Leto XXXVII Št. 26
Murska Sobota 9. julija 1987
Cena 350
V POMURJU NAČELNO ZA REGIONALIZACIJO
V Sloveniji se je začela razprava o možnostih nadaljnjega razvoja enotnega radiodifuznega sistema v republiki — kratko o regionalizaciji. Za pomursko regijo je bil takšen posvet minuli teden v Radencih. Na njem so načelno podprli zamisel o novi organiziranosti s pripombo, da je uveljavitev novega sistema povezana z rešitvijo nekaterih še vedno odprtih spe-
PRED ŽETVIJO
Še negotova usoda letošnjega pridelka
Medtem ko so pomurski pridelovalci že začeli z žetvijo ječmena, je vse nared že tudi za žetev pšenice. Ta se bo zaradi zapoznele vegetacije začela letos
nekoliko pozneje in poznavalci napovedujejo, da bodo na nekaterih površinah začeli žeti pšenico že v prihodnjem tednu. Čeprav jesenska setev ni potekala v najidealnejših razmerah, je bila večina površin zasejana pravočasno, pa tudi sicer so pridelovalci jeseni namenili pšenici nekoliko več površin, kot so sprva načrtovali. Slabe izkušnje z neustrezno zaščito v lanski pomladi so letos pridelovalce spodbudile, da so večino posevkov ustrezno zaščitili pred boleznimi in pleveli, zato pričakujejo tudi dober pridelek.
TRGOVCI ABC POMURKE SE BODO OPREMILI Z RAČUNALNIKI ISKRA DELTA
trgovci ABC Pomurke, ki tačas vsak po svoje rešujejo računalniško obdelavo podatkov, bodo kupili enotno opremo Iskre Delte. Naložba, ki jo bodo speljali v dveh etapah bo stala okoli 2 milijardi dinarjev.
V prvi etapi bodo v trgovinskem delu sozda ABC Pomurka poskusili obvladati finančne in blagovne toko
Obnova cest do leta 1995
Za Pomurje kot manjrazvito regijo je cestno omrezje bistvenih-
bo potrebno	magistralno cesto od Ihove do
V najkrajšem času bo.pot ebno ob	y 25 |e(jh nj obnov|je
občinah. Največji problem je cestno orn^
pnSpttn mristRne prometne tokove. Obnova cest naj bi potekala preti za gospooarsKe	smereh ki so glede na turistične in gospodarske
sistematično po popotrebne obnove. Če bi bil plan obnove s-pX't bi v naslednjih letih lahko v Pomurju dobili do 20 km obnovljenih cest. Obnova nai bi veliko pripomogla tudi k .zboljšanju prometne varnosti, ki postaja čedalje bolj problematična.	Jam D.
cifičnih vprašanj Radia Murska Sobota.
Radijska postaja deluje v obmejnem prostoru, oddaja program v slovenskem in madžarskem jeziku, pripravlja oddaje za madžarsko narodnostno skupnost in zamejstvo, vendar ima še vedno status lokalne radijske postaje. Vsakodnevni enourni program v madžarščini sicer financira republika, toda obseg ne zadovoljuje potreb
Pomurski pridelovalci morajo letos pospraviti pšenico z okrog 18 tisoč hektarjev polj, s polovice teh površin pa naj bi oddali tudi tržne presežke. Po republi
Žetev ječmena se je začela, v Pomurju pa je že vse nared tudi za žetev pšenice. Stroji so pripravljeni in čeprav žetev nekoliko kasni, poznavalci napovedujejo, da bo dobršen del pridelka pospravljen do konca julija, če seveda ne bo večjih zastojev.
škem načrtu pridelujejo družbena kmetijska gospodarstva pšenico na okrog 2.500 hektarjih, kmetje v organizirani tržni pridelavi pa na 6.700 hektarjih, oboji pa naj bi v silose žitnopredelo-valnih organizacij oddali nekaj več kot 31 tisoč ton pridelka. Medtem ko bodo družbena kmetijska gospodarstva oddala ves pridelek, že zdaj vse kaže, da bodo v zadružnih organizacijah težave z zagotovitvijo skoraj 20 tisoč ton tržnih presežkov pridelka od kmetov.
Tudi letos se ponavljajo po-
Blizu 2 milijardi za računalnike
ve v veleprodaji. Dogovorili so se, da bodo vse združene organizacije kupile enako podatkovno opremo. Odločili so se za opremo Iskre Delte, ki ponuja programsko opremo in vzdrževanje za dinarje. Opredelili so se za sistem mikroračunalnikov, s katerimi bodo pokrili potrebe številnih transakcij.
po informiranju pripadnikov madžarske narodnosti. V slovenskem jeziku ima približno trideset odstotkov programa širši pomen, vendar je materialno v celoti odvisen od lastnih prihodkov in sofinanciranja pomurskih občin. V sicer majhnem slovenskem prostoru so ta vprašanja zelo neenotno rešena. Rešitev za Radio Murska Sobota bi načeloma morala biti enaka koprskemu radiu. V raz-
manjkljivosti iz preteklih let, saj so bile zaščitne cene pšenice znane šele tik pred začetkom žetve, o dokončnih tržnih cenah pa se v državi še vedno niso poenotili.
Po odloku Zveznega izvršnega sveta znašajo zaščitne cene pšenice prvega kakovostnega razreda 125 dinarjev za kilogram, drugega 110 dinarjev in tretjega kakovostnega razreda 100 dinarjev. Slovenski pridelovalci bodo za pšenico dobili sicer nekoliko več, saj je treba k njim dodati še 19 dinarjev na kilogram v obliki regresa za mineralna gnojila in zaščitna sredstva in 5 dinarjev za pariteto, vendar poznavalci pravijo, da spodbud ne bi smeli vštevati v ceno. Pomurski pridelovalci imajo v glavnem pšenico
Podpisniki oziroma predstavniki sklada za nakup računalniške opreme bodo z Iskro Delto še ta teden podpisali pogodbo o nakupu strojne opreme, ki bo v prvi etapi stala 645 milijonov. Programska oprema bo za prve uporabnike stala blizu 75 milijonov. Najprej bodo z novimi računalniki za enotni sistem obdelave v ABC Pomurki opremili trgovinske DO Delikateso iz Ljubljane, Loko iz Škofje Loke, Prvi junij Trbovlje, Špecerijo Bled in delovno skupnost komercialne koordinacije v Ljubljani.
V drugi etapi, uresničevati jo bodo začeli v letu 1988, bodo z računalnikom Iskra delta oprem.Ui še ljubljansko Drogerijo in Galeb, Golico z Jesenic, Kočno iz Kamnika, Napredek Domžale, Tabor Grosuplje in trgovinsko DO Vesna iz Ljutomera.
Po sedanjih izračunih bo oprema, ki jo bodo trgovci ABC Pomurke dobili v drugi etapi, stala od 1070 do 1200 milijoni dinarjev. V drugi etapi bodo v vseh ozdih začeli z uvajanjem uporabniških rešitev obračunavanja osebnih dohodkov in vodenjem osnovnih sredstev.
Hkrati z nakupom opreme bo teklo tudi izobraževanje računalniških kadrov.
Boris Hegeduš
pravi so tudi poudarili, da je osnova za regionalizacijo materialna, tehnična in kadrovska izenačenost radiodifuznih regij, ker se sicer ne bodo mogle kakovostno kosati v bodočem osrednjem regionalnem programu. Vsaka regija oziroma občina pa naj bi prevzela obveznosti za regionalni oziroma lokalni program.
prvega kakovostnega razreda in pretežni del je bodo odkupili po 125 dinarjev, vendar tudi ta cena še ne zagotavlja ustreznega dohodka in primerne akumulacije.
To pa bo gotovo vplivalo na odkup, saj bodo mnogi pridelovalci pšenico obdržali in bo namesto v mlinih končala v jaslih. To pa gotovo ne bi smel biti cilj, vendar za to ne bomo smeli kriviti pridelovalcev, pač pa v prvi vrsti tiste, ki določajo pogoje odkupa. Za prehrano Jugoslovanov bomo letos potrebovali 3,3 milijona ton pšenice, v državi pa imamo vse možnosti, da je lahko pridelamo 6 milijonov ton. In kdo bo kriv, če bomo morali kljub vsemu tudi letos pšenico uvoziti?!
Ludvik Kovač
KIRURGIJA
Odprta vrata v soboto
Nekaj operacijskih miz za rakičanski kirurški blok že čaka na carini, sterilizacijsko opremo pa naj bi dobili v septembru. Zato so se pri Pomurskem zdravstvenem centru in po sklepu osrednjega gradbenega odbora odločili, da bodo v soboto, še pred nameščanjem nove medicinske opreme in jesensko preselitvijo treh oddelkov Splošne bolnišnice, na široko odprli vrata vsem, ki še niso videli notranjosti nove bolnišnice, pa tudi vsem, ki želijo videti, kako so napredovala dela in priprave na preselitev. Prve obiskovalce bodo pod vodstvom in spremstvom popeljali po nadstropjih ob devetih. Vrata za vse obiskovalce bodo torej odprta v soboto med deveto in dvanajsto uro.
M. H.
Kriza se poglablja, kapitulacije ni!
Kako bi se opredeljevali prekmurski in slovenskogoriški kmet, lendavski beli rudar, slatinar iz Radenske, Murina delavka ali kovinar iz Panonije in lesar iz Marlesa, ki bi v celoti in neposredno spremljali ponedeljkovo 10. sejo Centralnega komiteja ZKS v Ljubljani, bolj znano kot idejni plenum slovenskih komunistov? Kakšna bi bila sodba pomurskih razumnikov (strokovnjakov), predvsem pa, kako ga bo sprejelo in razumelo partijsko članstvo iz tega dela Slovenije, saj smo bili po večmesečnih pripravah nanj priča celodnevnemu, dokaj zahtevnemu razčlenjevanju aktualnih idejnopolitičnih razmer v družbi in Zvezi komunistov Slovenije?
Uvodničar dr. Boris Majer je menil, da je razvita sodobna bla-govnotržna ekonomika, ki neusmiljeno postavi vsak gospodarski osebek na mesto, ki ga s svojim delom, poslovnostjo, inovativnostjo in tržno prodornostjo zasluži, tisto, česar se ekonomsko, poslovno, razvojno in organizacijsko nesposobne gospodarske organizacije bojijo kot hudič križa, ker se dobro zavedajo, da v konkurenčnem boju takšne, kakršne so, ne morejo uspevati. Po drugi strani pa si tudi niso ustvarile možnosti in ne kažejo volje, da bi se za to usposobile. Mnogo bližja jim je skupna državna vreča, iz katere naj bi še naprej dobivale, ne glede na svojo nizko storilnost, pomanjkanje poslovnosti, inovativnosti, sposobnosti, hkrati pa si tudi želijo varno zavetje skupne državne plahte, ki naj bi vse to prikrila z garni jem raznih ideoloških fraz. Nedvomno bi morala biti ta spoznanja tudi pomurskim gospodarskim enotam in delovnim skupnostim v razmislek in ravnanje.
Dr. Majer je opomni/ na dva ekonomska sistema v Jugoslaviji, ki se medsebojno izključujeta: državno-lastninsko-administrativni in socialistično-biagovno-tržni, ki se vzajemno hromita in onemogočata. Vmes pa široko poilegalno področje t.i. sive ekonomije kot nekakšen tampon. Dobro vemo, za kaj gre in kakšna je alternativa, prav tako so razpoznavni izhodi iz krize, ki kajpada ne more trajati v nedogled, smo razumeli razpravljalce. Nujen je radikalen spoprijem, drzen in stvaren, brez strahu pred doktrinarnimi predsodki.
K besedi se je priglasilo kakih 40 razpravljalcev. Nekateri so razprave pisno oddali, med njimi tudi članica CK ZKS iz Pomurja Anica Karba, ki je v njej ponovila že znane tegobe, ki tarejo obmejno, narodnostno mešano, delno manj razvito območje. Nevsakdanje besedišče pa si je izbral dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša, ki je ob drugem dobesedno dejal: »Za dandanašnje težave so krivi tisti, ki so kapitulirali v tisti fazi jugoslovanske socialistične revolucije, ki sejije reklo gospodarska reforma iz leta 1965. S tem so onemogočili kolikor toliko pravočasno posodobitev našega gospodarstva, njegov prehod iz centralistično administrativnega in monopolistično brezperspektivnega gospodarskega in družbenega življenja v tržno ... Začetek nujnega posodabljanja Jugoslavije, za kar seveda štejem serijo idejnih plenumov, se je s takratno kapitulacijo odložil za več kot dve desetletji.« Dr. Mulej je dodal, kako »se jasno vidi, da pri nas v besedno idejni obliki teče državljanska vojna, skupine pristašev nadaljnjega življenja po starem in pristašev novosti, nujnih političnih, organizacijskih in tehnično-tehnoloških inovacij pa v njej za zdaj druga drugo še dokaj spretno blokirajo.«
V poznih večernih urah so plenum sklenili z akcijskim dogovorom kako naprej in sprejemom platforme, ki je v dobršni meri že zajeta v usmeritvah CK ZKJ. K posameznim partijskim opredelitvam in usmeritvam — recimo do novih gibanj, mladinske problematike, ustavnih sprememb in sprememb zakona o združenem delu — se bomo še vračali, in sicer z vodilom: doslej smo prenovo le razlagali, gre pa za to, da je udejanjimo!	Branko Žunec
Naslov optično deluje kot formula, v resnici pa vsebuje množico pozitivnih elementov, ki bi jim z obrabljenimi besedami lahko rekli delovna zmaga kolektiva lendavske Ine Nafte. Kot vsi slovenski rudarji so 3. julija slavili tudi lendavski naftarji, ko so med drugim slovesno predali namenu vrtino Pg — 5. Simbolično je to storil predsednik občine Rudolf Leiner.
Pg — 5 pomeni Petišovci, globoka 5, gre pa za vrtino zemeljskega plina v globini do 3.324 metrov. Vrtati so začeli oktobra lani in z deli končali marca letos. Informacije, ki so jih dobili strokovnjaki tozda RPNP (Raziskave in proizvodnja nafte in plina) po raziskavah, so potrdile dom-
Vrtina zemeljskega plina Pg — 5 (Petišovci, globoka 5) že obratuje. V Ini Nafti jo označujejo za enega prvih večjih korakov pri koračnici iz težavnih poslovnih razmer. Odprtje je slovesno in simbolično opravil lendavski župan, Rudolf Leiner.
neve: v globini od 2.500 do 3.000 metrov so ekonomsko zanimiva ležišča plina, med katerimi je najbolj pomembno ležišče mio-cena E>. Na začetku bodo iz te vrtine dnevno lahko pridobili do sto tisoč kubičnih metrov plina, ki je po zagotovilih zelo kakovosten. Vrtina vsekakor veliko pomeni ne le za strokovnjake RPNP, pač pa za delovno organizacijo v celoti, saj je tudi predsednik kolegijskega poslovodnega odbora, Jože Hajdinjak, dejal, da je to v bistvu začetek lastnega črpanja plina, ki naj bi dodobra zadihala v dveh letih. Pg — 5 pa je eden prvih odločnejših korakov premagovanja krize npr. v Petrokemiji.
Pg — 5
Za tozd RPNP je nasploh značilno, da so v svoji stroki v Sloveniji na vrhu, saj so tačas nosilci vseh naftnogeoloških raziskav v republiki. In teh je kar veliko, seveda jih izvajajo v skladu z načrti. Gotovo pa drži, da ne spijo na lovorikah (kot je novoodprta vrtina ob prazniku rudarjev), saj delajo še pri nekaj drugih projektih. Tako končujejo dela na raziskovalni vrtini Gabrnik i v bližini Ptuja, jeseni pa bodo začeli z vrtanjem strateško posebej pomembne vrtine Ljutomer 1. To bo doslej najgljoblje vrtanje, saj naj bi segala do globine 4.500 metrov. Poleg tega pa nameravajo naslednje leto začeti z raziskavami ogljikovodikov na območju
Veržeja, kjer načrtujejo vrtino do globine 2.500 metrov. Ce k načrtovanemu dodamo še narejeno v zadnjem času — vrtini v Lipi in Rakičanu — je podoba razvoja dejavnosti v zadnjih letih zaokrožena. In ta podoba je gotovo prijaznejša kot trenutni položaj Ine Nafte, saj so motnje v poslovanju še vedno velike. Toda, če spet uporabimo misli Jožeta Hajdinjaka, lendavski beli rudarji so bili tudi že v resnejših težavah, ki so jih premagali. Torej jih bodo tudi zdaj. Zato je slednjič le čas, da se vsi skupaj obrnejo k prihodnosti in prekinejo sive čase stopicanja na mestu, Kar v osnovi pomeni nazadovanje.
Bojan Peček
aktualno doma in po svetu
Posadka grške raziskovalne ladje Pozejdon je v rodoškem pristanišču iz globine 52 metrov privlekla na dan velikansko kamnito roko, ki naj bi pripadala enemu od sedmih čudes sveta — rodoškemu velikanu, ki naj bi v višino 30 metrov stal — kot si ga je v fantaziji zamislil na črtežu iz 18. stoletja neki francoski popotnik — pred vhodom v pristanišče. Velikana so postavili 280. pred našim štetjem, 225. pa ga je prevrnil potres.
PREBERITE V DEBELI SENCI
globus
Po demokratični
Ko so pripravljali sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o Kosovu, je bilo v zraku precej živčnosti in to zaradi morebitnih pretiranih čustvenih izlivov in zaradi vedenja množic, ki je napovedala prihod v Beograd. Tako na seji, kot ljudje na ulici so, izpričali željo po demokratičnem dialogu. Skratka, tokrat je bila demokracija na izpitu in ga je tudi položila. To seveda velja za politično razsojanje razmer, na gospodarskem področju pa se odnosi še niso spremenili. Le nekaj dni po seji so v zvezni skupščini ponovno razpravljali o merilih za razvitost in prav s strani manj razvitih je bilo več političnih zahtev, kot pa predlogov za gospodarsko rešitev problemov. Vse skupaj je iz-
padlo kot nenavadno protislovje. Politiki so se zedinili, da je na primer problem Kosova skupen jugoslovanski, problem razvitih in nerazvitih pa prehaja iz ramen na ramena.
In kljub vsemu so na potezi politiki, ki bodo morali v najkrajšem času rešiti gospodarske probleme med razvitimi in nerazvitimi po demokratični in samoupravni poti. Res je, da je potrebno razrešiti probleme predvsem po gospodarski poti, res pa je tudi, da se je potrebno za takšno rešitev odločiti po politični poti. Gre predvsem za normalne ekonomske odnose med gospodarskimi subjekti. V te odnose sodi tudi pomoč v tehničnih in drugih ljudeh. Izkušnje so pokazale, da se sklad za nerazvite lah-
poti
ko spremeni v vrečo brez dna, ker se denar porablja na osnovi političnih in ne gospodarskih odločitev. Tudi ti odnosi sodijo v proces razvijanja demokracije.
Naslednja stopnja razvoja demokracije je v ustrezni oceni nasprotnikov. V zadnjih nekaj mesecih smo sestavili tako obsežen seznam sovražnikov, da smo se lahko mirno vprašali, kdo sploh še ni sovražnik. To je sistem preusmerjanja pozornosti z lastnih napak na druge in predvsem uveljavljanje nedemokratičnih postopkov. Upajmo, da smo z zadnjo sejo CK ZKJ vsaj delno presegli takšen način razmišljanja. Krizo lahko rešimo le po demokratični poti in nikakor drugače.
Mirko Čepič
Denar naš vsakdanji
Samo starejši ljudje se bodo spomnili, koliko je bilo tik pred drugo svetovno vojno 50 dinarjev; toliko je bil namreč takrat vreden en ameriški dolar. Za 50 dinarjev je moral nekvalificirani delavec (dninar) delati 5 dni, za to pa je dobil, na primer, dve srajci ali pa v gostilni 5,5 litra vina. Enak menjalni odnos: 50:1, je bil za dinar do dolarja uveden tudi leta 1945. Prejšnji četrtek je bil srednji nakupni tečaj dolarja 658,00 dinarjev. Iz tega izhaja, da je dolar danes, v primerjavi z letom 1945 1.314-krat dražji, oziroma za 130.000 odstotkov.
Ko se je v Jugoslaviji leta 1983 začel postopek za izdajo 5.000 dinarskega bankovca, je bila njegova vrednost, računana po srednjem tečaju, 68 ameriških dolarjev. Danes velja naš pettisočak le še desetino tega.
V zadnjih petih letih se je obtok denarja pri nas povečal za desetinko manj kot za šestkrat in poučeni trdijo, da bomo morali letos natiskati najmanj 750 milijonov bankovcev. Prva tri leta (tega petletnega obdobja), smo obtok povečevali za 30 odstotkov letno, leta 1985 že skoraj za 70, lani pa že za preko 100 odstotkov.
Tako postaja naš »debeli« denar navaden drobiž, ne samo v tujini, tudi doma.
Podatki pravijo, da je danes zunaj trezorjev Narodne banke Jugoslavije za več kot dve milijardi bankovcev in za približno takšno vrednost tudi kovancev. Kolikšno delo je potrebno opravljati ob tiskanju, preštevanju, hranjenju, prevažanju, sortiranju (za uničenje) tolikšne količine denarja!
Svet okrog nas ta problem rešuje s tiskanjem bankovcev večjih nominalnih vrednosti. Danes bi morali na primer za tisočdolarski bankovec odšteti kar stotrideset naših pettisočakov; za tisoč švicarskih frankov malo manj kot devetdeset, za enako vsoto zahodnonemških mark približno sedemdeset. Tudi v vzhodnoevropskih državah je podobno: za sto sovjetskih dolarjev odštejemo sedaj okrog 16 naših pettisočakov, za tisoč češkoslovaških kron devetnajst.
Naj se komu zdi čudno ali ne, nič neprimernega ni, če bodo že kmalu prišli v promet deset, dvajset in petdeset tisoč dinarski bankovci. Toda, ker gre »vse naprej«, ne bomo danes tudi s petdesettisoč-di-narskim bankovcem nič na boljšem kot smo bili leta 1983 s pettisoča-ki. Ali ne bi bilo primerno, da bi natisnili tudi 100.000-dinarskipapir.
Vprašanje zase je, koliko časa bomo še trgali žepe z našimi ničvrednimi kovanci (da o 100-dinarksem zaenkrat ne govorimo), ki so zaradi različnih velikosti, vendar enakih nominalnih vrednosti vsaki-krat, ko iz žepa potegnemo pest drobiža, prava numizmatična zbirka, ki jo je potrebno potem skrbno obračati in šele z odčitavanjem številk ugotoviti pravo vrednost vsakega kovanca posebej.
OSMI GADAFIJEV POSKUS
Svet se je že resnično naveličal libijskih pobud o združevanju s sosednjimi državami, pa tudi takšnimi, ki so od Libije oddaljene več tisoč kilometrov.
Tokrat Gadafi predlaga združitev dveh velikih severnoafriških držav, Libije in Alži-
rije. To je že osmi predlog Libije za takšno ali drugačno združitev, iz katerih pa doslej ni bilo nobenega haska. Naj jih naštejemo: 1969: predlog za federacijo Libija, Egipt, Sudan (kasneje naj bi se pridružila še Sirija), 1971: unija arabskih republik Libije, Sirije in Egipta, 1973: unija med
Libijo in Egiptom, 1974: združitev Libije in Tunizije, 1980: zveze med Libijo in Sirijo, 1981: razglasitev načrta za zvezo med Libijo in Čadom, 1984 predlog za združitev med Libijo in Marokom.
Niti ena od teh pobud ali celo razglasitev ni bila ostvar-jena.
SESTANEK PARLAMENTOV
Na sicer običajnem nekajdnevnem zasedanju predsednikov parlamentov sedmih držav varšavskega sporazuma, ki je bil tokrat v poljskem glavnem mestu, so na predlog Poljakov sklenili organizirati srečanje predsednikov parlamentov vseh evropskih držav. Predsednik poljskega sejma Malinowski je ob tem novinarjem dejal, da bi bilo umestno ob tem pričakovati ustanovitev evropskega parlamenta, v katerem bi sodelovale države Vzhoda in Zahoda.
BUENOS AIRES - Kljub zamrznitvi cen in plač v Braziliji so prejšnji teden odobrili podražitev mestnega prevoza. Po demonstracijah, v katerih je bilo ranjenih 47 ljudi in uničenih na stotine avtobusov, so podražitev preklicali.
BRUSELJ — Evropsko sodišče je odločilo, da mora Italija ukiniti prepoved uvoza avtomobilov iz drugih držav EGS, ki so za 20 odstotkov cenejši od italijanskih.
LONDON — Prejšnji teden sta Britanca Richard Branson in Per Lindstrad z balonom na vroči zrak preletela Atlantik. To je prvi takšen polet v zgodovini letalstva. Letela sta v višini 9 tisoč metrov s hitrostjo 222 kilometrov na uro, preletela pa sta 5200 kilometrov.
STRASBOURG — Komisija za premog EGS meni, da se bo poraba premoga do leta 2000 povečevala po 2,5-odstotni letni stopnji. Najbolj se bo povečala poraba premoga v Afriki in Latinski Ameriki. V Zahodni Evropi se bo izkop premoga zmanjševal, zato bodo industrijsko razvite države postale vse pomembnejši kupec tega energetskega vira.
BRUSELJ — Evropska skupnost je uvedla protidumpinški postopek proti uvozu sintetičnih vlaken iz Jugoslavije in še nekaterih drugih držav, ker so se proizvajalci teh vlaken v državah skupnosti pritožili zaradi konkurenčnih cen tujih izvoznikov teh vlaken.
NEW YORK - Bela hiša je sporočila, da so ZDA in ZSSR dosegle okviren sporazum o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dosega, s katerimi razpolagata velesili. Omenjeni sporazum naj bi utrl pot napovedanemu jesenskemu obisku Gorbačova v ZDA.
LYON — Nacističnega zločinca Klausa Barbiea, ki je odgovoren za deportacijo mnogih ljudi v koncentracijska taborišča, so pred dnevi obsodili na dosmrtno ječo.
BONN — V kratkem se bosta »neuradno« sestala predsednik ZR Nemčije R. von WeizsScker in avstrijski predsednik K. Waldheim.
globus
Ljubljanske skomine
Pred dnevi je minilo trideset let odkar so v Ljubljani ukinili tramvaj, ki so ga najprej nadomestili trolejbusi, potem pa avtobusi. Sedaj dokončujejo v Ljubljani prometno študijo, ki predvideva, da bi avtobuse sčasoma spet zamenjal tramvaj, ki pa naj bi bil kolikor se da sodoben. V nekaterih evropskih mestih že vozijo avtomatsko vodeni tramvaji. Prvi tramvaj je v Ljubljani začel voziti leta 1901 in sicer med Spodnjo Šiško in središčem mesta. Ljubljana je takrat štela 50 tisoč prebivalcev.
Septembrski rok
Do konca junija bi morala naša država poravnati 90 milijonov dolarjev tujega posojila, do 15. julija pa še dodatnih 150 milijonov. Zaradi časovne neskladnosti med deviznim prilivom in odlivom konvertibilne valute naj bi ta rok v dogovoru med Narodno banko Jugoslavije in tujimi upniki premaknili na september letos.
Letošnja pšenica
Zvezni izvršni svet je pred dnevi dal pobudo za sklenitev družbenega dogovora o ukrepih za organiziran odkup pšenice v letošnjem letu. Dogovor, ki ga bodo sklenili ZIS in izvršni sveti republik ter pokrajin, bo določil skupne obveznosti, odgovornosti in ukrepe, da bi z organiziranim odkupom zbrali okoli 3,5 milijona ton pšenice, kar je 65 odstotkov za letos načrtovanih posevkov pšenice. Za odkup pšenice bo potrebno zagotoviti 430 milijard dinarjev.
ŽARIŠČU DOGODKOV^—
Kisla jabolka evropske gospodarske skupnosti
Evropska gospodarska skupnost je zaplavala v novo, hudo krizo. Niti deset sestankov zunanjih in kmetijskih ministrov dvanajstih držav članic, kolikor jih je bilo samo letos, ni pomenilo nobenega napredka. Prejšnji teden se je sestalo najvišje telo EGS, Evropski svet, vendar so najbolj žgoča vprašanja še naprej odprta.
TEŽKE PREIZKUŠNJE
IPred dnevi so na Dunaju organizirali nekakšen simpozij o trenutnem mednarodnem položaju Avstrije. Nekaj sto zgodovinarjev, sociologov, novinarjev, politologov in žrtev fašizma je z različnih zornih kotov ocenilo, da avstrijski zunanji politiki grozi »temeljna destabilizacija«, kot je to dejal direktor du-Inajskega inštituta za mednarodno politiko Hans Thalberg. Simpozij je organiziral klub Nova Avstrija, ki so ga ustanovili po Waldheimovi izvolitvi za predsednika republike. Člani kluba med drugim dokazujejo, da Avstrija ni bila prva žrtev na-
cionalsocializma, kot se to običajno trdi.
RAZLIČNE OCENE
Turistična zveza Jugoslavije sporoča, da je turistično gospodarstvo do konca maja doseglo za 23 odstotkov večji devizni priliv kot lani v petih mesecih, junijski-pa naj bi bil večji za 18 odstotkov.
Ob slovenski obali takšni ugodni oceni ne morejo pritrditi, saj so zmogljivosti portoroške turistične regije zasedene le do polovice, povedano z drugimi podatki: letos je za deset odstotkov manj gostov kot lani ob tem času. Turistični delavci upajo, da se bo stanje prihodnje dni vendarle popravilo.
Že dolgo si evropska »dvanajsterica« prizadeva, da bi reformirala skupno kmetijsko politiko, ki je sicer največji dosežek evropske gospodarske integracije v okviru EGS, hkrati pa tudi glavni kamen spotikanja v odnosih držav EGS do ZDA, Avstralije, Nove Zelandije in do velikega števila držav v razvoju, in tudi do Jugoslavije.
Skupna kmetijska politika EGS sloni na visokih zajamčenih cenah kmetijskih proizvodov, ki so v večini za 50 odstotkov višje od cen na prostem svetovnem tržišču. Ker je ponudba mnogo višja od povpraševanja, nastajajo »gore« masla, sladkorja, mleka v
prahu, mesa in prava »jezera« vina. Če hočejo te zaloge prodati zunaj meja držav članic EGS, morajo iz skupnega proračuna pokriti razliko med visokimi domačimi in nizkimi cenami na tujem tržišču. Okoli dve tretjini proračuna EGS, oziroma okoli 28 milijard dolarjev, porabijo države skupnosti za regresiranje cen.
Najtrši oreh EGS je Francija, ki ima tudi najmočnejši kmetijski potencial v skupnosti in ki je že nekajkrat zelo ultimativno izsiljevala: ali dogovorjena kmetijska politika ali pa izstop iz EGS.
Pred nekaj leti so bili vendarle storjeni prvi koraki v smeri refor-
Nespodbuden rekord
Statistiki so izračunali, da je inflacija v Jugoslaviji presegla sto odstotkov. Kot poroča Zvezni zavod za statistiko, so bile cene na drobno junija letos za 106 odstotkov višje kot v istem mesecu lani. Najbolj je na povišanje inflacije vplivala podražitev bencina, kar je povzročilo celo verigo drugih podražitev. Svoje je k zvišanju inflacije prispevala tudi podražitev cigaret in nekaterih kmetijskih industrijskih proizvodov.
me. Dogovorili so se za določene omejitve pri vzreji goveje živine in namolzenega mleka. Rezultati tega dogovora pa so zanemarljivo majhni.
Največje težave skupne kmetijske politike EGS se izražajo v odnosu do ZDA. S subvencioniranjem cen so Američanom odvzemali njihova tradicionalna tržišča, zato so le-ti vrnili Evropejcem s podobnim udarcem — zahtevajo, da EGS postopoma zmanjšuje s proračunskim denarjem ustvarjene nižje cene. V Bruslju, na sedežu EGS so se ob tem morali resno zamisliti.
Evropski svet se je moral na zadnjem zasedanju prejšnji teden ukvarjati z mnogimi težavami. V skupnem proračunu manjka skoraj 6 milijard dolarjev, ki naj bi jih zagotovili z uvedbo davka na rastlinska olja in maščobe. Temu davku, ki bi najbolj prizadel ZDA, so se že uprle ZRN, Velika Britanija, Danska in Nizozemska. Američani izvozijo v zahodnoevropske države rastlinsko olje v vrednosti prek dve milijardi dolarjev.
Do 1. julija je bila v evropskem svetu predsedujoča Belgija, odtlej mu predseduje Danska, ki bo morala v enoletnem mandatu, seveda skupaj s preostalimi enajstimi članicami EGS, še marsika-terikrat ugrizniti v vse bolj nakopičena kisla jabolka svoje skupnosti.
STRAN 2
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
M® Dušan Šinigoj V
DO LETA 1990 MURA BREZ ELEKTRARN
Prvi dan v dopustniškem juliju je ob visoki temperaturi napovedal pomurskim gospodarstvenikom in politikom tudi sicer vroče poletje. Predsedniku republiškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju so na pogovoru v Radencih natresli toliko problemov in odprtih vprašanj, da si ob njih res ni mogoče privoščiti dopusta. Ali pa so morda izkoristili redko priložnost, da bi o svojih problemih govorili neposredno predsedniku vlade? Najbrž gre kar za oboje!
Čeprav so tekoča gospodarska gibanja v Pomurju ugodnejša od republiških povprečij, je predsednik lendavskega izvršnega sveta, Jože Kuronja, v uvodni besedi opozarjal predvsem na že dalj časa prisotne probleme, ki zavirajo po ravnem in še bolj po poti navkreber. Razmerja v delitvi dohodka gredo na škodo akumulacije, v gospodarski sestavi ni premikov, osebni dohodki zaostajajo, 2500 ljudi, polovica mlajših od 26 let, čaka na delo, cenovna nesorazmerja in novi kreditni pogoji dobesedno ukleš-čajo kmetijstvo, kljub večjim
Ni sožitja in enakopravnega položaja narodnosti, če ni to tudi volja večinskega naroda. Morda zveni kot obrabljena fraza, vendar so jo na narodnostno mešanem območju v Pomurju v dobrih štirih desetletjih opremili z vsebino, ki se potrjuje v vsakdanjem življenju. »V takšnih razmerah, v katere se tudi narodnostna skupnost vključuje kot subjekt, ne bi smeli dovoliti stopicanja na mestu. Najmanj sme to občutiti izobraževalni sistem. Otroci madžarske narodnosti morajo poslušati madžarščino do konca srednje šole, narodnostnim interesom pa je treba prilagoditi tudi razne šolske normative,« je med drugim menil Dušan Šinigoj na pogovoru s predstavniki madžarske narodnosti iz soboške in lendavske občine. Zaskrbljuje tudi, je dejal, da ljudje zapuščajo narodnostno mešana in sploh obmejna območja. Zadržijo jih lahko samo tovarnice in boljša infrastrukturna povezanost. Eno in drugo morda res nima neposrednega ekonomskega učinka, z narodnogospodarskega vidika pa so takšna vlaganja nujna. Zavzel se je za še večjo odprtost meje. Slovenski izvršni svet se bo posebej angažiral pri gospodarskih stikih z Madžarsko, za kar ponuja nove možnosti vključitev Žalske in Železne županije v skupnost Alpe— Jadran.
