Jir 20. 3. numera. Niseine verslte novine. Vu Imčni prfikmurske evang. Sinjorije redifel I vddavnlk t rLISAR JANOS, Murska Sebota. Rokoplsi se morajo v Puconce poiilati. Čekračuna it. 13,586; imč .,Diiševni Ust" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Oin., v zv&nstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mesec. Naprejplačllo gorivzeme vsakl ev. duhovnik i vučitel Bliščite se, kak zvezde. Hdri Lip6t ev. diihovnik. Po tri kralaj na driigo nedelo zren-deliivani evangeliom narn od gostuvanja govori. V etom fašenskom vremeni si tiidi naši lfldjč naiveč od ženitvi, od gostuvanja gučijo. Z venci i korinami okrašeni mladi pari z blajženim i vesčlim obržzom zda ido na svojo najznamenitešo pot pred Kristušov oltžr v cčrkev, da bi tam doli-djali hižnoga zakona prisego i eden drii-gomi vernost oblubili. Ido za ednini vab-livim cilom : veseliti se, vsigdar samo bldj-ženi biti. Evangeličdnski zaročenci, zdS gda vsaki vaš sorodnik, prijdtel i znanec mž za všs edno-edno lepo i prijetno reč, vu vašega žitka ndjlepši dnčvaj vas z eti-mi rečami stdvi i opomina Božareč: bliš-čite se, kak zvezde! Tam na nčbi od tisti milijo i milijo svetli zvžzd vsdka ma svoj cil, svoje zren-deltivanje. Jeste zvgzda, štera mddroj znanosti za fundament sliiži, iz štere zvezde m6dri zvezddr eden-eden zlati zakon doliprečt^, po šferom se ravna cela natura. Vsžki evangeličanski hižni zakon tttdi naj bode na etom sveti eden takši bliščiči funda-°ient, edna svetla zvezda, štera naj vsem ltid^m za zakon, za potikazača služi. Naj vas navči na žitka tisti zldti vorcan, da smo lehko blajženi tfldi tč, či gli nčmamo dosta zemelskoga bogdstva i imanja. Da smo tQdi lehko z malim zadovolni. Evan- geličanski novi zakonci! Pokažite žitka n6vi vorcan tistim, Sci so nesrečni, neza-dovolni zato, dr nje materijalne skrbi tla-čijo, ar se z sukešinov i stradanjem morejo boriti. Bojdite posvet tistira, ki se ne lu-bijo, ki se kregajo i tožijo, ki so proti eden driigomi mrzli, ki satno materijdlne misli nosijo v svoji srcaj, ki so pred zdavanjom samo veliko bogastvo i dosta penez glčdali, nš pa sršno dobroto, de-lavnost i plemenitost. V zemelskotn bo-gdstvi so nebesa misHli gorinajti, i najšli so pa pekel. Vi se bliščite zato, kak zvezde. Jeste zvezda, štera posveti kmične poti i steze. Nočnorai vandrari, ki je za-blodo, ki med ostrim trnjom hodi, ki ne more nšjti tč prave poti, njemi posvet edne zvezde pokaža tisto stčzico, štera k njegovomi domi, k maloj hišici vodi, gde njega z toplim srcotn čakajo njegovi lub-Ieni. Kak dobro bi bil6, čt bi vsaka evan-geličanska držina tžkša zvezda bila. Vez-ddšnjemi zburkanomi i nevernomi sveti bi pokdzala tisto pravo pot, štera proti blaj-ženomi domi vodi; 16 je tista zanemdrje-na, voska i donok čiidna stčza, od stere Jezuš pravi: ar je voska tista pot, štera na žitek pela. T6 je pot vekivečnosti. Jeste zvezda, štera s svojim milim posyetom sveti skoz žalosti okna v trplenja hiže. Ta zvezda sveti tam, gdž se eden človek v smrtnom znoji mantra med veli-kimi bolečinami i trplenjom. Na njegovi vustaj se znova i znova čiije boleča tožba : ali nigdar ne bo konec etoj noči! Td Stran 30. DOŠEVNI LIST februar 20. zvšzda pa z milim posvetom prihaja v njegovo hižico i njemi veseljč glasi: zorja žč prihaja, za par vor znova goripride svetlo i toplo sunce. Vezdašnje ludstvo, štero se je že tak dostakrat vkanilo, samo v opiiščavanji i smrti verje, tak je postao ete svet opuščavanja i smrti svet Zato pa plemenito delo čini vsaki, ki kak zorjanska zvezda hodi med etim ltidstvom i je vči: vupati se. T6 čžkamo, to prosimo najbole od tisti mlddi ludi, ki zda v blajženoga vupanja sunčni žarkaj idejo v žitek. Štiristo let jo žč trga vihčr, ali ešče donok stoji te dragi spomenek : Lutherova hiža. Obri vrat je Lutherova verna žena Bora Katalin v latinskom jeziki ete reči dala gorinapisati: V tihoti i vupanji jeste moja močnost. Evangeličanski novi zakond, včite liidi na viipanje. Bliščite se, kak zvezde. Vas žitek naj bode vsigdar proti Jezuši obrnjen, dr kak tisti dosta milijo mrtvi, mrzli zvezd od sunca, tiidi vi od Njega, od svetlosti vekivečne vretine vze-mite svoj posvčt i blišč. VaŠe zakonsko živJenje naj bode čisto, verno i krščansko. Vaš voditei naj bode Jezuš Kristuš! Za začčtek že dnes prečti eden tao z Svčtoga pisma. Viiiro znabiti zt neboš meo na to več prilike! Krivda i pokora, Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. XXII Prcd farofjra so vu pisanoj lepoti cvele korine, Hedvig je z aiklka sinom vu rokaj stala med njirni. Močen pojeb je bio vu svoji de^eti rcesecaj i dosta dela je dao svojoj raateri. Z materskov radostjov smehečs ga posadi na eden kiip peska, na šterom je te maii s svojimi debe-limi rokami vu vl&sč žačao sipa>afi vroči pesek, naj ga pa na t6 z zekšo,? moddjov z vlasi voztrosi. »Herbert, to je ne slobodno !" Nad maUra se vlrti, ka je larazmo zapoved raatcte, ar se je eSče bole začao čistiti, sladko se zasmehš i roke proti materl vtžgne. Hedvig je nepotrplivo poglejfivala proti E^angelilansiii karaScter Im&imih Jeli jeste etakšš ? Jeli je n§ takši evangeličan-skcga človeka karakter, liks ovi krsticnikov? Nel Liki v ogradčekf vsžka korlna ma svojo po-sebnost, tak vsako vadiuvSnje tipične tdge karak« (era osno 6 v6 vu svoji vernikaj. Evangcličan-skoga čloseka karaktera eden etakši tipičen teg je ednikost i nevkieknjena vernost. Dckeč so ježuitje vu zgodoviai s svojimi intrikaaii i jal-ncstami postanoli razaešeni, tečas nepohamišni evangeličanski karalterje so vsigdžr ednaki, is-tinski i sfalni bi!i. Pohaffližnuvaaje hlštorije čini tisti, ki bi nesfilen, prilizaven, ese ta se nagiba-jočega irsta karakter ščeo zašiti na naš šinjek. Takše samo naši protivnici znajo povedati na nžs, ki ne Ii imanje, slobodščšno i vnogokrat žltek so natn odvzeli, nego ešče vu poštenje so nas iudi ščeli obškodovati. Na etakša ponižava-jcča bantuvanja »luteranski1", tak odločoi odgo-vor raoremo dati. Luthc-ransk! odgovor je rumio vu Wormsi, \ gda časar, pdpov kčvet i jezernji zmožni gospodje so s smicajočim okom opitalf ednoga prostoga popa: »Jeli nasajvzemeš f?cje djatke?" Na eto pitanje je takši lulheranskš odgovor rOtnio pod stsrinskim pl«fosorai cerkve, ka ga je po sveta Čudiivajoč posifihialo. Od toga odgovora se je geno papov tronuS. šoli, gde je gmanski gjaižš bio za volo zidanja ndve šOIe. EvmgeHlkni so niogli za zidanje