstaviti instrumentarij (elektronska harmonika, ojačevalca, zvočna stebra, elektronski bobni, računalnik zvoka in še kaj, vse skupaj težko nekaj sto kilogramov in vredno nekaj sto tisoč dinarjev) in, kajpak, tudi igrati. Doslej je Mihelčič mlajši nastopal v 52 radijskih in 27 televizijskih oddajah, imel lastni ansambel (razpadel), posnel malo gramofonsko ploščo (razprodana), z igralcem Borisom Kraljem pripravil 112 koncertov na temo »Beseda in glasba" in že blizu petdesetkrat spremljal operne pevce Sonjo Hočevar, Rajka Koritnika in Ladka Korošca. In še je ostalo kaj našteti.
Igra narodno in zabavno glasbo, igra resno glasbo in sklada popevke na besedila, nikoli pa ni zanemarjal belokranjskega ljudskega glasbenega izročila. Katera zvrst mu je najbliže? „Kot pedagog moram spremljati vse, kar pa ni lahek posel, saj se glasbene zvrsti razvijajo z veliko naglico. Vseeno pa me, če naj se tako izrazim, notranje najbolj privlačijo ljudski glasbeni elementi, čeprav so za uho še tako borni in okorni. Toda v njih je veliko, sicer ne bi preživeli stoletij. Gotovo le na videz vzvišen okus dandanašnjosti jim dostikrat odreka umetniškost spevnosti. Zlasti mladina se zelo redko
tev:	„da" ali „ne" zadati
»milostni udarec" bolniku, ki ga razjeda rak, je pisatelj postavil kancerdoga Le Senechala. Soubiran jasno pove tudi, da se z nenehnim razvojem medicine v »tovarnah oskrbe" poglablja prepad med zdravniki in bolniki. Negotovost zdravnikov pri izbiri med prvo ali drugo možnostjo povečujejo obtožbe javnosti, ki na eni strani zahteva zmago nad neozdravljivimi boleznimi, na drugi pa zdravnikom očita prilaščanje moči.
film do filma
V Jugoslaviji se kar osemnajst podjetij ukvarja z nakupom tujih filmov, ki jih posredujejo kinematografski mreži. Na leto odkupijo blizu 170 filmov z Zahoda, okoli 60 filmov iz socialističnih dežel in le malo nad deset filmov iz t. i. Tretjega sveta. Lanski nakup filmov je bil glede kakovosti razmeroma slab; to priznavajo tudi nakupo-
ogreje za odlične zborovske pesmi, skoraj ponori pa ob sleherni novotariji, ki je zastavljena tako, da se za njo skriva računalniško zagotovljen dobiček. Žal le za žepe izvajalcev in ne za dvig glasbene kulture mladih, kajti luč, kičasto obleko in vate običajno spremlja bore malo glasbe. Odrasli ljudje pa so se po vdoru televizije in še česa zaprli v svet lagodnosti, se pravi v prostrane dnevne sobe z neprebranimi knjigami na metre, naslonjači in copatami. Žal v temu svetu ni glasbene izbirčnosti."
Popolna glasbena črnina? »Nel Stvari se sukajo na boljše. Na primer v Črnomlju se za dvig glasbene kulture prizadevajo kulturna skupnost, koncertna poslovalnica, belokranjska podružnica Glasbene mladine in glasbena šola. Slednjo obiskujejo predvsem otroci delavcev in lahko rečem, da se že oblikuje generacija, ki bo znala ločiti zrno od plev tudi na glasbenem področju. K temu veliko pripomorejo tudi glasbeni abonmaji, ki niso namenjeni le otrokom. Nepričakovano velik odziv so naleteli pri odraslih, zato je velika škoda, ker nismo že prej začeli z abonmaji. V enem letu se ljudi ne da prevzgojiti, jih pritegniti h koritu, ki je poln dobre glasbe. Trn v peti je tes-nost glasbene šole. Obljub, da bo to vprašanje kmalu rešeno, ne manjka, načrtujemo pa tudi oddelke v Dra-gatušu, Semiču in Vinici. Še si bo treba izmisliti kakšno obliko delovanja, kajti glasbena izobraženost Belokranjcev je šele v povojih. Radi bi dosegli, da bi prihajanje na koncerte in podobne prireditve postalo potreba ljudi."
Mihelčiču mlajšemu so pred časom ponujali mesto ravnatelja v škofjeloški glasbeni šoli. »Belokranjec sem, živim med trtami, med
valci in valijo krivdo na neurejeno devizno poslovanje (za odkup filmov gre na leto okoli 2 milijona dolarjev). Zdaj je s te plati menda že vse v redu in za letos obetajo boljši filmski spored.