NE BRATITA SE BEDNIKA
od tedna
MURSKA SOBOTA — Čeprav ugotavljajo, da v zadnjem času naložbena dejavnost v Pomurju stagnira in komisija za oceno investicij pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje nima veliko dela, sodeč po zadnji seji te komisije tega ne bi mogli potrditi. Člani komisije so tokrat pretresali kar devet naložbenih predlogov, predvsem s področja gospodarstva in vsi zahtevki, ki izpolnjujejo pogoje, so dobili tudi pozitivno mnenje.
MURSKA SOBOTA — V organizaciji republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bil v začetku tedna v Murski Soboti regijski posvet o letošnjih pogojih odkupa pšenice. Pomurski pridelovalci so na njem opozarjali.predvsem na cene, ki niso spodbudne in se bodo gotovo neugodno odražale na realizaciji letošnjega odkupa.
LENDAVA — Na slavnostni seji delavskega sveta lendavske Ine Nafte so med drugim podelili priznanja in plakete desetim najzaslužnejšim delavcem. Dobili sojih: Evgen Pinter, Ladislav Šinko, Ištvan Somi, Terezija Lebar, Ivanka Golenko, Jože Leček, Štefan Horvat, Jože Madjar, Josip Turk in Jože Zagorec. Ob tem so proslavili tudi 40-Ietnico delovanja industrijskega gasilskega društva v Ini, trije gasilci pa so dobili republiška priznanja: Ignac Prendel, Štefan Horvat in Franc Gazdag.
MURSKA SOBOTA — Oskrba s pitno vodo v občini je bila osrednja tema razprav na 14. seji občinske konference frontne organizacije. Ker je problematika pereča, je bilo več kot deset razpravljalcev, ob koncu pa so sprejeli dopolnjene usmeritve in sklepe predsedstva, s čemer naj bi preskrbo uredili. Na seji so delegate seznanili tudi s sklepnimi deli pri opremljanju kirurškega oddelka bolnišnice.
*GORNJA RADGONA 30. junija so se v Gornji Radgoni sestali delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Na robu sklepčnosti so obravnavali delovni in finančni načrt, uresničevanje načrtovanega, rebalans sredstev za stanovanjske hiše, predlog pravilnika o pogojih in načinu prodaje stanovanjskih hiš ter osnutek Sasa o skupnih nalogah pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskega sistema stanovanjskega gospodarstva.
MURSKA SOBOTA — Člani izvršnega sveta so na zadnji seji obravnavali poročilo republiške vlade o izvajanju srednjeročnega načrta, posebej pa so ocenili prvi dve leti — 1986 in 1987. Takoimenovana majska analiza vsebuje v bistvu vsa področja družbenega življenja, za občino Murska Sobota pa so najaktualnejši deli, kjer je govor o skladnejšem regionalnem razvoju, kmetijstvu, gospodarskih razmerah in turizmu.
LUKAVCI Tudi krajani Lukavec so se odločili, da svoje nedeljske dneve popestrijo tudi kako drugače. Minulo nedeljo so pripravili pestre vaške igre, na katerih je sodelovalo veliko ekip, ki so tekmovale v najrazličnejših spretnostnih in zabavnih igricah. Ta prireditev je pokazala, da so krajani željni sprostitve in zabave in da organizacija takih iger nikakor ni zaman ali sama sebi namen.
LJUTOMER — Občinski izvršni svet je na ponedeljkovi seji razpravljal o tako imenovani Majski analizi republiškega izvršnega sveta. V celoti so podprli stališča republiške vlade in ugotovili, da je ta analiza odraz dejanskega stanja, kar je posebno neugodno za kmetijstvo, saj je položaj te dejavnosti vedno slabši. Tudi na področju družbenih dejavnosti bodo potrebne korenite spremembe, saj želje in možnosti niso usklajene. O teh stališčih bodo razpravljali tudi občinski zbori.
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota, o. sol. o.	/
ABC POMURKA — KZ PANONKA
MURSKA SOBOTA
Delovna skupnost
objavlja prosta dela oz. naloge
ORGANIZATOR-PROGRAMER
AGP
Visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri in 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delih.	_
Prošnie z ustreznimi dokazili naj kandidati vložijo v roku 10 dm od dneva objave na naslov ABC POMURKA - KZ PANONKA Murska Sobota, Markišavska 3, 69000 Murska Sobota.
obremenitvam gospodarstva pa zaostajajo tudi družbene dejavnosti.
Predsednik pomurske zbornice Koloman Cigut je za skrb zbujajočo označil infrastrukturno povezanost Pomurja — s cestami kot najbolj črno točko na čelu. Menil je tudi, da so sprejeti ukrepi, ki naj bi spodbujali skladnejši regionalni razvoj v Sloveniji, neučinkoviti. Za gospodarske naložbe na manj razvitih območjih bi morali znižati obrestno mero, v regiji pa v ta namen združiti del akumulacije.
Glavni direktor Mure Božo
do tedna
Kuharič je začel z zaskrbljujočim kopičenjem zalog v tekstilni industriji. Kljub temu se njene zmogljivosti po Jugoslaviji še naprej širijo, letos z do 15 tisoč novimi delovnimi mesti. Nova devizna zakonodaja je potrgala reprodukcijske verige, začel je stagnirati blagovni izvoz, izvozniki nimajo možnosti za izplačila višjih osebnih dohodkov, z velikim časovnim zamikom pa se izplačujejo tudi izvozne spodbude — dolg do Mure je okrog 800 milijonov dinarjev.
V imenu kmetijcev je realne
»Prav je, da ste zgradili sodoben objekt, ker ni narejen za včeraj, temveč za jutri. Male ovire, ki še ostajajo, bodo, mislim, premagane do vselitve. Želim vam, da se čimprej preselite, kajti vsako odlaganje bo prineslo nove težave,« je po ogledu nove soboške bolnišnice med drugim povedal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj. Napovedujejo, da bodo s tehničnim pregledomm objekta začeli konec septembra, preselitev pa naj bi bila pozno jeseni. Po večletnih težavah s solidarnostnimi sredstvi je pri novem vodstvu republiške zdravstvene skupnosti za to vprašanje več razumevanja in zdaj samo deset občinskih zdravstvenih skupnosti ni poravnalo svojega solidarnostnega deleža. Težave lahko nastanejo samo še pri uvozu opreme. Del le-te je že na carini in je plačana, odprto pa je vprašanje uvoza rentgenološke opreme za okrog milijon 200 tisoč dolarjev. Za približno toliko pa bo postopoma potrebno uvoziti še drugo opremo, kar pa še ni neposredna ovira za začetek dela kirurgije in drugih oddelkov v novi zgradbi. (Foto: A. Abraham)
PO SLEDI ANONIMNEGA PISMA IN REFERENDUMA
Samoupravljanje ali miniranje?
V 25. številki smo vas obvestili, da je referendum v lendavskem Gorenju Varstroj, na katerem so se delavci dveh tozdov — Varis in Monta-ža-purlen — odločali o izločitvi in tvorjenju nove, enovite DO, propadel, saj so delavci v Varisu večinoma glasovali proti reorganizaciji. Že prej smo dobili v uredništvo anonimno pismo, v katerem avtor(ji) zahteva(jo) natančnejše pisanje o razmerah v tem delovnem kolektivu.
Misli o drugačni organiziranosti so v Varisu stare že dobro leto, pri sosedih pa vsaj desetkrat toliko. Zakaj v prvem in zakaj v drugem primeru? Najprej navajamo skupno element, to pa so programi, saj že z imenom ozda (Varstroj je varilni stroj) nimajo nič skupnega. V Varisu namreč izdelujejo sodobne sanitarne kabine, pri čemer so pionirji v Jugoslaviji, v Montaži-purlenu pa se poleg različnih montaž ukvarjajo še z nekaterimi proizvodnimi programi (npr. raztezne posode, izolacijski plašči). Povsem očitno se ponuja možnost, da montažerji opravijo vso tovrstno delo ob priključevanju kabin. V Varisu so imeli tudi svojo računi-co — lani so ugotovili, da so kljub relativno kakovostnejšim izdelkom v primerjavi s konkurenco na našem muhastem trgu predragi (za 30 odstotkov). Ker notranjih rezerv niso več uvideli, so zmanjšanje stroškov proizvodnje načrtovali z novo organiziranostjo. Podobno so razmišljali v drugem tozdu, navajajo pa vrsto dejstev, ki naj bi omogočile še boljše poslovanje. Še boljše pišemo zato, ker je pomembno, da tačas tako v enem kot drugem tozdu poslujejo dobro in pričakujejo ob polletju vsaj izpolnitev zastavljenega. Toda z združitvijo v enovito DO (imenovala bi se IMO — Industrija in montaža) naj bi zagotovili nadaljnji razvoj in' še večjo socialno varnost zaposlenim. Do tu vse lepo in prav. Predreferendumske dejavnosti so se začele, storili so (vsaj po zdajšnjih ocenah) vse,.da bi delavce kar najbolje in realno informirali, sklicali so vrsto sestankov sindikalnih skupin, delavskih svetov, družbenopolitičnih organizacij — vse do zborov delavcev, kjer so pravtako naleteli na (sicer tiho) soglasje. Delavci dandanes na sejah namreč ne govorijo preveč, razen ko gre za zvišanje plač. To dejstvo je treba sprejeti, implicira pa številne
cene za pšenico zahteval predsednik kolektivnega poslovodnega organa sozda ABC Pomurka, Gusti Grof. Ce od pridelovalcev pričakujemo izpolnitev obveznosti, pomurski družbeni in zasebni sektor naj bi prodala blizu 35 tisoč ton tržnih presežkov, potem mora biti cena med 160 in 170 dinarji za kilogram, določena zaščitna cena Zisa pa je za pšenico prvega kakovostnega razreda samo 125 dinarjev. Po mnenju Grofa bi sredstva za intervencije morali usmerjati v proizvodnjo hrane in ne v porabo. Skrb zbu-
ugotovitve, o katerih na tem mestu nima smisla razpravljati. Tako so torej zbori delavcev enoglasno potrdili pripravljenost za reorganizacijo. Nič čudnega torej, če so bili, kot je dejal vodja tozda Montaža-purlen, Štefan Sobočan, vsi prepričani v uspešno izjasnjevanje delavcev. Toda obrnilo se je ravno narobe — ponedeljek, 29. junija, je prinesel na dilemo reorganizacija da ali ne negativen odgovor. Zakaj?
JE SKUPINA »MINIRALA« REFERENDUM?
Od glasovanja še ni preteklo veliko časa, zato so generalne ugotovitve o vzrokih za izide še nemogoče. Vendar pa v obeh tozdih imajo približno razlago. Štefan Sobočan: »Malo neroden je bil čas izvedbe referenduma, saj je bil prav takrat plaz podražitev, kar gotovo ni dobro vplivalo na razpoloženje med delavci. Poleg tega se je pri nas mrtva sezona, ki navadno traja do marca, podaljšala skoraj do junija zaradi objektivnih okoliščin. Tretje pa je izplačilo osebnih dohodkov za maj, ko zaradi predpisov nismo mogli izplačati osebnih prispevkov.« Ob tem dodajamo, da je v Montaži-purlenu referendum uspel, vendar vseeno analizirajo razmere po njem. »Za« bi se v tem tozdu verjetno odločilo še več delavcev, vendar so takoj, ko so zvedeli za neuspeh v Varisu, referendum prekinili.
Delavci v Varisu, kjer referendum ni uspel in zato IMO ostaja samo fikcija, večinoma podpirajo vodjo tozda, ki želi odstopiti. Zanimivo pa je, da tisti, s katerimi smo se pogovarjali, niso govorili proti reorganizaciji. Očitno se nismo obrnili na prave naslove ... Dokaj značilno za proizvodnega delavca in v svoji vsebinskosti globoko pa je pričevanje enega delavcev: »Jaz sem moral delati doslej in moral bom še naprej. Mislim, da delavci nimamo dosti od tega, ali je po novem ali ne. Meni je vseeno.«
DUŠAN ŠINIGOJ O ...
.. .KMETIJSTVU: Izvršni svet je že predlagal dopolnitve k ukrepom za spodbujanje proizvodnje hrane, da bi dosegli večjo integracijo sredstev in zagotovili stabilno kmetijsko proizvodnjo doma, za kar pa ni naravnih možnosti, pa tudi v drugih republikah. Res je vse večja težnja prelivanja intervencijskih sredstev v porabo, ki pa jo je nujno zaustaviti in materialno podpreti proizvodnjo.
...CESTAH: V cestni skupnosti Slovenije so zagotovili, da bo v naslednjih dveh letih program rekonstrukcije glavnih cestnih povezav v Pomurju uresničen. V republiki so ustvarjene možnosti za hitrejšo modernizacijo cest. Hkrati je treba povedati, da ima slovensko cestno gospodarstvo v Jugoslaviji trenutno največ denarja, vendar ga preveč porabi 4 tisoč zaposlenih v tej dejavnosti. ,. .MANJ RAZVITIH: Razmišljamo, da po izteku veljavnosti zakona o skladnejšem regionalnem razvoju SRS, tega področja ne bi več urejali s posebnim zakonom. Skladnejši regionalni razvoj mora izhajati iz republiškega plana in iz konkretnih ukrepov, predvsem finančnih stimulacij, ki bodo spodbujale vlaganje na teh območjih.
jajoče je, da v slovenski tovarni hrane trenutno ni niti enega investicijskega zahtevka, če izvzamemo zemljiške posege.
Jože Hanjdinjak iz lendavske INA-Nafte je govoril o ogromnih zneskih, potrebnih za sanacijo. Samo za obratna sredstva jim manjka 6 milijard dinarjev. Spremembe pri načinu izkoriščanja-jugoslovanskega naftovoda bodo Lendavi prinesle nove težave, zato zahtevajo prerazporeditev vnaprej določenih stroškov naftovoda, 300 tisoč ton uvožene nafte, transport domače nafte po naftovodu in nekaj drugih ukrepov. Ob težavah Rafinerije in Petrokemije so svetla točka le nove vrtine za plin.
Podobo razmer v pomurskem gospodarstvu so dopolnili še Herbert Šefer iz Radenske, Ivo Tivadar iz Tehnostroja, Ferdo Matvoz iz Avtoradgone, Pavel Pongrac iz Pomurja, Jože Koča-rič iz turniške Planike in Rajko Kotnik iz Gorenja Elrad, ki je bil kratek z vprašanjem, kdaj bo prišlo do jugoslovanske »perestrojke« .. .
Po tem, kar je povedal predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj o vsebini
Čeprav uradno na dopustu, je vodja tozda Varis, Avgust Markoja, na delovnem mestu skoraj vsak dan. O vzrokih Markoja takole: »Več jih je, povzel pa bi najprej tiste, ki so jih oblikovali na seji DPO. Najprej samozadovoljstvo z doseženim, saj so bili poslovni rezultati v zadnjem obdobju uspešni. Nadalje občutek samostojnosti znotraj nove DO — delavci se nekako bojijo novega. Po moji oceni pa je največji delež pri vzrokih ob dejstvu, da so nekateri tozdovski delavci ob podpori delavcev izven tozda, a iz DO, izvedli pripravljeno akcijo proti uspešnemu referendumu.« V razlago slednje misli podatek, da v Varstroju razmišljajo o 20-odstotnem zmanjšanju števila režijskih delavcev. Očitno je veliko takih, ki ne delajo prav dosti, zato so se ob reorganizaciji zbali, da bodo prav oni tisti, ki bodo izviseli. Morda je anonimno pismo v našem uredništvu in pripravljena akcija za »miniranje« referenduma delo istih ljudi ... Treba pa je dodati, da je bil strah odveč, saj so pripravljal-ci nove organiziranosti vsem že zaposlenim zagotovili nadaljnje delo —- ali v DO, seveda ob prestrukturiranju, ali izven nje.
Še eno mnenje iz Varisove proizvodne dvorane: »Po moje ni v redu, da referendum ni uspel. Vsi niso storili vsega, kar bi morali. Če bi, do tega ne bi prišlo. Analize še ni, zato krivca težko opredelim. Ni pa zdaj dobro nekoga direktno obtoževati, medsebojna nasprotja niso potrebna. Izidi referenduma niso izraz nezaupanja. Verjetno bi moral prej odstopiti kdo drug kot direktor. Ta bi moral ostati, ker je Varis z njegovim prihodom pred približno tremi leti dobil določeno trdnost. Storili bomo vse, kar je mogoče, da bi ostal.«
ODSTOP DIREKTORJA VARI-
SA
Konsekvence junijskega akta so na prvi pogled nične. V tozdu Montaža-purlen so vendarle manj opazne kot v Varisu. Preprosto zato, ker je vodja slednjega, Avgust Markoja, neuspel referendum sprejel kaj čustveno, skoraj kot zasebni poraz. To je privedlo tudi do misli, da na prvi seji delavskega sveta ponudi odstop: »Noben odstop ne more pretresti tozda Varis in nihče med nami ni nezamenljiv. Z novim vodjem tozda bi verjetno prej dobili kot izgubili. Sveža kri pomeni nov zagon in mogoče še boljše rezultate. Mislim, da glede odločitve o odstopu ni več poti
ukrepov, ki jih bo republiška vlada na seji 20. junija predložila slovenski skupščini, je na poti več dejanj kot besed. Med strateškimi bo poseg v gospodarsko sestavo. Nekateri veliki slovenski sistemi so v krizi, ponovno bo potrebno podružbiti področja s preveliko prilaščene avtonomije (npr. vodno gopodarstvo) in se sprijazniti, da ni več denarja za tisočmilijardne naložbe. Voz razvoja je v rokah manjših naložb in programov, kjer držijo uzde kadri in moderna tehnologija. Največji problem niso nezaposleni, je med drugim dejal Šinigoj, hujše gospodarsko breme je preveč zaposlenih, česar prestrukturiranje ne more prenesti. Ljudje bodo nujno brez dela. Za zagotovitev socialne varnosti bo izvršni svet predlagal združevanje sredstev, ker meni, da je to z narodnogospodarskega vidika ceneje in učinkoviteje. Izvršni svet bo s predlaganimi ukrepi vztrajal na razrešitvi bilančnih odnosov, na realnem tečaju dinarja, na radikalnih spremembah v sistemu trga in cen, na uveljavitvi realnega obračunskega sistema in na celi vrsti drugih konkretnih ukrepov, ki jih bo razgrnil čez deset dni.
Irma Benko
nazaj, vendar pa problemov okrog vodenja tozda kljub temu ne bi smelo biti. V času do nove rešitve sem pripravljen pomagati, delal bom s polno odgovornostjo kot doslej, morali pa se bomo potruditi, da čimprej najdemo človeka za to delovno nalogo.« Odstop je torej ponujen, ker Markoja meni, da je negativno glasovanje delavcev izraz nezaupanja vodstvu, torej njemu. Vendar pa so prav delavci iz proizvodnje kaj takega demantirali. Na vprašanje, kaj mislijo o odstopu direktorja tozda so ves čas odgovarjali vsebinsko približno enako: da glasovanje ni neposredna nezaupnica direktorju, ki jih vodi dobro, ampak le razmišljanje delavcev. Zanimivo je, da tudi v vodstvu delovne organizacije ne želijo vsemu skupaj pri-dajati pretiranega pomena, še manj publicitete, kar pomeni vsak obisk novinarja. Tako je predsednik poslovodnega odbora, Jože Gornjec, na naše pozive najprej prek uslužbenke sporočil, da je na dopustu, in pozneje osebno, da naj zadeve komentirajo vodje tozdov.
Ob dogajanju v Gorenju Varstroj, katerega delavci so torej ostali zvesti sozdu, o novi delovni organizaciji IMO pa bodo ostali le še dokumenti in elaborat, ki bodo kdove za koliko časa zaklenjeni v predalih, se nam zastavlja vrsta vprašanj, ki so zelo pomembna, ne glede na zaželjenost pu
bliciranja. Predvsem gre za dileme širšega pomena, ki ne zadevajo zgolj lendavskega kolektiva, pač pa jugoslovanske politično-gospodarske razmere nasploh. Kje so meje razumnega delavskega odločanja? Kje je konec koncev usposobljenost samou-pravljalcev, da samoupravljajo? Čemu čas in denar za polletne priprave na referendum in reorganizacijo, če potem vse skupaj pade v vodo? Ob tovrstnem razmišljanju ni težko razumeti postopka Avgusta Markoje, ki želi odstopiti, pa (vsaj v času pisanja) to na vse pretege skušajo preprečiti praktično vsi, ki se zavedajo, da je bilo dosedanje delo vodje tozda dobro. Po drugi strani pa je pod vprašajem kakovost sistema odločanja o najpomembnejših zadevah, če je res, da ga lahko po svoji meri kroji peščica. So delavci obeh tozdov z glasovanjem naredili napako? Bojan Peček
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 3
Agroservisu? inovacije
Refin strokovnjak Dušan Plohl pojasnjuje: »To je delovna organizacija, kjer so se odločili, da v svoje obrate, proizvodnjo in izdelavo vpeljejo sistem integriranega planiranja, oblikovanja in krmiljenja mikro- in makrosistemov, skratka da bodo vpeljali sistem IPOK.« Za samostojnega svetovalca v Miinchnu pri Zvezi za študij dela in časa ter organiziranje proizvodnje (REFA), ki ima sedež v zahodnonemškem Dornstadtu in inštitute po ZR Nemčiji in nekaterih razvitih evropskih državah, smo prvič slišali od direktorja soboškega Agroservisa. Kasneje je Teleks objavil njegovo mnenje k izkušnjam zagrebške delovne organizacije strojne industrije Prvomajska, kjer uvajajo zahteven projekt, kako povečati učinkovitost in prodornost te gospodarske enote. Glasi se: »Načelo >videti, kaj imajo drugi, in to posnemati doma in naprej razvijati* je nedvomno učinkovito. Toda škoda je, ker tako dela le razvojni oddelek v Prvomajski — škoda je, ker ne deluje kot nekakšen konzorcij za vso panogo, znotraj Refe, ki se ji je posrečilo v vsej ZR Nemčiji poenotiti sistem in organizacijo dela: delavec, ki dela v Hamburgu, se tako brez zadreg vključi v proizvodni proces v Miinchnu, ker je tam proizvodni proces podoben, poenoten.« Pred dnevi smo se z Dušanom Plohlom dobili v Murski Soboti.
PODIRAJO TOVARNIŠKE PLOTOVE
DEJSTVA, OB KATERIH STRMIŠ (IN SE ZGROZIŠ)
Na vprašanje, ob kaj zadeva po naših podjepih, nam je strokovnjak za informatiko obratov, proizvodnje in izdelave, industrijski inženiring ter študij deia in časa, Mariborčan, ki se že skoraj dve desetletji uveljavlja na tujem, odvrnil: »Srečeval sem se z ljudmi, ki imajo veliko teoretičnega znanja in poznajo ogromno literature. Ko pa sem jih prosil, naj pokažejo kaj konkretnega, sem velikokrat naletel na odgovor: ah, veste, sai to poznamo, a v sami proizvodnji tega še nimamo.« Tvegali smo z domnevo, da je posredi tudi problematika oblikovanja (profiliranja) delovnih mest. Plohl na to: »Gre pred-vem za problematiko integriranja delovnega mesta v celoten proizvodni proces. Mnogokrat se dogaja, da se posamezni oddelki ali posamezne službe obdajo z ograjo kot v živalskem vrtu, tam, kjer so levi, in jih zanima samo to, kar se dodaja pri njih.Sistem ipok pa tena integracijo toka materiala. Enostavneje rečeno: zahteva najprej preudarek, kako iz osnovnega materiala v najkrajšem času prostorsko in časovno priti do končnega izdelka ter na ta tok materiala prilagoditi informacije.« Plohl ugotavlja, da smo pri ustanavljanju obratov v Jugoslaviji najmanj 20 let za razvitim svetom in se pri tem spominja, kakšna je bila nekoč Primatova tovarna v Mariboru, kjer je bil zaposlen pred odhodom v ZR Nemčijo. »Za tiste čase je bilo to dovoli gospodarno organizirano podjetje. Sedaj sem na osnovi predavanj pri ipoku v Opatiji in Topolšici ter obiskov posameznih ozdov spoznal, da za izdelavo, proizvodnjo in obrate nismo veliko naredili. Zahodni svet se danes ukvarja s problemi, kako z računalniki in roboti povezati poslovne funkcije in izdelavo, človeku pa dati vlogo kontrolorja računalnikov in robotov.
Zahodni svet skratka sili v smer t. i. konceptov CIM (computer integrated manufacturing) — to je računalniško povezana tovarna na vseh ravneh in v vseh delih — mi pa še vedno nismo razčistili z najosnovnejšimi primitivizmi pri organizaciji obratov, proizvodnje in izdelave študija dela. Zgled! Na pogovoru pri sekretarju hrvaške gospodarske zbornice so me predstavniki tovarne Rade Končar seznanili z zelo zanimivim problemom. V ZR Nemčiji so kupili softwarski paket za integrirano planiranje in zdaj ugotovili, da od sto odstotkov modulov lahko uporabijo 40 modulov. Prosil sem jih, da naštejejo nekaj vzrokov, zakaj jih ne morejo uporabiti več. Med drugim so dejali, da jim je delavski svet čase, ki so osnova za planiranje delovnih mest, pomnožil s faktorjem 1,6, in to zato, da bi zaposleni prišli do višjega osebnega dohodka. Vsak tisti strokovnjak, ki ve, kaj to pomeni za načrtovanje delovnih mest, za dajanje podatkov v računalnik, se bo ob tem zgrozil.«
OBRAT SE ZAČNE PRI DELOVNEM MESTU
S posebnim zadoščenjem je sogovornik k podatku, da ima Refa že 60-letno tradicijo, dodal, da je bila slovenščina pred 20 leti prvi tuji jezik, v katerega sp opravili prevod iz nemščine. Zal smo takrat neorganizirano
izbrali samo tehniko snemanja časa, čas pa je v bistvu odpadni produkt oblikovanega dela, jo poučevali dve desetletji, pri tem pa zamudili razvoj. Refa je danes tako daleč, da se ukvarja z informatiko obratov, proizvodnje in izdelave. Hkrati je v tem času postavila organizacijo obratov, proizvodnje in izdelave na sistem logistike. Mi smo vse to zamudili. »Pred dvema letoma smo navezali stike z mariborsko delavsko univerzo sprva z namenom, da bi proučili možnosti za sodelovanje. Sicer pa Refa vse do danes nikomur ni dala pristojnosti, da bi poučeval njene module. Stiki so se razvijali prek ipoke, prišli na raven podravske in naposled republiške gospodarske zbornice. Pri vsem tem gre zlasti za to, da ugotovimo, kako bi se dal logistični sistem organizacije obratov, proizvodnje in izdelave implementirati v, jaz temu pravim logističen sistem samoupravljanja. Če že imamo sistem samoupravljanja, ga je treba postaviti na logične osnove, »pojasnjuje Plohl. Refa je nekakšna posrednica med delodajalci in sindikati kapitalističnih držav in že to dejstvo je samo po sebi dovolj zgovorno. »Da, na osnovi interdisciplinarnosti — na osnovi znanj, kot so družbene in pravne vede, sociologija, ergonomija, antropometrija in stroke raznih industrijskih vej — pripravi za oba socialna partnerja predlog, kako delati, da bo organizacija obratov, proizvodnje in izdelave gospodarna in humana. Poudarjam zlasti humanost, kajti šele tisti delavec, ki bo rad prišel čez prag tovarne in se identificiral s svojim delovnim mestom, ki bo notranje povezan in motiviran, bo tudi dosegal in zagotavljal kakovost in uspeh ter s tem pri
pomogel k uspešnosti organizacije.« Pred časom je delavska univerza iz Maribora pripravila v Opatiji seminar ipoka, na katerem so sodelovali tudi Refini strokovnjaki. Menda se nekaj podobnega načrtuje v Radencih? »Pri kratici za integriranje, planiranje, oblikovanje in krmiljenje mikro- in makrosistemov dela je bistveno tudi dejstvo, da se začne urejati obrat pri delovnem mestu, ne samo pri poslovnih funkcijah. Povezava delovnega mesta sega vse tja do razpečevanja. Seminar, ki ga pripravljamo v Radencih, bo še posebno zanimiv, saj želimo nanj — pod vodilom mednarodni gospodarski odnosi — ob uglednih ustanovah in podjetjih iz tujine in domovine pripeljati tri skupine: svetovalce univerze, uporabnike, torej podjetja in razstavljalce oz. ponudnike hardwera in softwera, »smo zvedeli. In še, kdaj naj bi začeli uveljavljati Refin projekt v soboškem Agroservisu? Plohl: »Vanj sem sel z malo skepse, celo strahu, kajti pričakoval sem veliko odporov, nezaupanja, indolence? a bil prijetno presenečen. Pri Refi delamo pd metodah skupinskega dela in tako smo tudi začeli. Seveda pa, ko pridemo v podjetje, to diši po delu, ne po se-stanKarstvu. Projekt so dobro sprejeli in ko bomo prvi del končali — med drugim smo se pogovorili z odgovornimi za pripravo dela — se bomo srečali z delavci in spoznali njihove probleme (organiziranost delovnih mest, oskrbo z materiali, informacijami ipd.). Ko bo sam logistični sistem postavljen — mislim, da bo do konca septembra, oktobra — bo prav gotovo zanimivo neposredno med delavci preveriti, če se je kaj spremenilo.«.
Branko Žunec
Elradu prednost mladim strokovnjakom
Gorenje-Elrad pozna malone vsak Jugoslovan, oziroma vsaj tisti, ki prek malih ekranov uživajo čare tv sporedov jugoslovanskih hiš. Najbolj znani Elradovi izdelki so namreč še vedno antene, čeprav v zadnjem obdobju ta klasična proizvodnja odstopa svoje mesto sodobnejšim in dohodkovno nedvomno atraktivnejšim. Doslej so izdelali nič več in nič manj kot 15 milijonov anten. Ob tem so pripravili kratko priložnostno slovesnost, ki je sovpadala s prireditvami pod skupnim imenovalcem Odprta vrata Elrada, kjer so skušali na pristen in neposreden način seznaniti javnost o svojem delovanju, eden ciljev pa je bil tudi privabljanje mladih, da bi se bolj odločali za izpopolnjevanje npr. v elektroniki. Anteno, ki je bila izdelana pred jubilejno, so podarili najstarejšemu Elradovcu (po stažu), Francu Pintariču, delovodji v tozdu Elektronika in elektromehanika. V Elradu se je zaposlil že leta 1953, v evidenci pa je njegov priimek ob zaporedni številki šest. Pred 34 leti je bil EIrad sedem delavcev ... 15-milijonta antena bo v arhivu sozda, prva za jubilejno pa bo ostala v delovni organizaciji.
Zadnje čase je danes 1436-članski delovni kolektiv znan in priznan tudi po izdelavi tehnologije za kabelsko in satelitsko televizijo, javnost pa je le obrobno seznanjena z dejstvom, da se ukvarjajo še z vrsto novih programov. Med njimi omenjamo izdelavo profesionalnih antenskih sistemov za rtv hiše, ki so razširjeni po vsej Jugoslaviji in ki zahtevajo še posebno visoko stopnjo lastnega znanja in ustvarjalnosti. Skrb za kadre je nasploh ena določilnic današnje strategije Elradovega razvoja. Letos so tako že zaposlili deset pripravnikov in ob tem je pomembno, da je vsem tudi vnaprej zajamčena zaposlitev. Poleg tega
DELO NA DOMU ZA INVALIDA
ŽELI SI DELA, DA BI IMEL NOV DOM
Z Milanom Pučkom, ki dela v nabavi pri Gorenju EIrad, sva se peljala po slikovitem svetu radgonskih goric v Očeslavce, v jugu pa sva imela še nekaj kartonskih škatel s kovinskimi delčki, ki so potrebni za delo v tovarni. Namenila sva se k Alojzu Puharju, telesno prizadetemu invalidu blizu štiridesetih, ki dela za to radgonsko tovarno. Verjetno je bil najinega obiska tisti dan najbolj vesel, saj mu je Milan pripeljal željeno delo.
Na hribčku, katerega vznožje je posajeno z vinsko trto, stoji starejša hiša. Naslanja se na nadstropno, novo, ki pa še ni kazala znakov življenja. To je Alojzova domačija. Pozdravil naju je iz kuhinje, na Milanove besede, da mu je pripeljal delo, in mu ne bo treba lenariti, pa je odvrnil: »Dobro je. Da bi ga le bilo čim več!«
Vstopili smo v prednjo, večjo sobo, kjer ima Alojz delavnico v malem, vrtalni stroj, police, zaboje, pač vse potrebno za delo, ki ga opravlja. »Začel sem 1977. leta, tako da je tega sedaj že deset let, kar delam za Gorenje EIrad. Najprej sem bil zadovoljen,
Milan Pučko	Martin Balažič
da sem lahko kaj delal za kratek čas, potem pa, ko sem dobil več dela, sem tudi zaslužil. Če ni dela, tudi zaslužka ni, ne! Delo mi je sedaj edini življenski cilj. Jaz imam svoj poklic. Sem urar, vendar na deželi to ne gre. Ni materiala, če pa bi bil, pa je premalo dela.« Da je res spreten urar, nam kaže stenska ura, kukavica, ki jo je sam izdelal in izrezljal. Postavil jo je v kuhinjo.
Sicer pa so mu to delo izgovorili socialni delavci, ali kar Franc Klemenčič.
»Želja telesno prizadetih je bila, da bi dobili zaposlitev ali kako drugo pomoč, saj so bili brez kakršnega koli dohodka. Zato smo začeli razmišljati o delu invalidov na domu. Osebno smo se obračali na vodstvene organe, predvsem na sekretarje delovnih organizacij. V začetku so nam v večini delovnih organizacij nekako obljubili, da nam bodo dali delo, toda pozneje smo ugotovili, da v nekaterih delovnih organizacijah nismo bili uspešni. Za invalide ni bilo dela, saj so menili, da imajo dovolj svojih. Edini
imajo nad 50 štipendistov. Tačas ima 7 odstotkov delavcev višjo ali visoko izobrazbo — to je za ambiciozne razvojne načrte premalo. Vendar je v Pomurju premalo potencialnega kadra, navzoč pa je za provinco značilen pojav — odliv domačih možganov, saj se vsaj polovica štipendistov raje odloči za poklicno pot v mestu študija. Zato so se povezali že z osnovnimi in srednjimi šolami, saj menijo, da je s poklicnim usmerjanjem potrebno začeti že okrog petega razreda osnovne šole.
Nasploh bi lahko kljub vsem težavam, ki so danes v jugogo-spodarstvu nesporne in tudi v Gorenju-Elrad nanje niso imu-
uspeh smo imeli v Gorenju EIrad, čeprav tu ni bilo ravno lahko dobiti ustreznega dela za domov.«
Vse to je zahtevalo preej prizadevanj, organizacijskega dela in pripravljenosti nekaterih s čutom odgovornosti.
V Gorenju EIrad priznajo, da so bili začetki negotovi, da je bilo precej dvomov o takem delu na domu. Pa vendar so bili za to humano potezo in so našli delo, ki so ga lahko prenesli iz tovarniških prostorov.