svoji cžrkveo i ioha potrebna saffli vkiipprinesti i to je velki aldov želelo od njih. Ona je svcjega raoža protivnike dobro po-znala. Petra iuržoja i srdstost ga povsud spre-vajaSa, pri vsakšem njegovom deli je na ostro protivnost najšo. Večkrat jo je bolelo srce, ona ' je satuo to najbogše itela, gda je Koiierovo L'zo s silov vu Ehrbacherovo hišo pripelaia i j či jo \t Peter ne mogo trpeti, to je samo nje-gova falinga bila, ar Lfza je pokorna l skrbSiva žena postanoia i pred največkrat pijanoga Petra grdim riilaim preklinjavanjem je sarao trpetala. B;l: so možje tudl vu gmajni, ki od Petra da-rovitnosti so se podkopiti dali, k njeaii se pri-dtflž 1; i žnjim držaii i farara gmansko delo z tem preci ožrnetnili, nazajzadržavaH. Dnes de gvlišno pa dosta neptilike spravleno Matyeši i februar 20. DUSEVNI LIST Stršn 31. Lutheranski odgovor je zunio na špeyerskom orsačkom gyB3eši z v&st naši očžkov, gda so njihovo vero ščeli s silov potfeziti: ,Bole trbS Boga" bčgati, ka^° Jiidi." Lulheranski odgovor so dšli naši očacje v Agošta vdraši tomi zmožnonši vladari V. Ka"roli casari, gda so ga zagvašaSi, ka si bole glavo džjo dolivsečti, kak pa se odpovedati z Bcže svčte Reči. Jeli tako čfitiš tiidi tl, evangeličanski brat? Lutheranski odgovor je dao Božo Reč opfist&vajočiinj ptotivnikom Gustav AdoJfšvdd-ski krao, gda za svojo cerkev brez cdlašanja je gotov bio tiidi svoj žitek goriaidfivati. Vredno k lutherani je mro na liitzenskom bojišči, kako se je dostajalo Kristušovoga viteza, ar od svojega žitka je ešče zs več štimao cčrkev Bože RLči, evangeličansko cdrkev. ;;.. Lutheranski odgovor so dali oni eperješki junaškoga diiba" mantrnicke, gda na judaike reči tcga kmiČBOga diiha Karaffa »Trdi grad ..." pe-sem popeFajoči so nagnoli svojo glavo pod ho-hžrsko bardo, a svojo vero so ne šteli ostaviti za ves kinč svetd. Luiheranski odgovor so dali g^lje gončči naši dahovnicke, Štere so za njihove vcre volo za robsluge odali; L nikše mantre so ne tnogle vtržti njihovo pečinsko vero. I lutheranski odgovor so dk\i vsl onl, ki za svoje vere volo so zgubili svojo slfižbo, svoj vkanjeni i truden prfde domo. Razburjeni glasi so se čflli z šole, srcč nje je na glas bilo. Peter je kričo, medtdm je pa merno i odločeno gučo njčni tnož. Liidje so se na gjiileši na dve strdni raz-trgnoli, ti edni so se delili z farara mišlenjom, ti drOgi so protistanoli. Za iolo se je šlo, sfšra Š61a je mžla postanola za deco, ki so ne melj mžsta vu njš i zid se je že rGio. Matyeš je na-prždao gmani, naj bi se edna včkia šo!a zozi dala i z tem bi včenjč dccž tudi polehšali. Plan se je vsem povido, samo Peter je bio proti. K njemi so se pridiflžili tudi prijžtelje njegovi, tak ka je do krčganja prišlo. Peter je svojemi nig dašnjemi iolskomi prijšteli te nšjgrdeše rS5l meto prSti, štere je ov ednakomerno gorivzfeo, na štero je Petra divjost ešče bole zavrela. ,Nam ne trbe nikie nove iolc, či je za nai la dobra bila, tak de tfidi za našo deco ktfih, pregžnjanje i {etrillco so trpeli, ar njshov karakter je trdi bios kako oceo. Vu vsikotn lutheranskorai odgovori v jezernji varidcijaj zuni vvoraska ref: xEti sto\\w, nači nenirem činitt)" Taksi je Jutheranski cdgovor! ! (Z-.Trdl grad*) Reformacia v Prekmurji i Medjimurji. (Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. Payr Sandora, fheol. profesora v Šoproni. — Jts.) (NadaljaFanje.) ! *v. Tišlna : Že 1. 1599 je bfio ta eraig. duhov-nik, ki je letsio 4 forintoiov, preci veliko ddčo plačfivo. Leta 1601 je poleg evang. diihovnika nMi Ferenc is-ens papinski kap!an tiidi buo tu, ki je letno 1 forintoš dače plačuvo. Gotovo je na Tišini bUo rojen Tišinai Jfiri, ki je v Incžd i oprdvlo diihoraiško pozvanje I. 1616. Vu zač&ki 17 (oga stofeija je eden Bara-bai itnčna predgar biio na TišJni, ki je edne gmanjske gorice prl Beuedikt odo i eden 40 forintošov vreden srcbioi krfž je tiidi pri njeg-vom sine, pri M4rton diali osto. Gda je 1.1627 cerkvena vlzitacia bila, te je til dahovnik bio v Soboti rojcn Aflodiator Mihžl, koga so že 1616-ga leta potrd?M ese na Tilino. Poznana so imd-na ešče z 1630 ga 1. Križa"n Tomdša i Baisz jOrija z 1. 1651 ga, kak dfihovnika na Tiiini. dobra. Pisali pa čteti se v toj tudt navčijo i drfigo je pa ne potrebno, naj ostanejo kmetovje, pa nž modra gospoda. Mi si nedamo zapove-davati, n&jmenje pa od t^be, raztniš", i z div-jitn poglždoni se obrne od Matyeša. Gmajnarje so ga začali toliti. .Peter, za Božo volo, boj dOnok pameten!" MPiistite me pri tneri, jas gučim i delam, kak jas žfem. Jas netnam reipekta pred takšitn kiiSarom, il bdr ka zda čaren p!aš5 nosi i go-spod je grato. I z vašisn Bogora me pa prav primčri pflste, jas nemam nikiega Bogd i ga tiidi ne potrebojem i z t€tn je delo skončano. Či vi šččie, te delajte, a!i na reene naj niice ne račii-na. Razmite ! Na j vaš gospon farar i vaš Gospod-ni Bog ne nuca moje peneze, naj st.orita ojidva satnci, vem je zi njidva takše zidanje malo delo. Vsi ste strahilivci, obprvim ste prdti bili i zda, ka vam je važ gospon farar z svojimi namdza- Stran 32. DOŠEVNI LIST februar 20. Szenci Fekcte Štdan pflšpek je eiče leta 1670 nov. 14 ga na Tlilni cerkvcni okrožni zbor (pfišpekije gjiileš) držo,. na šterora so v Dolence i v Selo potrdili diihovnika. K Tišin! je več vesnic slišilo, kak: Tro-povci, Gradišče, Spodnji, Sredaji i Zgornji Pe-fdicf, Murski PetrovcL Sudišinci, Gedžro?ci, Polanci, Skakcvc', Kupi'nci, Krajna, Frankoci l Vančavčs. G?