K oblikovanju slednjega veliko pripomore Vesna film iz Lj ubljane; velja celo za najbolj ugledno distributersko podjetje, saj pri odkupu filmov izbira stvaritve priznanih ustvarjalcev, kiču pa se izogiba. Med filmi, ki jih je (ali jih šele bo) letos odkupilo ljubljansko podjetje, so tudi naslednji:
»Čipkarica" (Claude Goret-ta), »Heroji" (Paul Kagan), »Fantje tretje čete" (Sindey Furie), »Če skače slon čez plot" (Yves Robert), »Hudič pretepa svojo ženo" (Ferenc Andras), »Kača v nedrih" (Carlos Saura), »Slepi konj" (Sin-dey Lumet), »Mož, ki je prišel na zemljo" (Nicolas Roeg) - in še bi lahko naštevali filme prej bolj ko manj znanih režiserjev.
Ostaja le vprašanje, kdaj bodo omenjeni filmi prišli na platno dolenjskih kinematografov in vsaj malce dvignili kakovostno (pod(poprečnost, v kateri s*) dobri filmi običajno kar zgubijo.
Gorenjci bi se pa lahko le zapil. In voluhar bi mi prežrt korenine, ki me vežejo na rodno krajino. Ta je zame tudi neičrpen vir glasbe, iz katere vejejo stoletna izročila. Ne besedičim zaradi lepšega, res je tako. Zdaj namreč pripravljam radijske oddaje o slovenski zemlji v pesmi in besedi. Hodim po belokranjskih vaseh, zbiram ljudske pesmi, pripovedke, pregovore, skladbe, skušam odkriti zvoke starih, že opuščenih orodij in podobno. Odkrivam svet, ki Je popolnoma nasproten zdajšnjosti, po dobrinah hlepečemu in hitečemu času, ki bega ljudi. Odkrivam svet, ki je poln navezanosti na zemljo, poln ljudske modrosti, združene z občuteno glasbo. Ena oddaja, ki bi morala biti čisto po naključju na dan nekega praznika, Je bila zaradi nič krivih nabožnih besed v eni od pesmi prestavljena. Zdi se mi, da so tistemu, ki Je to dosegel, voluharji že prežrli korenine. Če jih je sploh imel."
Mihelčič mlajši se razdaja: otrokom pri pouku, poslušalcem na prireditvah. Zdaj je tu, zdaj tam. Njegova prizadevanja so že zdavnja pognala korenine, odebelila steblo, rodila sadove. Glasbene. Ali je potrebno zapisati, da svojega dela ne meri s priznanji (srebrna Gallusova značka, zlati znak RK ZSMS za mentorja mladine, priznanje GMS za tvorni prispevek pri širjenju glasbene dejavnosti, prva nagrada za melodijo na enem od ptujskih festivalov narodnozabavne glasbe), ampak s tem, koliko mladih vpelje v svet glasbe, koliko odraslim vcepi izbirčnost, ki vodi k dobri glasbi, koliko poslušalcev navduši z orkestrom, ki je on sam? Silvester Mihelčič mlajši.
D. R USTJA
PREDSTfluumno vMn
N&SI ZAK
KJER JE UMRL OCESLAVE’
llija Matoševič je bil strašno velik in močan Bosanec. Zavihtel se je na tristokilskega prašiča in ga med dirom zaklal. Kri je oškropila sneg in kmalu se je nehalo presunljivo cviljenje. Drugače pa je bil llija nežen človek. Tovoril je drva z malimi bosanskimi konjički, in ko je oblast delila zemljo, je naložil na voz ženo in nekaj otrok in se odpeljal v Gornjo Radgono; konjičke in kmetijo pa je prepustil Mrvčevemu Janezu.
Takrat je bila obvezna oddaja. Ljudje so preklinjali novo oblast. Starejši so se spominjali rajnke Avstrije in Franc—Jožefovih zlatnikov. Toda bile so tudi volitve in v okrašene vaške odbore je prihajalo vse več ljudi.
Humarjev Jože se je oženil s Tekavčevo Micko in na ohceti je bilo še vse tako starinsko, s starimi že skoraj pozabljenimi običaji, in nevesta je bila vsa bela, z belim vencem na glavi. Toda že naslednji dan je bilo potrebno v hlev in na njive. Jože je imel najlepšega vola v vasi. Ostal je pravi kmet do dandanašnjih dni. Mala okenca na hiši je zamenjal za velika, trodelna. Kozolec pa je prekril z opeko. Tisti najlepši, še edini slamnati kozolec v vasi.