»Vse skupaj smo improvizirali,« pravi Milan Pucko, »invalidu smo prenesli osnovna sredstva, ki pa so.bila tehnološko revna. Tudi dela so bila enostavna, v bistvu ročna. V začetku to delo ni predstavljalo velikega deleža v naši proizvodnji, saj smo se bali, da bi bila proizvodnja odvisna od njega. Zato smo imeli v začetku vzporedno proizvodnjo. Ko pa smo spoznali, da je možno delati oziroma opravljati celoten proces drugje, smo del proizvodnega ciklusa prenesli v kooperacijo k tem ljudem. Začeli smo z enim človekom, pozneje pa so bili že trije.«
Sedaj je od treh ostal samo Alojz iz Očeslavec, ostala dva sta umrla. In Milan iz Gorenja EIrad je voljan, da ga obiskuje poleti in pozimi ter mu prinaša de
ni, razmere v tej radgonski delovni organizaciji označili za ugodne - po petih mesecih je načrt presežen za 8 odstotkov. Prav tako se načrtno usmerjajo v izvoz, saj bi letos radi na ta način zaslužili 4,5 milijona dolarjev. Doslej so realizirali nekaj manj kot dva, pri čemer narašča delež izvoza na konvertibilni trg, predvsem v države zahodne Evrope (Italija, Francija, Belgija, Skandinavija, ZRN). Izvoz na vzhod zaostaja zaradi pozitivne bilance Jugoslavije na tem tržišču.
Bežno smo že omenili oreu-stroj proizvodnje, saj na klasičen način, to je zgolj z izdelavo anten, ne bo več možno poslovati. Tv tehnika se je namreč toliko razvila, da bo teh v prihodnje na tržišču vse manj. Zato se preusmerjajo bolj na izdelovanje profesionalne in polprofesionalne tehnike, čeprav tudi izdelkov široke porabe ne nameravajo kar naenkrat opustiti. Praksa namreč kaže, da prodaja le-teh bistveno ne upada.
Delavci v Gorenju EIrad so s svojim statusom ta čas verjetno bolj ali manj zadovoljni, tako je vsaj soditi po osebnih prejemkih. Povprečje zadnjega meseca je bilo namreč 181 tisočakov, čeprav bi glede na dose-
lo. Saj če mu ga več ne bi, bi se Alojzu podrl dosedanji trud in življenjski sen. Pred šestimi leti je namreč začel graditi hišo, da bi z materjo, ki si bo kmalu naložila osemdeseto, lahko živela v lepši hiški,
»Ne vem, kaj bi, če ne bi imel dela. Rad bi, da bi ga bilo čim več, saj bi rad dokončal hišo in se kdaj vselil. Drugače sem se mučil zastonj, če dela več ne bo.
Alojz Puhar
Je pa tako, če je delo v delovni organizaciji, potem je tudi zame.
Tako pa ni redno delo.«
Alojz je kooperant delovne organizacije, njegovo plačilo za delo pa se veča tako, kot se spreminjajo osebni dohodki delavcev.
Po prepričevanju in dogovorih so ga na občini oprostili davka, vendar pa to delo Alojzu ne zagotavlja socialne varnosti. Je kmečko zavarovan po materi in prejema mesečno nadomestilo za invalidnost, kar je nekaj manj kot 60 tisočakov.
»Bilo je pred dvema letoma. Takrat sem imel več dela in sem izgubil pravico do te socialne pomoči. Jaz mislim, da kar za osem mesecev. Sem pa zaslužil in sem pozabil na to,« je razložil Alojz in nadaljeval, »jaz vem, da je v občini dosti takih, ki si želijo invalidske penzije, veliko pa nas je takih, ki bi imeli delo in bi želeli delati. Zamaknjen si v delo; čas ti mine, pa še kakšen dinar pride.«
Z delom pa je težko tudi v delovnih organizacijah v primežu razmer ter v gonji za obstankom velikokrat pozabijo na človeka, pa naj bo zunaj ali znotraj tovarniških vrat. Prav nič drugače ni v Gorenju EIrad in v tej luči lahko razumemo Miranovo ironično pripombo, da je dobro, da nima sodobnejših strojev za delo, saj
ženo lahko delili še več. Poleg tega ozd skrbi za družbeni standard, saj organizirajo letovanja in kreditirajo stanovanjsko gradnjo — posebno zasebno, ker je družbena dandanes predraga. Razvoj kolektiva je načrtovan, kar je vidno iz predvidenih letošnjih naložb v vrednosti 1,4 milijarde dinarjev. Vlagali bodo v proizvodnjo za kabelsko in satelitsko tv, ko-nektorje in motažno dejavnost, začeli pa so že z uvajanjem računalnika, ki naj bi bistvene rezultate prinesel šele čez kakšni dve leti. Vsekakor pa bo komp-juterizacija pomemben prispevek k sodobnejšemu informacijskemu sistemu, brez katerega si poslovanja sodobne firme ni mogoče zamišljati.
Gorenje EIrad je za en dan podrl tovarniško ograjo. Da bi se ljudje pobliže in na neformalen način seznanili z življenjem za njo. Pa ne zgolj za to plotovi dejansko ostajajo podrti za vse, ki bi radi prispevali k razvoju dejavnosti, s katero se ukvarjajo v tej delovni organizaciji. Morda bodo mladi Pomurci tudi na ta način dobili veselje za študij tehniških smeri.
Bojan Peček
bi drugače prehitro naredil in bi mu ostalo preveč časa. Alojz niti ne razmišlja, da bi vlagal v nove stroje, saj delo enkrat je, potem pa ga spet ni. Prav tako nerad razmišlja, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. »Včasih je bolje, da si človek ne predstavlja življenja vnaprej. Kakor nanese, tako pač mora biti.« Kakšno bo njegovo življenje jutri, je kaj malo odvisno od njega samega. Zanj in za druge telesno prizadete, ki bi
lahko delali in si želijo delo na domu, je pomembno, kako se bodo odločali in ravnali »pomembni drugi.«
Martin Balažič, vodja nabave pri Gorenje EIrad, pravi, da bo potrebno več organizacijskega dela in da to ne bo le delo dveh posameznikov.
»Tudi v drugih delovnih organizacijah bi bilo treba odgovorne spomniti na to obliko dela, ki pa bi lahko bolje zaživela, če bi bili kooperantski odnosi v Pomurju bolj organizirani. Verjetno pa bo potrebno več narediti prav v centru za socialno delo.«
Na centru v Gornji Radgoni priznavajo, da so nekoliko pozabili na to delo, predvsem zato, ker je pred tremi leti začel veljati zakon o telesnih in duševnih invalidih, ki prinaša tudi denarno nadomestilo za invalidnost. Prav tako so odprli delavnice pod posebnimi pogoji, ki pa so primernejše za duševno prizadete.
»Zavedamo pa se, da je na terenu vsaj še nekaj invalidov, ki so potrebni naše pomoči, da bi se delo, ki smo ga nekoč pionirsko opravili, nadaljevalo. Pri centru smo sposobni za to, vendar pa bi bilo treba vključiti več delovnih organizacij,« meni Franc Klemenčič. Pri tem pa bi morala videti in najti svoje mesto tudi društva invalidov.
Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
kmetijska panorama
19. JULIJA V SPODNJI ŠČAVNICI
DAN ŽETVE
Aktiv kmečkih žena in deklet pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona, ki je med najbolj delavnimi v Pomurju, pripravlja tradicionalno tekmovarije žanjic, saj bo letošnje že peto po vrsti. V' organizacijo letošnjega tekmovanja se je vključilo tudi turistično društvo iz Gornje Radgone, poleg tekmovanja žanjic in koscev pa bodo pripravili še razstavo živine in prikaz nekaterih drugih kmečkih opravil.
Ta aktiv, ki šteje blizu 300 članic, je najstarejši v Pomurju, poleg izobraževanja pa skrbi tudi za družabno življenje svojih članic. Pevski zbor, ki deluje v okviru aktiva, nastopa na raznih prireditvah v občini, žene se udeležujejo tekmovanja v Polenšaku, pripravile so več prireditev, tudi ob dnevu žena, organizirajo pa tudi strokovne ekskurzije. Članice tega aktiva v zadnjih letih sodelujejo tudi na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer v posebnem prostoru nudijo obiskovalcem najrazličnejše domače specialitete.
Tudi za letošnji »dan žetve«, ki bo v nedeljo, 19. julija, v Spodnji Ščavnici, bodo žene pripravile razstavo kruha in pogač, razne šaljive igre, kulturni program in ob zaključku še bogat srečelov. Najzanimivejše bo pravgotovo tekmovanje žanjic, ki bodo žele s srpi, pomerili pa se bodo tudi kosci in kot posebno zanimivost bodo pripravili še prikaz klepanja kos. Vse tekmovalke bodo prejele praktična darila, najboljše pa še posebne nagrade. Organizatorji pričakujejo, da si bo prireditev ogledalo veliko obiskovalcev, saj tovrstni žetveni običaji vse bolj tonejo v pozabo.
L. Kovač
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek, 2. julija, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 113 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Prodali so okrog 40 živali, za par pa je bilo treba odšteti od 40.000 do 55.000 dinarjev.
KMETIJCI ZAHTEVAJO SPROSTITEV CEN
HRANE
DAN PŠENICE V RAKIČANU
NAŠ CILJ: VEČJI PRIDELEK
Kmetijci za tržno oblikovanje cen
Stroški za pridobivanje mleka, rejo govedi in prašičev naraščajo hitreje, kot se dovoljuje zviševanje odkupnih cen. Zato so pomurski kmetijci predlagali, da IS SR Slovenije zagotovi možnost hitrejšega reševanja problematike cen, saj se na ta način zagotavljajo ekonomske razmere poslovanja proizvajalcev, ki lahko pomembno vplivajo na večji obseg proizvodnje.
V ABC Pomurki ugotavljajo, da udeležba trgovine in predelovalnih obratov v kritju razlik cen ni realna. Prav zato zmanjšuje njihovo akumulativno sposobnost, kar se bo nedvomno kazalo v zmanjšani možnosti posodabljanja predelave in trgovanja. Posebej so opozorili, da je treba z naložbami zagotoviti enak položaj zadružnega in družbenega sektorja.
Kmetijci ABC Pomurke so v pripombah na predloge izvršnega sveta Slovenije posebej opozorili, da se v slednjih neprestano ugotavlja slabši gospodarski položaj v govedoreji, manj pa v prašičereji. Zato predlagajo, da se v prihodnje enako upošteva tudi slab položaj v prašičereji.
Strinjajo se s predlogom, da se del obresti pokriva iz skupnega dohodka temeljnih bank, predlagajo pa, da se ta poračun opravi
na ravni Ljubljanske banke, ZB, da bi se tako breme enakomerno porazdelilo po vseh območjih Slovenije.
Podprli so tudi predlog, da se sredstva DSP usmerijo v živinorejo, pri čemer je treba upoštevati tudi prašičerejo.
Prav tako naj bi presežke iz intervencij začasno neposredno usmerili v uporabo kot obratna sredstva proizvajalcev.
Posebno pomembno bi bilo, da bi imela ta sredstva nižjo obrestno mero, ki naj bi hkrati imela značilnosti revalorizacijske obrestne mere.
Najpomembnejše je, da so kmetijci podprli sprostitev cen proizvodov kmetijstva, saj menijo, da je to najučinkovitejša pot za zagotovitev ekonomskih razmer proizvodnje hrane
Boris Hegeduš
Ogled poskusov ozimnih žit ali dan pšenice je tradicionalno srečanje poljedelcev Pomurja, ostalega dela Slovenije in Jugoslavije, ki so kakorkoli povezani s pridelavo žit našega območja. Organizator ogleda in posveta je Zadružna zveza Slovenije — Center za pospeševanje kmetijstva in strokovni odbor za poljedelstvo pri sozdu ABC Pomurka Murska Sobota. Soorganizatorji so izvajalci makro-in mikropo-skusov. Namen srečanja je prikazati sedanji in bodoči izbor ozimnih žit, odpreti dilemo okrog njega in tehnologije pridelovanja ozimnih žit ter na posvetovanju dobiti nove tehnološke dopolnitve. Kmetijska šola v Rakičanu je že vrsto let izvajalec sortno-ekoloških mikroposkusov za severovzhodno Slovenijo (eden od štirih v Sloveniji). Rezultati se uporabljajo za naše in druga območja pri izboru sort za širjenje v proizvodnji mikroposkusov so izvedeni na manjših parcelicah s 4—5 ponovitvami. Prikaz sort na večjih površinah toda brez ponovitve pa je na ma-kroposkusu, ki pa je nastavljen na njivah Kmetijskega gospodarstva Rakičan (eden od dveh v Sloveniji). V poskuse je vključenih nešteto domačih in tujih sort z različnimi lastnostmi.
Na posvetovanju se je zvrstilo nekaj zanimivih referatov, v katerih so sodelovali predstavniki Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane, Fakultete kmetijskih znanosti in kmetijskega centra Hr-vatske iz Zagreba, kmetijskega inštituta Križevci in kmetijske fakultete iz Novega Sada.
Povzemam nekaj ugotovitev, s posveta.
V proizvodnem letu 1986/87 smo imeli vremenske razmere, ki so prispevale svoj delež k stanju posevkov ozimnih žit. Ugotovljeno je, da so te bile ugodne, vendar je poleg tega še potrebna dosledno izvedena tehnologija. Vegetacija pri pšenici kasni za 10—14 dni že od pomladi, ko so se začele pojavljati določene nevšečnosti. Pogosto deževje, gosti posevki in dobra prehrana z dušikom so pogojevali razvoj pepe-laste plesni. Ob dobri prehrani z dušikom so se posevki dobro razrasli, zaradi pogostega deževja in izpiranja dušika pa so nešteti posevki trpeli zaradi pomanjkanja dušika. Občasno so bili posevki tudi močno napadeni z žitnim strgačem, tako da je bilo potrebno škropljenje proti njemu. V juniju se je pojavilo rjavenje listov in pozneje tudi klasov. V tem trenutku lahko še enkrat povzamemo, da so naravne danosti ugodne in da pri dobrih
pridelovalcih lahko pričakujemo dober pridelek. Dober pridelek je v dosledno izvedeni tehnologiji, ki pa je še marsikje pomanjkljiva.
Izbor pšenic, ki je v pridelovanju, je primeren. Pomemben prispevek k izvedbi ukrepov ima stezasta setev, ki se naglo širi v družbenem in delno tudi v zasebnem sektorju. Varstvo pred trav
OGLED MIKROPOSKUSOV — Blizu 200 pospeševalcev iz zadružnih organizacij, tehnologov z družbenih kmetijskih gospodarstev in drugih strokovnjakov, ki so kakorkoli povezani s pridelavo krušnih žit, sije sredi minulega tedna v Rakičanu ogledalo mikroposkuse posevkov pšenice, ki jih že vrsto let opravlja tamkajšnja srednja kmetijska šola. Foto: L. Kovač
nimi pleveli (srakoperec) je delno in je tudi ob uporabi primernih- sredstev, (vendar napačnih časih količini ali vrsti) prišlo do slabega delovanja ali celo poškodb posevkov. Jesensko škropljenje z nekaterimi herbicidi ima pomembno prednost. Količina dušika jeseni je primerna, pomanjkljiva pa je spomladi, čeprav so tudi mnenja strokovnih krogov deljena. Standardne sorte naj dobijo skupno do 200 kg dušika na ha (skupno 40—50 kg jeseni), zelo intenzivne stabilne (dukat, pitoma) pa več kot 200 kg/ha. Pri tem seveda upoštevamo količino padavin, tip tal, gnojenje z organskimi gnojili v kolobarju (zelo pomembno), predposevek, žetveni ostanki itd.
Varstvo pred glivičnimi boleznimi s primernimi fungicidi je uspešno,.ven, dar je potrebno ukrepati ob pojavu in eno škropljenje običajno ne zadostuje-
Uporaba rastnih regulatorjev pri višjih sortah je umestna, pri nižjih, posebno letos, pa ni priporočljiva.
Zanimiva je bila informacija na posvetu o jugoslovanskem izboru ozimne pšenice. V zadnjih IDletih je v Jugoslaviji priznano 98 sort ozimne pšenice, katere se več ali manj sejejo na
naših njivah. Nešteto jih izhaja iz istega selekcijskega materiala. Manj pa je poznano, da je visoka in stabilna rodnost, odpornost na bolezni in prilagodljivost vezana na sorodstvo z ržjo, lastnost, ki je prisotna pri nešteto rodnih sortah v Jugoslaviji in v svetu. (Jugoslavija, dukat, pitoma itd.)
Glede lastnosti posameznih sort iz jugoslovanskega izbora je bila informacija izredno zanimiva. Posamezne sorte dajejo maksimalne pridelke pod pogojem, če so sejane pravočasno; to
BO PO LETU 1990 ŠE DENAR ZA IZSUŠEVANJE IN REGULACIJE?
3500 hektarjev urejenih zemljišč
Prejšnji teden so se v prostorih Kmetijske zadruge Gornja Radgona zbrali člani komisije za tehnični prevzem 402 hektarjev urejenih zemljišč ob reki Ščavnici na območju Biserjane—Grabo-noš. Poleg predstavnikov inšpekcijskih služb in Zveze vodnih skupnost Slovenije je bil navzoč tudi predstavnik republiškega komiteja za kmetijstvo. Opozoril je na rentabilnost naložb, in da se v izsuševanja in zložbe zemljišč vlagajo ogromna sredstva, za katera je vse težje dobiti denar. Vprašanje je, če bo po letu 1990 nalaganje denarja v tako velike projekte regulacij in izsuševanja sploh sprejeto v nadaljnji srednjeročni načrt. Zato je nujno, da zbirajo kmetijske zadruge čim več podatkov o opravljenem delu in primerjajo učin-
pa je različno za posamezne skupine, ki naj se sejejo že konec septembra ali v začetku oktobra, druge v sredini oktobra, nekatere pa se prilagodijo kateremukoli času setve. Zelo pozne setve (po 25. 10.) so običajno slabe.
Prikaz izbora posameznih selekcijskih hiš je bil zanimiv, saj je očitno, da se vsak po svoje trudi doseči sorto s čim višjo rodnostjo (poleg ostalih lastnosti), izbor pa je prepuščen vsem nam, ki delamo na tem področju.
Geza Džuban, kmet. inž.
ške doline bo prevzet šele septembra letos (po določilih starega zakona šele po dveh letih po končanju del). Nedokončana so ostala strogo gradbena dela — prepusti, polaganje kamnov v melioracijskih jarkih, nedokončani pa so ostali tudi vetrobranski pasovi. Sicer so zemljišča odmerjena, vendar je bilo težko priti do primernih sadik. S pomočjo Toka in tozda Gozdarstvo bomo to opravili še jeseni. Vetrobranske pasove smo dokončno uredili na območju Žihlava—Biserjane, drevesa tam lepo uspevajo. Mora biti topol ali smreka. Imeli smo veliko nepredvidenih težav. Vedno znova so se nam pojavljali vrelci. Neurejen je ostal okrog hektar zemlje. Vsa dela je spremljal melioracijski odbor, ki so ga sestavljali predstavniki kmetov
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Ob zlatih medaljah prazen
Pri Domjanovih v Šalamencih že trinajsto leto uspešno usmerjajo kmetijsko dejavnost v živinorejo. A žal vsako leto manj uspešno, pri čemer sami gotovo niso nič krivi. Na steni v eni od sob visita priznanji, v bistvu zlati medalji z novosadskega kmetijskega sejma, in sicer iz leta 1983 (za kravo) in 1984 (za telico). Poleg tega so dobili celo vrsto priznanj za povprečno mlečnost črede. Danes so vsa ta priznanja za uspešno delo zgolj grenka simbolika, saj so jugoslovanske živiriorejske razmere milo rečeno slabe, kmetje ne najdejo motiva za ukvarjanje s to vejo.
Ko smo prišli na obisk, smo našli doma le sina, 22-letnega Dušana. Je absolvent mariborske višje agronomske šole in edinec — torej se samo po sebi vsiljuje vprašanje, če bo naslednik na razmeroma zelo uspešni kmetiji. Vendar pa je znano, da mladi danes veliko več razmišljajo, preden se odločijo za preživljanje zgolj s kmetovanjem. Tudi Dušan je podobnega mnenja: »Ge bo kmetijska ekonomika ostala taka, kot je danes, se po moje ne splača delati za prazen nič. Boljše se je nekje zaposliti, saj si tako zagotoviš vsakomesečne piejem-ke, proste sobote in nedelje, plačan dopust, ki ga lahko izkoristiš kjerkoli in nimaš nobenih obvez
nosti kot na primer v živinoreji, kjer so le-te vsakodnevne, in to vseh 24 ur. Za zdaj se še nisem točno Odločil, kako v življenju naprej, toda mislim, da se ob takih razmerah ne bom odločil samo za kmetijstvo.«
Od Dušana smo seveda želeli zvedeti kaj več o nihovi kmetiji, pa je bil raje za to, da se o tem pogovorimo z očetom in materjo, ki sta prav takrat okopavala sladkorno peso. Tako smo med delom zmotili Štefana in Heleno, in čeprav obotavljaje, sta vendarle spregovorila nekaj besed. Najprej seveda glava družine, Štefan: »Imamo okrog 10 ha zemlje, nekaj je travnikov, 2 ha pšenice, 3,5 koruze, 60 arov sladkor
Zakonca Domjan pri okopavanju sladkorne pese. Ta poljščina je še donosna. Pa tudi nasploh so pri Domjanovih mnenja, da se bo ob takih razmerah nujno več ukvarjati s poljedelstvom, živinorejo pa počasi opuščati.
ne pese. Ta je vedno, ko je vreme zanjo primerno, donosna in letos lepo kaže. Žetev je že pravtako blizu, in če ne bo kakšnih elementarnih nesreč, mislim, da bomo okrog 20. že začeli.« Ker smo že prej v pogovoru z Dušanom zvedeli, da se ukvarjajo z živinorejo, nas je seveda zanimalo, kako se v njihovem hlevu pozna kriza: »O povečevanju staleža ni niti govora, to že zato, ker v hlevu ni prostora. Tačas imamo 25 glav živine in tako je že nekaj let. Verjetno pa bo ob teh cenah mleka in mesa nujno zmanjšanje tega števila. Sicer bomo v minusu kot naše gospodarstvo.« Poskus šale je ob resnosti položaja živinorejcev izzvenel kaj malo sme-
hlev?
šno, posebno ko se je pogovoru pridružila Helena: »V teh razmerah, kot so zdaj, bomo živinorejo opustili in se ukvarjali samo še s poljedelstvom. Čeprav je težko kar tako opustiti dejavnost, pa ob tako sramotnih cenah za mleko, ko je že mineralna voda skoraj enkrat dražja, ni možno naprej delati. Prisiljeni smo v opuščanje. Doslej smo vztrajali zato, ker smo z živino odrasli, saj sem že mlada začela delati pri živini in to delo ljubim.«
Domjanovi imajo lepo urejeno domačijo, ne manjka jim tudi kmetijske mehanizacije (štirje traktorji, popolne linije za koruzo in pšenico ipd.). Kot je že običaj pri kmetih, ki so na svojo dejavnost tudi čustveno navezani, so voljni veliko delati, se odrekati »dobrotam« mestnega življenja. Poleg vsega tega imajo tudi veliko lastnega znanja, posebej zdaj, ko je Dušan že dosegel višjo kmetijsko izobrazbo. Vrsta elementov torej, ki bi morali zagotavljati mirno in nemoteno kmetovanje. Pa so žal časi taki, da ni tako. Priznanja in medalje za uspešno živinorejo opozarjajo, da je bilo včasih v živinoreji bolje, razmišljanje vseh treh pa daje povod za grenko spoznanje, da živimo v Jugoslaviji dneve, ko kmetom zapirajo skoraj vsako priložnost uspešnega gospodarjenja.	Bojan Peček
Stari traktor, kakršen je na posnetku, in poplavljena Ščavniška dolina — le še preteklost.
ke le-tega. Le tako, da bodo dokazali družbeno koristnost takih naložb, bo mogoče dobiti zeleno luč tudi za naslednja leta. Od tega pa je odvisna intenzivnost pridelave našega kmetijstva, kajti če sedaj popustimo vajeti, bomo spet za nekaj let zaostali za razvitim svetom.
Dela na območju Biserjane— Grabonoš so opravili v rekordnem času (od avgusta lani do aprila letos), izvajalca pa sta VGP Maribor, tozd Hidrograd-nja in tozd Mura Murska Sobota. Čeprav je ostalo nekaj del še nedokončanih, so že opravili tehnični prevzem. Tehnolog Ivo Kolbl je dejal: »Zaradi določil novega zakona moramo opraviti tehnični prevzem že tri meseca po predaji izsušene in ponovno zložene zemlje kmetom. To je prej negativno kot pozitivno, saj je nemogoče v tako kratkem času kakovostno končati tako velik objekt. Prvi del ureditve Sčavni-
— iz vsake vasi dva. Najboljši projektanti so kmetje sami, ki naravo in svoja zemljišča poznajo že stoletja. Kjerkoli je bilo potrebno odstopati od načrtovanega, smo se dogovorili in to tudi storili. V Biserjanah smo spremenili trase melioracijskih jarkov, za kar se je kaesneje pokazalo, da je upravičeno.«
Pomemben podatek ob tehničnem prevzemu je bil tudi, da so vsi gozdovi na tem območju ohranjeni. Člane komisije je namreč zanimalo, kako so pri delu upoštevali tudi mnenje ekologov in druge pripombe.
Še letos bodo nadaljevali s 111. etapo regulacije Ščavnice in urejanjem zemljišč, oziroma so z deli začeli že 15. junija. Končali naj bi jih že decembra letos, kajti eno leto izgubljenega pridelka vsakemu močno manjka.
Bernarda Peček
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 5
ŠPORT. KI ZBLIŽUJE LJUDI OB MEJI
OLIMPIJSKO ZLATO OSVOJIL TUDI PORABEC
Prav gotovo je tudi šport tista dejavnost, ki lahko zbliža ljudi ob meji, širi krog prijateljstva in prispeva tudi k boljšemu položaju pripadnikov narodnosti, h krepitvi njihove narodne zavesti, če potekajo športna srečanja tudi s klubi oziroma kraji v matični domovini.
Nedavno smo se napotili v Porabje, da bi zvedeli čim več o tamkajšnjih športnih klubih, uspešnih posameznikih in da bi nam porabski športniki ali predstavniki te dejavnosti povedali, kako sodelujejo s Slovenijo in kaj jim ti stiki pomenijo.
Že prvi sogovornik, referent na športnem oddelku pri mestnem svetu v Monoštru Alajos Csuk, nas je presenetil z novico, da se porabski Slovenci ponašajo z zlato olimpijsko medaljo, ki jo je leta 1972 osvojil Jožef Don-čec iz Slovenske vesi, in sicer v rokoborbi. V državno reprezentanco pa seje uvrstil kot član kluba Vasas iz Budimpešte, kamor seje preselil in tedaj tam treniral.
Sicer pa nam je Alajos, ki je tudi Slovenec po rodu — njegovi starši so bili doma na Gornjem seniku — povedal, da v okviru Delavskega športnega društva Monošter delujejo tudi športne sekcije Dolnji Senik, Slovenska ves in Števanovci. V slovenskih vaseh — tako jih imenujemo zato, ker v njih živi večina prebivalcev slovenske narodnosti — imajo v glavnem nogometne klube, v Monoštru pa razvijajo tudi druge športne dejavnosti, ker so tamkaj uredili tudi skupne športne objekte. Tako poleg nogometne delujejo tudi rokometna, kegljaška in šahovska sekcija.
»Največje zanimanje je za nogomet. V sekcijo je vključenih približno 80 članov. Naš klub sodeluje v 3. območni ligi. Kegljači tekmujejo v 3. zvezni ligi, rokometaši (moška in ženska ekipa) pa v nižjem kakovostnem razredu; enako tudi šahisti.«
Med slovenskimi kraji se je najbolj uveljavila Slovenska ves z nogometnim klubom, ki uspe
LACI ŽAMPAR, nekoč dober nogometaš, zdaj pa trener pri NK Monošter in eden izmed najbolj .podpornih’ članov NK Slovenska ves.
šno tekmuje v županijski ligi. Večkrat so se že pomerili tudi s prvoligašem Rabo Eto iz Gyora. Njihovi nogometaši po navadi zastopajo tudi porabske športnike na srečanjih zamejskih športnikov v Sloveniji. Letos je bilo na Ravnah na Koroškem in tamkaj so porabski nogometaši zasedli 2. mesto, običajno pa so na teh srečanjih zmagovali. O njih smo lahko prebrali spodbuden zapis tudi v eni izmed številk Narodnih novin/Ljudskega lista, ki ga izdaja Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem.
Preden smo se napotili dalje, smo si ogledali novo športno dvorano v tretji osemletki, ki meri 24 x 48 metrov, omogoča pa mednarodna športna srečanja od rokometa do malega nogometa, kakor tudi nov športni park, kjer so nogometno igrišče, kegljišče in igrišča za rokomet, košarko in tenis. Tam potekajo, tudi športna srečanja z nogometaši Mure iz Murske Sobote.
Uspešno nogometno moštvo Slovenske vesi
LEPO IN KORISTNO SODELOVANJE
O delu športnega kluba ali sekcije na. Dolnjem Seniku nam je pripovedoval tamkajšnji dolgoletni aktivist Marton Grebe-nar.
»Petindvajset let sem bil med vodilnimi v našem športnem klubu. Letos smo mi starejši to nalogo prepustili mlajšim. Njim bo lažje, ker smo uspeli domala vse urediti. Imamo lepo igrišče, slačilnice, garderobe in vse, kar je potrebno za nogometaše. Marsikaj smo sami postorili, pomagala pa nam je tudi občina Dolnji Senik. Naša nogometna ekipa tekmuje v drugi županijski ligi. Med 18 moštvi smo letos zasedli 12. mesto. Šlo nam je malo slabše, kot smo pričakovali, vendar glavno je, da nismo izpadli.«
Marton ali po slovensko Martin je tudi sam nekoč igral nogomet Ta šport mu je še vedno najbolj pri srcu, čeprav je že prekoračil petdeseto leto. Povprašali smo ga tudi o stikih s Slovenijo.
»Mi že več let sodelujemo s športnim društvom  v Cepincih. Medsebojna srečanja pri njih in pri nas so vedno posebno doživetje. Oni so Slovenci in mi smo Slovenci, čeprav oni živijo v drugi državi. Kadar gremo gostovat v Čepince, se nam pridružijo tudi športniki z Gornjega Senika in Sakalovec. Po športnem srečanju imamo vedno tudi družabni del, skupaj posedimo, se pogovorimo
ALAJOS CSUK, športni referent pri mestnem svetu Monošter, si po svojih močeh prizadeva, da bi se okrepilo sodelovanje športnih klubov v Porabju s športniki iz Slovenije. Tudi sam je po rodu Slovenec.
in pojemo slovenske pesmi. Vedno se skupaj podamo tudi na krajši izlet — po Sloveniji pri vas in v razne kraje na Madžarskem. Zato je med mladimi za srečanja veliko zanimanje. To je res lepo in koristno sodelovanje.«
NE SREČUJEJO SE SAMO NOGOMETAŠI, TEMVEČ TUDI LJUDJE
Laci Žampar iz Slovenske vesi, sicer zaposlen v Monoštru, je kot dolgoletni športni delavec veliko prispeval k razvoju sodelovanja med športniki iz Porabja in soboške občine, zlasti nogometašev. Bil je zelo nadarjen nogometaš, venda je moral aktivno igranje zaradi poškodbe kmalu opustiti. Posvetil se je trenerskemu poslu. Najprej je vadil tri leta nogometaše iz Slovenske vesi, nato pa so ga kot dobrega strokovnjaka privabili v Monošter, kjer je prevzel treniranje mladinskega moštva. Rezultati njegovega dela so vidni
sedaj, ko njegovi, učenci že igrajo v članski vrsti in dosegajo lepe uspehe. Bil je tudi med pobudniki za vsakoletna srečanja mladih nogometašev — kadetov iz Feld-bacha, Jenersdorfa, iz Avstrije, Mure iz Murske Sobote in Monoštra. Tako srečanje je bilo tudi pred dnevi, na katerem so zmagali nogometaši Mure. Laci Žampar pa pomaga tudi nogometašem iz Slovenske vesi, ki so prav pred nedavnim navezali prve stike z nogometaši Grada na Goričkem in se preteklo nedeljo tudi prvič srečali na igrišču. Srečanje je bilo prisrčno in bo prav gotovo prispevalo k novim poznanstvom, prijateljstvom.
TAMAS ČASAR, je eden najboljših nogometašev pri NK Monošter, igral pa je že tudi pri prvoligaših Haladas in Savaria.
MARTON GREBENAR, 54-Ietni domačin z Dolnjega Senika, je še vedno velik športni zanesenjak. Posebej se veseli vsakoletnih srečanj s SD Čepinci.
Nogometaši Monoštra pa že dalj časa sodelujejo z nogometaši Mure iz Murske Sobote. O pomenu teh srečanj nam je povedal: »Za nas, ki živimo ob meji, so taka športna srečanja zelo koristna in se jih vselej veselimo, saj prispevajo k poglabljanju prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov. Dobro je, če se ob meji srečujemo prijatelji in smo si prijatelji.«
NOGOMET ZBLIŽAL ŽIDOV-CE IN TIŠINO
Obiskali smo tudi športni klub v monoštrskem zaselku Zsida
»Srečanja športnikov nimajo namena le meriti moči, kdo bo boljši in kdo slabši, temveč imajo tudi drugi pomen. Na takih prireditvah se ne srečujejo samo športniki, temveč prebivalstvo celotnega kraja, kar je prav gotovo največja vrednota. Taka srečanja namreč tudi prispevajo, da se naučimo boljše slovenščine in da ,gratamo’prijatelji,« nam je povedal Laci Žampar.
SREČANJA OB MEJI SO KORISTNA
Šport je tista dejavnost, ki najbolj zbližuje ljudi najrazličnejših
/^"Številna mednarodna srečanja
Občina Murska Sobota in mestni sveti Monoštra, Kbrmenda ter Szombathelya so se tudi za letos dogovorili za dokaj številna mednarodna srečanja; iz tega programa smo povzeli tisti del, ki se nanaša na stike klubov iz Porabja oziroma med mestnim svetom Monošter in soboško občino.
Najštevilnejši so stiki med nogometnjmi klubi, in sicer sodelujejo: Mura —Monošter, Tišina—Szida (Židovci), Čepinci—Doljni Senik, Šalovci—Števanovci in Grad—Slovenska ves.
V rokometu se srečujejo ekipe Monoštra—Bakovec, Beltinke, Kroga. V programu je tudi sodelovanje med šahovskima kluboma Monošter in Radenska, kakor tudi sodelovanje tabornikov iz Murske Sobote z bodočimi taborniki v Porabju.
I Spomini hotiško-črenšovskega »Šveda«
Korenine smo dolžni zalivati
Korenine je pognal na Hotizi, se podal s trebuhom za kruhom na južno Švedsko, medtem pa sta si z ženo Treziko zgradila lastno gnezdo v Čren-šovcih. V mislih imamo Ivana Pucka, tako rekoč Vestnikove-ga znanca, saj se je svojčas pogosto oglašal z novicami s Švedske, srečevali pa smo ga tudi na raznih prireditvah za izseljence in zdomce, kjer običajno ni bil le opazovalec, ampak je tudi sam kaj povedal v imenu gostov, če je bila za to priložnost. Vedno je tudi navezoval nove stike z ljudmi, ki bi lahko pripomogli k uspešnejšemu delu kulturnih društev naših izseljencev in delavcev v tujini. Tudi sam je bil dolgoletni aktivist Slovenskega kulturnega društva Planika v Malmoju in si predvsem veliko prizadeval, da bi bili otroci, ki živijo s starši na tujem, deležni pouka v maternem jeziku.