*iajna je tskrai (1627) meia edea pozla-čeni z srebra kehli z tanjGro^. Kl so se v edr-kev ščeli pokapati, t'sti so 1 forlntoš i 20dena-rov mogli pla?ati cehmeštn. Deca v I. i II. z!6či so rektori za vsakoga k&ntcra 25 deairov plščali, v III. i IV. zioči 32 denara, potem pa 50 denžrov. Na den Gala 1 — 1 kopUaa, ob priiiki senja pa en ncž, ali pa 3 grošov. Petčnct: Za vremeaa s>feganjanja štajarski evangeličancov so Petduci važno mesto bill. Tš ves je v 16 tom stoletji, rdvno tek, kak Benedek, k Nadasdy TonišSa i Ferenca Iraianjs sliiila, siedi pa k njihcvi s!noy, Ferenca, ml. TorriaSa i Lasloja iffiinji. Na prašojo štajarski ev. rčdov so te Na'dasdy gfofovje rade ?6!e daii skrivaliiče pregnžnina evangeličanskjta dohovnikcm, poseb no Radgosskšm. MI. Nšdasdy TomiS je L 1598 okt. 9 ga piso Herbersto?f Karoi; Radgonskonit zetodskomi gospodati, da ,,je v svojem dvori (gradi) pregnanini dfihovnikoro niSterne sobe pusto prek, dr je to dužen svojemi kričanskotni vadliivaaji." EvangeliSanski plemenitdije z Grždca 1598. okt. 12 ga z pismom zahvšHjo Nadaldy Tomdfi, ka je mcsto dso pregtianim duhovnikcra { vučiieiom. Pregnani diikovnicke so v Petanci ne dalžč bili od svoji ?5rnikov, šteri so je v Petance hodlH posliišat. Radgonski i Judenburg-ški dflhovaik je predgao po nedelaf i svetkaj na Petžncf. Matjaš kr. knez (f6herceg) je že leta 1599 zapavedo Nadašdyji, naj pregnane dQhov-nike odpožle z PeSanec. Osius bivšemi Gradec komi diihovniki so njegovi vorniki meSo i drva poslall na Petance, Tak je (e iiidi ese zbežo. L, 1599 jun. 17-ga so štajarski evangeličanci dva theclogula poslaii na Petšnce, da njidva potrdsjo v duhovnižkoj česti l Radgonskoga Herberstorf Kšrola so oprosill, naj bode na~ ?z6či pr- toj osvetaosH. Pregnaai diihovnicke so pa že v tom leti v nevarnosti bili na Petaaci, ar tak Osiuss, kak difigitn mesto prosijo pri Sz^cby Tornaii i Lobkovltz Poppel Lžslojce. L. 1600 je Mfiller M;hal vučitel v Radgonji zbežao na Petance. Crainerius vuCitela, ki je z Wittenberga prišo, so tudt na Petanci, a!i v M. Soboti ščeli zadržati za vučiteia. . -: * . ¦ ¦ Herberstorf 1. 1601 jun. 14-ga piše, da je Walter Janoš dflhovnik ne na Petance valon. Prosi Lobkoviiz Poppelcos naj ga vzeme k sebi. BSkoda bi bila, ka bl Petaaska predganca pršz- nirai i lepimi rečaii glave puao nagužo, zdaj ste vsi kre njega. Tak ide to, zidajte novo šolo, popravlajte cčrkey, zgrizie Bogi prste doli z ra6g, meni je to vsejedoo." Wagaer farar je proti njemi stano i erčč: »Ehrbacher, nedd se to vse vu stM do guSati ? I prosim vas, piistite vi našega Gospod Goga Boga vu nierl, on z lem delotn n?ka neraa. Ka de cerkev popraYlesias to je skončano delo i zidstnje šoie pa sploj na gssano pfistim. Vi tudi nižte ednoga sina\ komi redno vzgšjanje nede škodilo". BKa je briga tebi za nioje dete ?" se zdere te mliaar, ,jas vzgojitn mojga sind sam, žnjega nesrne bidti takie mujvalo, kak so tč tii, ovak ga rajšl dnes vržera v ,rolinski potok, kak viitro, resan je ne vredtio, ka b! takši liidj^ živeli." nEhrbacher, ne grešte, ar vam zna ednok žao ešče bidti". BMeni je nika ne žac, ka jas činitn, napre-pisati s- pa nedam ni od vLs, ni od toga ta." Z rokoi/ je nezrečeao špotlivo migno proti farari i ptdt! dveram |e šo. Nižce ga je rse nazaj-držo. Satn ;e šo po cestž glavo med pleča pc-tdgnjeni. Hedvig ga ]e trepetajoč vidia približa-vs.V. se, ali on jo je ne vzeo na pamet. Wšgner farar si je pa mčrno na da!e zgufavao z svojimi vernikmi i za pol vore sledi se je skončalo, ka de se zidala nova šola. Od-povedaii so na Ehrbacherovo pomoč, či b&x ka bi vu toj priliki dosta pomagala. ' XXIII. - Peter je straSno siabe vole priio dom&. Liza, kak je njegov grobi glas čiila že z daleča, se je strosila, kak da bi jo z bičom vdaro. Stari Ehrbacher je na pol oslepnjeni sedo pri p^či na stolici ž z praznimi očmi je glčdao skoz odpre-toga okna na zeleno drevje. februar 20. DOSEVNI LIST Stržn 33. na ostala. ar z Lublaae i z Kar!nth*|e tiidi se na sv6tke ^se s^pa?le IBdsteo, eiče i slarš prlde|o i dOhovn^ je koraaj zadole spoveddvstJ." Gaep-oer Jitioš dahovnfk 1. 1603 i Walter duh. sta ge v neearnosti na Pdžnci i se v drugo aiesto prosita. SasTi casar je poslo zapoved Nadašdyji i zSto je raogo odstr&niti dOhovnlke, K SzLchy grofi 1 L. PoppeJci tfldl nemrejo, ar je ta sžrsa prisiijena biia odpfistiti lasiivnoga duhovnika. Po teffl so BatthySny Ferenca prosiH za Waltera mesto v Salcnaki. Rudolf casar 1. 1603. okt. 8-ga novo- zapo?ed poile Nadasdy Tottaii, naj pregsiae duhovnike ne primle več gori i nej tam fcodoče stira, ar ešče je itak skrlva tajn. Na t6 1. 1604 sept, 21-ga Nadasdy T. v plsml z KSszega pJsanora, prosi Štaisrske rede, naj ga pripsročalo pri Saskora vladari (ki je ev. ?ere bfio), či bi zapastiti tnogo domovino za toga voio, ka je casarovoj ?6Si proti stano. Ar njeiOJ je celo 'Imanje valčeno ; v Ugodi, Šorn!y6i, Ds-vecserl, Janošhasi 1 Ege-rfSri že saaio pfisie stene stojijo. (OpfistilJ so 16 mesta casarski vojaki) WsUer Janoš duh.s ki je od 1583 !. opra?-lao dfihovnišSte posie v Štajari, 1.1606 febr. 21-ga pile z Koszega Šfajersklnj plemeaitašom i je prosi svcdočanstvo- V tom pismi piše, ka je v poglčdl vereslobode zgiibleno vse vflpanje. Wal • tera so v Koszegi za rfcdnoga dahovnika zebršli. »Slrota Liza, ti se mi miliš", šoinja na raji te starec pred sebe, »Kak dosta si Cžkala od žiika i nika si se dobila. Trčštsj se, drflgim tfldi tak žde." Peter je stopo vu hišo. »Ka kisneš tQ, mesio toga, ka bi poglžd-nola za delavci, ti zamotana klajfa, ka od lebe človek nika nema, Hergottsakraraent. —« Z pestnlcop jo je potisno napr§ pred sebora i v tora momenti se od zviina eden kriCčči glas CQje, šteri stavi krv v žilaj i na t6 več zaiešani človeči glžsov: : _ l »Ehrbacher, — Ehrbacher — hitro na pomoč — i« Peter hitro voskoči i za njim se Liza po-tiče, blžda kak srart. Ka se je zgodilo ? Ludje so se zbirali pri potoki pčleg mlina. Peter ie hitro tapribčžo i vu p^navo vodo je pogledno. Valovje je edno deteče telo goriprineslo, štero Martjancl. Že v 13 tom stoletji je cveieča ves biia tii, Sledi se »oppidium" (mali varoš) imenuje. Sfšrodaffiiiinja cerkev je 1392 lefa v g6t štlluii zozidana. V njej je ešče viditi od h^-rešnjega srednjsveka rria!ara, Aqu;la Janoia sli-ke (freško), ki je rsdlo tfld; kapeSo vu Velemčrji i v Seli. Poieg dsvčncga zapiska je v Martjanci iudi že 1599 leta buo e?aag. diihovnik, ki je 4 fo-rintov i 50 denžrov dače piaSflvo na ieto. Ze-melski gospoddrje so BalShyaayie bul, aii Ssechy grofe?fe so v toj graiaoi tiidi melj posesEva. Pcz-nžno je 'uz.6 z 1. 1627 Szaiaszeghi Jaaoia i Ja-gonič JSsoi diihovnika. V Brezovd, Lemerj| i Strflko"ci «je nlkši pipinskf pop" tfldi op~ ravlo dflhavaiike posle — p?d?i zapisnik. Ali Psthay Šfefan ref (kalv.) piiipek je 1.