Pakar in Mrvč sta bila furmana. V Gorjanskih in radoških hostah sta preživela najlepši del svojega življenja s konji in hlodi, s Fapovimi tovornjaki in s čebulo in kosom slanine. Furalo se je pozimi in poleti. Iz temnih globač so vlačili hrastove želežniške pragove, še posebno težka pa so bila sveža cerova. Hoste so bile polne vonja po konjskem seču in vpitja ter preklinjanja. Toda bili so tudi lepi trenutki. Pri Martinetovih so visele v stari kašči suhe klobase in veliko smo jih pospravili skozi majhno okence. Kradli smo tudi jabolka in stara Martinečka je kar naprej bentila in sumila vaške pobe, toda dokaza ni bilo nobenega.
Vinko pa je bil lep, postaven fant in nekega dneva je pripeljal s Težke vode mlado, lepo ženo. Ljubila sta se nekaj mesecev, potem pa mu je žena nenadoma ušla. Malo je bil žalosten, saj je bil vendar najlepši. Toda že čez kakšno leto je dobil novo, pravo kmečko ženko, ki mu je že na začetku rodila dvojčke. Navadil se je za svojo
POPOTNIK SPOMIN
zidanico, še posebno prijetni pa so bili večeri v svinjski kuhinji, kjer se je vsako jesen varilo žganje. Zbralo se je pol vasi in pilo se je, da je bilo veselje.
Železnikova Nežka je odpotovala v Ameriko. Ljudje pa so še zmerom mlatili s cepmi, meli proso in otepali ajdo. Včasih so se fantje stepli. Toda znali so tudi zapeti. Še posebno lepo sta pela Severjev Lojz in Primčev Frenk. Celičev Tone je takrat služil pri Kocjanu. Pozneje, ko je postal miner, je doživel avtomobilsko nesrečo in še zelo mlad umrl.
Bila so tudi dekleta: Bačarjeva Fani, Pakarjeva Anica, Primčeva Pepi ... Običajno smo pasli na dolenji gmajni in se šli živo kopico. To je bila lepa otroška igra. Spodbijali smo kozla, in kdor ni zadel, je moral za kazen vračati živino.
Na koncu vasi je živela Koščeva Cilka, mlada udova z majhnimi otroki, in življenje v tistih časih je bilo kar pasje. Zdaj so sinovi zgradili lepo, veliko hišo. Kupili so avto in Koščeva Cilka je postala srečna stara mama.
Poti do vasi pa še zmerom niso asfaltirali. Ob nalivih dere voda po izlizanih kamnih. Kmetje se kar naprej pritožujejo. Ni vodovoda in ni ceste. Tudi gmajno jim je gozdna uprava zasadila s smrekami. Toda življenje se kljub vsemu ni ustavilo.
Primčeva Pepi je zdaj uslužbenka na občini v Novem mestu in ima svojo družino. Njena mama, tista dobra in nežna belokranjska ženica, pa je že v letih. Pretrpela je mnogo gorja. Vojna je divjala skozi njen najlepši čas. Odnesla ji je moža in-lju-bezen ...
Kakor naplavine in usedline časa so vsa tista leta. Obrazi se spreminjajo. Toda letni časi so ostali. Mlado življenje vre kakor bujna podrast. In če slučajno srečate Koščevo Cilko, ne boste mogli razumeti nekdanje revščine. Zdaj je življenje lepše, čeprav je nekatere upognilo. Travniki bodo spet ozeleneli in Vinkovi sinovi jih bodo sami pokosili. Tudi stare gozdne poti so zarasle ali pa so širše, za vlačilce in tovornjake. Toda spomin na tisti čas ne bo nikoli do konca zbledel.
Krško, ki je lani slavilo petstoletnico pridobitve mestnih pravic, je bilo rojstni kraj ali dom mnogih mož, ki so se trajno zapisali v zgodovino in kulturo slovenskega naroda. Med najznamenitejše prav gotovo sodijo protestantska pisca Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, polihistor Janez Vajkard Valvasor in pisatelj Janez Mencinger. Skozi stoletja je z mestom delilo svojo življenjsko usodo še več drugih, katerih imenu in delu izkazujemo čast in spoštovanje. Na njihovo delovanje opozarjajo najrazličnejši pomniki, od spominskih plošč in spomenikov do zgradb. Prav na koncu Krškega, kjer naredi asfaltirana cesta ovinek okrog nekdanje cerkve sv. Duha — današnje galerije, je velika, starinska hiša z vzidano ploščo, ki pove, da se je v njej izteklo življenje slavnemu Valvasorju.