Zdaj je Ivan spet doma. Ker-je že upokojen, si lahko privošči kar precej dolg dopust. In med drugim se je odločil, da bo strnil spomine na prizadevanje za navezovanje in poglabljanje stikov z domovino. Iz dokaj podrobne kronike, ki nam jo je poslat, povzemamo nekaj odlomkov:
držav in narodov ter veliko prispeva h krepitvi prijateljstva. To še posebno velja za ljudi, ki živijo ob meji in so iste narodnosti. Tako razmišlja tudi učitelj telesne vzgoje in slovenščine v Šte-vanovcih, sicer doma iz Monoštra Tamaž Časar. Kot tak tudi lahko veliko prispeva k ohranjanju slovenskega jezika v Porabju med našimi rojaki, vzbuja nacionalno zavest med doraščajočo mladino onkraj meje, hkrati pa jih tudi športno vzgaja. Ob našem obisku v Porabju smo Tama-ža Časarja srečali v pionirskem taboru v Števanovcih. Kljub odgovornim nalogam, ki jih je opravljal v taboru, nas je Ijubez-
nivo sprejel in si našel tudi čas za pogovor. Kot nadarjeni nogometaš je najprej igral pri Halada-su in Savariji v Szombathelyu, sedaj pa v Monoštru. Za sedaj ima desetletno nogometno kariero in je eden najboljših igralcev v Monoštru. Nogomet je tudi športna zvrst, ki ga najbolj privlači, čeprav se kot učitelj telesne vzgoje ukvarja tudi z drugimi športnimi dejavnostmi. Nogometaši Monoštra tekmujejo v tretji madžarski ligi in so v minuli tekmovalni sezoni zasedli dvanajsto mesto med osemnajstimi moštvi.
»Prvi stik z matično občino Lendava sem začel navezovati leta 1975, ko sem se srečal s takratno uslužbenko socialnega skrbstva Marijo Topma. Pogovor je nanesel tudi na to, kako nujno bi bilo organizirati kolonije za otroke, ki živijo skupaj s starši na Švedskem ...
Leta 1978je bilo srečanje rojakov v Rakičanu. Tudi jaz sem povedal, kako živimo in kaj delamo na Švedskem. Posebej sem izrazil bojazen, da se bodo
Obisk urednice Radia Murska Sobota Irme Benko (tretja z leve) nam je veliko pomenil.
JOSZEF FODER, organizacijski vodja NK Židovci, seje želel fotografirati z bodočim naraščajem njihovega kluba, ki ima dobre stike s Tišino.
V športnem parku v Monoštru imajo nogometno, rokometno in košarkarsko igrišče pa kegljišče in igrišče za tenis.
(Židovci), ki sodeluje z nogometnim klubom Tišina. Jozsef Fodor, njihov organizacijski vodja, nam je povedal, da je bil v njihovem kraju ustanovljen nogometni klub že leta 1930, nekaj časa po 2. svetovni vojni ni deloval, leta 1957 pa so ga na novo ustanovili. Najbolj uspešni so bili v sedemdesetih letih, ko so zmagovali na okrajnih prvenstvih in se uvrstil celo v 2. županijsko ligo, kjer so prav tako zasedli 1. mesto, vendar niso imeli možnosti za nastopanje v 1. ligi. Zdaj pa tekmujejo v najnižji ligi, kjer so v
naši otroci asimilirali, če ne bo več pomoči matične domovine . . .
Potem sem se srečal z direktorjem tovarne Planika Turnišče. Pripovedoval sem mu, kako deluje naše društvo in mu omenil, da bi bilo morda prav, če bi prišlo do pobratenja, saj imamo že enaki imeni. Tovariš Kolarič je moje besede sprejel z velikim razumevanjem. Potem so tekli dogovori z občinsko konferenco SZDL Lendava,
letošnji sezoni zasedli 4. mesto. Ker je znano, da so v tem zaselku živeli nekoč večinoma Slovenci, nas je zanimalo, kakšna je narodnostna sestava nogometnega kluba.
»Člani našega kluba so večinoma domačini, nekaj pa jih hodi k nam tudi iz mesta Monošter. Mislim, da so 4 Slovenci, in to je dobro, ker sodelujemo tudi s Slovenijo.«
— S katerim krajem pa imate stike in kaj o njih menite?« smo .vrtali’ dalje.
»Že 8 let sodelujemo z nogometnim klubom Tišina. Leta
1979 smo se prvič srečali. Takrat so s Slovenijo sodelovali pravilo-’’ma le slovenski klubi v Porabju in predvideno je bilo, da bi šli na omenjeno srečanje nogometaši Števanovec. Ker pa oni tedaj niso mogli, so predlagali nas. V teh. osmih letih smo postali zelo dobri prijatelji. Ne gre samo za šport, ampak za človeške stike, za zbližanje dveh krajev. Ker živimo ob meji, je to še posebno potrebno in koristno.«
Pripravila: Jože GRAJ Feri MAUČEC
posebej s Franjom Strbadom, da bi uresničili zamisel o pobratenju našega društva s Planiko. Kar naenkrat so utihnila vsa pisma. Ne vem, kje se je zataknilo .. .
Aprila 1984 smo praznovali 10-letnico obstoja našega kulturnega društva na Švedskem. Na proslavo smo povabili tudi predstavnike občine Lendava, a se žal naše prireditve ni udeležil nihče. Istega leta pa sta predsednik našega društva Ivan Silič in podpredsednica Anica Zemljič obiskala občine Lendava;..
Zelo sem vesel, da se je lani vendarle zgodilo nekaj nepričakovanega. Imeti smo obisk iz matične domovine; iz rodnega Prekmurja je prišla med nas urednica Radia Murska Sobota Irma Benko. Svoje pozdrave je imela priložnost povedati celo po lokalnem radiu v Malmoju, in to v slovenskem jeziku ...
Morda si tisti, ki vedno živijo v matični domovini, ne morejo zamisliti, kaj nam pomenijo takšni in podobni obiski, koliko je težje na tujem ohranjati materni jezik. To nas hrabri in lajže bomo razložili našim otrokom: Od tam izvira naš rod, tam so naše korenine, ki smo jih dolžni zalivati...«
Pripravil: J. G.
STRAN 6
VESTNIK, 9. JULIJA 1987

Q
kulturna obzorja
uesna
WF	LJUTOMER p.o
TRGOVSKO PODJETJE
Za pravi pogovor med sosedi
ABC POMURKA Trgovsko podjetje Vesna Ljutomer p. o. Ljutomer objavlja na osnovi sklepa seje delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
naslednjih nepremičnih:
1.	Zgradbo (nekdanja osnovna šola) s pripadajočim zemljiščem, ulica Slavka Osterca 14, Veržej. Zgradba stoji na parceli št. 128 in 196, št. z. k. vložka 34 k. o. Veržej površina 8a 9 m’.
Izklicna cena 6.108.488,— din.
2.	Poslovne prostore — pritličje zgradbe (Hedžet) cca 97 m! in pripadajoče zemljišče, Maistrova ul. 7, Veržej, stoječe na par. št. 54, št. z. k. vložka 895, površina 4a 68 m2, primerno za opravljanje obrtne dejavnosti.
Izklicna cena 6.546.029,— din.
3.	Poslovne prostore v pritličju stanovanjske zgradbe (Sršenovo) s pripadajočimi pomožnimi poslovnimi prostori v velikosti cca 470 m2 in pripadajočim zemljiščem, Trg Slavka Osterca 16, Veržej, stoječa na parceli št. 37, št. z. k. vložka 849, poslovni prostori so primerni za opravljanje obrtne dejavnosti. Izklicna cena 22.746.476,— din.
V izklicno ceno ni zajet prometni davek nepremičnin, katerega plača kupec.
Javna dražba bo v torek, 28. 7. 1987 ob 12. uri v Veržeju, poslovna enota Narcisa. Ogled predmetov javne dražbe je možen 2 uri pred licit.
Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe poločiti 10 % varščino.	/
IŠČETE DOBRE SODELAVCE?
OGLASILI SE VAM BODO NA OGLAS V VESTNIKU!
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 87 je bil od 30. junija do 4. julija v avstrijskem Gradcu. Organizator mednarodnega srečanja zgodovinarjev — profesorjev in študentov z Madžarske, iz Slovenije, s Hrvaške in zveznih dežel Štajerske ter Gradiščanske je bila naravnana na znanstveno obravnavo mest in trgov v panonskem prostoru od poznega srednjega veka do turških časov.
Dogodek, ki že po tradiciji uživa veliko pozornost treh sosednjih držav, je bil tudi letos na visoki ravni. V enem izmed poslopij graškega inštituta za zgodovino (za zgodovino jugovzhodne Evrope) se je simpozij začel z vso protokolarno zglaje-nostjo ob prisotnosti visokih vladnih, javnih in kulturnih delavcev. Gostitelja.je zastopal deželni glavar dr. Josef Krajner, ki je po uvodnem predavanju zbrane tudi nagovoril. Vesel, da se poleg znanstvenikov udeležuje simpozija tudi veliko politikov, je zaključil, da bo znanstvena sinteza zgodovinskih razmer v panonskem prostoru tudi osnova za pravi pogovor med sosedi. Sicer pa so na začetku simpozija govorili vsi uradni predstavniki sosednjih dežel. Tako je predsednik slovenskega komiteja za kulturo Bogdan Kavčič govoril o
MODINCI 87
nujnosti sodelovanja med državami, kar pri nas zelo cenimo, kajti od tega je odvisna usoda naših potomcev. Posebnega pomena je znanstveno sodelovanje in kulturno povezovanje, saj je objektivno pojasnjevanje zgodovine temelj za prave odločitve
danes in za prihodnje načrte.
Deželni glavar Štajerske Josef Krajner je na slavnostnem začetku simpozija utemeljiteljem in dolgoletnim sodelavcem v tej mednarodni kulturnozgodovinski inštituciji podelil visoka avstrijska odlikovanja, med njimi tudi pomurskemu rojaku, zaslužnemu profesorju mariborske univerze, dr. Vaneku Šiftarju. J. Šabjan
kulturni koledar
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci je v letošnjem letu dopolnil osemnajst let. Na fotografiji odlikovani utemeljitelji in stalni sodelavci, med njimi dr. Vanek Šiftar (tretji z desne).
RADENCI — V petek, 10. julija, bodo v razstavnem salonu hotela Radin odprli razstavo kipov Vilija Krajnca in slik Alice Javšnik. Otvoritev bo ob 19. uri, razstava pa bo na ogled do konca meseca.
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je na ogled stalna zbirka galerije — gre za izbor iz del udeležencev vseh kolonij Ante Trstenjak.,
LENDAVA — V galeriji je na ogled fotodokumentarna razstava o taborišču Šarvar. Na ogled so dela iz stalne likovne in muzejske zbirke, odprta pa je tudi spominska soba Gyorgya Zale.
MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava del udeležencev letošnjega 8. bienala male plastike. Razstavlja 53 domačih in 9 tujih avtorjev.
V Pokrajinskem muzeju pa je na ogled stalna muzejska in likovna zbirka.
Poletna literarna šola v Radencih
INŽENIRJI, LESARJI, EKONOMISTU
Želite zaposlitev v razvoju, komerciali, proizvodnji in ob tem možnost za kreativno delo in lasten razvoj?
Pridite v našo delovno organizacijo!
Vse to, primeren osebni dohodek in stanovanje vam bomo zagotovili.
Pisne prijave posredujte na naslov: Slovenijales, Ll Platana 69000 M. Sobota, Lendavska 29, ali pa se oglasite osebno.
SLOVENIJALES
W&SNm PLATANA
Celostni odnos (pristop) do literature
V Domu učencev v Radencih je od 29. junija do 4. julija potekala Poletna literarna šola, seminar, ki je namenjen predvsem mentorjem literarnih in drugih krožkov na osnovnih in srednjih šolah, udeležilo pa se ga je tudi nekaj mladih pesnikov.
Razpis o šoli in njeni vebini so dobile prav vse osnovne in srednje šole v Sloveniji, vendar je najmanj udeležencev (vseh je bilo čez 40) prav iz severovzhodnega dela Slovenije. Iz Pomurja ni bilo nobenega mentorja, čeprav bi bil tak seminar koristen prav tem. Kakor je dejala Dragica Breskvar, strokovna svetovalka
jal skoraj ves dan, so našli čas za poslušanje mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote, ogled celovečernega filma Ljubezni Blanke Kolak, izlet po Pomurju in literarni večer z Rudijem Šeligom, Petrom Božičem, Francem Lainščkom-Feri-jem, Vladom Žabotom, Milanom Vincetičem in Petrom Kolškom.
UDELEŽENKE POLETNE LITERARNE SOLE O PROGRAMU:
Saša Švare iz Ljubljane: »Mene je zanimalo vse po vrsti, kar se je na seminarju dogajalo. Mislim pa, da bi lahko bilo več skupinskega dela, saj lahko le tam pridemo do izraza mi, udeleženci, s svojimi idejami, deli, pripovedujemo svoje mnenje, se tudi uveljavimo. Tudi ko smo se na primer dopoldne ukvarjali z učnim programom in učbeniki, sem imela občutek, da bi lahko to nekoliko bolj sproščeno opravili. Predvsem bi morali narediti manjše skupine, da bi se
raziskovalnimi nalogami in zunajšolskimi dejavnostmi, da so nam govorili o šolskem programu, o pouku literature ali o tem, kaj morajo kot mentorji narediti, kako lahko vodijo mladino pri zunajšolskih aktivnostih ... Odločili smo se, da bi ta stilistični odnos do literature aplicirali na slovenske avtorje in prevodno literaturo, kj je bila nagrajena. Tako smo vključili Alojza Ihana in Braneta Mozetiča za poezijo, Ferija Lainščka in Rudija Šeliga za prozo ter Aleša Bergerja in Janeza Gradišnika za prevajanje. V popoldanskem času smo se ukvarjali z govorno tehniko, ki je še kako koristna za naše mentorje.«
Že v petek, 3. julija, se je v Domu učencev v Radencih začela tudi Poletna gledališka šola.
Bernarda Peček
v knjigarni DOBRA KNJIGA V Murski Soboti so:
Miriam Stoppard: BITI ŽENSKA V SODOBNEM SVETU (Cankarjeva založba)
Dr. Aleksandra Kornhau-ser: ODPRI OČI - NAPNI MOŽGANE(Državna založba Slovenije)
Leksikoni Cankarjeve založbe: MIKROBIOLOGIJA (Cankarjeva založba)
Zveza kulturnih organizacij, Pomurski sejem in Turistično društvo Gor. Radgona
VABIJO K SODELOVANJU
SKUPINE, DRUŠTVA IN DRUGE NA TRADICIONALNI PARADI KMEČKIH OPRAVIL IN OBIČAJEV
Parada bo v nedeljo, 30. avgusta 1987, ob 10. uri po ulicah mesta Gor. Radgona.
(Opozarjamo, da bo parada drugo nedeljo sejma m ne prvo, kot je bila doslej).
Na paradi sodelujejo skupine z največ 10 vozovi in celostnim prikazom ene dejavnosti. Ker gre za ohranitev naše kulturne dediščine iz kmečkega in obrtnega življenja, naj bodo prikazi izvirni.
Posebna komisija bo ocenjevala predvsem to.
Najboljše skupine bodo prejele plakete Pomurskega sejma.
K sodelovanju vabimo tudi folklorne skupine, vendar s prikazi raznih običajev, ter kmečke godbe in ansamble.
Vse skupine naj prijavijo svojo udeležbo do 10. avgusta 1987 pisno na naslov:
' ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORNJA RADGONA, Partizanska 25/II, tel. štev.: (069) 74 083 in 74 373 ali
POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA, tel. (069) 74 000, 74 761 in 74 720.
Prijava naj vsebuje:
— naziv skupine, društva ali organizacije,
— kraj in naslov vodje skupine, po možnosti tel. številka,
— kratek opis prikaza,
— število udeležencev,	<
— število vozov.
Le na osnovi prijave bo organizator lahko zagotovil udeležencem povračilo stroškov in pravilno predstavitev.
Vsa podrobnejša navodila bodo prejeli vodje skupin takoj po prijavi.	. .	. .
Vabimo skupine, da se prijavijo in sodelujejo na tej prireditvi, ki privabi vsako leto ogromno množico obiskovalcev.
Gor. Radgona, 2. 7. 1987	Organizacijski odbor
lahko mi bolj odprli. Napaka vseh srednješolskih programov in dela učiteljev je še vedno, da ne ve pravilno povedati učencu ... na primer, France Prešeren se je rodil takrat in takrat, bil je zaljubljen v Julijo, napisal je to in to .. ., ne pove-do pa učencu, kaj je pesnik pri pisanju pesmi občutil, ali pa da bi učenec sam to povedal.«
Mojca Slak iz Trebnjega: »Na podobnem seminarju v Radencih sem bila že lani in mi je bilo zelo všeč. Izvedela sem veliko koristnega. Ker sem lani sodelovala v gledališki skupini, ki jo je vodila Branka, sem nato laže vodila gledališko skupino na naši šoli. Tudi letos sem prišla s tem namenom — da odnesem kaj koristnega, čeprav je letošnji program drugače zastavljen. Všeč mi je predvsem delavnica, v kateri se pogovarjamo o šolskem glasilu. Te delavnice so vodile tovarišice, ki so imele uspehe na tem področju v preteklem letu in so nam tukaj govorile o svojih izkušnjah.«
Neva Hvalec iz Titovega Velenja: »Tudi jaz sem že lani sodelovaala v gledališki skupini. Rada sodelujem na takih seminarjih, saj se veliko pogovarjamo o
literaturi in jeziku. Mislim, da se vsako ta.«
leto vrnem s seminarja zelo zelo boga-
Štirinajst jih je
vleklo meh
za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ki je organizator seminarja), se večina šol izgovarja na finančne probleme, pri vsem tem pa so verjetno odpovedale tudi Občinske zveze kulturnih organizacij, ki bi morale pokriti del stroškov.
Kot na prejšnjih literarnih šolah so delo po skupinah vodili mentorji, ki so se v preteklem šolskem letu posebej izkazali pri delu s šolskimi skupinami. Osnovna nit (moto) letošnje poletne šole v Radencih je bila celostnost, in sicer je bila to v ponedeljek celostnost v odnosu do literature, nato celostna obravnava literarnih besedil, v sredo so se posvetili ravni in mejam sporočilnosti in na konkretnem primeru video-zapisa Branke Bezeljak-Glazer o delu z mlado ptujsko gledališko skupino ugotavljali, kaj lahko literatura pove mladostniku; v četrtek so stilistično analizirali dela nagrajenih slovenskih pesnikov in pisateljev, naslednji dan nagrajena dela prevodne literature, zadnji dan pa so predstavili literarna gibanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Čeprav je seminar tra-
Več o sami vsebini Poletne literarne šole 1987 pa iz pogovora z Metko Zupančič, predsednico Odbora za literarno dejavnost (zaposlena kot asistentka na Filozofski fakulteti):
»Izhodišče, ki smo ga postavili na začetku — nekakšno spremenjeno gledanje na literaturo in na obdelavo literature, čemur pravimo celostno gledanje — smo poskušali približati udeležencem literarne šole na ta način, da smo v petek šole vnesli nekakšno gradacijo. Prvi dan smo predstavili tehnike, ki nam omogočajo celostni pristop, drugi dan pa smo pokazali, kako to funkcionira, kako lahko preko sistema asociacij pridemo do novih spoznanj o literarnem delu. Nato smo želeli preiti konkretno na slovensko delo in smo si v ta namen izbrali pravkar izdani zbornik, almanah Rošlin in Verjanko. Tu se vidi, kako si lahko različni ljudje z različnih zornih kotov predstavljajo stvari in kako je mogoče aktivirati veliko število ljudi, tudi petdeset, če je odprtost in pripravljenost za sodelovanje. Tu smo povabili k sodelovanju tiste, ki se ukvarjajo z
V programu Moravske noči je bilo tudi območno tekmovanje harmonikarjev severovzhodne Slovenije, ki ga je organiziral Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Tekmovanje se je začelo ob 17. uri, nastopilo pa je 14 harmonikarjev: Jože Škrjanec iz Ivanjkovec, Jože Mencinger
Temperamenten osemletni Pušenčan Aleš Praprotnik je navdušil. Iz tega fanta zares še nekaj bo!
s Pertoče, Leopold Zorjan s Pe-tanjec, Avguštin Cerni iz Ren-kovec, Stanko Hauser iz Boleh-nečic, Franc Hauko iz Veščice, Franc Ferenčič iz Murskih Črnec, Tone Čuček iz Maribora, Aleš Praprotnik iz Pušencev, najmlajši tekmovalec, star 8 let, Rudolf Kuzmič iz Vidonec, Anton Polajnko iz Libanje, Jože Zadravec iz Lipe, Jože Gom-boši iz Madžarske in Franc Šti-van iz Bodonec, najstarejši udeleženec tekmovanja, star 86 let. Tekmovanja se je udeležil tudi član izvršilnega odbora za Zlato harmoniko Ljubečne, Maks Naglič, ki je pohvalil organizacijo in nastope tekmovalcev. V strokovni žiriji, ki je ocenjevala tekmovalce, so bili: Tomaž Kuhar — predsednik, glasbeni pedagog in zborovodja, Smilja Gaber, glasbena pedagoginja in glasbena urednica Radia Murska Sobota in Dušan Devetnjak iz občinstva. V polfinale se je uvrstilo devet harmonikarjev, ki nas bodo zastopali v Frankolovem, 5. septembra: Joža Škrjanec, Jože Mencinger, Leopold Zorjan, Avguštin Černi, Franc Hauko, Tone Čuček, Aleš Praprotnik, Anton Polajnko in Franc Šti-van. Prireditev je povezovala napovedovalka Nevenka Emri, Radio Murska Sobota pa jo je neposredno prenašal.
Smilja Gaber
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 7
dopisniki so zabeležili
Sredi junija so bili gostje Naravnega zdravilišča Radenci motoristi iz Ingolstadta, partnerskega mesta Murske Sobote. V štirih dneh so se v svojimi hondami in suzukiji popeljali po Pomurju, obiskali Zagreb in Pleterje in si ogledali letalski miting v Rakičanu. Pokrajina jih je navdušila, nekoliko manj pa naše slabe ceste, bp
P. S.:
Medtem, ko je ta posnetek čakal na objavo, je v našo uredništvo prispelo naslednje pismo J. K. o neljubem doživetju nemških motoristov:
Turizem smo ljudje. Ta slogan nas spremlja že več let. Veliko truda je bilo potrebnega, da bi našo ljubo slovensko javnost osvestili, da bi imela lep odnos do domačih in tujih turistov. Vendar na žalost ta sporočila po raznih medijih niso naletela na odprta ušesa — tudi pri nas v Pomurju ne.
Skupina nemških motoristov je uživala v naravnih lepotah Slovenije. še posebno Pomurja. Všeč so jim bili lončeni izdelki, zdravilišča, termalna voda, vinorodno območje Jeruzalema, staro mesto Ptuj... Niso bili očarani nad luknjami naši cest. Po dolgi vožnji se prileze osvežitev.. Zakaj se ne bi ustavili v Ljutomeru ? Rečemo, storjeno. Skupina petih motoristov zadovoljno sedi in se pogovarja o dneh, ki so jih preživeli v Pomurju. Mogoče res malo glasneje, saj so končno na dopustu, brez vseh skrbi in težav. Mimo pridejo trije Slovenci in eden mimogrede vrže na mizo listek. Le kaj so jim napisali? Nič kaj spodbudnega, samo dve besedi: IZGINITE SVINJE! Naši nemški motoristi so si ta listek shranili — to bo njihov spominček iz Slovenije in Jugoslavije, čeprav so za svojce že prej nakupili precej lončenih izdelkov. Je res potrebno, da se tako neodgovorno obnašamo do gostov, jih na tako »lep« način silimo, da se ne bi več vrnili k nam. Pa ne samo oni! Listek bo vedno pri roki. Zakaj ne bi povedali znancem. sosedom, prijateljem, kljub vsemu so bili zelo razumevajoči. Rekli so, da bi jih v Italiji lahko okradli in da ni nikjer varno: V socialističnih deželah je »klima« zelo resna in se ni mogoče sprostiti. . .
Naši gostje pa bodo rekli: V Jugoslaviji si ne želijo gostov, gremo raje drugam, kjer so veseli turistov!
Kdaj se bomo končno vsi (ne le tisti, ki delamo v turizmu) zavedali. da je zadovoljen gost naš največji in obenem najcenejši propagandist.
GORNJA RADGONA
Končno čevljarska delavnica
Čevljarska obrt je ena tistih, ki vse bolj izumira. Redki so tudi tisti, ki bi se v celoti posvetili temu poklicu. Eden takih je Feliks Kraner, ki je imel v Gornji Radgoni v Jurkovičevi ulici le popoldansko obrt, zdaj pa se je odločil, da se bo v celoti posvetil čevljarskemu poklicu. Njegova delavnica bo odprta ob ponedeljskih, torkih in petkih. Delal pa bo tudi vsako prvo soboto dopoldne. Škoda, da ni več vajencev, kajti mojster Feliks Kraner bi rad svoje znanje prenesel tudi na mladi rod.
L. Kramberger
—MURSKA SOBOTA-
Čebelarji prejeli brezplačna zdravila
Varoza, zajedalka, ki napada tako čebeljo zalego kot tudi odrasle čebele, je prišla k nam iz vzhodnih dežel že pred leti. Sprva ji nihče ni posvečal posebne pozornosti. Hudo pa seje razpasla proti koncu lanske čebelarske sezone. Množično je napadla čebelje družine ter jih tako oslabila, da so slabše poginile že jeseni, velik del pa tudi pozimi. Preživele so le najmočnejše družine, in tiste, za katere je v zadostni meri poskrbel čebelar.
Zaradi katastrofalnega izpada čebeljih družin se je Zveza čebelarskih družin Murska Sobota odločila, da bo financirala nakup zdravil. Sredstva za nabavo zdravil je prav tako kot Zveza če-
belarskih društev Murska Sobota prispeval tudi Sklad za pospeševanje kmetijstva SO Murska Sobota. Vsi čebelarji, ki čebelarijo na območju Zveze čebelarskih društev Murska Sobota, bodo glede na število pripravljenih panjev prejeli določeno količino zdravila VARAMIT, ki ga izdeluje Pčelarski kombinat Beograd.
Poleg zdravil so vsi čebelarji prejeli tudi čebelarski priročnik z naslovom Zdravstveno varstvo čebel. Knjižico sta izdala Zveza čebelarskih društev Slovenije in Republiška veterinarska uprava ŠR Slovenije. Priročnik so brezplačno prejeli tudi neorganizirani čebelarji.
Matjaž Horvat
Zadnjo junijsko soboto sta slavila zlato poroko zakonca Štefan in Jožefa Botjak iz Krajne. Oba sta se od zgodnje mladosti ubadala s kmetovanjem, zlatoporočenka pa je bila vmes tudi na sezonskem delu v Franciji. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, vendar je eden umrl. Zdaj imata že devet vnukov in dva pravnuka. Posnetek z Matičnega urada na Tišini.	Foto: F. Kuhar
__
TEŠANOVCI________________
Sektorske vaje
Zadnjo nedeljo v juniju so bile v Tešanovcih gasilske vaje marijanskega sektorja.
Udeležilo se jih je 8 gasilskih društev: Andrejci, Martjanci, Moravske Toplice, Nemčavci, Noršinci, Sebehorci, Gornji Moravci in Tešanovci.
Vse gasilske desetine so pokazale zelo dobro izurjenost in pripravljenost; vspodbuden pa je tudi podatek, da so sodelovale na letošnjem tekmovanju tudi številne pionirske in mladinske ekipe.
Najboljši po posameznih disciplinah so bili: med pionirji B. Se-beborci, med pionirji A Martjanci, med mladinkami desetina iz Andrejec in med mladinci Tešanovci. V najzanimivejši skupini, med člani, so zasluženo slavili Martjanci.
Vso pohvalo zaslužijo tudi prizadevni organizatorji in seveda dosledni sodniki.	G. G.
KIOSKI SO SE OBNESLI — Na tržnici v središču Murske Sobote je krajevna skupnost že pred časom postavila šest ličnih kioskov, namenjenih prodaji hitro pripravljenih jedi. Hamburgerji, sesekljani zrezki, domače klobase, vroče hrenovke in burek se dobro prodajajo. Prav te dni je povpraševanje precejšnje, kar dokazuje podatek, da proda prodajalec v kiosku ABC Pomurke dnevno okrog sto hamburgerjev in 40 vročih hrenovk. Z dobrim prometom se lahko pohvalijo tudi drugi prodajalci. Foto: M. Jerše.
Prav vse je treba počistiti, si misli čebelar, saj bodo drugače postale čebele preveč lene. Zadovoljen nasmeh na obrazu Jožeta Adamiča nam pravi, da je s točenjem letošnjega akacijevega medu zadovoljen, bp
GORNJI LAKOŠ
Prijateljsko kulturno srečanje
KUD Arany Janos iz Gornjega Lakoša že nekaj let sodeluje s kulturnimi društvi iz sosednje Madžarske in izmenjuje kulturna srečanja. Pred kratkim je v Gornjem Lakošu gostovalo pobrateno društvo iz Gutorfblda.
V pestrem kulturnem programu so nastopili folklorna skupina ter ljudski pevci iz Gutorfblda, mlajša folklorna skupina ter ljudske pevke iz Gornjega Lakoša in mlajša ritmična skupina iz Gaberja.
&
I. Pavšič
Nedavno sem bil eden izmed štirinajstih, ki smo letovali v sindikalnem počitniškem domu »Jelka« na Pohorju. Bili smo v glavnem starejši, različnih poklicev, vendar smo se hitro spoznali in skupno križarili po Pohorju.
Počitniški dom »Jelka« je blizu Poštarskega doma na okrog tisoč metrih nadmorske višine, odkoder so idealni pogoji za sprehode in za ogled drugih domov in pohorskih znamenitosti. Dom
Toplih dnevov je vse več in taki prizori bodo mnogo kje vse pogostejši. Saj poznate tisto: Kdor ima denar, kopa se na morju, kdor pa ne, doma v lavorju ... Foto: M. Gašpar
BELTINCI
Krajevni praznik in še kaj
Na razširjeni seji Krajevne konference SZDL Beltinci so razpravljali o uresničevanju programa dela v drugem trimesečju in sprejeli program nadaljnjih aktivnosti.
Široko aktivnost po vprašanju volitev samoupravnih in izvršilnih organov krajevne skupnosti so sklenili s konstituiranjem posameznih organov. Za predsednika skupščine krajevne skupnosti je bil izvoljen Jože Kolarič, za predsednika sveta pa Andrej Virag. Ob aktivnosti krajevne organizacije SZDL je bil dosežen tudi aktivnejši ritem dela pri mladinski organizaciji, ki jo tokrat vodi Miran Rous. In končno so v Beltincih začeli z dodatno napeljavo 132 telefonskih priključkov.
Pester in vsebinsko bogat je tudi program dela za prihodnje obdobje. Kot prvo je treba omeniti obeleževanje praznikov — in izvedbo 17. folklornega festivala v Beltincih. Priprave na folklorni festival so v polnem teku, saj bo tudi letošnji trajal tri dni, začel pa se bo 24. julija. Razpravljali so tudi o pripravah na praznovanje prvega krajevnega praznika, o nadaljnji etapni gradnji kanalizacije in o pripravah na referendum za novi krajevni samoprispevek.
Zbrati in razstaviti stare predmete, ki so jih nekoč uporabljali v Prlekiji, je bila prva naloga turističnega podmladka Osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera. Čeprav so krožek ustanovili šele marca, so že v začetku maja pripravili razstavo starih predmetov in turističnih prospektov in razglednic o Ljutomeru. Hkrati je bila to tudi turistična akcija, saj si razstave niso ogledali le učenci in njihovi starši, ampak tudi udeleženci »cankarijade« (srečanje osnovnih šol z imenom Ivana Cankar-ja).
Okrog 60 članov turističnega podmladka ljutomerske osnovne šole bo sodelovalo tudi na prireditvah turističnih društev, usposabljali se bodo za turistične vodnike, predvsem pa bodo skrbeli za čistočo in urejenost okolja ter prijaznost. bp
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
Otroška likovna kolonija
V Gradišču V Slovenskih Goricah je tudi letos potekala otroška likovno kolonija Maksa Kaučiča, ki sta jo pripravili OŠ Borisa Krajgerja in Zveza kulturnih organizacij Lenart. Kolonija, ki je potekala do I. julija je pritegnila enajst učencev osnovnih iol iz Lenarške občine in Maribora. Po končani koloniji so mladi slikarji pripravili razstavo.	L. K.



V Mariboru so se pomerili vozniki viličarjev. Ekipa Radenske je na tem državnem tekmovanju zasedla tretje mesto, sodelovali pa so Jože Števa-nec, Drago Marič in Branko Horvat, bp	foto: Milan Verdev
— POHORJE----------------------------------
Zakaj je »Jelka«
slabo zasedena
vodi mladi par, oba kvalificirana gostinska delavca, hrana je dobra in obilna, škoda je le, da so zmogljivosti slabo zasedene. In kdo bi lahko poskrbel, da bi bil dom bolj obiskan? Sindikalne in delovne organizacije soboške občine, če bi poskrbele, da bi njihovi delavci z manjšimi osebnimi dohodki lahko del svojega dopusta cenejše preživeli na Pohorju v domu »Jelka«.
Anton Horvat
Turistično (ne)ogledalo
Obe zgradbi (prva je na Lendavski cesti, druga pa v Kocljevi ulici) sta tako rekoč v samem središču Murske Sobote. Na pobudo turističnega društva so prvo obnovili že v lanskem letu, drugo pa naj bi podrli šele do konca tega leta. Prva kaže na skrbnost, druga pa na brezbrižnost do lepe podobe mesta. Posamezni zgledi vendarle kažejo, da si turizem ob znanem geslu Slovenija — moja dežela utira svoja pota tudi v Murski Soboti. M. Jerše, foto: A. Abraham.
-ŽENAVUE------------------------------
USPELE SEKTORSKE VAJE
Kljub slabemu vremenu so v Zenavljah pred kratkim uspešno izvedli sektorske vaje. Po pričakovanju so največ spretnosti iz gasilskih veščin pokazali gasilci iz Neradnovec in Šulinec. V skupini B, v kateri so bila društva z manjšimi brizgalnami, pa so se najbolj izkazali gasilci iz Martinja, Ženavelj in Boreče.
M. G.
STRAN 8
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
KRAJEVNE SKUPNOSTI V POMURJU
VROČE POLETJE V NEMČAVCIH
VELIKE
IN MAJHNE
V pomurskih občinah imamo 82 krajevnih skupnosti, in sicer v občini Murska Sobota 42, Lendava 18, Ljutomer 12 in v občini Gornja Radgona 10. Krajevne skupnosti so zelo različne po razsežnosti, številu naselij in prebivalcev, komunalni opremljenosti, socialni sestavi prebivalstva, gospodarski moči, razvitosti gospodarstva. To pa ne preseneča, saj imamo ob mestnih krajevnih skupnostih tudi (ali pa predvsem) vaške, od katerih jih nemalo združuje kraje in ljudi, kjer si razvitost šele utira pot. Sicer pa je po številu naselij največja krajevna skupnost Videm, saj je vanjo vključenih kar 27 vasi. Je tudi največja v radgonski občini. V občini Lendava je največja (po številu naselij) krajevna skupnost Turnišče, v katero so »včlanjeni« štirje kraji. V soboški občini ima največ krajev krajevna skupnost Gornji Petrovci: 10, v ljutomerski občini pa ima največ naselij, prav tako 10, krajevna skupnost Križevci. Po številu prebivalcev pa ni največja krajevna skupnost Murska Sobota, kajti mesto je razdeljeno na več krajevnih skupnosti, ampak krajevna skupnost Tišina, ki združuje 3440 prebivalcev. V Pomurju je najmanjša krajevna skupnost Hodoš, saj šteje le okrog 500 krajanov.