-1612. ncvi 11-ga na žinati (gyii!Sš cerkvenf) v K6?tikut. Doaijdrji Mihal ref, dflhovnika pctrdo v Mart-jance, pcd obrarobov Batthany Ferenca, M je ref. vadiuvanja bao. Doajasil duhovnik, žr so veraikl navžkše ev&sg. vere bili, se je pred ver-niki tak oponaio, ksk evacg. duhovnik. Na re-forra. z!nate i gyaleše je hodo, ref šinjorskl sve tovalec je bio, ali Kristušovo večerjo ]e z hoš-tijov obslužžvo i ne z ktfihom, kak rdonnsrafli. Z predge njegovi se je tiidi ne dalo vidlti, ka bi kalvinske navuke glaso. (Dale.) se je za pa> sekund vu ednoni vrt^Ici pa po-groziio. Liza je samo stala, nika je ne Earazmila, sanio gda je Peter ksput dolivrgo z s^be i se vu penavo vodo vrgo, je zaraznnla, ka se zgo-dilo I brezi glšsa je vkuperspadnola. Pster se je z neobtrfidjerJn! vddržanjem borio z vž!ovjeai za defe svoje, Edn6k se njemi poBrečilo ga zgrablti i ga včcukne z vode. Z slčdcjov močjov je priplavao do bregd. Ludjž so njemi roke vtegfivali na pomoS i za malo je v5ne bšo z voči na sfihoin. Doli je položo dete i ne glčdavši na svoj skozaamočeni gvant je dolipoklekno pri njem i je zLčo to felo ribati. Obraz njemi je bledi postano i za par roinut, gda se zaman triidlo, zača kričati: /' ' xHitro prek v Karlsdoif po doktora! H!tro, hitro, ovak de kesno. Gente se dčnok, Ifidjč...!" Eden je k njemi stopo. ,V Karlsdorf je duga pdt i doktor že kesno Stršn 34. DOSEVNI LIST febružr 20. Vu n jvešein srao dosta sllšali od ete sr6d-nje amerikanske držive. Pa ne najprijetneša dela. Vu M?xikl je vu težko stavo pnšla krstšanska cdrkev. Evangels&inska cerka? Siidi, šfera 140 000 vernikov I 584 cerkvev ma, eščs bole pa rimska cerkev, k-šteroj je sliiila pcevelika večina pre-blvžlco«. Dosta cerkveo so doliziprli i rimska cčrkev v etom 17 ns?lio prebivdlcov računafočem orsagi samo 200 popev sme zda meti. Vednorn-drfigoui mesti so s silov bantiivali siuge cerkve, žežgaii so svčte kepe, cerkvl tuflll I kdž odstranili eiče z brutivo? iiidi. Bar z Istinsklm Jaljenianjeis krsilaBskega bratinstva gledatno, gdekoli pregžnjsjo krstšan-stva šterožteč cčrkev, donok morei&o povedati. ka mehikansko ršmokatoliško cerkev dosta za-roUdjenosti teži i fak z!ž!a je sama 2rok nifeae vezdainje težke siave. Edna tretjlna zemlž orsaga je vu roki riin-ske cčrkvi biia, popevstvo nj^no v 1910 tom je na peldo 800,000000 peso (16 ffliliard dinarov) dohodkov meio i donok je cerkev skoron nikaj ne činila v interes liidskoga včenja. Vezdašnje revoluciorae ?lade so pa že več jezžr vsakefele šol zidale i vu ndjbližanjoj prižesinosti 12 000 nčn bcdo zidaJe. 25 atllio plfigop zemli so raz-talali med brez zem!e bodoče, Gori so postavilf pride, aSi eden beži k gospe fararci, ona je že dostim pomogla." Brezi, da bi na odgovor počako, je eden dečko odbežo. Lfldje so satno stali ok6H detcta, Ehrbacher je pa klečžči vu deteta vfista sapo piho. Nš dugo na to, ka je te dečko odišo, se je edna visika gospa približavala z hitritni sto-paji prek po njivaj i preci za ujov Wžgner farar. Hedvig je blflzi stopila i samo kratko je odgo-vorila na pokldnjanje Jud/. ,Mesto ! Hiiro idte z poti, Ehrbacher, stante gori i menč pustite k deteti " T6 glas je obfldo toga drevenoga očo z globoki misel, goriskoči i proti nje stopi. »Hedvig !* Ona ga je na stran potisnola. BZd;l nega časa na razlagaaje, Ehrbacher." i že je pri serom, lepoga obrazeca deteti klžča-la. Ali či je poraoč že prekesna ? Ka bode te ? Edno cSlo voro se je trfidila Hedvig z de-tetom z pomočjdv farara — ali zatnan. sistesso zadrug, pobogšali so siivo delavcov i zdravje naroda, Nevtajeno je tak, ka protiverske vldde ^eč nashaja so znsle goripokazati vu niš-terni letaj, laki rimska cerkev pod stotinaiai. T6 Sfldi nepozabmo, ka vu Mex!ki je takša vadlfl-vanjska osleplenost ladaia, ka vu zadoji 50 letaj več kak 60 evangeliomski delavcov je mantritJkšno sairt pretrpelo vu roki razdrastšenoga siKetja lustra. Mcxikanski dogodki na to opominajo, ka pozvinje cerk^e je ne sprdvianje iajanja, nego glašenje čistoga evsngeliotDE, nš gospoduvanje, nego sifižba. Mexikanska evangeliociska cerkev verno k svojcj pretečeaosii v etom ztneri je začnola svojo mogočno delavnost. RSzloini mdli glžsi. Radosti gias, ,Ka je človek, ka se spo~ niinaš ž njega? i sin človeči, ka ga prigleda-vaš? či si ga gli malo mžiišega nihao od an-geiov. donok si ga z dikov i poštenjom koro-nOvac. Gospoda si ga postavo nad rok ivoji delom;vse si podvrgo pod nog^ njegove." (Žolt. 8. 5-7.) Francija. Voditelje francuzke proteštantske cerkve so prekdali zsiinešnjemi rainistri spome-nlco, va šteroj prosi'10, m\ Francuskiorsag sto-paje včini protš preganjanji krstlanov v Rusiji. Lfidje so celi čas okoli te klečeče žtni stali, nišČe se |e niti geno ne, med njimi tudt Peter v raokrom gvanti z drevčnim pogl^dora. Hedv?g je poraali goristanoia i se je k njemi obrnola. ,Vse je zatnan, Ehrbacher, nemremo več ponižgati. Zpomžrte se, to je Boža vola bila." BOd Boga gučite vi zdš ? či bi bio Bog, to nebi smeo dopustiti. Moj mšli labidni sinek 1" Liibezen, štero je živočemf deteti ne znao dati, se je zda obiidila pri mrtvom. Te velki m6ž je vkaperspadno i z prstl je zemlo škržbo. Je to žalost bila, ali pokfira? Matyeš je k aje-mi stopo. »Ehrbacher, vkfiper se malo pobertc, nc-sraite se tak spozabiti z sebe. Za dete se trbe poskrbeti, notri vam Žena leži omedlena. Či bi se samo tnalo vOpali v Bogi, bi \€ vddrec leži tanoiili." februar 20. DUSEVNI LIST Strdn 35. Nemčijži. Pretečeaoletoj! je 326,618 stopilo nctri ? evangeličansko cčrkev z laia z brezkon fesloiiztnti, z laia z n:nske cčrksi. — Gusta=? ^doifa drultvo ja dec. 8 ga v Leipzigi raelo sejo, na šseroj je skcnčano, fca. letos tri cčrkvi da zozidaii G A Diušt^o. Edno v Ausirlji, dvu go v Briisseii (Belgija), trdtfo pa v Požonjliget-faluji. Od 1924 ga mao je 20 milio markov obr-nolo drfištvo na poraoč raziorjenostara. Ukrajina. Evangdiomska obiidjeocst se vedno bole Siri. Vu noveiem je nasianolo 17 novi evangeličanski groan. ZevsL stranov evaa-geličpnske diihovnike prosijo vesnice, Protestsntizem vu Franciji. Z 40 miiion-skcga francuskoga ndroda je 1 njlion protestan-tov i z te d?