Če hočemo razumeti, zakaj si je ta plemiški sin za svoje dosmrtno bivališče izbral Krško in ne kakega večjega mesta, ali pa zakaj ni ostal raje na eni svojih graščin, moramo poseči vsaj nekaj desetletij nazaj. Mladost je preživel kot plemiški sinovi tistega časa: po jezuitski gimnaziji ni odšel na univerzo, marveč na popotovanja. Na teh križarjenjih, ki nikakor niso bila brezskrbna, si je nabiral znanje. Zabolelo pa ga je, da ni nihče ničesar vedel o njegovi rojstni ..vojvodini Kranjski". Ko se je vrnil domov in se poročil, je v sebi že imel sklep, da bi to deželico pokazal tujini. Na gradu Bogenšperk, kjer je živel, se je za to nalogo temeljito pripravil. Ustvaril si je knjižnico z okoli 100.000 zvezki in grafično zbirko, ki je obsegala
10.000	listov. Preštudiral je vse, kar je bilo do takrat napisanega o Kranjski, hkrati pa pripravil načrt za „Slavo vojvodine Kranjske", delo, kateremu je posvetil tako rekoč vse svoje življenje.
K nastanku „Slave" je Valvasor pritegnil vrsto risarjev, bakrorezcev in izvedencev za najrazličnejša vprašanja ter jih podobno kakor prej številno izdajateljsko posadko, ki je pripravljala natise, ponatise in izdaje iz drugih jezikov v nemščino prestavljenih poljudnoznanstvenih in drugih del, vzdrževal na svoje stroške na Bogenšperku. Ko je naposled to de-
lo	v celoti izšlo, je bil Valvasor na robu gospodarskega poloma. Stroški obsežne publicistične, znanstvene in tiskarske dejavnosti, ki jih je kajpak nosil v glavnem sam, so ga prisilili, da je začel odprodajati svojo posest. Ločiti se je moral tudi od svoje knjižnice in grafične zbirke, sledili sta odprodaji Bogenšpekra, Lichten-berga in velike hiše v Ljubljani. Iz ostankov imetja je februarja 1693 kupil od Jakoba Vodnika meščansko hišo v Krškem. Izčrpan in obubožan je v njej umrl še isto jesen. Nekateri viri navajajo, da se je to zgodilo 19. septem-
bra, drugi ta datum izpodbijajo. Matične knjige iz tistega časa niso ohranjenp.
Kot je zapisal Emilijan Cevc v knjigi „ Krško skozi čas 1477 — 1977", tudi ni zanesljivo izpričano, da bi bila hiša na Valvasorjevem nabrežju 1 v resnici pravo domovanje znamenitega zgodovinarja in njegova last. Mencinger je pisal, da bi se vsaj sedem starejših hiš v Krškem lahko potegovalo za čast, da je v njej umrl „naš slavni povestničar", in ne samo ta, ki smo jo omenili. „Kdor bi čez leta na drugi hiši izklesati dal, da je Valvasor v njej umrl," pravi Mencinger, „se izpostavi najhujšemu prekletstvu." Ker pa se ..prekletstvu" najbrž nihče od dandanašnjih in prihodnjih ne bo hotel izpostaviti brez zanesljivih in trdnih dokazov, bomo pač verjeli, da je omenjena hiša prava Valvasorjeva.
To hišo je dal 1609 sezidati nekdanji mestni sodnik in trgovec Lukež Kunec, kar pove tudi napis na portalu. Kasneje je postala mestna hiralnica in bila dalj časa dom družinam, ki so v njej iskale prehodno zavetje. „A naj bo že kakorkoli — hiša je vsekakor vredna, da jo varujemo in obnovimo, saj je lep in v Krškem edini primerek poznorenesančne meščanske stavbe," pravi Emilijan Cevc. Takale je v očeh tega strokovnjaka:
Proti nabrežju je triosna, proti trgu pred špitalsko cerkvijo štiriosna, na oglu pa nosi velik, na kamnitnih renesančnih konzolah in profilirani plošči nad njima sloneč pomol; glavno okno pomola je povečano, v stranskih stenah sta ohranjeni še starejši pravokotni okenci. Med konzolama je na ščitku vklesano hišno znamenje lastnika in nad njim spet letnica 1609. Čas pa je stavbo zunaj in znotraj precej spremenil. Velika okna v prvem nadstropju so predelana — stara so imela spodaj majhno kamnito polico — in fasade so bile večkrat na debelo ometane. Vrh tega je 19. stoletje domodeliralo še plastične polpilastre, ki so nadomestili nekdanje slikane okvire, deleče nadstropje od pritličja in okenske osi. V pritličju so manjša, prav tako novejša okna. Tudi notranjščina hiše je doživela več prezidav. Zdaj pokrivata vežo banjast in križni obok, na dvorišču pa opazimo (na strani proti obrežju) zazidane arkade s toskanskimi stebriči, medtem ko vzdolžni trak spremlja dandanes le dotrajan lesen mostovž.
Od 1966 stoji pred Valvasorjevo hišo Valvasorjev spomenik, ki ga je po naročilu občinske kulturne skupnosti in njenega prvega predsednika Petra Markoviča izdelal akademski kipaf Vladimir Štoviček iz Leskovca.
I.Z.