V Pomurju torej imamo VELIKE IN MAJHNE krajevne skupnosti. Kar tako se ne kaže »hudovati« nad tako ali drugačno velikostjo, saj se delavnost meri (pravzaprav se kaže) po komunalni urejenosti naselij, infrastrukturnih objektih, krajevni samoupravi, delegatskih prizadevanjih, delu družbenopolitičnih organizacij in društev, potrošniških svetih itd. Poznavalci razmer (na primer svet pomurskih občin) menijo, da tačas ni izrazite potrebe po preoblikovanju krajevnih skupnosti, s čimer pa ni izključeno, da bo tako ostalo. So namreč kraji, kjer bodo prej ali slej spoznali, da je dosedanje »druženje« ovira za njihov razvoj na določenem ali pa večih območjih, zato bodo najbrž lažje uveljavljali svoje skupne interese v okviru manjše krajevne skupnosti. Menim, da take misli ne morejo biti bogokletne, vsekakor pa ne za tista območja, kjer so več vasi »umetno« združili. Več krajevnih skupnosti ne more nikomur škoditi, prej nasprotno. To dokazujejo tudi krajevne skupnosti v Murski Soboti, ki med seboj kar tekmujejo, katera bo naredila več (tudi po družabnosti!), prej, ko je bila samo ena, pa ni imela pravega konkurenta.
Š. Sobočan
VODA NE POZNA MEJA!
V soboški občini že bijejo plat zvona zaradi pomanjkljive oskrbe z zdravo pitno vodo. In to upravičeno, saj v občini, kjer je v 36 krajevnih skupnostih 307 vodovodov, ne morejo biti zadovoljni s kakovostjo pitne vode. To velja posebej za vaške vodnjake, v katerih so v zadnjih petih letih ugotovili 60 odstotkov bakteriološko neprimernih vzorcev, v 26 odstotkih primerov pa je bila voda oporečna v kemičnem smislu. Po podatkih zdravstvenih delavcev je med razdrobljenimi vodnogospodarskimi objekti, ki sojih pregledali, le tretjina stalno primernih za uporabo. Da o številu nepregledanih vodnih zajetij, v katere ljudje spuščajo odpadne vode, sploh ne govorimo. Poleg tega v soboški občini razen mestnega središča in Beltinec ter nekaterih lokalnih vodovodov sploh ni vodovodov, ki bi z zdravo pitno vodo oskrbovali celo naselje ali krajevno skupnost. In ker se v posameznih kritičnih sušnih obdobjih večkrat pojavlja občutno pomanjkanje vode, pri čemer ni izvzeto tudi glavno črpališče v Črnskih mejah, se je treba resno zamisliti.
To so storili tudi člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, ki so se zavzeli za čimprejšnjo celostno rešitev tega pomembnega družbenega problema, ki ni le zdravstveni, ampak tudi ekološki. Ob posegih sodobne civilizacije se morda še premalo zavedamo nevarnosti, ki nam grozi z okuženo vodo. Zato je bila izrečena odločna beseda za večjo osveščenost prebivalstva, da bi zaščitili vsaj tiste vod
ne vire podtalnice, ki še niso okrnjeni. Iz epidemioloških razlogov in varnostnega pomena pa se zavzemajo za povezovanje manjših vodooskrbnih sistemov v enoten sistem, kajti ne bi smeli dopustiti, da bi kakršni koli posegi lahko ogrozili oskrbo večjega števila ljudi z zdravo pitno vodo.
Zato je poziv po karseda varčnem ravnanju z vodo in varovanju obstoječih rezervatov vode
Nemčavci pri Murski Soboti se dokaj hitro spreminjajo v urejeno in prijazno vas, ki je toliko odmaknjena od regionalne ceste, da prometni vrvež in hrup domačinom ne povzročata skoraj nobenih težav. Čedalje bolj pa jih pesti utesnjenost ob asfaltirani vaški cesti. Zmanjkuje jim prostora za nove gradnje. Sicer pa ni čudno — nekoč je bilo v vasi 38 domačij, potem pa so začeli z različnih koncev prihajati novi graditelji in število hiš se je skoraj podvojilo. Še prihajajo novi interesenti, vendar bodo morali počakati na odločitev načrtovalcev. Za zdaj je vse tako natrpano, da še za gradnjo novega vaško-gasilskega doma niso našli primerne parcele kje v središču vasi, ampak onstran regionalne ceste ob nekdanjem gli-nokopu, kjer je tudi športno igrišče.
V minulih letih so pridno delali in zbirali denar za urejanje cest, gradnjo sodobne mrliške veže, še ob pravem času, pravijo, pa so poskrbeli tudi za telefonsko omrežje. Veliko dela je opravljeno, zdaj pa z vso vnemo uresničujejo naloge, ki so jih uvrstili v nov referendumski program. V ospredju je gradnja novega vaško-gasilskega doma. Prvi del
stavbe je že pod streho, saj vaščani niso odpovedali pri opravljanju obilice prostovoljnega dela, ni jim bilo žal brezplačnih prevozov, gre jim za to, da bi bil dom čim prej dograjen. Zdaj imajo za najnujnejše sestanke manjšo sobo v kapelici podobni stavbi sredi vasi, tam pa je shranjena tudi gasilska oprema, ki jo bodo morali po dograditvi novega doma dopolniti. Najprej bo seveda na vrsti nakup vozila, da
povsem umesten. K temu pa lahko veliko prispeva, kot so poudarili na seji predsedstva O K SZDL v Murski Soboti, dobra osveščenost prebivalstva z raznimi učinkovitimi propagandnimi akcijami. Bolj mora prodreti tudi ekološka zavest in enotni koncept zagotavljanja zdrave pitne vode v Pomurju. Prav imajo tisti, ki trdijo, da voda ne pozna krajevnih, občinskih ali državnih meja. Ob varovanju podtalnice pa je treba natančno določiti varovalna območja. V razpravi so poudarili tudi osebno, kolektivno in materialno odgovornost vseh tistih, ki zamujajo z gradnjo vodnih objektov. Tudi vodna skupnost, kmetijska zemljiška skupnost in kmetijci se morajo odgovorneje lotiti oskrbe z vodo, ne pa le melioracij in hidromelioracij je bilo rečeno med drugim. Jesenske javne razprave v KS pa naj bi dale odgovore še na nekatera druga odprta vprašanja.
Milan Jerše
ne bodo več odvisni od traktorskih prevozov, ki so počasni in neprikladni. Na to gasilci, ki so začeli v svoje vrste pritegovati tudi pionirje, opozarjajo že precej časa.
Največ organizacijskega dela imajo ves čas člani gradbenega odbora, saj je treba vsako delovno akcijo temeljito začrtati in
Zdaj, ko je prva polovica novega vaško-gasilskega doma v Nemčavcih pod streho, pritegujejo k delu manjše skupine. Bolj živahno bo spet, ko se bodo lotili gradnje dvorane in drugih pritiklin.
Proslava slušno prizadetih
Osrednja slovenska proslava ob mednarodnem dnevu slušno prizadetih bo devetnajstega septembra v Murski Soboti, ni to združena s praznovanjem 30-letnice medobčinskega društva slušno prizadetih, ki ima sedež v Murski Soboti.
Poseben organizacijski odbor se je že lotil priprav na to veliko srečanje, na katerem se bo zbralo okrog 700 članov iz vse Slovenije in zamejstva. Veliko pozornost bodo namenili že zunanjim znamenjem in poskrbeli za prisrčen sprejem, v dvorani kina Pfark bodo za tem pripravili akademijo s posebej prilagojenim programom, v katerem bo prevladovala folklora in ritmika, načrtujejo pa uidi avtobusne izlete v Moravske Toplice, Radence in Banoce ter ogled zanimivosti v občinskem središču. Za konec načrtujejo družabno srečanje z modno revijo v Diani, kjer naj bi bila tudi razstava likovnih in drugih del članov iz vseh slovenskih društev.
—GANČANI
UREDILI VAŠKE CESTE
Z lepšim vremenom je oživelo tudi delo v nekaterih krajevnih skupnostih. Tudi Gančanci ne držijo križem rok. Po dolgem obdobju slabega vremena so pohiteli z ureditvijo vaških cest, na katere so navozili gramoz v vrednosti dva milijona dinarjev.
H Gančanom spada tudi zaselek Hraščice. Do sedaj so že imeli avtobusno postajališče, ki pa ni bilo urejeno. Zato je bila kra-
hkrati zagotoviti dovolj ljudi in materiala. Minuli teden so se spet sestali in se dogovorili, da bodo do žetve poskrbeli za napeljavo elektrike in omet prvega dela doma, dokončno pa so se tudi odločili, da bodo kmalu začeli z gradnjo temeljev za veliko dvorano in druge pritikline. Tudi ta del nove stavbe naj bi bil še
PAVLU GASPARIČU V SPOMIN
Pred dnevi smo se Kobiljan-čarji poslovili od uglednega sovaščana tovariša Pavla Gašpari-ča. ki se je več kot pet desetletij razdajal za kraj in širšo družbeno skupnost. Nanj smo se lahko vedno zanesli, saj smo vedeli, da nam sodelovanja ne bo nikoli odrekel. Njegovo mišljenje je bilo vselej napredno. Imel je občutek za reševanje socialnih in družbenih problemov v vasi. Tudi po njegovi zaslugi je vas dobila asfalt in vodovod. Veliko zaslug pa je imel tudi za gradnjo nove šole, učiteljskega bloka, elektrifikacijo, gradnjo mrtvašnice in urejanje okolice. Bil je tudi delaven na športnem področju. Svojega obsežnega znanja pa ni držal zase, pač pa ga je rad posredoval tudi mlajšim generacijam.
Po vojni je veliko prispeval k obnovi gasilskega društva, saj je bil predsednik 14 let in medtem
jevna skupnost zadolžena, da postajališče primerno uredi, postavili pa bodo tudi hišico.
Številne so krajevne skupnosti, ki se potegujejo za telefone ali več telefonov. V Gančanih imajo le osem telefonskih priključkov, razumljivo pa je, da si jih želijo precej več.
Sedaj zbirajo vso potrebno do-
pred koncem leta pod streho. Nekaj časa bodo malce prikrajšani ljubitelji športa, saj bodo gradbišče raztegnili na del igrišča. Tudi za to so našli rešitev. Hkrati namreč prilagajajo del terena za sodoben športno rekreacijski center. Tako bo spet dovolj prostora za mali nogomet in drugge športne igre, teren pa bo primeren tudi za organizacijo drugih prireditev.
V Nemčavcih bi šlo vse še hitreje, pravi predsednik gradbenega odbora Štefan Šavel, če bi imeli več denarja. S samoprispevkom se resda zbira precej več denarja kot v marsikaterih drugih krajih, saj je okrog sto vaščanov zaposlenih, vendar cene preveč skokovito naraščajo. Sreča je le, da lahko gradnjo po-cenjujejo s prostovoljnim delom.
Si bodo v vasi po dograditvi novega doma končno oddahnili? Člani gradbenega odbora so vsi po vrsti odkimali in takoj omenili novo nalogo — napeljavo vaškega vodovodnega omrežja, ki se bo napajalo iz mestnega vodovoda. Tudi ta naloga bo zahtevna, vendar jo bodo zaradi sedanje prezaposlenosti za nekaj časa odločili.
Janko Stolnik
dobil številna odlikovanja. Veselil se je napredka v vasi. Kar žarel je ob gradnji tovarne, saj je bil prepričan, da bo vas s tem veliko pridobila. Imel je še veliko načrtov, vendar je bolezen prekinila njegovo plodno življenje.
Krajani Kobilja se ga bomo spominjali z veliko hvaležnostjo, predvsem pa bomo cenili sadove njegovega dela ...
KS in DPO KOBILJE
kumentacijo za telefonsko povezavo z Lipovci in za ureditev omrežja po vasi.
Tudi pri njih želja za bogatejši in lepši kraj ne manjka. Razmišljajo o gradnji rokometnega in košarkarskega igrišča, nekoliko bolj zadržano pa tudi o mrliški vežici.
M. H.
PRI MARIJI SABOTIN IZ LIPOVEC
Počiva
»V soboto in nedeljo, ko drugi počivajo, gredo na obiske, izlete ali pa v gostilno, imamo mi največ dela. Zato je moj prosti dan ponedeljek, vendar je ta večkrat na njivi ali travniku, kajti njivo je treba okopati in seno posušiti,« je dejala Marija Sabotin iz Lipovec. S 1. januarjem 1987 so odprli obnovljeni del stare stavbe, v katerem se ob petkih, sobotah in nedeljah zbirajo gostje ob blizu in daleč. Tako je turistična ponudba Pomurja bogatejša še za eno turistično usmerjeno kmetijo. Polletne izkušnje niso preveč dobre. Upali so, da bodo s turizmom zaslužili vsaj za eno povprečno plačo. Res je, pravi Marija, da se nabere veliko denarja, vendar ga morajo tudi veliko izdati.
Kljub temu ne obžaluje, da so se odločili za to dodatno dejavnost vanja. Že od nekdaj je vajena delati s tujimi ljudmi. Odkar je pri hiši traktor, je večino dneva presedela na njem. V bližini Lipovec skoraj ni njive, za katero ne bi vedela in na kateri že ne bi orala. Pravzaprav so se stiki s tujimi ljudmi začeli že prej, ko sta z mamo izdelovali (nekoč zelo cenjene) papirnate rože in druge okraske za gostije ter nato izdelke iz slame. Kako se je naučila te ljudske umetnosti, smo jo vprašali?
»Mama je živela v Bratoncih in tiste čase delala pri grafici v
v ponedeljek -Beltincih. Kmetje so morali na njenih njivah »opraviti težake«. Ob koncu žetve so starejše ženske grofici naredile iz slame do-užnjeke. Tam si je mama zapomnila osnovni motiv — vzorec pletenja. Med žetvo, ko je bilo zunaj preveč vroče in smo bili čez dan doma, sem jaz pletla iz slame. Drugače ni bilo časa,« nam je odgovorila Marija in dodala, da pa ima sedaj za take stvari zelo malo časa. Tu in tam naredi še kaj, vendar izdelke potem naj-
Pomembna je tudi okolica turistično usmerjene kmetije. Nageljni bodo pravšnji za okenske police, sta se odločili Ivanka Donko in Marija Sabotin.
večkrat podari gostom. Naročil ne sprejema, ker ji je nerodno, da ne more nikoli pravočasno končati slamnatega izdelka.
Čeprav se Sabotinovci ukvarjajo z gostinsko-turistično dejavnostjo, pa jim je osnovno kmetovanje: »Si mislite, da imam na travniku tri vozove krme, jaz pa tukaj notri v kuhinji pripravljam hrano za goste?« je poudarila.
Za turistično usmerjeno kmetijo so se odločili že pred leti, a se je vse skupaj zavleklo zaradi po-
trebnih načrtov. Ko so se odločili za obnovo starega dela gospodarskega poslopja, je stala opeka 60 dinarjev, ko so končno začeli z gradnjo, pa že 140. Idejo so najprej omenili direktorju Kmetijske zadruge, v veliko pomoč pa jim je bila pospeševalka ZNZ, ki je odgovorna za razvoj turizma na kmetih, Ivanka Donko.
Dve gostinski sobi, lončena peč, kuhinja. Prostora je za 40 ali 50 ljudi, na mizah so vedno pripravljene domače pogačice, včasih pa gostom namaže tudi kak kos kruha z zaseko (pri tem seveda ni zaslužka, saj dela to zastonj). Vino je domače, že to jesen pa bo lahko ponudila tudi domače sokove. Za napovedane skupine pripravi kosilo z dvema vrstama mesa in gibanico, ved-noo pa lahko naročijo meso iz tunke. Nekateri želijo nižjo ceno hrane in pijače krepko izkoristiti. Nekdo je želel naročiti kosilo za večjo skupino, pri tem pa zahteval toliko vrst jedi kot na gostiji — seveda za isto ceno. Prav tako se nekateri včasih poučijo »preveč domače«, lomijo kozarce, ji grdo govorijo, sedijo pri majhni količini pijače do poznih ur. .. Ja, vse to so slabosti gostinskega dela, kljub temu si Sabotinovi želijo, da bi se njihovi gostje pri njih dobro počutili ter hkrati biti tudi razumevajoči.
Bernarda Peček
JUGOSLAVIJA
Kompasove brezcarinske prodajalne (DUTY FREE SHOP) na mejnih prehodih:
DOLGA VAS
GEDEROVCI
GORNJA RADGONA
vam ponujajo:
— kava 1 kg 13 DM
— uvožene cigarete vseh svetovno znanih proizvajalcev od 14—25 DM
— škotske viskije 1 liter že za 14 DM
— francoske konjake za 18 DM
— kozmetiko najrazličnejših svetovno znanih znamk
— lego kocke od 4 do 90 DM
— fotografske aparate Minolta od 155 do 573 DM
— radiorekorderje Telefunken od 170 do 410 DM
— športno obutev Adidas od 54 do 109 DM
— program orodja Black und Decker
— sončna očala Carrera za 19 DM
— velik izbor svečk in brisalcev BOSCH
— kuhinsko posodo Gissler od 26 do 231 DM
— ure Seiko, Timex in Casio od 42 do 250 DM
— zlat nakit
Pokličite nas za vse informacije na telefonske štev. 74-741 in 22-512. Pričakujemo vas vsak dan od 8.—20. ure, tudi ob praznikih in nedeljah.
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Kaj imajo vsa živa bitja skupnega?
I Življenje je čudovit proces. Človekovo telo sestavljajo milijoni celic kosti, kože, las, krvničk, živcev, vse lepo razvrščene, da tvorijo roke, noge, prste, oči, ušesa, notranje organe, možgane. A od kod ta red, kaj skrbi za ureditev zapletenega sistema? Že od rojstva naprej, I ko človek zaživi samostojno življenje, teče mehanizem čudežno na-
tančno. A dejansko se je vse začelo že veliko prej, že v zarodku, v skupini celic, ki ni večja od našega nohta na mezincu.
Pred tedni je znamenitost dunajskega Pratra — velikansko kolo, visoko 67 metrov — slavila 90-letnico. Dunajski taksisti so bili tistega dne zastonj na voljo 90-letnim Dunajčanom, ki so se želeli peljati v gondolah.
Z vsemi štirimi
Japonski avtomobilski konstruktorji so izdelali osebni avtomobil, ki mu obljubljajo, da bo postal nekega dne standard. Gre za avtomobile z oznako 4WS, kar je kratica za vozilo, krmiljeno na vsa štiri kolesa. Za avtomobili s pogonom na štiri kolesa (oznaka je 4WD) torej prihajajo še krmiljeni štirikolesniki.
Prvi tak avto so načrtovali že ameriški konstruktorji, vendar zamisli niso nikoli prenesli v proizvodnjo. Japonci pa so naredili odločilni korak. Nissan je prvi osebni avto s sistemom 4WS izdelal že leta 1985, zdaj pa sta mu sledili še avtomobilski tovarni Mazda in Honda, ki sta sistem pogona in krmiljenja na vsa štiri kolesa še izboljšali.
Zamisel je kar se le da preprosta. Pri usmerjanju avtomobila ne spremenijo smeri samo prednja kolesa, ampak vsa štiri. Prva se obrnejo nekoliko bolj, zadnja pa precej manj, vendar le toliko, da se vožnja bistveno izboljša. Še posebno pri športnih avtomobilih se novi izum dobro obnese. Vozilo je bolj trdno na cesti in mu zadnjega dela zlepa ne začne zanašati.
Sistem je sprva deloval le pri srednjih in višjih prestavah, pri nižjih pa ne. Zdaj je Honda predstavila avtomobil, ki ima
4WS tudi pri najnižjih prestavah, razlika je le ta, da se v prvi prestavi zadnja kolesa obračajo obratno od prvih, kar močno olajša manevriranje avtomobila pri parkiranju in obračanju.
Osebni avtomobili s sistemom 4WS bodo prišli na ameriško in evropsko tržišče že prihodnje leto.
Jeff Pockat iz Manasha v ZDA in njegov dihur sta nerazdružljiva prijatelja.
Moderna biologija to že dolgo ve, samo razložiti je stvar zelo težko. Še pred nekaj leti je kazalo, da je ta naloga pretrd oreh za znanost, vendar se je v zadnjih treh letih najbolj dinamična znanstvena panoga, molekularna biologija, toliko razvila, da je iztrgala materi naravi že nekaj skrivnosti, kako nastajajo živa bitja.
Razvoj zarodka je silno močno dogajanje. Kot so pokazali poskusi na živalskih zarodkih, je lahko uničenih 90 odstotkov zarodka v zgodnjih fazah razvoja,pa se ostanek lepo razvije v normalno žival. Razdelitev zarodkovnih celic ne pomeni uničenja, marveč nastanek dveh posamičnih živali, tako imenovanih dvojčkov. Na sploh je zarodek v zgodnjih stopnjah razvoja izjemno odporen. Lep dokaz za to so »otroci iz epruvet«. Kot zarodek so bili zamrznjeni v tekočem dušiku pri 196 stopinjah pod ničlo, pa so danes povsem normalni otroci. Zarodki prežive, tudi če jih presadijo v maternico druge vrste. Ze nekajkrat je kobila donosila zebrico. To je med drugim način, kako danes biologi poskušajo reševati najbolj ogrožene živalske vrste.
Vendar je takšna prilagodljivost in odpornost značilna za zarodek le v najbolj zgodnjih stopnjah razvoja. Kasneje, ko se začno sprožati razvojni procesi, ko se torej razvoj odločilno začne, je zarodek neprimerno bolj občutljiv. Še vedno pa je prilagodljivost precejšnja. Znanstvenik dr. Chris Wylie je dokaj natančno ugotovil, kdaj pride do odločilnih stopenj v razvoju nekaterih živalskih vrst. Poskuse je delal z žabami
oziroma žabjimi zarodki. Če je celice, ki bi se v običajnem zarodku razvile v čreva, še pravočasno presadil na vrh, se je iz njih razvil del možganov. Nekoliko kasneje presaditev že ne uspe več, iz celic, namenjenih za razvoj črev, tudi po presaditvi v okolje celic, iz katerih se razvijejo možgani, nastanejo zametki črev.
Vsi višji vretenčarji so sestavljeni iz enakih tipov celic. Da so si živa bitja kljub temu tako različna, je zasluga razporeditve teh celic. Celice se v svojem razvoju torej ne morejo le razviti v določen tip, marveč se morajo tudi razvrstiti po določenem načrtu v posamezno živo bitje.
Kako to, da celice med razvojem postanejo povsem določene in izgube sposobnost, da bi postale kaj drugega? So izgubile del genov? Znanost ve, da to ni res. Vsaka celica ohrani popolno zbirko genov, vendar pa so vključeni v delovanje le nekateri, določeni, drugi pa mirujejo. In tu smo ponovno pri novi veliki skrivnosti: kako se izklapljanje in vključevanje nadzoruje, kako geni medsebojno vplivajo na delovanje ali mirovanje. Samo zamislimo si silno zapletenost tega vprašanja, če vemo, da ima človek 100 tisoč genov , ki medsebojno vplivajo drug na drugega!
Znanstveniki so seveda odgovore na ta vprašanja iskali pri bolj preprostih organizmih, kot je, denimo, vinska mušica, ki ima vsega 5.000 genov, njen življenjski ciklus pa je tako kratek, da znanstveniki lahko raziščejo tisoč generacij v desetih letih. In res vinska mušica že pol stoletja koristno rabi ge-
netikom pri preiskavah. Poma- B gala je odkriti dejstvo, da vsi B geni niso enako pomembni. Ugotovili so, da je nekaj genov »glavnih«, da je njihov učinek B močnejši kot je učinek drugih B genov. Spremembe v teh genih  odločilno vplivajo na videz mušice. Pozornost znanstveni-  kov se je torej usmerila na te B gene. Imenovali so jih homeo- | tični geni. Raziskovali so, ali si je molekularna sestava razli- _ čnih homeotičnih genov v čem B podobna in v čem se razlikuje. B Je v njih kaj skupnega, česar ni  mogoče najti v drugih genih?
In odkrili so, da je nekaj ta- V kega. Vsi homeotični geni vse- B bujejo beljakovinski niz »ho- | moeo box«.
Presenečenje je bilo veliko, m ko so takšne beljakovinske nize B odkrili tudi v genih živali, ki ni- B so v nobeni povezavi z vinsko mušico, v genih žabe, kokoši, morskih ježkov, miši — in tudi pri ljudeh.
Živa bitja so se začela močneje razlikovati pred kakšnimi 500 milijoni let. To silno časovno obdobje je homoeo box prestal skoraj povsem nespremenjen, kar nedvomno kaže na njegovo veliko in pomembno vlogo.
Tako znanstveniki privikrat v zgodovini zares prodirajo v skrivnost, kateri od sto tisočev genov v človekovem organizmu so najpomembnejši. Znanstveniki upajo, da bodo v beljakovinskem nizu homoeo boxu odkrili »glavne« gene, torej tiste, ki nadzorujejo razvoj. Pri vseh živih bitjih, v katerih so našli pomembni beljakovinski niz, je le prgišče genov, ki ga vsebujejo. So to tisti »glavni« geni?
Če je to res, potem to pomeni, da je v igri življenja ključnih le nekaj genov, ki nadzorujejo razvoj organizmov. Z njihovim spoznanjem bi znanstveniki končno stopili v samo bistvo stvarstva in odgrnili skrivnost življenja do konca.
Sedemletni Sandy Brash iz ameriškega Connecticuta si je pri sosedu skrivaj sposodil dresiranega 4,27 metra dolgega pitona in se takšen, kot je na sliki, predstavil pred dobesedno odrevenelimi sošolci. Vse se je srečno končalo.
Brodolomec
Grška potniška ladja Paloma je iz morja rešila brodolomca, ki je petnajst dni preživel na odprtem morju. Našli so ga petdeset milj zahodno od Cipra in mornarjem je povedal, da je Kurd. Z dvema tovarišema naj bi pobegnil z majhnim čolnom iz Turčije v Grčijo in pri tem doživel brodolom. Kurdi so hoteli priti na Rodos, vendar se jim je kmalu pokvaril motor in morski tok jih je odnesel v neznano, je izjavil izmučeni brodolomec. Eden od brodolomcev je umrl zaradi žeje in lakote, drugi pa je v spopadu z rešenim Kurdom padel v morje in utonil.
Hudo izčrpanega begunca so prepeljali v britansko vojaško bolnišnico na Cipru.
Zastrupljevalec usmrčen
Kot piše China Daily, so že usmrtili osemintridesetletnega Ju-ja Zhenganga iz jugozahodne province Guizhou, ki je varil tako imenovani »okusni liker Sichua-na«, s katerim je zastrupil 24 ljudi, tako da so umrli, štirje so osle-
peli, 447 pa jih je končalo v bolnišnicah. Njegovo žganje je vsebovalo od 29 do 341-krat več metanola, kot bi ga smelo. Kaznovani so tudi njegovi pomočniki, glavni je dobil dosmrtno ječo, druga dva pa po petnajst in tri leta zapora.
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
Ko so leta 1950 dogradili veliki studio BBC v Londonu, ki ima tudi dvorano za nastop simfoničnega orkestra, so morali odpovedati prvi koncert. Ugotovili so namreč, da skozi labirint podzemnih hodnikov ne morejo spraviti v dvorano velikega klavirja znamke Bechstein.
pa se vendarle zgodi
Skoraj 30 odstotkov pisem, ki jih dobivajo Američani, so razni reklamni prospekti. Po raziskavi strokovnjakov za trženje na kalifornijski univerzi so možnosti, da bo Američan na ta sporočila pozitivno reagiral, 1 : 50.
Med prvo svetovno vojno, točneje 13. januarja 1916, se je na položaje Avstrijcev in Italijanov v Dolomitih utrgalo več kot 100 plazov, ki so na obeh straneh terjali življenje okoli 20.000 vojakov.
MESNA INDUSTRIJA n.Mla > MURSKA SOBOTA
eALji-e	SčDL

Faktor rasti
Za večino nas je šibak vrez z nožem v roko ali kakšna druga podobna praska nekaj vsakdanjega. Malo razkužitve, morda še obliž in ranica se v nekaj dneh povsem zaceli. Toda za nekatere ljudi so tudi takšne manjše ranice huda nadloga, ki je noče in noče biti konec.
Pri nekaterih sladkornih bolnikih, prejemnikih darovane presajene ledvice in pri bolnikih, ki bolehajo za nekaterimi žilnimi obolenji, se male vsakdanje ranice razvijajo v stalne rane, ki se zelo težko ali pa sploh nič več ne zacelijo. Rane, še posebno tiste na nogah, lahko postanejo gan-grenozne in v končni posledici pripeljejo do izgube nog — amputacije. Za takšne ljudi so vsakdanje ranice torej nekaj nadvse resnega in nevarnega.
A tudi zanje se obetajo boljši časi. Raziskovalci minnesotske univerze so razvili nov način zdravljenja, ki se je izkazal kot zelo učinkovit pri pospeševanju celjenja težko zaceljivih ran. Iz pacientove krvi izločijo krvne ploščice, ki jih obdelajo po posebnem in zaenkrat skrivnem biokemičnem postopku, nato pa vsak dan nanašajo tako dobljeno zdravilo na rane. Snov povzroči, da se na območju rane začne celjenje, ker spodbudi »lokalni faktor rasti«, ki sproži tvorbo novega kožnega tkiva.
Klinični preskusi na 600 bolnikih so bili zelo uspešni: 87 odstotkom bolnikom so se rane zacelile štirikrat hitreje kot po ustaljenih postopkih.
drugje smo prebrali
Sedemindvajsetletna Lorna Slade iz V. Britanije bo letni dopust prebila na nekem travniku v Cricklandu: fotografirala in preštevala bo redke cvetice.
XXX
V ZR Nemčiji so začeli izdelovati počitniške kuhalnike na sončno energijo.
Ne zgodi se vsak dan, kdaj pa kdaj pa vendarle, da se v gobarjevi torbi znajdejo »monogorojenčki« gobani. Na fotografiji so četverčki vidni, peti pa je tako majhen in skrit med starejšimi bratci, da ga fotografova leča ni ujela. Gobarska trofeja je last (točneje: bila Mateja Čarnija, ki nam je zaupal le širše območje najdišča — Kiikeč, med tem pa ni pozabil dodati, da so gobani tehtali natančno 67 dag.
foto: Abraham
Zasebna kontrola
Z atomskimi nesrečami imajo povsod po svetu slabe izkušnje. Javnost je o nevarnosti skoraj praviloma pozno obveščena, dogaja pa se tudi, da iz uradnih virov prihajajo sicer pomirjajoče, vendar lažne informacije. Spomnimo se samo na zadnjo černobilsko izkušnjo, ko smo za nevarnost zvedeli kasneje, kot je bilo dobro in prav, da bi se ljudje vsaj toliko zaščitili, kolikor se je mogoče. Tako pa se je marsikdo namakal na obilnem dežju, ki je bil že močno radioaktivno onesnažen, ne da bi vedel, kako je s stvarjo.
Ameriško podjetje TTP je za ljudi, ki se želijo obvarovati pred nezaželeno ožarče-nostjo ob možnih bodočih jedrskih nesrečah, izdelalo aparaturo za domačo uporabo. Z njo je mogoče ugotoviti stopnjo radioaktivne onesnaženosti v najožjem okolju, ne da bi se človek zanašal na odmerjene novice iz vladih krogov.
Naprava stane okrog 185 dolarjev, torej ni predraga. Meri pet vrst žarčenja: alfa, beta, gama in rentgenske žarke, prav tako pa tudi koncentracije naravnega radona, ki
povzroča zadnje čase strokovnjakom sive lase. Pojavlja se namreč v sodobno grajenih stanovanjih, toplotno in zvočno tako dobro izoliranih, da se naravni radioaktivni plin zadržuje v prostorih in se zgošča do nevarnih stopenj. Naprava tudi opozarja, iz katere smeri prihaja žarče-nje, da se človek lahko še učinkoviteje zavaruje ali odstrani z nevarnega mesta.
Izdelovalec naprave se ne boji za prodajo. Kupcev ne manjka, nezaupanje v uradne informacije je dovolj veliko, strah pred radioaktivno nevarnostjo pa tudi.
Peterčki
na Madžarskem
Na specialistični kliniki budimpeštanske medicinske fakultete je triindvajsetletna Gyoergyne Benke rodila peterčke. Ker je rodila prekmalu. v 29. tednu nosečnosti, so dve deklici in'tri fante dali v inkubator. Ena od deklic je kmalu umrla, ostali novorojenčki in mati pa se dobro počutijo. Mali Gyorgy je ob rojstvu tehtal 1150 gramov, Krisztian 1220, Miklos 950 in hči Bolgarka 1190 gramov.
To so drugi madžarski peterčki. Prvi so se rodili na isti kliniki januarja 1983. Statistike kažejo, da vsaka 85. nosečnost »prinese« dvojčke, vsaka 7200. trojčke, četverčki pa se rodijo na 654.000 nosečnosti. Peterčki se, po dosedanjih izkušnjah, rodijo silno redko. Po vsem svetu, ne samo na Madžarskem.
znak ki vam daje GARANCIJO kvalitete *•*•*•*.*
IZOLACIJE SERVIS &CO PTUJ
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt letaznlikl po«ta|l HAJDINA
gemdna popravilo vseh mamkiamnovolnihovin
LJbJILXav iHOOIhhOi
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
z« storitve v vašem domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
STRAN 10
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
za vsakogar nekaj
DOJENČEK POLETI Tudi otroci
Radi mislimo, da je zima s snegom, spolzkimi cestami in ledenim vetrom za dojenčka še posebno neprijeten letni čas. Na neki način je to res. Toda tudi poletje prinaša majhnim otrokom posebne neprijetnosti. Nekatere od teh so manjše, druge pa so celo zelo nevarne.
TOPLOTA LAHKO ŠKODI: Visoke temperature okolja za večino odraslih pomenijo le manjšo neprijetnost. Za dojenčka pa je visoka temperatura lahko več kot zgolj neprijetnost. Dojenčkove žleze znojnice še ne delujejo tako učinkovito kot pri odraslem. Zato so majhni otroci bolj občutljivi za toplotni udar. Gre za nevarno rast telesne temperature. Nastopi lahko v vsakem vročem, vlažnem okolju, tudi če otrok ni neposredno izpostavljen sončnim žarkom. Če je torej zunaj dovolj vroče in vlažno, da se neugodno počutite, vedite, da je prevroče tudi za vašega otroka,
Ob previsokih zunanjih temperaturah se pri otroku pojavi tudi ekcem zaradi toplote, ki je prav tako posledica še nezrelih dojenčkovih znojnic. In ne mislite, da vas bo otrok opozoril, ko mu bo zaradi vročine postalo neprijetno. Dojenčki jokajo, če jih zebe, prekomerno ogrevanje pa nima takšnega učinka. Če se pri otroku razvijajo rdeče pege (pike) na že sicer pordeli koži, prenesite otroka v hladnejše okolje,
ovlažite ga z gazo ali gobico, namočeno v hladno vodo, nato ga obrišite in posujte z otroškim pudrom v prahu.
Sonce pomaga in poškoduje: Sončni žarki so potrebni za pravilen otrokov razvoj, sodelujejo namreč pri tvorbi vitamina D, ki je potreben za pravilno rast kosti. Običajna izpostavitev dnevni svetlobi pa za ta proces že zadošča. V naših klimatskih razmerah
torej ni potrebno dodatno sončenje otroka, ki pa potrebuje dodatno zaščito pred soncem, in to ne glede na temperaturo zraka in otrokovo polt. Najnevarnejši je čas med 10. uro dopoldne in 2. uro popoldne, ko je sonce visoko na nebu in so njegovi žarki najbolj intenzivni. Poleg tega je treba upoštevati tudi žarke, ki se odbijajo od peska in vodne gladine.