§ tretjinž kalavlnos? I edna tretjina cvangeliianov. Vu Strsssburgi (Eisass Lotharin-gis) samcstojrjii evafigeHčanski teologičai fakul-tet jesie. Vu toj krajini 207 g?raa mamo; vu Montbeliardi 37 gman i 56 filialk; vu Parizi 14 gtnan i 4 filialke, eti skiipno 23 duhovnikov dela v 18 cerkvaj; v Alglri je 6 organizirani evangeSičanski gtahn. Zvon le jesto misionske žtacije vu Le Havre, St. Etšenne, Lyon i Nice varošaj. Kom«s»c5ja občin. Pod !om naslovora Kleklove Novine v svojoj 47. numeri 1935, 1. cbširno poročajo, ka se je z noviroi občiaami katoličaiiom zgodila velka krivica i ka je s tem bio skoro edini cio katoličane raztrgati z novimi občinami, Mi na tom mesti iz principa ne rrz-pia^lamo ne od gospodarskih, geogiafskih i te-renskih priilik tej no^ih občln, čfravno so naie evangeličanske vesnice tii pa tara tiidi niogli od-trgnoti od svojih far, — cdločno pa moremo zavmoti tisto neJstfnitost, gda n. pr. po spkšnora pišejo, ka Skakorci i No«ri Bezao?ci nišjo svojo cerkev i šoio na Cankovi; Borejci, Vančaves i Rankovci pa na Tišini. Oho 1 Ali gde so pa ostali naši evangeličžni, šteri je v ništerai ves-nicaj nad 50% ? Ka do Noviae tiidi zriale, njlm nafančno povemo : V tej navedeni vesircaj je po uradnom izkazi od sreskoga načelstva vsevkii-per 1330 preblvalcov, od teh |e 317 evangeliči-nov, — ki so včkši da^kopiačevalci i ki raajo istinsko svoje cerkve ne na Tišini i Cankovi, nego v Soboti i Bodoncl. Katoličanov je pa 1013 (s cigdnji vred!) To je istina! Novfne se pač z našS »dragi evangeličanov" rade spozžbjjo, ka njim tiidi ne zareerimo! Turobni gl&si z Gornje Slavečke fare. Odselili so se vu večnost: Bokaa Jožef, vdovec, iz Dol. Slaveča, vu 82 1. starosti; Špildk Jžnoš, oženjen, z Vidonec, raro je v špitali v Orraoži med operžcijov, ?u 57. I. starosrl. Pokojni brezi duhovnika bio pokopan; dober, veroliibajoči raožak bio vu celorn žitki i vreli čtenjžr našega lista; Bokan Franciška, roj. Pozvek, omožena iz Dol. Slaveče vu 43. I. starosti. — Naj vsi te pokojni rašjo sladtek grobski sen i edn6k blaj- »Vi ste tiidi eti, gospon farar ?" Čudflpajoč zdigne gori Peter glavo. ,Se zna; tni smo mislili, ka eš!e lehko pomoremo." nVi ste iteli pomočti ? Jas setn dnes doaok vse zaslužo, samo vaio pomoč ne." »Pfistimo to, to je minolo. či je što vu nevoli, nesmi se nad ničžsnimi delami premišla vati. Jas sem vam posvedočc, ka sem vaie reči ne za hfido gorivzeo i zda včasi mer skleneva. Roko na to, Ehrbacher!« Reči so ga zadobile, bojazlivo je dao roko Jarari i nastrdhi je pogledno na njega. — Kak velko lfibezen je mogo te člov.ek k lod^m meti? V hiii se je Hedvig z omedlenov Lizov triidila. Končno goriodprd oči, z tokdv s\ tipo-pržvi z čela te smečeae viase i iskajoč poglždne okflli vu hiši. »Gde je Alfred, meni se tak vidlo, da bi ga jokati ču!a i zakaj ste vi vsi tak tiho ? — Hedpig, vi ste tn i gospon farar ?" Na td z ostrim giasotn zakriči ta nesrečna žena i z ble-ditni očmi gleda vu praznočo. ,Zda znam, kam ste vi bežali — v8 k potoki — o Bože, Alfred! Gde je moje dete ? Jas botn k njemi ila !* Hitro na nogč skoči i se za postelo lovi, Hedvig jo je podperajoč obincla okoli i jo na rdji vodila med troštanjem v dtugo hišo k deteti. ,Ne joči se, Liza, z tčtn odvzemeš deteta blajžeoi mer, boi vidla, kak tiho i merno spi. Potnisli si, kelko nevole i žalosti njemi je pri-šparano i Liza, to je našega Gospodnoga Boga vola bila!" Liza je samo pred sebe gledala brezi, da bi toj gučečoj v reč vdArila, samo gda je do postelč prišla, kam so vu sili to mrtvo detepo-ložili, se je vdrla žnjč ta divja bolezen. Stran 36. DOSEVNI LIST februar 20. ženo goristaoenje! Ti nazajostanjeai naj si po-činčjo vu Bolera s?. ravnanji! ,, . Gornja Slaveča. Dec. 24., na Svčti post zadv. ob 3. von smo vu našoj cčrkvi lepi kolednl zadvečarek svetili s sledč5iin Osvetnim progra-rnom: Začeina občssa pesem; govor demanjega duhovnika poleg Evang. LiikaSa 18, 8.; »Hvaien bojdi Bog večni" pQpe*ao na štiri glase naš cerk. choruš; «Na sveii den" dekiarrdllsao Ko vatš HeJ^ut; »Es ist ein Reis entspruagen" cd Pretor!uša, na harmojiiurai igiao naL doisanjs kdator, na gosli |'h sprev&jao Obal Joiko; »Bo-žična noč* deklamšlfvao Pojbičjoško; »Zdaj pri-ha|a Zseli&tel" popejvao na 4 g!ase naš cerk. chorui; »LObezen* — božfčna igra od Kovatš Fride, aapredala $. deca i Huber Lajoš viogo vučitela. Med fgrov »Jas Jfiblm te, Ti večna mod-rost" solo popesala Kovatš Frida, na harmonf-umi sprevajao jih naž kantor i »Tiha noč, svžta n6č" popevao rsa 4 g!dse naš cžrk. choruš; BD!ka bojdi..." od Meadelsohna-Bartholdy]a, solospevao Pojblč Jolko, na harraoaiuini spre-vdjao ga naš kdfltor; »Sirota" deklamžlivala Šarkanj Marija; Zaprina občna pesera. Po 6s-vetnosti je offertoriuai blo naberan« na Novo vrbasko dlakoničko driiitvo, daruvano je bilo 9025 Din. — Božično dievo \t lepo bilo oktE-šeno i tak podigavalo vu cžrkvi našo iepo osvet-nost. Sploj na konci je uaša gmana obdaroviJa 55 srmaški šolarov z blagom v vredncsti 1290 KT6 je Boža vola ?" kriči vu cagiosti ta žena. »Dete moje, aioje jedino vesčlje na tora hudotn sveii, je mrtvo. — 1 zda Bog Jeste ? Nemre Boga bidfi, či se takše lehko zgodi." — Jfičič se vrže prl posleii na kolena. BJas nerarein živeti i neščem živeti, z tebom bom š!a, Alfrsd, moje Jubldno drago dete!" Liza je vu svojoj caglosti da!e trobila. Hed-vig ]e brezi potndči stala pri nje. wLiza, hodi, dete $e more na slednjo p6t pripraviti. Neščeš tnesto pfistiii ?" ,Nž — nž — jasostdnem pri svojeai deteti!" Peter je stopo vu hišo i na kefko je samo mog6če, erČž tnerno: »Liza, bčgaj, hodi ese napre i pOsti menč ravnati." BNe, ti!" i srdito poglčdne na njega, da je te mož eden stopaj nažajstopo. ,ldi od tec ti vkraj! Pusti moje dete, eiče Din, štero šumo so g. dahovnik Ko^afš, trflda nžpoznavii od hiže do hiže hodef, vkupnabrdii na tč ssžt! cii, Po eto| poti tfidi srdčna hvaSa za lepe dare tlm darovalcem, ki sa omogočJH, ka letos obprvlč smo mogli fakšo plersenito atcio dovjiifi i skoz pelatf. Gfbanje prebivalstva v Gor Slavečkl ev. fari v 1935 tom leti. Narodilo se je vse-vkfipe 38 dece, cd te raoškcga spoia 18, žen-skoga spola 20, zakonski je bilo 28; nezžkonski 10. Mrtvc-ojsno ]e bilo 1. Mrlo je od r^eai otrek 6. Mrio je vsevkape 28 oseb, od !e nsoi-koga i ženskoga spola 14—14, NarSdilo, dcfično tatlo je v posebni farnl vesnicaj: G. SlaveEi 6 6, D. Siaveči 6-5, Soiina 4-3^ Nuskcva 5~5; Kuzma 9—3, Serdica 4-1, G. Leoda?a 2~l, Sv. JuriJ 1—1, Rogaleffci 1 — 1, Večesiavci 0—0, Maijaševci 0-0, Vidonci 0-2. — Zdalo se |e 15 parov, cd SS čisti evasg. parov 10, tsešar,i 5, od i^ 5 parov ]e 4 rezervžiiš daio na nsi stran. — Pri kenfirtBariji ]e bilo 1935 apr. 14. vse-?kflpe 60 ofrck, cd te 29 dečkov i 31 deklic. — V prerrjfaočem leti je z rim. !tat. cerkvi presto-pllo v naio cerkev 2 mcška i 2 ženski. — Dob« rovolni a!dovi so ddni na cžrkev 335675 DIn. Zvfi-i toga je Prekm. Gusts? Adolfa podporno drfiStvo daio 400 Din, G. A. glavno diflStvo iz Lespziga na fond orgol 500 RM. fo |e 8750 Din. — Napreplačniko? je tnso Dtiševni L'st 52. Ev. Kalendari 1935 !. je tnelo 120 ev. hiž. zda ga š* erče fatar gedrno, ,to je od Boga tebi dani mož tvoj, ko-ga preklinjavati ščeš. Ne niisHš si na to, ka si