Spati ločeno, da bo spanec miren
Dve osebi imata ie redko enake spalne navade, pa če se še tako jubita. Eni morajo pred spanjem še malo brati, druge moti luč. Eni so pristaši svežega zraka in temu primerno utrjeni, drugi hočejo prijetno toplo spalnico. Eni kadijo v postelji, drugim se cigaretni dim upira. Da, eni tudi smrčijo, drugim pa gredo pri tem lasje pokonci, ker zraven takšnega »žaganja« ne morejo zaspati. Tako morata oba, ki skupaj živita, vsako noč sklepati kompromise. Kadilska strast, mrzle noge, tresenje tistega, ki smrči, vse to so stvari, ki načenjajo ljubezen. Pa vendar niso samo površinski problemi tisti, ki naredijo življenje v skupni spalnici napornejše, tudi v dobrih odnosih se lahko včasih pojavi želja po večji telesni oddaljenosti.
Pari, ki ob določenem času sporazumno — brez prepira in pripomb spijo v različnih sobah, lahko s tem veliko pridobijo. Partnerji ljudi, ki smrčijo, berejo, kadijo, enostavno uživajo v miru. Pari pa, ki so se naveličali telesne bližine, si zopet zaželijo, da bi tu in tam spali v skupni postelji.
Resnice o ljudskih modrostih
Kozarec toplega mleka pomaga, da prej zaspimo. Pravilno. Kozarec mleka pred spanjem je na vsak način zelo dobrodošel, in sicer veliko bolj kot kozarec vode, osvežilne pijače ali celo alkohola. Mleko namreč vsebuje naravno aminokislino triptofan, ki pomirjujoče vpliva na centralni živčni sistem.
Korenje je dobro za oči. To drži, toda samo za tiste, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina A. To pomanjkanje pa danes pri nas ni več tako razširjeno, ker je naša
prehrana bolj bogata kot nekoč. Veliko tega vitamina zaužijemo z jetri. Neoprano sadje je nevarno. Na žalost to drži. Sadje danes večinoma škropijo s škodljivimi sredstvi in obdelujejo s kemičnimi konservansi, da se dalj časa ohrani sveže. Zato je dobro oprati sadje ne samo z mrzlo, ampak celo s toplo vodo in dobro obrisati.
Špinača je najbolj zdrava zelenjava. Ne drži. Špinača sicer vsebuje fosfor in tudi železo. Toda železo je vezano na oksalno kisli-
UGODNA PRODAJA!
Prodajam sveža konzumna rjava JAJCA, od kokoši, krmljenih z domačo hrano, vsak dan od 9. do 20. ure v Mlajtincih 1 a.
Prodajam tudi novo ŽIČNO OPREMO za broj-lerje, kokoši nesnice in za zajce.
Informacije po telefonu (069) 48 200.
Žolčni kamni pri otrocih
Čeprav tega ne bi nikoli domnevali, lahko tudi otroci in mladostniki dobijo žolčne kamne. Najpogostejši simptomi takega obolenja so občutek slabosti, bruhanje in težave v zgornjem delu trebuha. Bolezen lahko pogosto zamenjamo z akutnim vnetjem slepega črevesa. Pravo diagnozo lahko postavi le ultrazvočna preiskava. Če gre za kamne, potem se bo zdravnik po vsej verjetnosti odločil, da jih bo odstranil z operacijo. Vzroki za takšno obolenje so lahko različni: razen dednosti in organskih motenj je temu lahko vzrok tudi prehrana, v kateri je preveč maščob.
no, ki jo vsebuje špinača in zaradi tega se ne more (ali pa sploh ne) sprostiti. Špinača je lahko celo nevarna, in sicer takrat, če več ur stoji na zraku in se obenem segreva.
S polnim želodcem ne smemo plavati. Drži. Naš organizem pošlje po jedi veliko krvi' v predel želodca in trebuha, da bi se tako pospešila prebava. Zato so mišice tedaj manj oskrbljene s krvjo, prav tako pa tudi srce. Najbolje je počakati, da od obroka pretečeta vsaj dve uri in se šele tedaj odločiti za plavanje. Če
... JE PAČ
pojemo na dan jabolko, to sicer ne bo preprečilo prehlada ali zloma noge, dobro pa deluje na srce. Vsebuje veliko pektina, snovi, ki blaži delovanje holesterola.
RECEPT ZA VAS
JAJČKA Z RUSKO SALATO: Jajca skuhamo v trdo in prepolovimo. Polovičke beljaka dekorativno oblikujemo in nadevamo z rusko solato. Obložimo jih s kuhanim in narezanim jezikom. Nadevana jajčka prelijemo s prelivom in postavimo na rezine paradižnike. Pripravimo rusko solato. Na rezance narežemo kisle kumarice, korenje, krompir in kuhano rdečo peso, začinimo s soljo in poprom ter povežemo z majonezo.
Potrebujemo (za 4 osebe): 4 jajca, 10 dag kislih kumaric, 40 dag govejega jezika, 8 dag korenja, 10 dag krompirja, 10 dag rdeče pese, majonezo, sol, poper, 1 paradižnik, liste solate, vejico zelenega peteršilja.
NAŠA RISBA - VAS PRIPIS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: mušnica, aviatik, leptoni, ora, zib, CT, raka, lunek, erotika, Nara, RL, A, mrena, rja, mig, Jalisco, Ikar, AN.
SESTAVIL MARKO NAPAST	VODNO GRADBENIŠTVO	AMERIŠKI DRAMATIK, NOBELOVEC 1936	PROIZVOD ČEBEL, MED	PREDMET POGOVORA	NASLOVNI JUNAK GOTOVČEVE OPERE	PASMA LOVSKEGA PSA	V JOGI POLOŽAJI ZA MEDITIRANJE
BARSKA STREŽAJ-KA, STEVARDESA							
KORIST, PRID, ZANIMANJE							
SLOVENSKI TENORIST (ANTON)							
CESTNI ZAVOJ, OKLJUK					ŠTEVNIK SREDIŠČE MOLDAVIJE		
PUAČA STARIH SLOVANOV			DRŽAVA NA JUGU ZDA	RIM. BOGINJA JEZE KINEMATOGRAF			
RABOTA						JEZERO PRI NEAPLJU	MESTO V FRANCOSKI POKRAJINI ALZACIJI
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANUE		HRV. PEVKA (JOSIPA) NEM. IME TALLINNA					
SNOV, KI VEČA HRANLJIVOST							
SVOD NAD NAMI					ŠPANSKI SPOLNIK MORSKI SESALEC		
VRTA VRBE				ZADNJI DEL LADJE NOVI SAD			
TRDNI DEL ZE-MELJSKE SKORJE							
VZDEVEK ZEVSA MAŠČEVALCA							
imajo lahko previsok pritisk
Odrasli le redko pimislimo na to, da bi tudi naš otrok lahko imel visok krvni tlak. Da bi to lahko ocenili, moramo poznati, kakšne so njegove vrednosti in kdaj je še normalen.
3 do 5 let: 116-76
6 do 9 let: 122 -78 10 do 12 let: 126 - 82 13 do 15 let: 136 - 86 16 do 18 let: 142 - 92
Visok krvni tlak pri otroku je pogosto posledica uživanja hrane, ki je bogata s holesterolom. Količina maščob v prehrani naj ne bi presegla tretjine zaužitih joulov energije. Otrok naj uživa manj rdečega mesa, pa več rib, perutnine ter veliko zelenjave in sadja. Otrok naj ne bi zaužil več holesterola kot 300 miligramov dnevno. To količino doseže že eno jajce, 100 gr masla ali 300 gr sira.
Nevarne so tudi pretirano slane jedi, ki vplivajo na dvig krvnega tlaka.
PAŠTETA
(KEKEC!
i— Greta GOMBOC------------------------------------------------
Dieta je še vedno osnova zdravljenja sladkorne bolezni
V Pomurju imamo registriranih 2500 sladkornih bolnikov. Približno 10% bolnikov se zdravi z insulinsko terapijo. Drugi bolniki pa vsak dan uživajo tablete, ki znižujejo sladkor v krvi. Za vse bolnike pa je osnova pravilna prehrana, oziroma posebej predpisana dieta. Z njo znižujemo sladkor ter maščobe v krvi. Dolgotrajno povišanje KS, ki ni nujno, da dela bolniku težave, lahko povzroča trajno okvaro organov in tkiv. Namen diete je vzdrževanje idealne in korekcija prevelike in premajhne telesne teže. S prehrano moramo zadostiti potrebe po vseh hranilnih snoveh: ogljikovih hidratih in maščobah, ki dajejo predvsem energijo, beljakovinah, ki so potrebne predvsem za obnavljanje tkiv, vitaminih, mineralnih snoveh in vodi, ki so nujni za normalno delovanje organov. Za sladkornega bolnika so pomembne tudi balastne snovi, to so neprebavljive snovi, ki zmanjšujejo hitrost in višino rasti sladkorja v krvi po zaužitju ogljikovih hidratov.
Vsa živila lahko razdelimo v šest osnovnih skupin:
I. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
H.ZELENJAVA
III.	SADJE
IV.	a) ŠKROBNA ŽIVILA IN ZAMENJAVE
IV.	b) STROČNICE IN ZAMENJAVE
V.	MESO IN ZAMENJAVE
VI.	MAŠČOBE IN ZAMENJAVE
Ogijikohidratna živila
Prevelikim skokom sladkorja po obrokih se izognemo tako, da OH živila enakomerno porazdelimo v vse obroke prek dneva, zato poleg glavnih obrokov (zajtrka, kosila in večerje) dodamo še dopoldansko in popoldansko malico. Pri vsakem večjem obroku je priporočljivo zaužiti še zelenjavo, zato da njene vlaknine zavrejo porast sladkorja v krvi po zaužitju OH v tem obroku.
Maščobna živila
Maščobe lahko uživamo samo v majhnih količinah, zato naj bosta izbor živil in priprava hrane nemastna. Vso vidno maščobo na mesu je potrebno odstraniti. Meso in masti živalskega izvora vsebujejo holesterol in nasičene maščobne kisline, ki pospešujejo razvoj arterioskleroze (poapnenje žil). Maščobe rastlinskega izvora vsebujejo lažje prebavljive maščobe in so zato bolj priporočljive.
Beljakovinska živila (meso, sir, jajca, perutnina, ribe)
So življenjsko pomembna živila, zato ne smejo manjkati v vsakodnevnih obrokih hrane. Nekatere vrste živil iz skupine mesa in zamenjav, npr. jajčni rumenjak in drobovina, vsebujejo mnogo holesterola (poapnenje žil) in so zato nepriporočljive, čeprav vsebujejo mnogo beljakovin. Stročnice in zamenjave imajo veliko beljakovin, zato lahko z njihovo uporabo zmanjšamo količino mesa.
Začimbe in dišavnice
Praviloma lahko uporabljamo vse vrste začimb in dišavnic v prehrani bolnika s sladkorno boleznijo.
Sladila
Posebno mesto v dietni prehrani imajo sladila oziroma nadomestki za kuhinjski sladkor, ki ga bolniki s sladkorno boleznijo ne smejo uživati. Uporabljajo lahko saharin in druge nadomestke za sladkor, kot so sionon, diabit, natren in podobna sladila.
REŽIM PREHRANE
je za sladkornega bolnika zelo pomemben. Priporočamo 4—6 dnevnih obrokov hrane. Vsak obrok naj bi vseboval čim več zelenjave. Obroki naj bi bili praviloma razporejeni med dnevom, tudi na energetske potrebe, npr. pri dopoldanskem delu pretežno v dopoldanski čas, pri popoldanskem pa pretežno v popoldanski čas.
Živila, ki jih diabetiki ne smejo uživati
— živila, ki vsebujejo sladkor, npr. sladkor v vseh oblikah: bonboni, torte, slaščice, pecivo, keksi in marmelade, kondenzirano mleko, kompoti in drugi sadni izdelki v pločevinkah.
— pijače, ki vsebujejo sladkor: brezalkoholne pijače, kot so kokta, co-ca-cola, razne limonade, sadni sokovi, koktajli, likerji, aperitivi, sladka namizna in desertna vina.
Živila, kot so čokolada, sladoled, džem, med, žvečilni gumi, puding, so primčrna za diabetika le, če so posebej pripravljena in jih uživajo v mejah, ki so označene na embalaži in po posvetovanju z zdravnikom.
(Prihodnjič: Katera živila lahko kupim)
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 11
Ti tečaji so bili- rezultat, sklepa prve skupščine Aerokluba, da je potrebno letalstvo širiti in ga propagirati tudi v večjih mestih Pomurja. Junija 1951. je končala padalski tečaj 2. generacija padalcev, ki je prav tako skakala iz letala PO—2 na letališču v Čer-nelavcih: Stane Debeljak, Pavel Koltaj, Ludvik Talijan, Aleksander Gergar, Srečko Gorjan, Štefan Cigan, Milan Koprivnikar, Jože Farič, Domenika Obersnel, Milan Omletič, Štefan Kuplen, Belj Baranja, Janez Horvat, Dominko Obersnel. Julija 1951. leta je na'travnikih pri Lendavi pristalo dvomotorno letalo ŠČE-2. Iz njega so skakali padalci, ki so končali teoretični tečaj v Lendavi. Zbrala se je velika množica ljudi, ki so spremljali skoke. Skakali so tudi padalci iz Sobote. Po skokih je nastalo veliko zanimanje za padalstvo, predvsem na Hotizi in v Veliki Polani, kjer so mladi postavili iniciativni odbor, ki naj bi tudi tukaj organiziral padalski tečaj. V Lendavi je bil zelo agilen Štefan Kardoš, vodja lendavskih padalcev. Skoki v. Lendavi so bili velika manifestacija padalstva, delo soboškega aerokluba, posebno padalske sekcije, je zaslovelo po vsej državi, in postal je eden najmočnejših centrov pri šolanju padalcev.
V Aeroklubu so se pojavile večje težave, predvsem zaradi pomanjkanja lastnega učiteljskega kadra. Kljub pomoči učiteljev, ki so za kratek čas pomagali, je delo stagniralo. Največ težav je povzročalo jadralni sekciji. Nastale so organizacijske težave, tudi nedelo funkcionarjev in premajhna kontrola, predvsem v finančnem poslovanju. Nakopičene težave so člani predstavili na redni letni skupščini 1952. leta. Aeroklubu, ki je zašel v težave, je priskočila na pomoč Letalska zveza Slovenije in namestila učitelja letenja Albina Novaka, ki je bil odličen modelar, učitelj jadralnega in motornega letenja. Z njegovim prihodom je delo ponovno zaživelo. Tako so jadralci po daljšem premoru zopet začeli z letenjem. Avgusta 1952 so nadaljevali z letenjem na jadralnem letalu VRABEC: Alojz Sinic, Franc Mataj, Viktor Širec, Evgen Lipič, Ernest Novak, Emil Prešeren, Friderik Grof, Ivan Prešeren, Dinka Obersnel, Dominik Obersnel, Stane Debeljak, Štefan Kuplen, Dane Žnidarič. Opravili so 222 startov, največja višina 150 m. Letalska dejavnost na letališču pri Černelavcih je pokazala, da je teren neprimeren za večjo aktivnost: posebno po zlomu letala PO-2 med pristankom (leta 1950) je vplivalo, da so v Aeroklubu začeli razmišljati o novem letališču. Ob pomoči strokovnjakov je bila določena nova lokacija letališča, ki bi ga gradili v bližini Rakičana. Imenovan je bil prvi odbor za gradnjo letališča in hangarja: Franc Ceh, Karel
JANEZ MATAJ
OB 40-LETNICI AEROKLUBA MURSKA SOBOTA
Karba in Štefan Antalič. Letalci so se zavedali, da bi z novim letališčem nastale tudi možnosti za formiranje motorne sekcije, ki so si jo zelo želeli, saj je bilo veliko zanimanja za motorne pilote. V ta namen so že leta 1951 poslali na šolanje v Zvezni center Ruma Antona Jeriča, ki je tečaj za pilota končal od 1. III. do 1. IX. 1951.Kljub pripravam na gradnjo letališča letalska aktivnost ni bila zmanjšana. Padalci so se ne prvič udeležili republiškega padalskega tekmovanja v Celju: Ernest Novak, Franc Mataj in Dane Žnidarič. Za takratne razmere so dosegli dobre rezultate. Tukaj so bili tudi priča smrti padalca Cveta Šinkovca, ki ima veliko zaslug za razvoj padalstva v Aeroklubu M. Sobota. Velika
la namenjena domačim padalcem, ki so izvajali skoke z zadržkom.
Že od začetka delovanja je bila sestava zelo raznolika^ dijaki, študentje in delavska mladina. Aeroklub je veliko dal na vzgojo letalcev, njihovo moralno-politi-čno vedenje. Bilo je nemalo članov, ki so bili zaradi neprimernega vedenja v javnosti izključeni iz vrst letalcev.
Vodstvo aerokluba se je zavedalo, da le z dobrimi, poštenimi člani lahko nadaljujejo z delom, posebno ko je bila na vidiku gradnja letališča, ki je zahtevala dosti dela in samoodrekanja. Prisotnost nedelavnih članov pa bi slabo vplivala na delo. Prizadevanja vodstva, da bi dobili lastni leader učiteljev padalstva, so bila
Prva soboška tekmovalna ekipa padalcev: Dane Žnidarič, Franc Mataj in Ernest Novak. Zadnji se je 1954. uvrstil v državno reprezentanco za svetovno prvenstvo v Parizu.
pridobitev za Aeroklub so novi prostori v bivši pošti na Lendavski cesti.	,
Odbornik in velik simpatizer letalcev, trgovec Franc Ceh, jo je dal na svoje stroške primerno preurediti. Tukaj so se letalci skoraj vsakodnevno zbirali, živeli družabno življenje, se izpopolnjevali v teoriji letenja in modelirali. Modelarji so že izdelovali zahtevnejše motorne modele (A. Sinic, Mirko Štubl, Janez Mataj, Manfred Basser, Franc Novak, Miran Šneler, Jože Meolic in drugi). Lahko bi rekli, da je bilo prirejanje letalskih mitingov tradicija. Leta 1952 je bil na letališču Cernelavci zadnjič organiziran aeromiting, na katerem so gledalci videli najboljše letalce iz Slovenije, ki so z jadralnimi in motornimi letali izvajali akrobacije. Posebna pozornost pa je bi-
uresničena. 1952. leta, ko so začeli delovati 3 učitelji padalstva: Franc Mataj, Ernest Novak in Stane Debeljak. Aktivnost UO je bila v letu 1952 zelo velika, saj so se sestali kar 26-krat, organizirana sta bila 2 padalska tečaja ter opravljenih 64 skokov, izšolanih je bilo 13 novih jadralnih pilotov, organizirana je bila razstava modelarjev, v mestu sta bili urejeni 2 izložbi aerokluba, objavljenih je bilo 8 člankov o delu Aerokluba.
Gradnja sedanjega letališča se je začela 1953. leta, in je trajala db 1955. oz. 1958. leta, ko je bil dograjen hanger in je bilo letališče predano namenu.
Pridobitev takrat še skromnega letališča je med gospodarstveniki, predvsem soboške občine, in turističnimi delavci Pomurja zbudila določeno zanimanje.
Menili so, da so dane osnovne možnosti za vključitev nerazvite pokrajine v hitrejše povezovanje z drugimi regijami na gospodarskem in turističnem področju. Toda Aeroklub takrat temu ni bil dorasel.
S formiranjem motorne sekcije je nastal problem z letalskim mehanikom, ki je bil eden izmed pogojev za delo sekcije in nasploh za vzdrževanje tehnične opreme. V Soboti je bilo nekaj mehanikov, ki so bili letalski mehaniki v starojugoslovanskem vojnem letalstvu in so bili pripravljeni sodelovati. Najbolj privržen aeroklubu je bil Rudi Berač, ki je bil sicer zaposlen v Agroser-visu. Do leta 1961 je po svojih močeh vzdrževal predvsem motorna letala.
(Po registru »Strokovno osebje — letalski mehaniki« starojugoslovanskega letalstva, knjiga št. VI., pod številko 10, so podatki, da je Rudi Berač končal obrtno šolo, po odsluženju vojaškega roka, ki ga je služil kot letalski mehanik, je bil odpuščen 1. VIL 1931. iz vojske, ukaz štev. 5296. Nato se je zaposlil kot civilni letalski mehanik v II. letalskem polku v Rajlovcu in delal pri vzdrževanju motornega letala ptez XXV vse do kapitulacije stare Jugoslavije.)
Ko so bili ob hangarju zgrajeni prizidek in drugi tehnični prostori, je bil Berač hišnik na letališču vse do svoje smrti. Mehanik se je zelo prizadeval za vzdrževanje letal. Toda z modernizacijo novih letal, predvsem jadralnih, je bilo določeno tudi izpopolnjevanje in različno dodatno šolanje. 1961. je mesto mehanika prevzel Ludvik Poredoš. Vsakodnevna prisotnost učitelja je bila kmalu opazna. Vse sekcije so se enakopravno obravnavale in delale po planu, ki so si ga zadali in ga je potrjeval upravni odbor, pač po finančnih zmožnostih. Na letališču so bili organizirani prikazi letenja za mladino in šole, reklamni poleti in vleka različnih reklamnih sporočil delovnih organizacij, kar je klubu prinašalo dodatna finančna sredstva. Šolali so se novi motorni piloti in organizirali internati jadralnega letenja. Padalci so sodelovali na različnih prireditvah in manifestacijah. Prisotnost letalcev in padalcev je bilo čutiti po vsem Pomurju. Posebno pozornost pa je zbudilo pri vojaških oblasteh, ker se je prav iz Pomurja največ mladih odločalo za odsluženje vojaškega roka v padalskih vrstah.
(nadaljevanje prihodnjič)
Če vaša septična jama (greznica) ne sprejema, ne absorbira fekalne vode, pokličite pooblaščeno podjetje
BALKAN
Balkan zagotavlja brezhibno delovanje greznic.
Gradimo 30 odstotkov ceneje z garancijo za opravljeno delo. Postavljamo kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni in zasebni sektor. Gradimo nove septične jame s posebnimi materiali.
Vse informacije dobite po telefonu 061/226 513, Ulica Milke Kerinove 15, LJUBLJANA.
CERTUS, tozd Avtobusni promet Murska Sobota, odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1 čistilke avtobusov za določen čas (12 mesecev) — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoji:
— vsaj 6 razredov osemletke
— ženski spol — telesno zdravje
— bivališče v M. Soboti ali okolici
Prijave sprejema tajništvo tozda 8 dni od dneva objave.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC Pomurka — KG Rakičan
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS za 4-letno mandatno obdobje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
a) — vodjo gospodarsko-računovodskega sektorja
in po sklepu komisije za delovna razmerja pri tozdu PG Rakičan objavlja prosta dela in naloge.
b) — živinorejca na OE Motvarjevci.
Kandidata morata poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod toč. a) — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj, pod toč. b) — da ima končano osnovnošolsko izobrazbo, da je priučen živinorejec in
— da ima najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
kadrovska služba na DSSS pri ABC Pomurki — KG Rakičan, Rakičan, Lendavska 5, p. Murska Sobota, v 8 dneh od dneva objave v Vestniku. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave.
1
PETER NOVAK
Do Severnega rta in nazaj
Skandinavija, skupno ime za bogate dežele najsevernejšega dela Evrope. Na eni strani jezera, gozdovi, severni jeleni; na drugi strani fjordi, fjelli in neizčrpni ribji zakladi Severnega morja. Že od nekdaj se prebivalci teh dežel uspešno bojujejo z vodovjem, mrazovjem in daljavami. Les, tod najmasovnejši gradbeni material, je naredil človeka čilega, da lahko kljubuje vremenskim nevšečnostim.
Zanimiv je tudi polarni dan, od severnega povratnika navzgor traja nekaj poletnih tednov nepretrgoma, prav tako je pozimi tu nekaj tednov polarna noč.
Nordkapp zveni tuje. To je ime za najsevernejši skalnati, 307 metrov visoki rt Evrope, ki štrli proti severnemu polu.
Ta severna točka je postala nekakšna meka za bogate evropske turiste, ki se prihajajo sem hladit iz poletno vroče srednje in južne Evrope.
Naša odprava se gotovo ne bi mogla primerjati z bogatimi turisti, Severni rt je bil za nas le eden od številnih ciljev.
Odločitev za to potovanje je prišla nenadoma. Tokrat prvič poskušamo potovati v troje — po enostavni logiki, ker je v troje ceneje. Poleg »pajdaša« Bojana se mi je pridružil še en Bojan iz mlajše generacije. Torej mladenič, poln energije, navdušen za moderno oblikovanje in arhitekturo.
Prvotni načrt, da bi potovali v Skandinavijo prek Sovjetske zveze, je spodletel. To bi vendar bilo mogoče, ampak bilo bi nesmiselno. Najprej potrebuješ kup dovoljenj in razne dokumentacije, da si to, kar si. Potem pa lepega dne spet zveš, da ti mora Sovjetska potovalna agencija potrditi potovalni načrt in da lahko prenočuješ samo v hotelih visoke A kategorije. Vse to pa je treba plačati vnaprej v dolarjih, in sicer okrog 70 dolarjev za prenočišče na osebo. Prijazni sovjetski agenciji smo se vljudno zahvalili za tako prijazno ponudbo in v tolažbi, da bomo Rusijo videli še kdaj drugič prek naše potovalne agencije, seveda ob ugodnejših pogojih, smo jo mahnili po svoje, in sicer po skrbno izbrani poti, proti Severnemu rtu.
Natovorjeni do zob smo se torej ne preveč lepega julijskega jutra, seveda spet z golfom, podali na pot proti senčni strani Alp.
Napetost in potovalna mrzlica sta počasi popuščali in začeli smo se zavedati, da smo res na poti v skandinavske dežele. Pravzaprav pa še nismo vedeli, kam se podajamo, koliko ovir je pred nami in od kod vse nam preti nevarnost. Optimistično razpoloženje je pregnalo zle slutnje in v nas je zavladalo prepričanje, da se spet srečno vrnemo čez kak mesec. Imeli smo dokaj natančen načrt, vendar so nam že izkušnje govorite, da se vsega res ne da po njem. Navsezadnje pa je to tudi naš dopust, zakaj bi se torej mučiti še z izpolnitvijo načrta.
Do Ingolstadta smo prišli zgodaj in tam nas je že čakal naš rojak Slavko Balažič. Pri njem smo se ustaviti kar za poldrugi dan. Tu smo se še dodatno oborožiti s fotografskim materialom in še z nekaterimi potrebnimi rečmi. Šele sedaj smo se psihično pripravljali na pravi štart proti severu. Slavkova prijateljica Heidi pa nam je stregla s kuharskimi
dobrotami, za kar smo ji bili posebej hvaležni. V nejevoljo pa nas je spravljalo hladno in deževno vreme sredi meseca julija. No, kaj hitro smo našli tolažbo; bolje zdaj slabo, pa pozneje lepo in toplo.
Navsezgodaj v soboto smo s prijetnimi občutki zdrveli proti Hamburgu in ga dosegli v pičlih osmih urah. »Ja, to so pa nemški >wtoba-nh,« je modroval Bojan. I/ Hamburgu smo načrtovali prvi daljši postanek, saj si je tako mesto vredno ogledati. Do sedaj nam je bilo znano te po hamburgerjih (sendvičih), po dobrem pivu in istoimenskem nogometnem klubu, ki je bi! nekoč strah in trepet širom po Evropi. Pravo podobo mesta pa bomo spoznali sedaj. Vedeli smo tudi, da je to staro hanzeatsko mesto, danes drugo največje mesto Zvezne republike Nemčije. Tu je tudi znamenita ulica St. Pauli, kjer se dogajajo čudne stvari. Mesto je tudi eno največjih severnih pristanišč, pa čeprav še na reki Labi. Tu so največje rafinerije v ZRN in zato je najbrž gorivo za nekaj pfenigov cenejše kot v drugih delih dežele. V strogem centru smo še našli mesto za naš avto, verjetno zato, ker je bila sobota. S kanč-
Peščene sipine severne danske obale
kom optimizma smo se podali na sprehod, saj so se na nebu začeti trgati črni oblaki in pročelja starih temnih hiš so oblili žarki nebeškega sonca. Bojan je zadovoljen brez besed opazoval snažne ulice in bogate izložbe, drugi, mlajši Bojan pa je nekaj robantil, očitno je bito nekaj narobe z njegovim fotoaparatom ali pa se ni spoznal nanj. Občudovali smo staro mestno jedro z mogočno mestno hišo. Tu se je razprostiral glavni mestni trg s številnimi vodometi. Tu se je zmeraj nekaj dogajalo. Tokrat je bila razstavljena Stuttgarterweindorf. Postavljena je bila res cela majhna vas, ki je ponujala vse mogoče kuharske in pivske specialitete. Vse je potekalo v ritmu glasbe in veselo razpoloženih turistov od vsepovsod.
Zavili smo v skromnejšo pivnico, če jo lahko tako imenujem, da bi se odžejali. Nad pultom je visel zvonček in ne bodi len je Bojan malo potrkal nanj, da se je prijeten zven razlil po prostoru. Navidezno prijazna natakarica nas je prej ostro kot prijazno pogledala. Gotovo je že takoj uganila, da smo tujci. Fantje, veste, da pomeni zvonjenje naročilo žganja vsem v gostilni. Smejali smo se in veselo srebali pivo. Ne vem, kako bi se smejali, če bi res morali plačati žganje za vso gostilno.
Kot sem že prej omenil, daje mestu poseben pečat ulica St. Pauli Poleg zabavišč in igralnic se tu ponuja prostitucija v najbolj pristni obliki. Ko smo zadevo videli že od zunaj, smo verjeli govoricam, ki smo jih slišali doma, češ, Hamburg, to je pravi paradiž z lepoticami. In res, celo v primerjavi s Parizom in Amsterdamom bi hamburški St. Pauli dobil ugodne ocene.
Na vsakem koraku te vabijo menežerji, ki očitno govorijo vse jezike sveta. Na drugi strani se mimoidočim ponujajo lepotice kar skozi okna; »Pridi ljubček, čakam te,« in podobno. Na nekaterih vogalih pa kar nevede zaideš na dvorišče, kjer te obsipajo hamburške lepotice kot roj čebel. One pač morajo opravljati svoje delo. Taka je slika tipičnega modernega sveta, kjer se da prav vse spraviti v denar. Spet smo zavili v navaden lokal, ki pa je bi! brez rdečega napisa in skoraj prazen. Ob pultu je stala košarica s sveže kuhanimi jajci, okrog pa je stalo nekaj miz in stolov, tistega dne še nedotaknjenih. Lokal je bi! napol v kletnih prostorih, kot je to navadno v takih predelih mesta, tako da je skozi nizka okna prihajalo bolj malo dnevne svetlobe.
Za zaveso so zaškripala vrata. Čakali smo, da, se prikaže svetlolasa lepotica. Potem pa presenečenje, zavesa se odgrne in počasi pridr-sa za pult sedemdesetletna mamca, lastnica lokala in natakarica obenem. Postreže nam, počasi seveda. Potem pa vzame še zase kozarec piva in Šilce konjaka ter sede za eno od miz.
Nekaj časa nas je gledala, nato pa nas je vprašala, če smo Francozi. Nisem vedel, kako je prišla na to idejo, vendar mi je pozneje postalo jasno. In potem se začenja njena življenjska zgodba, kot je to na sporedu verjetno vsak dan, če so le poslušalci. Ni kaj, zanimiva zgodba. Kar osupniti smo. Je Francozinja iz Lilla. Včasih je svojo zgodbo nadaljevala kar v francoščini, da smo jo komaj ustavili. Mož je bil Nemec, ki je 1940. leta kot okupator prišel v Francijo,, tam je dezertiral iz nacistične vojske in potem ga je ona skrivala vse do osvoboditve. Nato sta se vzela in se preselila v Hamburg. Rodila je dva otroka, ki sta odrasla in jo zapustila; sama ne ve, kje sta. Mož pa je pred dvema letoma umrl.
Ženica je očitno kazala znake raznih obolenj. Tako je ostala Francozinja sama z bolnimi nogami v Hamburgu in utaplja samoto in žalost v pivu in konjaku. Zaželeli smo ji zdravja in se pozdravili z besedami: živela Francija, živela Jugoslavija, za Nemčijo pa tako ni ostalo nič.
Izmotali smo se iz Hamburga in dirjali naprej na sever, na otok Fehmarn, od koder naj bi drugi dan z ladjo potovali na Dansko.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAH 12
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
šport
KAJAKAŠTVO
Varga in Kuzmič prva
Na reki Soči od Kobarida do Mosta na Soči, 21 km dolgi progi, je bilo kajakaško tekmovanje v spustu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci — člani BD Mura iz Kroga in BD Bistrica ter se lepo odrezali. V članski konkurenci v disciplini K-l je zmagal Štefan Varga (Krog) pred državnim reprezentantom Oblokarjem. Milan Karas je bi tretji. Varga je dosegel tudi najhitrejši čas. Med mladinci je zmagal Simon Kuzmič pred Romanom Kovačičem in Simonom Kovačičem, vsi Krog. V kategoriji C-2 sta Kuzmič—Gujtman (Krog) zasedla peto mesto. V konkurenci pionirjev je Andrej Utroša zasedel drugo, Sandi Krampač pa četrto mesto, oba Bistrica. Med pionirkami je bila Anita Gjerek druga, Maja Žižek pa tretja, obe Bistrica. V tekmovanju mladincev pa je Alojz Ozbetič iz Bistrice zasedel peto mesto.
Kajakaška šola v Krogu
Brodarsko drtištvo Mura iz Kroga je prvega julija začelo s kajakaško šolo za bodoče tekmovalce v kajakih in kanujih. Pred dnevi smo jih obiskali in v razgovoru z nekaterimi med drugim zvedeli:
Stefan Varga — trener in državni prvak: »Prve zavesljaje smo preskusili v gramozni jami v Krogu. V drugem delu pa bomo vozili spust od mosta na Petanjcih do broda v Krogu, kar bo za mlade zagotovo bolj privlačno. Menim, da so obetavni.« In kaj so povedali nekateri mladi, ki obiskujejo kajakaško šolo?
Janez Gomboši, 13 let: »Poskusil sem z rokometom, a me vodna gladina bolj privlači. Prepričan sem, da lahko dosežem v kajakaštvu več kot v rokometu.«
Tonček Škraban, 9 let: »Jaz bi rad dosegel takšne rezultate, kot naš trener Varga, ki je nastopal že za državno reprezentanco in je bil državni prvak.«
Boštjan Cipot, 12 let,: »Če bomo mladi pridno trenirali, bomo morda uspeli doseči kaj takega, kot je uspelo znanim Krožanom: Vargi, Karasu in drugim.«	tg
ŠPORTNI RIBOLOV
Šarkanjeva in Božič prva
Na reki Krki v Novem mestu je bilo 3. kolo slovenske A lige v športnem ribolovu za člane in članice. Zopet so lep uspeh dosegli pomurski tekmovalci. Med članicami je ekipa Murske Sobote zasedla drugo mesto, pri posameznicah pa je zmagala Danica Šarkanj pred Silvo Pok in Ljiljano Kuplen, vse Murska Sobota. V konkurenci članov je zmagala prva ekipa Radgone, Ljutomer je bil šesti, Murska Sobota sedma in Lendava osma. Po sektorjih sta zmagala Mirko Božič in Milan Domjan. Po treh kolih vodi Radgona, Ljutomer pa je tretji. Med posamezniki pa vodi Mirko Božič pred Milanom Domjanom (Ljutomer, Radgona)
Nogometni tenis v Šalovcih
V nedeljo, 12. julija, bo OO ZSMS v Šalovcih prvič v Pomurju pripravila tekmovanje v nogometnem tenisu. Prijave bodo zbirali tik pred tekmovanjem, ki se bo začelo v Šalovcih ob 8. uri. Gre za povsem novo, rekreativno obliko. Igrišče 10 x 5 m je razdeljeno na dva dela, ločeno je z vrvico v višini I metra, na vsaki strani igrišča pa so trije igralci. Pravila so podobna namiznemu tenisu. Igra traja do 21, vrstijo se serve po pet in posamezni igralec lahko samo enkrat udari žogo z nogo ali glavo.