ti na tvojega raoža deli i obnaianji tiidi kri?a ? Poskfisila si II njega malo na bogšo pot pri-pelaii ? Edna dobra žena dosta zmcre i ti todi edno velko falingo mai, ti se tudl malo viipaš I vorješ vu Bdgi. Či bi se samo zaviipala, nebi se daia tak vu žalost, nego bi rc^rno poiožila tvoj i tvoje famiUje šori vu Bože očinske roke. Te bi močno ogvfiiana bila, ka tvoje dete vu nebčsa ide, gde mer i bfajženo radost najde, te bi se poraolila za dete tvoje i nebi njemi moJOa mer z takšimi grdimi rečmi. Ponaislš si, Liza!" ,On si je nigdar ne pemislo, gda rae je bio i tnantrao, ka rai je žitek peke) postanc z febru^r 20. DUŠEVNI LIST Strdn 37. ZvSnešnja zemla. Novozvoijeni kalavia-ski pfliPe^ prekdunavske krajine je pri svojctn v siflžbostoplenji nasleduvajoče reči pravo : BKak okras naši gman ne stojijo pred menom te lepo namalane, mogočne katedršle na najprvom luesti, nego te irale, z blata zozidane cerkvice že dugo preminoli časov, štere so nej-satno po sv6tešnji dnčvaj, nego tiidi pred začčtkora vsakdenčšnjega dela napunjene bilezmoiežmi vernikmi.-K etak-šemi idežli se vračajo nazaj dnesden v Austriji, gde iGdjč v velkotn računi prSkstopajo na evang. vero. Cerfcvi so postanoJe m&lc za one, kr že-lejo evang. božo slfišbo. Za volo pomčnkanja mesta v cerkvi se lOdje v raziočni dtfigi mestaj vktlperspržvlajo na posliišsnje reči Baže. Lesene barake i kleti služijo v dosti mestaj kak začasne cerksi. AH kak v$igdar, tak liidi zda je to dobro na hitrorna neprljatele dobilo. — Vu toj drfdvj, gde so nigda evang. očaci tnantrniško smtt raogli pretrpeti za volo čistoga navuka evangeliumskega, se pa zača valati eden novi val preganjanja na evangeličane. Hiše ništerni duhornikov so po policiji preiskane i niiternl duhovnici celo v za-pore cdegnani. Po nepodpisani pismaj se eiče ztnžrom notritožijo razločne evang. osebe. PrSk-stoplenje v esangeSičansko drkev je preveč oteikočeno. — Dosta bole kak v etotn ors&gi, se da viditi pregžnjanje v Rusiji. Od 182 e?ang. dohovnikov je samo eiče 20 v slflžbi, diflgi pa navčkie so spotnorjeni, ali gečijo v kmični tera- njim. ar sem ga liibila. On si je ne pomislo, zaka bi si pomislila jas i railuval^, gde že nika nega za milSvati. Z temi rokami bl ga zagrlila tak ga rarzim." »Či bi pcznala ono m6č, štera se z našega Zveličitela svetli, bi tiho i ir^rno nosila tvoj križ i bi poskfisila td hiido, ka se ti godi, z dobritn nazšjpličati i bi pri Ehrbacherovi tntr i pokoj prebivo, t6 je pa že pol blajženstva." Lizi se je ripanje vtišalo, satno včdsi se je sstrOtila od jcča. Či bi satno vervati znala", erččjo ta bleda vfi»ta, ,« bi se donok «5rvati navčila, bi mo-g6če vse dobro bilo. Gda mi je mati mrla, sem obslždnjitn molila z srca, ali že sem pozabila. 0 Gospodne!« Obe roke je obri glave vtžgnola 1 na novo se je začala britko j6kati. j »Tak setn trfldna, da bi d(5nok tnrla!? i »N6 tak Liza, ti živeti moreš, včiti se i |vOrvati vu žitka sund, samo se menč drži moč- nicaj, ztLla so pa mogll držž?o zapustiti satno za toga volo, da so za strždajoče sirote od zvunski orsigov milošSe džre prosili. Nasledki vsega toga so, da se čtijejo gldsi od napunjeni cerkveo, molčči groan, verski spršvišč. »Krv roantrnikov je semcn cerkvi." — V Abesslnljl 25 švčdski tnissionariušov iiri svetlost evangelioma. — V Indtjlprotcštantske missije goridržijo 15000 narodni šul, 500 viiiši šol i 200 špilžlov. — Proračun narodo? zveze na 1936 je: 26 millio 791 458 švicarski frankov. Velki penez. — Ber-linske Sv. trojstva cčrkve nove orgole so ,Hin-denburgacrgole" ime dobile. — Orsačka cčrkev v Thiiringljl je zrendeliivala, ka se naj vsaki konfirmanduž ob priliki konfirmžcije obdarfijc z Novitn ZSkonotn. — VMadridi se je teologični fakuitet odpro za proteitantske cerkvi v Španjol-skomorsagi. — Čehskt mlnlsterski presldent Dr. Hodža je sin evangeličanskoga dfihovnika. — V Čehslovakljl tned 1920 i 1928 je 1 tnilion 800 jezčr Ifidi sdstopilo z rimokatoliške cčrkvi. ŠtJpendij. Z fundacije sebeborskoga ne-tneškoga Luthar Gergora i familije lehko dobi štipendij srždnje, aii viiiše iole vučenlk (vučen-ka), ki je z Puconske fare, srmaiki; dobroga oponašanja, paščlivoga včenja" predvsem sirotič (sirotica). Što t.kši $čč ete štipendij zadobiti, tisti naj do 1. marca t. 1. notripoile svojo proš-njo k Puconskoj evang. fari, priloživii točen prepis svojfga zadnjega izkaza. no i jas botn te po pržvoj poti vodila, erčč Hedvig srčno i ta vkuppotreto žena gorizdigne glavo. BRadu\?ati se na ndvo i vflrvatt ? — O Hedvig, to ičpo more bidti. Jas bom se od vas dala voditi, ar znam, ka sfe n dobra." Rokč s! je na srce stlsnola i vč je odišla z hiše. Na drflgi d6n pri spr6vodi se je Liza ne vSrvano mčrno obnžiala. Brezi joča je poslflh-šala to genlivo predgo, ravno tak je glčdala na to malo škrinjo, gda so jo vu grob pfistili i se je na pot vzčla proti domi. Med iOdstvom je Hedviko vzčla na patnet, z hitrimi stopaji je k njfi prib^žala i na glas jdčič jo je obinula okoli. Hedvig je io jdkajočo daJe vkrajodpeJaJa od ti radovedni do edne klopi pod ednov vrbov, gde ste si doliscdle. Liza je nanagli hžnjala z jočotn. BDom6 ne bom, šla, to nišče nemre od Strdn 38. DOSEVNI LIST februdr 20. Širitele našega Kalendarija prosimo, da morebitne goriostanjene eksemplžre taki nazaj-pošlejo v Prekmursko Tiskarno. PoSta. Zakocs Ftanc Newark. Pšneze za kalendarije smo dobili. Istinsko zahvainosf Vam vadlfijemo za trude i vrelost. Samovolni dari na gorldržanje Diiševnoga Lista: Marič Števan sab6 Puconci 5 D, Perša Mikloiova Polana 4 D, Sapač Jožef Brezovci 2 D, Kumin Ivan Veščica 5 D, Jos. Weren ve-Jetrgovcc Celjc 70 D, Cipott Jasoš Polana 3 D, Šiftar Marija Maribor 20 D, Zrinski Štefan Moš čanci 2 D, Domjan Štefan gost. Brezovd 4 D, N. N. Moravci 2 D, Celec Janoš Gorfca 10 Din. Radi bi nadaljavalL Srdčna hvala! Ka novoga ? Angleški kral jurij V. je v starosti 70 18t mro, Na pogrebi so našo državo zastopali Njeg. Vis. knez namestnik PavJe. Na anglcški prestol je zda prišo Edvaid VIII, šte-roga mati so potomka edne protestantske fami-lije z Erdčlja. Žaliivanje za pokojnitn kralom je po celoj drživi bilo prav po angleškom : sartso 2 tninuti. Novi kral je 40 let star i ešče ledičen. — Angleški vojni minister se tajno mGdi v Ber-lini, gde kovejo nikše poUtčne i vojaške zvčze. — Pripravla se praj potovanje Hitlera, netnškoga kancelžra v Velenco, gde bi se najšla z Musolš-nijotn. Ide