V Šalovcih bodo 12. julija pripravili tudi velik turnir v malem nogometu.	tg
KOLESARSTVO
Hajdinjak drugi v Metliki
V počastitev dneva borcev je bila v Metliki tradicionalna spominska etapna pionirska kolesarska dirka Gorjanski bataljon. Sodelovale so ekipe iz Slovenije, Hrvaške in ČSSR. Na dirki so nastopili tudi pomurski pionirji iri se zopet izkazali. V pni .etapi na kronometer na 8 km je Hajdinjak zasedel drugo mesto s petimi sekundami zaostanka, Gumilar je bil sedmi, Ferčak pa deveti. Ekipno je bilo Pomurje drugo. V drugi etapi, ki se je vozila v veliki vročini na 33 km dolgi progi, je bil Hajdinjak zopet drugi, Gumilar dvanajsti, Ferčak petnajsti in Sooš dvajseti. Ekipno je Murska Sobota zasedla četrto mesto. V skupni uvrstitvi je Hajdinjak zasedel drugo, Gumilar enajsto, Ferčak štirinajsto in Šooš štiriindvajseto mesto. Ekipa Pomurja je bila tretja.
ATLETIKA
Pomurski atleti ne mirujejo
Atletska’sezona se počasi preveša v drugo polovico. Nekajtedensko zatišje pred pomembnejšimi letošnjimi tekmovanji je priložnost za oceno dosedanjega dela. Tako so storili tudi v AK Pomurje iz Murske Sobote. Kljub skromni opremljenosti so se mladi pomurski atleti in atletinje enakovredno kosali na najrazličnejših tekmovanjih v Sloveniji in drugod. Največji uspeh so dosegli na republiškem prvenstvu v Kopru, kjer so dvem kolajnama dodali še ekipni naslov republiškega prvaka za starejše mladinke. Pri mlajših članih so bili tretji. Tudi na državnem prvenstvu v Svetozarevu niso razočarali, čeprav jim je za las ušlo tretje mesto med starejšimi mladinkami. Lepo so se odrezali tudi na maratonu treh src v Radencih ter na drugih tekmovanjih v Sloveniji, Av-
striji in na Madžarskem. Sebjan in Gomboc, najboljša pomurska šprin-terja, sta nastopila v reprezentanci Slovenije na pokalu Savaria v Mariboru in svoj nastop povsem upravičila, Pergarjevi pa je za las ušlo mesto v reprezentanci. Tudi nedavni uspehi na finalu APS za srednje šole v Postojni (na 800 m Števanečeva druga, Pergarjeva tretja, na 100 m Sebjan tretji) so lep dokaz, da v klubu pridno in načrtno delajo. V teh dneh pa jih čakajo najpomembnejša tekmovanja za republiške in državne naslove. Obljubljajo, da ne bodo ostali brez odličij in bodo upravičili zaupanje trenerja Lebarja. Spodbudna je novica, da se je odličen sprinter Šiftar zopet vrnil na atletsko, stezo, iz JLA je prišel Potočnik, vrnila pa se bosta še Spur in Šarkanj.	G. G.
Z državnega prvenstva v Svetozarevu.
NOGOMET
Železničar (SA) v Murski Soboti
Nogometaši Železničarja iz Sarajeva, člana prve'zvezne lige, so v torek prispeli v Mursko Soboto, kjer se bodo pripravljali na novo tekmovalno sezono. Na pripravah bodo ostali deset dni, v tem času pa tudi odigrali nekaj prijateljskih tekem. V soboto, 11. julija, bodo odigrali prijateljsko tekmo z novim članom pomurske nogometne lige Dokležovjem v Dokležovju. V nedeljo pa bo tekma v Murski Soboti med Muro in Železničarjem.
— ATLETI K A--------------------------------
Pergarjeva tekla pod 2:20
V Beogradu je bilo državno atletsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Udeležili so se ga tudi trije člani AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli zadovoljive rezultate. Bojan Šebjan je zasedel v teku na 100 m s časom 11,0 šesto, v teku , na 200 m pa z 22,5 osmo mesto in izboljšal osebni rekord na 200 m za 5 desetink. Manuela Pergarje dosegla v teku na 800 m čas 2:19,2 in je prva pomurska atletinja, ki je tekla pod 2:20. V teku na 1500 m pa je dosegla čas 4:59,1 — v obeh disciplinah je bila deseta. Marija Števanec je tekla na 400 in 800 m, vendar je zaradi poškodbe izpadla v kvalifikacijah.
— MALI NOGOMET------------------------------
Gazeus pred domačini
Na nočnem turnirju v malem nogometu v Veliki Polani je od sobote na nedeljo nastopilo 16 ekip, ki so igrale polnih 12 ur. Prvo mesto je pripadlo ekipi Gazeus iz Crenšovec, za katero so igrali: Jamar, Graj I, Graj II, Šerkezi L, in Šerkezi II, Rous, Dogar in Vuk. Gazeus je v finalu premagal Polano s 5:2. Tretje mesto je pripadlo ekipi Rdeči iz Odranec, četrto pa Lipi. Čeprav športnikom to ni v posebno čast, so čez noč skupno z gledalci pospravili 160 pleskavic, 100 1 vina in 15 zabojev piva. Nekaj izkupička so namenili OO ZSMS Velika Polana.
tg
HOKEJ NA TRAVI
ABC Pomurka na Madžarskem
Hokejski klub ABC Pomurka iz Murske Sobote je gostoval v Gbdolloju na Madžarskem in odigral dve tekmi. Prvo so dobili gostitelji z 2:0, v drugi pa so zmagali Sobočani z 1:0. Edini gol je dosegel Črnko. Konec tedna bodo madžarski hokejisti vrnili obisk.	L. Z.
—ŠAH-----------------
Cigan na memorialu
Vasja Pirca
V Mariboru poteka 3. memorial Vasje Pirca, na katerem sodeluje tudi Sobočan Štefan Cigan. Do oddaje gradiva so odigrali štiri kola. Cigan je z 1,5 točke na osmem mestu, vendar ima prekinjeno partijo s Santo Romanom.
—TENIS---------------
Kološa prvi zmagovalec
Na novih teniških igriščih v Murski Soboti so pripravili odprto prvenstvo Sobote, na katerem je nastopilo 64 tekmovalcev. Prvo zmago je osvojil Ljubo Kološa, kije v finalu premagal Boruta Benka z 2:0. V borbi za tretje mesto pa je bil Babič uspešnejši od Potočnika.
Od 5. do 8. mesta so se uvrstili: Branko Benko, Kumin, Kovač in Kerčmar,	tg
— MOTOKROS—----------
Še vedno Kampuš
V Zelini je bila četrta dirka v motokrosu za državno prvenstvo v razredu 80 ccm. Boštjan Kampuš je kljub dvema padcema zasedel drugo mesto. Po štirih dirkah še vedno vodi z 32 točkami.
Rogan obdržal vodstvo
Na drugi dirki v motokrosu pionirjev za pokal Lenarta je Oliver Rogan iz Sotine z zmago in tretjim mestom obdržal vodstvo s 75 točkami pred Sloser-jem, 69, in Valelom, 64 točk.
—MALI NOGOMET--------
Liga veteranov
Strokovni odbor za mali nogomet Murska Sobota namerava v novi tekmovalni sezoni organizirati tudi ligaško tekmovanje veteranov. V ligi bodo lahko nastopali igralci, starejši od 30 let. Prijave zbira Janez Karoli, Murska Sobota, Stara ulica 14.
Zmagal Klub mladih
V Murski'Soboti je bil tradicionalni turnir v malem nogometu za memorial Ferija Zelka. Sodelovalo je 38 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Kluba mladih Murska Sobota pred Borejci in Ledavo iz Černelavec.
mladinci
PML -
Končna lestvica
Turnišče	22 15 3 4 71:34 33
Beltinka	22 14 4 4 65:30 32
Dobrovnik	22 14 3 5 71:39 31
Tišina	22 14 3 5 66:36 31
Bakovci	22 13 1 8 56:41 27
Črenšovci	22 12 2 8 37:32 26
Odranci	22 11 2 9 40:37 24
Polana	22 7 1 14 39:68 15
Hotiza	22 6 2 14 56:77 14
Veržej	22 4 5 13 31:52 13
Rakičan	22 5 2 15 41:64 12
Renkovci	22 1 4 17 26:89 6
Mali	nogomet
A liga Murska Sobota	
Bakovci	22 15 1 6 64:36 31
Ledava	22 13 3 6 45:33 29
Nemčavci	22 13 3 6 76:42 29
Predanovci	22 13 0 9 54:46 26
Moščanci	22 10 5 7 52:32 25
Panonska	22 9211 38:57 20
Černelavci	22 9 1 12 46:61 19
NK 13	22 9 1 12 56:70 19
Kupšinci(—2) 22 8 5 9 55:46 19	
Pušča	22 8311 49:48 19
Borejci	22 7 1 14 31:59 15
Bratonci	22 5 1.16 43:76 11
B liga Murska Sobota	
Lendavska (—	2)
	22 16 I 4 73:34 31
Padalec(—2)	22 15 0 6 72:36 28
Klub mladih (	-2)
	22 12 4 5 69:42 26
Krajna (—1)	22 12 3 6 64:46 26
Separacija (—	2)
	22 10 5 6 48:39 23
Slovan (—4)	22 11 4 6 58:47 22
Mladinec (—2) 22 9 2 10 49:62 18	
Kerenčičeva (-	-2)
	22 8 3 10 52:55 17
Satahovci	22 5 115 43:57 11
Park(-I)	22 3 6 12 46:81 11
Lipovci	10 2 2 6 19:30 6
Ali Kardoš	22 2 1 18 22:97 5
C liga Murska Sobota	
Sebeborci	22 13 5 4 77:37 31
Dokležovje	22 13 5 4 65:40 31
Beltinci	22 9 9 4 76:54 27
Tišina	22 11 5 6 59:50 27
Noršinci	22 8 8 6 53:48 24
Pečarovci	22 7 5 10 49:46 19
Mlajtinci	22 7 5 10 50:56 19
Kanal	22 6 6 10 54:75 18
Strukovci	22 8 2 12 57:80 18
Veščica	22 6 5 11 58:72 17
Ivanci	22 6511 45:73 17
VK79	22 6 4 12 45:58 16
1) liga Murska Sobota	
Otovci	16 10 4 2 63:35 24
Inex (—2)	16 11 2 3 120:30 22
Pertoča	16 5 6 5 33:37 16
Radovci (—2)	16 5 7 4 37:37 15
Zenkovci	16 6 2 8 53:54 14
B. Kidrič (—2)	
	16 7 1 8 47:78 13
Polana (—4)	16 6 5 5 43:44 13
Šalamenci	16 3 1 12 31:52 7
Dobel	16 3 1 12 24:84 7
OWL Lendava
Zadnje kolo
Mladost : Zvezda 9:0
Petišovci : Nafta 2:3
Bistrica : Kapca 5:3
Mostje : Graničar 3:1 prek.
Kobilje : Lakoš 3:1
Žitkovci : Olimpija 6:1
Nedelica : Panonija 11:1
Nogomet
Mura peta. Nafta tretja
Pred nedavnim so bila sklenje- tri poraze, med temi prav z direk-na tekmovanja v vseh nogometnih lnim tekmecem za prvo mesto ligah, kjer sodelujejo pomurska Steklarjem iz Rogaške Slatine moštva. Nogometaši Mure iz Mur- Tako bodo morali Lendavčani še ske Sobote, ki tekmujejo v sloven- naprej tekmovati v območni članski ligi kot edini pomurski pred- ski slovenski ligi vzhod.
stavnik, so zbrali 26 točk in zased- Izredno zanimivo je bilo tokrat H peto mesto. S to uvrstitvijo so tekmovanje v pomurski nogometni nekateri zadovoljni, drugi ne. So- ligi. Beltinka iz Beltinec, ki je večji bočani so bili namreč večji del pr- del prvenstva vodila, je zasluženo venstva krepko na četrtem mestu osvojila naslov pomurskega prva-in so na mesto niže zdrknili prav v ka, čeprav je imela v finišu nekaj zadnjem kolu. Sicer pa je Mura v spodrsljajev. Tako se ji je Veržej, spomladanskem delu tekmovanja ki pa je slabo štartal v spomladan-igrala slabše kot v prvem delu, ko ski del tekmovanja in zamudil pri-je osvojila le 11 točk ali 4 točke ložnost, da osvoji pomurski na-manj kot v jesenskem delu tekmo- slov, približal na eno samo točko, vanja. Zlasti so igrali slabše na V kvalifikacijah za vstop v obmo-domačem igrišču, kjer so trikrat čno člansko slovensko ligo vzhod izgubili — s Kladivarjem, Slova- so Beltinčani v prvem krogu pre-nom in Koprom ter igrali neodlo- magali Gerečjo vas, v drugem kro
Nogometaši Mure iz Murske Sobote — člani slovenske lige.
čeno z Ljubljano. Najboljši strelec v tem delu tekmovanja je bil Ška-per, ki je dosegel 9 golov. Gabor 5 in Jančar 4 in nekaj igralcev po 2. Vzrok za slabšo uvrstitev Mure, kot so nekateri pričakovali, je predvsem v pomanjkanju kakovostnega igralskega kadra in tudi nekaj v nedisciplini, saj ni šlo brez rumenih in rdečih kartonov. Bilo pa je tudi nekaj poškodb igralcev. Nekaj kol pred koncem je trenerja Cirkvenčiča zamenjal Škrbič. Kljub vsemu pa smo lahko z osvojenim petim mestom zelo zadovoljni in bi si le želeli, da bi Sobočani uvrstitev ponovili tudi v naslednji tekmovalni sezoni, ki bo odločala o uvrstitvi v na novo ustanovljeno medrepubliško ligo. Mladinsko moštvo Mure je v deljeni slovenski ligi zasedlo četrto mesto. Uspešne pa so bile tudi ostale selekcije Mure.
Nogometaši Nafte iz Lendave, ki so bili jesenski prvak s točko prednosti pred drugouvrščeno ekipo, so v nadaljevanju razočarali ljubitelje nogometa. V drugem delu tekmovanja so namreč zbrali le 10 točk ali 7 točk manj kot v jesenskem delu. Tako so s 27 točkami zasedli le tretje mesto, s tem pa tudi niso izpolnili pričakovanja vodstva kluba, ki si je zelo prizadevalo, da bi se Nafta ponovno uvrstila v slovensko ligo. Usoden za nogometaše Nafte je bil spomladanski start, saj so v štirih kolih doživeli
gu pa doma zamudili lepo priložnost, da uspešno preskočijo še drugo oviro, Korotan iz Prevalj. Vodstva 2:0, kar bi jim zadostovalo, da se v sklepnem delu pomerijo še s Pohorjem iz Ruš. niso znali obdržati. Tako torej ni bilo velikega finala, ki bi prav gotovo pritegnil okrog dva tisoč ljubiteljev nogometa. Še bolj kot za naslov pomurskega prvaka je bilo razburljivo, kdo bo izpadel iz pomurske lige, v kar je bilo vpletenih kar sedem moštev. Medtem ko se je Rakičan že nekaj kol pred koncem poslovil, pa se do zadnjega kola ni vedelo, katero moštvo bo poleg njega še zapustilo pomursko ligo. Ta usoda je doletela Polano. Namesto Polane in Rakičana bosta v novi tekmovalni sezoni v pomurski ligi nastopali moštvi Dokležovja in Mladosti iz Čentibe. Nogometaši Dokležovja niso imeli pravega tekmeca v prvi medobčinski ligi in so prvo mesto osvojili z desetimi točkami prednosti. Zanimivo pa je, da so edini poraz doživeli z zadnjeu-vrščenimi Apačami, ki so izpadle iz lige. Mladost iz Čentibe pa si je naslov prvaka v občinski nogometni ligi Lendava zagotovila šele nekaj kol pred koncem. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota so prepričljivo zmagali nogometaši Puconec. ki bodo v novi sezoni namesto Apač tekmovali v prvi medobčinski nogometni ligi.
Feri Maučec
—SREČANJE S ŠPORTNIKI IZ PORABJA-------------
Zenske izgubile, moški zmagali
V Šalovcih na Goričkem so v soboto gostovali nogometaši iz Šte-vanovec v Porabju. Dekleta iz Porabja so z 2:0 premagale Šalovčanke (strelki za Števanovce Cesarjeva in Trajbarjeva). Moška ekipa Šalo-vec pa je zmagala s 4:1 z dvema zadetkoma Vuzema in Črnka, za goste je bil strelec Domiter. Povratno srečanje obeh krajevnih nogometnih ekip bo avgusta v Števanovcih v Porabju. Sicer pa sta o teh oblikah sodelovanja v Šalovcih povedala:
Ladislav Kovač, predsednik krajevnega sveta v Števanovcih: »Večletno sodelovanje nas zelo veseli. Športno popoldne je vsekakor priložnost, da most med narodoma še bolj utrdimo. Pomembneje, da se ne srečajo samo športniki, ampak tudi ljudje ob meji.«
Aleksander Svetec, član IO NK Šalovci: »V preteklosti smo se srečevali bolj s, kraji, kjer živi samo madžarski živelj. V zadnjem obdobju pa sodelujemo s Števanovci, ker tudi tam žive Slovenci, mi pa tako ohranjamo slovenski jezik skozi športna srečanja.«
tg
— KOŠARKA----------------------------—----------—
Turnir v Puconcih
Kar šest ekip se je zbralo na julijskem košarkarskem turnirju članskih ekip v Puconcih, ki ga je pripravila krajevna skupnost. V odločilnem srečanju za prvo mesto je ekipa Krotundi premmagala Turopolje s 66:59, ekipa Puconec pa je zasedla tretje mesto po zmagi nad ekipo Lindau iz Lendave s 57/53.
Končni vrstni red turnirja: 1. Krotundi, 2. Turopolje (oba Murska Sobota), 3. Puconci, 4. Lindau (Lendava), 5. Petrovci, 6. Gornja Radgona.
Najboljši strelec turnirja je bil Klemar (Turopolje), ki je dosegel 66 točk.
tg
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 13
samozaščita, varnost, obramba
SPUST POTAPLJAČEV PO MURI
Radgonska sekcija Potapljaškega društva Maribor je pripravila skupaj z Občinskim štabom civilne zaščite Gornja Radgona v počastitev dneva civilne zaščite tretji tradicionalni spust potapljačev po reki Muri od petanjskega mosta do kro-škega broda, po okrog 8 km dolgi progi. Udeležilo se ga je deset ekip iz severovzhodne Slovenije. Namen tovrstnega tekmovanja je preverjati pripravljenost potapljačev, hkrati pa tudi popularizirati to dejavnost.
Najhitrejša sta bila Petrej in
Zezlina (PD Maribor), ki sta zmagala v času 39,57 minute pred bratoma Berlič (PD Maribor) in Velcem — Serčičem (PD Maribor). Najboljša pomurska potapljača sta bila Bojan Korošec in Ernest Črepnjak (Gornja Radgona), 41,11, na četrtem mestu. Peta sta bila Peter Farkaš in Milan Lah (PD Murska Sobota), 41,22. Bogdan Šajno-vič in Franc Fartek (Gornja Radgona) sta bila sedma, Andrej Novak in Ivan Dundek (Gornja Radgona) pa deseta.
F. Maučec
Potapljači
na cilju pri kroškem brodu.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Ro-gašovci
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja za razredni pouk, za določen čas od 1. 9.
1987 do 30. 6. 1988.
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa.
ZALOŽNIŠKO GRAFIČNO EMBALAŽNO PODJETJE
delavski svet
tozda Kartonaža
razpisuje
ZGEP POMURSKI TISK
Murska Sobota, Lendavska 1
Varnost ob državni meji
Vsaka država ima na neki način poseben odnos do zavarovanja državne meje. Za vse pa je skupna značilnost, da skrbno varujejo državno mejo, naj si bo ta na kopnem, morju in rekah ali v zraku.
Posebno v občinskem središču je čedalje več visokih, predvsem stanovanjskih stavb, zato morajo biti tudi primestna gasilska društva usposobljena za reševanje iz višin, če pride do požara. V takih primerih so najpripravnejši drsalni prti. Tak način so pred kratkim preizkusili pri gasilskem domu v Mur-skl Soboti. Foto: F. Kuhar
Varovanje naše državne meje je značilno po tem, da ga opravljajo organi Jugoslovanske ljudske armade, notranjih zadev, carina in občani v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Jugoslovanska ljudska armada opravlja fizično operativni nadzor in preprečuje prehajanje čez državno mejo zunaj mejnih prehodov. Organi Jugoslovanske ljudske armade delujejo v 100-metrske mejnem pasu, ki pa je lahko tudi razširjen več kot 100 metrov v notranjost SFRJ glede na značilnost obmejnega območja. V tem obmejnem pasu sta gibanje in mudi-tev omejena le na tiste osebe, ki opravljajo službo v mejnem pasu, ki imajo stalno ali začasno dovolilnico, in na tiste, ki stalno živijo v mejnem pasu. Vsaka samovolja in kršitev predpisov
o gibanju v mejnem pasu ima upravno kazensko posledico, Jugoslovanska ljudska armada pa ima še druga pooblastila zoper take kršitelje, v najhujšem primeru tudi uporabo orožja.
Operativni nosilci zavarovanja državne državne meje so organi za notranje zadeve. Ti na mejnih prehodih neposredno nadzirajo prehajanje čez državno mejo, carina pa nadzira prenos blaga. Tudi na mejnih prehodih je gibanje omejeno, in to na razdalji 400 metrov v globino od državne meje in 500 metrov v širino od mejnega prehoda. Na mejni prehod sme priti le, kdor ima ustrezno dovoljenje ali kot potnik potuje čez državno mejo oziroma tisti, ki na območju mejnega prehoda stanujejo in so dobili dovoljenje za naselitev v mejnem pasu. V 100-metrskem mejnem pasu in na območju mejnega prehoda je dovoljena gradnja objektov ali naselitev le po predhodnem dovoljenju pristojnega organa .
sko zavarovanje državne meje«. Navsezadnje je celotno Pomurje obmejno območje, zato je prispevek k var-
Na odseku Kranjčeve ulice, ki pelje skozi rudarsko naselje v Lendavi, se zgodi največ prometnih nezgod. Cesta, ki pelje proti Pincam, se pri dvorani Nafte odcepi proti M. Središču. To križišče je dobro nadzorovano, manj pa cesta proti Pincam. Nekateri vozniki menijo, da lahko skozi rudarsko naselje peljejo, kakor se jim zdi. Potrebno bi bilo, da bi to cesto večkrat nadzorovali delavci milice. Foto J. D.
Ena izmed zelo učinkovitih in nenadomestljivih sestavin varovanja državne meje je angažiranost občanov in delovnih ljudi v sistemu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naseljena meja je najbolj varovana in varna, saj jo varujejo vsi ljudje. Prav zaradi tega se organi notranjih zadev v skrbi za varnost državne meje opirajo na obmejno prebivalstvo. Ti skupni interesi pa se uresničujejo s pomočjo komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. S skupnimi prizadevanji se zagotavlja optimalna varnost obmejnega prebivalstva in preprečuje nezakonito prehajanje čez državno mejo. Vsi strokovni organi, delovni ljudje in občani ter razne asociacije v Pomurju morajo tako skupno skrbeti za varnost državne meje, čeprav so nekateri tudi nekoliko bolj oddaljeni od nje. Aktivnost ob konkretnih primerih in splošno samozaščitno vedenje posameznikov ali skupin lahko poimenujemo kot »globin-
v skladu s Pravilnikom o izobraževanju in načrtom štipendiranja kadrovske štipendije za šolsko leto 1987/88 v VIP TISKARSTVO v prenovljenem programu smeri GRAFIČAR za naslednja značilna dela in naloge oziroma poklice:
1. stavljanje in montaža tiskovnih
1.	let., 1 stipend., IV. st. zah. sestavkov
2.	tiskar 1. let., 3 stipend., IV. st. zah.
3.	kartonažer 1. let., 2 stipend., IV. st. zah.
4.	inženir grafičarstva 1. let., 1 stipend., VI. st. zah.
Redno izobraževanje za program IV. st. je organizirano v Ljubljani, za grafične inženirje pa na Višji grafični šoli v Zagrebu. Učencem in študentom zagotavljamo med šolanjem redno prejemanje kadrovskih štipendij za uspešno izobraževanje, proizvodno delo v tozdu med izobraževanjem, pripravniško usposabljanje po končanem izobraževanju in zaposlitev v skladu s kadrovskimi načrti tozda.
Sposobnim in nadarjenim strokovnjakom ponujamo možnost dopolnilnega izobraževanja v grafični dejavnosti ob delu in napredovanje med delom.
Prosilci za kadrovske štipendije za programe v srednjem usmerjenem izobraževanju in kandidati za izobraževanje na višji šoli morajo poleg prošnje predložiti naslednje priloge: — izpolnjen in potrjen obr. 8,40 DZS — SPN —1, — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, — potrdilo, da so se vpisali v šolo, — potrdilo o dohodkih staršev za preteklo leto, — učenci upokojenih staršev predložijo fotokopijo odrezka pokojninskega nakazila za december 1986,
— zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti kandidata za delo v določenem poklicu grafične industrije.
Zaželjeno je, da prosilci osebno prinesejo prijave za štipendiranje zaradi morebitnega svetovanja splošno-kadrovski službi ZGEP Pomurski tisk, Lendavska 1, do 31. 7. 1987.
Kandidate, ki se bodo prijavili bomo o podelitvi štipendij po razpisu obvestili do 10. 8. 1987.
Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Piščanci padli na avtomobil
V minulem tednu je bilo na naših cestah spet veliko prometnih nezgod, žal med njimi največ s težjimi posledicami. Še vedno je neprimerna hitrost glavni vzrok za prometne nezgode.
TRČIL V KOLESARKO
l. julija se je Janez Šunko iz Krapja peljal z osebnim avtomobilom z neprimerno hitrostjo po levi strani vozišča skozi Ljutomer. Z njegove desne je pravilno zavila na prednostno cesto kolesarka K. B. iz Ljutomera. Prišlo je do trčenja, pri katerem seje kolesarka hudo poškodovala.
PIŠČANCI NA AVTOMOBIL
1. julija se je zgodila nenavadna prometna nezgoda v Murskih Petrov-cih. Voznik tovornega avtomobila Izidor Balažič iz Dokležovja je prevažal piščance v plastičnih zabojih. Zaradi neprimerne hitrosti so se v ostrem ovinku plastični zaboji nagnili in padli na dva osebna avtomobila, ki sta se srečevala s tovornjakom. V nezgodi je bil Karel Debeljak iz Petanjec, voznik osebnega avtomobila, hudo telesno
poškodovan. Na avtomobil je padlo 34 plastičnih zabojev. Škode je za 4,5 milijona dinarjev.
PREHITRO PO KLANCU NAVZDOL
3. julija se je kolesar Andrej Van iz Nunske Grabe dobre volje peljal po klancu navzdol. Hitrost je bila temu primerna, povzročila pa je nezgodo, saj je kolesar padel in se hudo poškodoval.
NI NAKAZAL SMERI VOŽNJE
5. julija se je zgodila prometna nezgoda pri Veščici pri Ljutomeru. Kolesar Meljko Brišar iz Globoke je nenadoma zavil, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, in ni nakazal smeri vožnje. V tem času ga je prehiteval-voznik osebnega avtomobila Anton Aleksič iz Šulinec. Prišlo je do trče-
Nevarna razigranost na mopedih
Z družino sem se peljal minulo nedeljo, ob 18. uri, iz Orehovec proti križišču ceste, ki vodi iz Radenec na Janžev Vrh in proti Orehovcem. Iznenada se je znašlo pred mojim vozilom pet mopedistov, mladostnikov, s sovozniki. V nevarnem in nepreglednem ovinku je bilo. Ker sem vozil skrajno počasi, sem vozilo hitro ustavil in čakal na trčenje, saj so dečki vozili po vsem vozišču.
V poslednjem trenutku jim je uspelo zdrveti mimo vozila. Eden pa je oplazil moje vozilo, razbil bočno ogledalo, poškodoval pločevino in ščitnik zadnjega kolesa. Skupina je komaj zvozila tudi mimo avtomobila, ki se je ustavil za menoj in mladostniki so bliskovito izginili za ovinkom.
Bližnja soseda, ki je dogodek opazovala, je dejala, da dečkov ne pozna. Bila je to nevarna nedeljska skupinska razigranost na skrajno ozki in nepregledni cesti. Dečkom se tokrat verjetno ni zgodilo kaj hujšega. Dogodek pa sem zapisal zato, ker seje to primerilo na cesti, po kateri se pogosto sprehajajo gostje Radenske, srčni bolniki. In na tej cesti so nevarna srečanja z mopedisti in motoristi dokaj pogosta.
nja, v katerem se je Brišar hudo telesno poškodoval.
KLJUB OPOZORILU POVZROČIL NESREČO
5. julija se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Borejcih. Vzrok: neprimerna hitrost in nepravilno prehitevanje. Voznik osebnega avtomobila Roman Škrilec iz Bako-vec je namerava! prehiteti drugo vozilo v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Zedi Vejseli iz Ljutomera. Čeprav se je Vejseli umaknil na skrajno desno in opozarjal na nevarnost, se Škrilec ni umaknil na svojo stran. Trčil je v Vejselijev avtomobil, pri tem pa sta bila Vejseli in njegova žena telesno poškodovana. Škode je za 3 milijona dinarjev.
ZAPELJAL NA ROB ASFALTA IN PADEL
V Tropovcih se je 2. julija peljal na kolesu z motorjem Alojz Tuškei. Vračal se je iz M. Sobote. Zapeljal je na rob asfalta in padel. Bankine še niso bile urejene. Pri padcu se je hudo poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico.
TRANSPORTER PADEL NA DELAVKO
3. julija se je zgodila delovna nezgoda v Križevskih opekarnah, obrat Borejci. Jožica Pučko iz Murščaka je peljala v peč transporter s 120 opekami. Tirnice so bile že nekaj časa poškodovane, a jih niso popravili, zato seje transporter prevrnil in pod sabo pokopal delavko, ki je dobila hude telesne poškodbe. Komisija bo podrobno raziskala nezgodo in ukrepala.
Državna meja z Avstrijo je bila določena 10. 9. 1919 s podpisom mirovne pogodbe med zavezniki v Saint—Germainu in z Madžarsko s Sporazumom o določitvi meje, ki je bil sprejet 4. 6. 1920 v Triano-nu. Ta datuma sta vpisana v piramido trimejnika v Trdkovi.
nosti državne meje zelo potreben in koristen tudi v notranjosti.
Že uvodoma smo zapisali, da vsaka država zelo skrbi za varnost svoje državne meje. Nedvomno imamo tudi mi več kot dovolj tehtnih razlogov, da namenjamo še večjo skrb za varnost ob naši državni meji. Pri nas lahko vsak pošten državljan neomejeno potuje v tujino. Tudi vsak pošten tujec । je dobrodošel. Tisti, ki hočejo čez me- | jo oditi ali priti zunaj redne poti, ima- j jo verjetno nekaj »za bregom«. Dosti- ' krat so to osebe, ki pri nas storijo huj- ! še delikte in so iskane ter se zaradi te- j ga želijo na ilegalen način umakniti v j tujino. Iz istih razlogov poskušajo ; priti nekatere osebe ilegalno k nam in se za nekaj časa prikriti. Od nas poskušajo na ilegalen način oditi v tujino tudi tujci, ki so prišli k nam z veljavno potno listino, ki pa ne velja za vse države. Državna meja je večkrat tudi območje delovanja posameznikov, ki bi radi s tihotapstvom obogatili na račun cenovnih razlik. Taki posamezniki so lahko tudi vpleteni v prenašanje blaga čez »zeleno mejo« za razne naročnike, bodisi da gre za kavo, videorekorderje ali za bolj vroče blago. Prav zaradi tega moramo dosledno preprečevati tako dejavnost.
Varna državna meja ima tudi gospodarske učinke. Poudariti je potrebno, da iskanje ilegalnih potnikov čez državno mejo za našo skupnost ni poceni in tudi posledice ilegalnega delovanja čez državno mejo lahko imajo škodljive varnostne in gospodarske učinke. Ob tem mislimo tudi na varno turistično sezono. Mednarodni terorizem, ugrabitve letal, mednarodni kriminal, napadi na turiste in podobno ponekod močno zmanjšujejo turistični promet in turiste odvračajo od prihodov v deželo, kjer se ne čutijo varne. Nedvomno je Jugoslavija cenjena kot varna dežela, k čemer smo tudi mi obmejni prebivalci Pomurja dali svoj pomemben prispevek. Tako ravnajmo tudi v prihodnje in še bolj strnimo svojo skrb in voljo, da s skupnimi močmi in dobrim sodelovanjem zagotovimo verno državno mejo in s tem varno počutje obmejnega prebivalstva in turistov ter družbenega in zasebnega premoženja. Ta prizadevanja so zelo pomembna sestavina v smislu samozaščitnega delovanja v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kar bo pomembno vplivalo na varnost v Pomurju.
Obrtno podjetje KOMUNA Beltinci, Panonska 28, objavlja po sklepu DS prosta dela in naloge
1. Vodja DE Keramičarstvo:
Pogoji:	,
— gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja s tremi leti delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— opravljen strokovni izpit.
Za objavljena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov:
Obrtno podjetje KOMUNA Beltinci, Panonska 28.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh od poteka objave.
DELAVSKI SVET TEKSTILA, TOZD PLETILSTVO PROSENJAKOVCI
RAZPISUJE
V SKLADU Z DOLOČILI ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU, STATUTA TEMELJNE ORGANIZACIJE IN DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA NASLEDNJA DELA IN NALOGE:
1.	DIREKTORJA TOZD
2.	VODJO FINANČNE IN RAČUNOVODSKE SLUŽBE
3.	VODJO RAZVOJA
Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, določenih v Zakonu o združenem delu, ter meril in načel kadrovske politike, navedenih v družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje:
— pod 1:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj s področja organizacije poslovanja
— da je aktiven družbenopolitični delavec in se zavzame za družbeno dogovorjene cilje in usmeritve, določene z družbenimi dogovori
— pod 2:
— da ima srednješolsko izobrazbo
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja . finančno-računovodske službe
— pod 3:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri
Pisnim prijavam naj kandidati priložijo ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah.
Prijave pošljite na naslov: TEKSTIL PROSENJAKOVCI, za razpisno komisijo. Prijave sprejemamo 10 dni po izidu razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 10 dneh pp opravljeni izbiri.