se za tos ka piisti Musolini Avstriio na cedili, itera bi se prle ali sledi prik?iičJla k Nemčiji. — V Beči v ednoj fabriki so odkrili skrivno organizacijo hitlerovcov 1 so zaprii 118 llidi. — Rusoski komunisti so v velki žkrpcaj, &r njim Japonci če duže bole sučejo rčp ; zato je prisiljen potuvati maršal Tuhačevski v London i Pšriž iskat pomoč. - Rom&nija je na 10 let v žrendo dala Franciji svoje petrolijove vrelce, ar je pri njih preveč zadužena na bojnskom mate-rijali. Pač dug z dužnikom z edne sklece jč! — Pri «as, pa tiidi po celom BaSkani je strašen vi-her divjao preminoči keden, šteri je dosta ikode napravo; okoli našega morja je samo 28 mrtvi. V Konštantinapoli je vih6r zgrabo eden hajov, ga lučo na brcg, gde je bila kavarna i je vse razletelo, ktik karte ! Več mčn&i ladj se je tiidi potcp Jo. — V Aix varaši v Franciji ¦ so sodili morilce nsšega pokojooga viteznoga krala Ale-ksandra I. Zediniteia i ministra Luisa Barthoja. Vs! trijč posredni rnorilci Kralj, Pospišil i Krajič so obsojeni na dosmrtno robijo. Vsi drflgi so sojeni v odsotnosti, ex kontumation. — Francija je dž!a posojilo Rusam 800 miiijon frankov; proti tomi posojili so v pariškom parlaraersti glasovali komunislični po-slanci, ka je preveč interesantno. Posojilo da židovska banka Seligmann. — V našetn parla-menti najbole zaverajo ddo tisti poslanci, šteri so prl^ vsakšega, kš b! kaj prSti povedo, pred državno zaščitno sodišče vlekli. — V pisžrno bdnovinskoga šol. nadzornika v Ljubljani so notnvdrlt i so odnesli dosta deki^tov i dtfigi pisera. Za. ev. cdrkev v Seli Se/anski vernlci so dariivali za zldanje evang cčrkve 50,000 Din. Nadale so ešče daSi pctreben funduš, obiiibili les i clgeo ino razločen material, šteri je potre-ben pri zidanji. Pripravleni pa so tUdi za brez plačno delo i potrebno vožnjo rnateriala. Nab^-ranje samovolni ddrov v te cio se nadaljava i to tiidi v sosedni krajaj. Boži blagoslov bojdi na začnjenom lepom i vesčlom deli I Na Diački Dom so darOvali Weren Jožef veletrgovec z Celja 50 Din. Topla hvž!a. mčne želeti. Rajli bom šla kudivat. Straino se bojim od praznoga hrama, slrah tne je od Petra — O gospš Hedvrgl" Uza se v teli zščala tro-siti i z Oči se nje je strašno mantranje vldlo. ,Vi nevžte, niti ne mislite, kak rae on raantra. Ka me bije, to bi nikaj nč bild, na to sem se že prevčila, ali njegove grde odurne reči me bolijo nšjbole. Moj Bog, aii od potoka se ešče najbo-le bojim, ar vedno viditn sina mojega med pL najočimi valovi, kak ga voda premetava i td me vedno ta vleče k vode. ,Strah moreš obJadati, Liza, probaj malo pozabiti. či de ti pa preveč, preveč hUdo, t^ vzetni ¦ napre Sveto pismo i čti vu njetn edno frtao v6re i vidla boš: kak porožrjena boš lehko 3Ia na delo." »Ja, gospa fararca, jas bl že, ali —" sra-motlivo spfisti Liza glavo doli, — ,mi nemamo Sv. pisma pri hiii, Peter je je ednok v čeme-raj z^žgo.« ,Nad tera ti tehko pomorem, počakaj malo pri farofi i jas ti rada datn edno, naj ti samo trošt da" .. , Gda je Liza proti domi šla, je edne čarne knige nesla vn rokaj. Peter jo je tiho sprevajo. Premislavo si je; te dva dni od deteta smrti je sfalno vu misii bio vtonjeni. Slednjo tioč, gda je pri malom mrtveci verostOvo, se je odločo, ka drugi žitek začne. V cčrkev leto i raolo gviišno nede, ali edno bole m6mo i pokorno živlenje donok notrivpela v Ehrbacherov ralin. T6 je tfidi Lizi povedo zda m poti domo i ona je zahv&lno pogl^dnoia na njega. (Dale.) Vu Drezdeni na sredl velkoga varaškoga gibanja stoji Sv. tro/stva cerkev. Fontošne pro-metne ztle pelajo krc nje mimo. Obrl njeni gldvni dvfr velka Krtstušova flgura notrtpozdva z etlm napiskom: »Edno je pa potrebno." februar 20. DUŠEVNI LIST Stržn 39. Reformddia vu SvdJci i na Francušlcom. Naprejdava: SILVANUS. (Nadaljavanje.) " '¦ '" Povsud eden divji lov na Hugetiote, povsud $o vilice z mrtvimi pune, po^sud mlake krvi, Tak je v Parisi najrnenje 3000, na Francuškom 30,0000 i po drflgi gučaj do 100,000 proteštanbv biJ6 vmorjeno. I na td so se kral, ce!i kra"!evski dvor, čuhovništvo i nirod vn cbrkev paiiUi, m} za voztreb!enj6 jeretnlštva Bogi hvalo dajo. Papa je v Rimi Te Deurn (z »Te Deum laudamus", se začne Ainbrosiusa hvaio džvajoča pesem. Telko znaraeniije : Gospodne Bože, mi te dičintio) dao oaitimati i na sporcin je eden penez dao vdariti, na šteroga ednoj stržnl je pape kep z nadpfsom: »Gregor XIII. Pont M$x", na drflgoj strani pa kep onoga mesarjenja z nadpisom: .Ugenothorutn Strages 1572." II. Filip je difco te d€n kak najsrečnešega njegovoga žltka. AH je bild jeretništvo z tdm voprepravleno? Niti najmenje ne. Čiržvno, ka so ie mlždi Henrik z Navarre i Condž, naj svoj žitek mentfijejo, prekstopiii na pžpinsko, so s!edi pobegnoif z Pariza i so nazdj proteštanti postanoli. Mešča-,ska bojna je na novo vovdarila i je dvajseti let trpela. IX. Karol je vu velkoj caglosti mro, Njegov naslednik i brat III Henrik je vmorjeni bio i žnjim je vtt-preminola Valaisova dinasiija, Te ndjbJižžnjj, ki je na t*6n lehko računo, je blo ravno te, z Bourbonske dinastije Henrik z Navarre. Ar je od pape v6 bio prekunjeni, se je dugo mogo boriti za korono i samo t€ jo je zadobo, gda je nazžjstopo na pžpinsko vero. T€ njemi je odpro Paris vrata i je za IV. Henrika bio koronUvani. T6 nazžjstoplenje na papinsko je eden politični manSver bJo, po šterom je Henrik mer itio spravlti. Vu srci je donok evangeličan ostano i je dao Hugenotora 1598. »nanteski Edikt", po šterotn so profeštanti veiesloboičino vž.vali i «iri a"rtikulariške mesta zadobili. Heorika je 1610. leta Ravaillac cistercita z nožom vraoro. 12. Evangelium vu vremeni francuske revulucije. Na konci oserandjstoga i vu začžtki devet nSfstoga stčlžtja je raočen grom bože sodbe šo po ceJom europskora kričanstvi, šteri je stroso vte, ka se je za močno stojžče držalo; tronušje i cerkvl so se rOšile. Sol se je zkvarila i jo Bdg dao od ndroda razklačiti. (Mdtaj 5, 13.) Pojeb-no pa Francuška je bila mesto ete Bože sodbe, vu šteroj s6dbi je Bog cžlomi krščanstFi pokžzo k6p sJednje sodbe; slednje velke nevole i opiiš-čavanja za vremen Antikristuša, štere sodbe na vse krščanske držele pridejo, či oe bodo pokoro čfniie. Najhuše grešenjč je šlo na Francuikom, šteri grehi so že do nebe sčgali. Pravi, pobožni krščeniki so preganjani bili i to ne samo pro-ieštanskoga vadlfivanja, nego tudi katholičansko-ga, Ltidjč so se z ednoga tala pridružili k fri-volnoj brez^ernosti i k oipctavanji vere; z drfi-goga tala pa k skazlivosti i zakrivlenoj hotlivosti pod obrambov krščanstva, kak ti židovski fari-zeuške Živelo se je javnoj, očivesnoj pokvarje-ncsti i nemordlnosti, brezi srama, ali bojaznosti. T6 smo že čfili, kak so se pod IV. Henri-kom francuške verebojne skončaie, da je ete proteštantski herceg, naj zadobi kralevsko korono prekstopo na pLpinsko v toj misli, ka je edna korona že vredna edno mešo i ka je vu Nantes-kom edikti proteštantom potrplivost zagviiio. Ali ii kordna njemi |e slabo stala na glavi od toga časa. IV. Henrlk je od noža smeknjeni raogo rareti. Njegov naslednik XIV. Ludvig je ešče giobše spadno, či bAr ka se je tak vidlo, ka pod njegovim vlad&rstvom bi Francuska do to-gamao nigdar ne dos^gnjeno visikcst i dobro-idenje dosčgncla. AH to je vse samo sleparija bila. Ele vladar, komi je to nepremejeno vladanje vu krvi bilu, se je vu svojem vretneni tak tno-go povidiii, ka se je pred njim vse nagnolo. Grofi i hercegi so se brezvolno podvrgli njego-vim želenjarn i voli i so zgubili vsakio samo-stojnost pred tem tyranom. Tudi prOti zvfineš-njem je tnčo srečo, vu svojetn razbojniikom poželenji je znao i raztno z jšlnostjov i z po-sojsžlov falat za falatotn odtrgnoti od sdsedni držav i k Francuškoj prikapčiti. Navade i šegč dvora njegovoga vu Versaillesi so za pčldo slu-žile vsera drug-m evropskJm kralevskim dvorom. Ali pod tov leščečov zvGnešnjostjov se je edna straina prldvcst zakrivala. Vse tnogoče i nemogdče hotlivosti i nemoralnosti so na dnev-notn r6di bile vu njegovom kralevskom dvori i to se je vu plašči najlepšega poštenjd i forme zakrivalo. Ta pokvarjena moržlnost se je z dvora razšurila po celoj Francuškoj, ja eiče vu druge države tQdi. Ar po vnožinaj se je silila pleme-nit&ika mladezen vu Paris, naj tomi novomi Strdn 40. DUSEVNI LIST februdr 20. bolvani slflzl, se njemi macalfiza, i naj se me-todično podi laži i falctijskoj hotlivosti. Največ te jih je kak krčnični brezverci, Boga tajivci i morilno pokvarjeno faldtje vrnoli nazaj domo, Z tč si je XIV. Ludvig eden lyranikl regiir.ent spravo okoli s6be, štero se vu njegovi lastivni rečšj: .država «em jas* (L'6tat c'est nioi) na> bole d& videti. Vie, tiidi vadiuvanje je mcglo pod eden klobfik prineleno i po vfili krala, ko-ga so vu verskom ježuitje vodlli, goditi i ravnati. Zat5 ]e leta 1685. nazajvtčo nanteski edikt. Z i€m se je za proteštante skončala njitn ddna veresloboičina. Vse je moglo pi nazij pžpinsko postanoti. Francuska je postanola edna velka lovina, gde se je na proteštante, ali Hugenote lovilo, kak na pdlsko divjačino. Vu hiša njihova 30 konjenike (dragade) poslali i zkvarterali, ki so ta vu vndgi Ičtaj priiparana kak lačni psi zpožrli, raoike raantrali, žene osramotfivali i deco z siJov vkrajvzeli i je v papfnske šolč ali kloiire ziprli. Vse proteštaatske citkvl iaa Fran-cuskom so mogle poraiene bidti i vse jdvne bože slfižbe so se zabranile. Vsi proteitanski dflhovnikl, ki so se ne šteli na paplnsko obrnoti, so mogli pod štrofom gžlyerobstva Franncusko za 14 dni ostaviti, ki so se pa prčkdali na pi pinsko, ts so dosta včkio plSčo dobili kakpa $o prvle meli i so prostl bili od vsakie porcije plačfivanja. Vsakše protestantsko včenjč se je prepovedalo, porodjena deca so se po papinskora mogli okrstiti i vzgojena bidti. Proteštantskim dOhovnikom je z imrtjov bilo prepovedano bo-že slfiibe držati i predgati. T6 preg&njanje pro-teitanto? se ]e vu eaččtki vladarstva XIV. Lud viga, leta 1661 začnolo i stdjezere od Hugeno-tov so oitavile hišo, imanje i dotnovino i so se vu Nemčijo, Švajc i Hollandijo zoselili. To vo vandranje se je z razpfistom nanteikoga edikta zabranilo. Ali proteitanti so se na vsakže fdle fortno prcoblečeni skitali i iskali mogočnost po-bcgnoti, tak ka ešče potistomtcga je itak 50 000 familij odišlo na tOhinsko. Gda je to straino prisiijžvanje do Južno fraacuškoga, do Cevenski bregov priJlo, se je tč brežni carod gori^zčo za vero svojo z orož jotn vu rokaj. Proroki so nastanoli med njimi, ki so je vodili i je do takzvane Kamizardovske bojne priilo. (Td je itne; Karaizatdi so dobili po erdžči srakicaj .kamlscs", itere so kmetje nosiH). Ta bojna je rasla na dale pod njihovi vo-diielaj Laporte, Roland i Jean Cavaler. Po par zmrnaganji (1703 1704) so Kamizardi zgfibili par bitk i kraijevskoga ierega voj Baville ]e 300 vesnfc poničo i zžžgo. Gda \e Kamizardov prva navdiiienost pchenia?aia ž na mčsto n]6 edna demoralizšcija nastanju^ala, se je Maršall Vil larsi posrečilo Cavaliera na papinsko stran za-doblti. Te drGgi voj Roland je bio vu begi stre-ljeni i ti ostanjeni z vnogimi voditeli so ali vu bltkaj spadnoli ali pa na mantrtiiščaj bili bujtl, tak da leta 1715 je XIV. Ludsfg v8dao eden edlkt, vu iterotu je vd oznano, ka je proteštant-sko vadluvanje na Francuskom vovgasnjeno. Eta gizda?a reč ioga g'zddvoga krala je ne drfigo bila, kak nespametnost, iaž. Ar Bog si je ešče jczere i jezere od proteštantov goriobdržo, ki so se pred Baaiom ne nskleknoli. Tiidi pred-gari so ne falili, ki Li bir vu smrtnoj nevarnosti, so goripoiskali te raztorjene vdrnike, je troitali, vu ?eri krepili i vu gtnane vkiipzdrOžili pod cerkvenov drfllbov: »Cerkev puščšve." Med njitni so posebno imenitni bili Anton Court i Pavel Rabsut. . > , 13. Court Anton. ' ' Court Anton (rojeni 1696 v Languedoc, na južnom Francuskom) je že kak dete vreli poslfi-žavcc bio, gda so se po večeraj sdsedje pri og-njiščaj pri zapreti dveraj — ar so se odavcov bojali - vkflperspravili i od kamizArdorski bojn 1 od trplčnja mantrnikov pripovedavali. Či je njegova pobožna mat! okoli polnoči zaprla dveri, je za njov Hto i ne je popfisto tečas proslti, dokeč ga je nč s sebom vzela k skrivnim noč-nim božim službam. Komaj ka je dvanajset let star bio, se je pridrfižo k ednomi med ti pred-garov, k! so skrivno hodili od mesta do mesta i sam je zičo te cagajdče troitati i krepiti vu veri. Vu tom delž je nL pozno bojaznost i ešče na gilyaj je vfipo robe gori poiskati i nje z Božov rečjov hraniti. Tž vndge poti so ga trnok prem6čile i podkopale njegovo mladčnsko zdrdv-je, tak ka je težko obetežo. Na befega posteli se je odločo, ka to raztorjeno, raztepeno cčrkev nandvo vkDperpoberd, vrčd postavi. Gda je czdravo, je te drfige predgare i trde vdrnike na eden gyGlLš pozvo. (Dale.) . , ., Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.