STRAN 14
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 9. julija 1987	Št.: 18
URADNE OBJAVE SKUP-RAD-
GONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
OJpnvrai wcMk* Martia Viatec
OBČINSKIH
SČ1N: GORNJA
159.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Tropovci
160.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo
161.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Polana, za območje vasi Velika Polana in Mala Polana — zaselek Biikovje
STRAN 15 VESTNIK, 9. JULIJA 1987
159
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80) ter 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/80, 36/81, 11/84, 4/86) je zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 25. junija 1987 sprejel
ODLOK o imenovanju ulic za območje naselja Tropovci
L člen
Za območje naselja Tropovci se uvede ulični sistem ter določijo območja posameznih ulic in njihova imena kot je razvidno v 3. členu tega odloka in v grafični prilogi.
2.	člen
Območje posamezne ulice obsega zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samb ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami.
3.	člen
S tem odlokom se določijo za območje naselja Tropovci za posamezne ulice naslednja imena in območja:
1.	Jordan
obsega območje M. Sobota — Maribor od naselja Gradišče.proti zahodu do naselja Tišina.
2.	K Mokošu
obsega območje ceste od Kolesarske ulice proti zahodu (slepa ulica).
3.	Kolesarska ulica
obsega območje ceste od ulice Jordan proti ju^i, nato proti vzhodu do naselja Gradišče.	<
4.	Križna ulica
' obsega območje ceste od ulice Jordan proti jugu in proti zahodu do Kolesarske ulice.
5.	Mejna ulica
obsega območje ceste od ulice Jordan proti jugu (slepa ulica) ob katastrski meji Tišina.
6.	Obrtniška ulica
obsega območje ceste od Križne ulice proti jugu (slepa ulica).
7.	Šolska ulica
obsega območje ceste Tišina—Vanča vas od stavbe Krajevnega urada Tišina proti severu do katastrske meje Vanča vas.
4.	člen
Grafični prikaz območja ulic je izdelan na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500 in je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-1/87-5
V M. Soboti, dne 25 junija 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
An	drej GERENČER, dipl, oec., 1. r.
160
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 6. 1987, sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje mesta M. Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
'1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje mesta Murska Sobota med Trstenjakovo, Bakovsko in Mladinsko ulico ter rezervatom za družbeno usmerjeno gradnjo, ki ga je pod številko 28/86-ZN/S v aprilu 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
v M 1	:5000
v M 1	:l000
vM 1	: 500
vM 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1	: 500
v M 1:50/500	
v M 1	: 200
2.	člen Zazidalni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a) grafične podloge:
—	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990
—	območje obdelave zazidalnega načrta — geodetska podloga — višinski posnetek — obodna parcelacija — parcelacijski načrt
—	arhitektonska situacija — predvidena namenska raba površin — zakoličbena situacija — komunalne naprave — projekt požarne varnosti — vzdolžni profil kanalizacije — vertikalni gabariti b) tekstualni del:
—	izjava po opravljeni notranji kontroli strokovnih podlag za pripravo prostorsko-izvedbenih aktov,
—	izjave o upoštevanju predpisov s področja:
—	varstva pred požarom in
—	varstva pred prekomernim hrupom,
—	obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
—	etapnost izvajanja zazidalnega načrta,
— aproksimativni predračun stroškov za izvedbo zazidalnega načrta; c) soglasja pristojnih organov in organizacij.
II. MEJA OBMOČJA
3.	člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, je . razvidno iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka. Območje. . površine 4,5 ha, je omejeno z Mladinsko ulico na zahodu in Trstenjakovo ulico na severu, nato poteka meja območja proti jugu vzdolž Bakovske ulice v dolžini cca 103,00 m, se pravokotno na os Bakovske ceste lomi in poteka proti zahodu, se 6,00 m pred jugozahodnim vogalom zemljišča pare. št. 3106 lomi proti jugu in poteka vzporedno z za-hodno parcelno mejo zemljišča pare. št. 3101 do njenega južnega -vogala, se lomi proti zahodu in poteka po južnih parcelnih mejah par- \ cel 3099 in 3098 do Mladinske ulice.
4.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno pretežno za gradnjo c individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo opravljanja mirne obrti. , Na zamljišču pare. št. 3118 ter delno na zemljišču pare. št. 3119, je v pritličnem prizidku k južni steni obstoječe gospodarske zgradbe na ' zemljišču pare. št. 3111 predvidena finomehanična delavnica.
r 5. člen
Gradnja objektov na zemljiščih pare. št. 3105, 2002 in 1998/2, 2004 in 1998/3, 3080, 3082, 3084, 3086, 3088, 3090, 3092, 3093, 3095,' 3099 in 3100, k. o. Murska Sobota, se s tem odlokom opredeljuje kot, »možna« gradnja z začasnimi dovozi iz Mladinske ulice za čas. dokler ne bo zgrajena vzporedna dovozna cesta z Mladinsko ulico, ki je po tem zazidalnem načrtu prav tako predvidena kot »možna«.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV OZ. POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
6; člen
Gradnja predvidenih in »možnih« objektov se mora podrediti naslednjim pogojem:
—	predvidene tlorisne velikosti objektov znašajo 10,00 x 10,00 m z možnostjo odstopanja ± 1,00 do 2,00 m, odvisno od velikosti parcele in lokacije objekta,
—	minimalni horizontalni gabariti ne smejo presegati horizontalnih gabaritov, razvidnih iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka,
—	objekti so lahko vertikalnega gabarita P + 1 + M oz. VP + I + M s tem, da maksimalna višina objektov ne sme presegati 8,50 m, dovoljene vertikalne tolerance so do 0,5 etaže,
—	strešne konstrukcije morajo biti izvedene v obliki dvokapnic z naklonom strešine od 25° do 35°,
—	smeri slemen so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu Odloka in se ne smejo spreminjati,
—	kritine morajo biti v opečni ali temnejši barvi, lahko so opečne, salonitne ali betonske,
—	gradbene linije so določene v grafični podlogi iz 2. člena odloka in se ne smejo spreminjati,
—	objekti so lahko masivne ali montažne izvedbe, oblikovno čimenotneje oblikovani,
—	garaže, shrambe in druge stanovanjske pritikline, je možno kot prizidke k osnovnim objektom locirati le do maksimalnih horizontalnih gabaritov, določenih s tem odlokom,
—	če je osnovni objekt zgrajen v velikosti maksimalnega horizontalnega gabarita, prizidava pritiklin ni možna,
—	prizidki se morajo konstrukcijsko in oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu,
—	ograje so lahko žive meje ali kovinsko (betonsko)-lesene izvedbe maksimalne višine 1,20 m, ob komunikacijah se priporočajo žive meje.
7.	člen
Obstoječi objekti, ki se nahajajo v območju obdelave zazidalnega načrta, se lahko adaptirajo, rekonstruirajo, prizidavajo in nadzidavajo pod pogoji iz prejšnjega člena tega odloka.
Za posege, za katere je po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje, se le-to izda na podlagi predložene lokacijske dokumentacije.
8.	člen
Situacije cest, dovozov in dostpov ter komunalne naprave (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka.
Do izgradnje kanalizacije se celotne odplake odvajajo v individualne greznice.
IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV TER INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
9.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih in »možnih« objektov ter naprav, se stavbno zemljišče območja tega zazidalnega načrta uporablja v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih in na načrtovano izrabo.
10.	člen
Stavbne parcele, določene s parcelacijskim načrtom iz 2. člena tega odloka, bo pridobil in v skladu z zazidalnim načrtom opremil Sklad stavbnih zemljišč občine M. Sobota.
11.	člen
Investitorji individualnih objektov so dolžni Urediti okolico v skladu z zazidalnim načrtom najkasneje v roku treh let od dneva izdaje gradbenega dovoljenja.
V. KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Zazidalni načrt je.stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem vvMurski Soboti.
13.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja — Enota v Murski Soboti.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-7/86-4
M. Sobota, dne 25. 6. 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej Gerenčer, I. r.
161
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Polana, za območje vasi Velika Polana in Mala Polana — zaselek Bukovje
I.
—	Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v vasi Velika Polana za izvajanje naslednjega programa, predračunske vrednosti 70.000.000 din.
—	obnova vaškega doma in izgradnja prostorov za potrebe gasilskega društva — 50 %
izgradnja povečanih kapacitet telefonskega omrežja — 30 % vzdrževanje Vaških cest, mostov, poljskih poti in druge komunalne zadeve — 20 %.
—	V vasi Mala Polana — zaselek Bukovje za izvajanje naslednjega programa, v predračunski vrednosti 25.000.000 din
—	izdelava asfaltnih prevlek na potek na območju zaselka Bukovje
2.
Za območje Velika Polana se uvede samoprispevek za obdobje 5 let, zaselek Bukovje 3 leta.
3.
Referendum bo v nedeljo, 26. 7. 1987, v času od 7. do 19. ure, zavas Velika Polana v zadružnem domu, za zaselek Bukovje pa v stari šoli v Bukovju v času od 7. do 17. ure. Za izvedbo referenduma je pristojen odbor, ki ga je imenovala skupščina KS.
; •	4.
Na referendumu imajo pravico glasovanja občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju.
5.
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: Krajevna skupnost Polana
Velika Polana, 26. 7. 1987
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu 26. 7. 1987 o uvedbi samoprispevka za območje vasi Velika Polana za izvedbo programa:
—	obnova vaškega doma in izgradnja prostorov za potrebe gasilskega društva
—	izgradnja povečanih kapacitet telefonskega omrežja
—	vzdrževanje vaških cest, mostov, poljskih poti in druge komunalne potrebe
Samoprispevek v obdobju 5 let, od 1.9. 1987 do 31. 8. 1992 se bo zbiral iz naslednjih virov:
—	1,5 % od neto OD delavcev
—	20 % od katasterskega dohodka, veljavnega za tekoče leto — 3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost, tudi za tiste, ki imajo obratovalnice v Veliki Polani, stanujejo pa izven Velike Polane
—	2 % od povprečnega ODd v SRS, za delavce začasno zaposlene v tujini, imajo pa bivališče v Veliki Polani
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom
—	V uslugah: dva delavca letno, od gospodinjstva za 8 urno delo, v primeru, da občan ne opravi storitve, se usluga obračuna v denarju — 5000 din/dan.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Velika Polana, 26. 7. 1987
GLASOVNICA
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana — zaselek Bukovje
26.	7. 1987
Za glasovanje na referendumu 26. 7. 1987 o uvedbi samoprispevka za območje vasi Mala Polana — zaselek Bukovje za financiranje programa:
—	izgradnja asfaltnih prevlek na poteh, na območju zaselka Bukovje
Samoprispevek v obdobju 3 let od 1.9. 1987 do 31. 8. 1990, se bo zbiral iz naslednjih virov:
—	1,5 % od neto OD delavcev
—	20 % od katastrskega dohodka, veljavnega za tekoče leto
—	3 % od neto OD krajanov, ki opravljajo samostojno obrtno dejavnost, — 2 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom.
—	2,5 % od povprečnega OD v SRS za delavce začasno zaposlene v tujini, imajo pa bivališče v Bukovju
—	50.000 din za vsako gospodinjstvo za leto 1987, ostali dve leti pa se znesek poveča v skladu z gibanjem cen.
—	10.000 din letno za vsako gospodinjstvo od osebnega avtomobila in traktorja.
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
Krajevna skupnost Polana
Mala Polana, 26. 7. 1987
6.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka vrši za vas Velika Polana vaški odbor skupščine KS, za vas Mala Polana — zaselek Bukovje pa imenovani odbor. Pooblaščeni odbor za vsako leto v okviru plana potreb določi obseg koriščenja nedenarnih obvez, razlika teh se plača v denarju.
7.
Svet KS Polana je pooblaščen, da vsako leto določi novo denarno vrednost nedenarnih in pavšalnih obveznosti občanov v samoprispevku v skladu z gibanjem cen.
8.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Velika Polana, 26. 6. 1987
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Polana Jože JAKLIN I. r.
Radijski in televizijski spored od 10. do 16. julija
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Akltualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 —
Glasba-reklame-glasba, 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.40 — Rekla-me-glasba, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev
osrednjega sporeda. DEŽURSTVO:
slovenskega
14.00 do
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska, humor) 14.30 — Nejlepše želje s čestitkami in pozdra-
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Športna oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.15 — Jazz, jazz, jazz ..., 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo .	,
17.30 — Glasba—reklame—-glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
TV LJUBLJANA
16.00 (telefon: 21-232)
16.45-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.00 Dolga bela sled, 10. del. 17.30 Zagreb: Univerziada 87: plavanje, prenos. 20.00 C. Bertolazzi: Lulu, 2. del italijanske . nadaljevanke. 20.55 Zgodovina izumov, dokumentarna serija. 21.40 Tv dnevnik. 21.55 Poletna noč, Igrani film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Zagreb: Univerziada 87: gimnastika, prenos. 21.30 Rezerviran čas. 22.00 Univerziada 87: dneyni pregled.
TV ZAGREB
9.00 Poletno
15.40 Poletno
17.25 Otroški in spored, 19.30
dopoldne, popoldne, mladinski Dnevnik,
20.00 Cagney in Lacey, 21.00 Dubrovniške poletne igre, 21.45 -Dnevnik, 22.05 Kulturni magazin, 23.35 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14,30 Otroški in mladinski spored, . 18:00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X,Y — nerešeno, 21.25 Glasbene anekdote, 22.10 Umetnine.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Drugi program
16.25 Luč pravičnih, 17.15 Streha Afrike, 18.00 Tednik, 18.30 Kobra prev-zemiteb 19.30 Čas v sliki, 20.15 Žerjavi — sli bogov, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Šport, 22.15 Avtomobil (film), 23.55 FBI.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.50 Panorama, pon. I 1.50 Telovadba za invalide. 16.10 TV spored za 3 dni. 16.15 Poletna Univerziada, posnetek iz Zagreba. 17.15 Za upokojence. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Cirkus ’84. 20.50 Po-škinovi poslednji dnevi, TV igra. 22.05 Predmestno okrožje, kriminalka. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
15.30 Odprta meja. 16.00 Univerziada: gimnastika, plavanje. Univerziada: gimnastika. 20.10. TVD Stičišče. 20.30 Brahmlove simfonije. 22.00 Univerziada: dnevni pregled. 23.00 TVD Vsedanes. 23.15 NOB na Slovenskem — Ko se korenin zavemo. 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
TV LJUBLJANA
14.40—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 14.55 Poro-. čila. 15.00 Znak, ponovitev 1. dela otroške oddaje. 15.30 Pokonci Delfina, jugoslovanski film. 17.00 Španska državljanska vojna, 6. del dokumentarne serije Lj. 17.30 Zagreb: Univerziada 87: plavanje, prenos. 19.00 Knjiga. 20.15 Igrani film. 21.55 Tv dnevnik. 22:10 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
13.10 Kako biti skupaj. 13.40 Nadia, kanadski mladinski film. 15.10 Zgodbe iz tovarne, ponovitev TV nadaljevanke. 16.10 Dallas. 17.00 Poročila. 17.05 Tv koledar. 17.15 Narodna glasba. 17.45 Sedem tv dni. 18.30 Prisrčno vaši: Leon Štrukelj. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žagreb: Univerziada 87: gimnastika — finale. 22.00 Rezerviran čas. 23.00 Univerziada 87: dnevni pregled.
Opomba:
20.30 ZG 2 — Stadion v Maksimiru — prenos koncerta (5. miljardni prebivalec). 21.30 JRT I. Dvorana Lisinski: Svečani koncert, prenos.
TVZAGREB
8.30 Zabava vas Bijelo dugme, 10.00 Chaplinove kavalkade, 10.55 Program plus — ponovitev, 13.10 Nadia — kanadski film, 15.10 Šibenik 87, 16.10 Dallas, 17.15 Prizori s hitparade (narodna glasba) I. del, 19.30 Dnevnik, 21.00 Slavnostni koncert ob rojstvu petmilijardnega prebivalca zemlje, 0.05 Rop banke, ameriški igrani film.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.05-Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Čirkus, 21.45 Šport, 22.20 Vitezi sreče (film), 23.20 We are the World (ponovitev).
Drugi program
18.25 Dogodki in osebnosti, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Koncert, 22.20 Umor na če-buljnem polju (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Za cicibane. 10.10 Živalstvo sveta. 10. del. 10.40 Martina Nawratilova, kratki film. 13.45 Zgodovina SP v nogometu. 14.40 Poletna Univerziada iz Zagreba. 15.40 Za najstnike. 16.25 Praznik LR Mongolije. 17.00 Dnevnik. 17.20 Sylvia Sass s čopičem. 17.40 Pravni primeri. 18.40 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Borov tabor, amer. TV film. 21.40 Kipar J. Gotz. 22.20 Pop glasba. 23.00 TV dnevnik.
TV KOPER
vi, 17.00 -osrednjega sporeda. DEŽURSTVO:
Vključitev slovenskega
TV LJUBLJANA
13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.55-13.25
in
14.35-23.25 Teletekst RTV Ljubljana. 9.50 Poročila. 9.55 Živ žav: Smrkci, risanke. 10.50 Dolga bela sled, ponovitev 10. dela češkoslovaške nadaljevanke. 11.20 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja. 12.00 Kmetijska oddaja Tv... 13.00 Sin, za kmeta se boš šolal. 13.20 Poročila. 14.50 Panganini, 2. del. 16.00 Rensko zlato, nemški film. 17.25 Poročila. 17.30 Zagreb: Univerziada 87: plavanje, prenos. 20.00 R. Bogdanovski: Tretje ob-, dobje, 3. del. 20.55 Poletna noč.
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 Poročila. 9.00 Danes za jutri in Svatba. 12.00 An-glunipe, oddaja v romščini. 14.20 Nedeljsko popoldne. 17.20 Superman, ameriški
film.
19.30 Tv dnevnik.
20.00 Zagreb:. Univerziada 87: gimnastika — finale (ž). 22.30/45 Rezerviran čas.
23.00 Univerziada 87: dnevni pregled.
TV ZAGREB
9.00 Brazde —. oddaja v madžarskem jeziku, 10.30 Nedeljski predpoldan za otroke, 12.00 Zelena panorama — kmetijska oddaja, 14.20 Nedeljsko popoldne, Potegni — ameriški film, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 19.55 Razgovor s predsednikom Sudana, 20.15 In temu se pravi sreča — dramska nadaljevanka, 21.00 Zvezdni prah, 22.05 V
mraku
23.00 Program plus.
serijski film,
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.55 Otroški in mladinski spored, 17.35 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sjiki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ženska s kresničkami, 21.55 Dunajska razglednica, 22.40 Šport.
Drugi program
9.00 Matineja, 13.00 Du-
naj — Berlin
daja), 14.i poldne.
;lasbena od-
Iportno po-
17.40 Dunajski
prazniki, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina,. 22.20 Hotel, 23.05 Dve številki preveč (film).
TV MADŽARSKA
9.05 Živalstvo Sri Lanke.
9.45 Poštar Labuš, pon. 10.15 Risanka. 10.40 Beli medved. 15.05 Poletna Univerziada Zagreb. 16.10 Pihalni ekspres. 16.35 Delta, znanstveni poročevalec.
17.10 Nogomet, dokumentarni film. 17.40 Oglejmo si skupaj. 18.25 Pravljice.
19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 • Dnevnik. 20.10 Katastrofa na nebu in na zemlji, sovjetski, film.
22.25 Poročila.
1 TV KOPER
17.00 Program za otroke: risanke. 17.30 Univerziada : gimnastika. 23.00 Univerziada: dnevni pregled. 24.00 TVD Vsedanes. 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
17.00 Program za otroke: risanke. 17.30 Univerziada: plavanje. 19.00 Ameriški nogomet. 20.30 Univerziada: gimnastika. 23.00 Univerziada: dnevni pregled.
9.00 do
TV LJUBLJANA
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad . .. , mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Kulturna oddaja, 17.30 — Glasba-reklame-glasba, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.50-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.05 Poročila. 16.10 Šola tenisa. 16.20 Radovedni Taček: Kamen. 16.35 Pamet je b.oljša kot žamet, 2. oddaja. 16.40 Sedem stopnic do glasbe: Plašček za Barbaro. 17.00 Zagreb: Univerziada 87: plavanje, prenos. 20.00 C. Duch—M. Thomas: Čigav otrok, 2. del. 21.00 Aktual-rfWei.40 Tv dnevnik. 21.55 Poletna noč. Univerziada 87: dnevni pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Hi-hitavčki, otroška oddaja. 17.45 Sprehod s pesnikom, otroška oddaja. 18.00 Beograjski Tv program. 19.00 Zagreb: Univerziada 87: atletika, prenos, (slov. kom.). 20.30 Rezerviran čas. 21.05 Dokumentarna serija. 21.50 Rezerviran čas.
Opomba:
20.30-22.00 Košarka.
TV ZAGREB
8.55 Poletni predpoldan, 11.25 Stari poklici, 15.40 Program plus — ponovitev, 19.30 Dnevnik, 20.00 Konferenca na jezeru Van See — drama, 21.05 Pohodi evropske civilizacije, tuja dokumentarna serija, 22.45 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski red, 18.00 Avstrija v
Tv v 14.20 spo-sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Kojak, 22.05 Adam — Evin sin?, 23.05 Arhitektura danes.
Drugi program
17.30 Kemija, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Kobra, prev-' zemite, 19.30 Čas v sliki, , 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal. 21.45 Schilling, 22.05 Faraon (film).

TV MADŽARSKA
NI SPOREDA.
TV KOPER
15.30 Odprta meja. 16.00 Univerziada: lahka atletika. 17.30 Univerziada: plavanje. 19.00 Univerziada: lahka atletika. 20.10 TVD Stičišče. 20.30 Univerziada: košarka. 22.00 Univerziada: dnevni pregled. 23.00 TVD Vsedanes. 23.15 Hazel — telefilm. 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
16.35—00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 16.50 Poročila. 16.55 Znak, 2. del otroške serije Tv Sarajevo. 17.25 Zagreb: Univerziada 87: plavanje, prenos. 20.00 R. Coutteure—F. Dupont-Midy: Bonboni na veliko, francoska drama. 21.30 Integrali. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Poletna noč. Univerziada 87: dnevni pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik. 17.30 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja. 18.00 Mostovi— Hidak. 18.40 Številke in črke, kviz. 19.00 Zagreb: Univerziada 87: atletika, prenos. 20.00 Slikarske tehnike: Zidno slikarstvo. 20.30 Vaterpolo ali nogomet. 21.30 Pregled ostalih dogajanj. 21.55 Žrebanje lota.
TV ZAGREB
8.55 Poletni predpoldan, 11.25 Stari poklici, 15.40 Program plus — ponovitev, 18.00 Tokovi samoupravljanja — izobraževalna oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00. Žrebanje lota, 20.05 Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 22.50 Program plus;
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 .Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični raport, 21.15 Dallas, 22.00 Šogun (film).
/© ljubljanska banka
Pomur«k« banka
Drugi program
16.45 Evropski narodni parki, 17.30 Usmeritev, 18.00 Vroči obkladki — mrzle kopeli, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.55 Delta, pon. I 1.20 Telovadba za invalide. 15.35 Poročila. 15.40 TV spored za 3 dni. 15.45 Akcija Sherlock Holmes, vzh. nemški film. 17.10 Poletna Univerziada Zagreb. 18.40 Mini studio '87. 18.45 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Druga možnost, 4. del angleške serije. 20.55 Studio ’87. 21.55 Ponujam gospodarstvu. 22.45 TV dnevnik.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
18.25—00.00 Teletekst' RTV Ljubljana. 18.40 Poročila. 18.45 Pravljice iz lutkarskega vozička: O Sabo-njuni in njegovem pomočniku Sinarju. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Sovražnik ljudstva, ameriški film. 21.50 Portret: prof. Drago Ulaga. 22.20 Tv dnevnik. 22.35 Poletna noč. Univerziada 87: dnevni pregled. Videostrani.
18.20-00.00 Teletekst RTV Ljubljana. 18.35 Poročila. 18.40 Gradimo mesto Živ-žav. 18.55 Dve plesni sliki. 20.00 Zabava vas Doris Dragovič, oddaja Tv ... 20.45 Maupassanotove novele, I. del francoske nanizanke. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Poletna noč. Univerziada 87: dnevni pregled. Videostrani.
Oddajniki II. TV mreže:
15,55 Zagreb: Univerziada 87: atletika, prenos. 20.00 Zagreb: Univerziada 87: nogomet, prenos, ali košarka. 21.30 Rezerviran čas.
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Zagreb: Univerziada 87: atletika, prenos. 20.00 Finale košarke (ž). 21.30 Zabavni program.
Opomba:
14.00-17.00 Tenis — pari.
Opomba:
17.30 Nogomet.
TV ZAGREB ,
8.55 Otroški program, 11.25 Stari poklici, 15.40 Program plus, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmski večer, 23.25 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 14.20 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Lady Eva (film), 21.45 Pravi Dunajčan ne potone, 22.30 Dogodivščine v Afriki (film).
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Družina Billa Cosby-ja, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Portret Petra Minicha, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Kambodža — dok. film, 22.30 Pozdrav Barbari Stanwyck, 23.20 Benny Hill.
TV MADŽARSKA
9.05 Počitniška matineja, filmi za otroke. 9.55 Vitez Honda, japonski film. 11.25 Studio ’87, pon. 16.10 Poletna Univerziada Zagreb. 17.10 Mikroelektronika, 2. del. 17.50 Objektiv. 18.50 Cim cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Bekeffi in dr., spominski spored. 21.20 Dokumentarni film. 22.20 Madžarska na Nizozemskem 1987. 23.05 TV dnevnik.
TV KOPER -	| TV KOPER
15.30 Odprta meja. 16.00 Univerziada: lahka atletika. 17.30 Univerziada: plavanje. 19.00 Univerziada: lahka atletika. 20.10 TVD Stičišče. 20.30
Univerziada: nogomet.
22.00
Univerziada: dnevni pregled. 23.00 TVD Vsedanes. 23.15 Dokumentarna oddaja.. 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
15.00 Odprta meja. 16.00 Univerziada: lahka atletika. 20.10 TVD Stišišče. 20.30 Univerziada: nogomet in košarka. 22.00 Univerziada: dnevni pregled. 23.00 Univerziada: nogomet in košarka. 00.15 TVD Vsedanes. 00.25 Novice v nemščini in angleščini.
TV ZAGREB
8.55 Poletni predpoldan, 15.40 Program plus — ponovitev, 17.30 Markova dekleta — oddaja’za otroke, 18.00 Z rekreacijo do zdravja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin, 21.05 Henrik V — angleški film, 22.55 Program plus.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 šoli, 10.30 Ponovitve, Otroški in mladinski red, 18.00 Avstrija v
Tv v 14.20 spo-sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Najboljše iz Glasbenega senika, 21.50 Asfalt (film), 23.25 FBI.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Drugi program
17.30 Dogodivščine v tišini, 18.00 Tukaj sem človek, 18.30 Kobra, prevzemite, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Čas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, tema: Ši-zofrenija. 9.15 Počitniška matineja, filmi za otroke. 16.30 Družina, angleška TV igra. 17.00 Poletna Univerziada Zagreb. 18.05 Tele-šport. 18.40 Tom in Jerry, risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, TV roman. 20.35 Umetnina tedna, Madona iz Bartfalve. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Burleska. 22.50 TV dnevnik.
TV KOPER
15.30 Odprta meja. 16.00 Univerziada: lahka atletika. 20.00 Univerziada: košarka, v odmoru TVD Stičišče. 12.30 Univerziada:' košarka. 22.00 Univerziada: dnevni pregled. 23.00 TVD Vsedanes. 23.15 Dokumentarna oddaja. 00.15 Novice v nemščini in angleščini.
STRAN 16
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
»DRAŽBA!
Pri sodišču v Murski Soboti bo v petek, dne 17. 7. 1987, ob 8. uri v sobi št. 14 prodaja nepremičnin
pare. št. 141/2, k. o. Rakičan, 5,83 a, s starimi poslopji za izklicno ceno 2,822.335,— din,
Kot kupec na dražbi lahko sodeluje vsak, kdor položi predhodno pri sodišču varščino v višini 10 % izklicne cene. Najboljšemu ponudniku se nepremičnina domakne s sodnim sklepom, varščina se všteje v kupnino, preostalo kupnino pa oo moral plačati v 15 dneh po sklepu o domiku. Neuspelim kupcem še varščina vrne. Podrobnejši podatki so na oglasni deski sodišča.
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTIL SODELAVEC
Ante Miličavič
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
SLOVENIJA CESTE TEHNIKA TOZD MEHANIČNI OBRATI ENOTA MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja osnovne šole ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
objavlja
naslednja prosta dela in delovne naloge:
1.	PRU za telesno vzgojo, za določen čas, s polnim de-
lovnim časom
2.	Vzgojiteljico v Mačkovcih za določen čas, s polnim delovnim časom
3.	Varuhinjo v Mačkovcih za določen čas, s polnim delovnim časom
4.	Varuhinjo v Puconcih nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom
Rok prijave: 8 dni po objavi.
Nastop dela: 1. 9. 1987.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LJUTOMER
Sklad stavbnih zemljišč občine Ljutomer objavlja na podlagi 1. odstavka 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 6. in 7. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Ljutomer (Uradni list SRS, št. 18/86)
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V MESTU LJUTOMER
Za oddajo so predvidena naslednja komunalno opremljena
stavbna zemliišča:
I.	Na območju Juršovke (Kidričevo naselje), — pare. št. 2759/8, 2769/1, k. o.
770 m2
II.	V obrtni coni ob Jeruzalemski cesti,
— pare. st. 2662/25, 2662/24, 1892 m1,
— pare. št. 2664/1, 2663/1, 2289 m2,
— pare, št. 2664/9, 2662/23, 1529 m2!
Ljutomer,	v	velikosti
k.	o.	Ljutomer,	v	velikosti
k.	o.	Ljutomer,	v	velikosti
k.	o.	Ljutomer,	v	velikosti
III.	Odškodnina za zemljišče znaša 1.410 din za 1 m2.
Stroški komunalne ureditve stavbnega zemljišča znašajo za območje Juršovke 3.410.000 din, za obrtno cono pa 6.988.000 din.
Odškodnino za zemljišče in stroške komunalne opreme mora uspeli ponudnik plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
IV.	Pisne ponudbe za dodelitev zgoraj navedenega stavbnega zemljišča predložijo interesenti v 10 dneh od objave razpisa v zaprtih kuvertah z oznako za javni razpis. Pri vlogi morajo interesenti predložiti naslednje:
— potrdilo o vplačani varščani, ki znaša 10% od celotne vrednosti stavbnega zemljišča,
— izpolnjen obrazec SPN-i,
— opis stanovanjskih razmer,
— potrdilo o namenskem varčevanju, če varčujejo,
— podatke o zdravstvenem stanju družinskih članov morebitna invalidnost).
Pri ponudbi za pridobitev stavbnega zemljišča v obrtni coni morajo ponudniki poleg gornjih podatkov oz. potrdil predložiti še mnenje Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
V.	O izidu bodo udeleženci obveščeni v 10 dneh po končanem razpisnem roku.	SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Razpisna komisija delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
razpisuje
prosta dela in naloge
kmetijskega inšpektorja
v enoti Gornja Radgona
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
imeti morajo visoko izobrazbo agronomske smeri, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, in življenjepis.
Prijave se kolkujejo z 20,— din
Kandidati bodo o izidu izbire pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Integral, DO Golfturist
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE
Lendava
Na podlagi 67. čl. Statuta in sklepa delavskega sveta
ponovno razpisuje
dela in naloge:
VODENJE TOZDA
za mandatno dobo 4 let
Poleg splošnih in z zakonom ter družbenim dogovorom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, ekonomsko-turisti-čne ali gostinske smeri,
— da ima 3 oz. 5 let izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo,
— da s svojim delom izpričuje svojo opredeljenost za samoupravni sociallizem in ustvarjalno razvija socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose.
Prijave s potrebnimi dokazili kandidati lahko pošljejo v 15 dneh na gornji naslov z navedbo: za razpisno komisijo.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh od poteka roka za prijavo.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Hozjan
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke, govorniku KS Polana, sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in jo pospremili na zadnji poti.
Mala Polana, 20. junija 1987
ŽALUJOČA: sin Jože,z družino in sin Štefan z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil dragi ata in stari ata
Ludvik Kološa
iz Dolenec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem tistim, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke, govorniku KS za poslovilne besede in medicinskemu osebju v G. Petrovci h.
Žalujoči: hčerka Irma z možem Ernestom, sin Karel z ženo Jožico ter vnuka Silvo in Iztok
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga
Verona Hari
roj. Šiftar iz Ivanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem in govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Ivanovci, 8. junija 1987
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je tragično in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 61. letu nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Kako je hiša strašno prazna, odkar v njej moža, očeta ni. Ta izba prej tako prijazna, odljudna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je po krajši hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Vladimir Kranjec
iz Krneč 3
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pomagali, darovali vence in šopke, izrekli sožalje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma KS in delovne organizacije SGP Pomurje, DO Sobota, šiviljstvu Fujs in Temeljnemu sodišču Koper za ganljivo slovo ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Zdenka z družino, sin Vlado in hčerka Cvetka ter drugo sorodstvo
Anton Lazar
iz Ivanec 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Ivanci, 13. junija 1987
ŽALUJOČI: žena Rozalija, sin Jože in hčerka Tončka z družinama, brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
Vladimir Lanjšček
iz Vučje Gomile
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikom KS, GD in ZB Vučja Gomila za poslovilne besede.
Prisrčna hvala tudi sodelavcem kolektiva ABC Pomurka.
Vučja Gomila, 15. 6. 1987
Žalujoči: žena Karolina s sinom Vladom, hčerki Irena in Erika z družinama ter vnuki Nataša, Ernek, Sašo in Pištek
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA OD 10. DO 26. JULIJA
10.	julija ob 18. uri amer, film TOP GUN
10.	julija ob 20. uri nem. erot. film DIVJE NOČI GOSPE O -po zgodbah G. de Moupassanta (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!)
12.	julija ob 16. in 18. uri ameriški film TOP GUN — ZADNJIČ!
12.	julija ob 20. uri nem. erot. film DIVJE NOČI GOSPE O — po zgodbah G. de Moupassanta (Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!)
13.	in 14. julija ob 18. in 20. uri amer, drama SUROVA ODISEJA
15.	in 16. julija ob 18. in 20. uri amer. akc. film: ČRNI MESEC
Režija: Harley Cokliss, scenarij: John Carpenter, igrajo: Tommy Lee Jones, Linda Hamilton, Bubba Smith in dr. FEST 87!
Prodam
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Šafarič, Mladinska 1, Gornja Radgona. M-17201
KAVČ IN OMARO, dobro ohranjeno, prodam. Ludvik Drvarič, Štefana Kovača 3. Murska Sobota. M-17202 TELEVIZOR RIZ, črno-beli, ekran 42, prodam. Černelavci, Gederovska 14. M-17203
DVOREDNI KORUZNI »HEDER«, tip epple, prodam. Jožef Lovrec, Ko-kolanjščak 16, p. Videm ob Ščavnici. M-17204
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 71. M-17205
BELO VINO (350 din liter) prodam. Naslov v upravi lista. M-17206 KOMBAJN KODEL BOHM, v do brem stanju, prodam. Bodonci 134. M-17207
BALIRNO STISKALNICO za ZMAJ 780, 133 in 132 prodam. Branko Fekonja, Hrašenski Vrh 31. M-17209 KRAVO s teletom prodam. Bukovni-ca 19, p. Bogojina. M-17210
FIAT 1300 ugodno prodam. Zrinski, Puconci 102 a. M-17211
FIAT 125 PZ (rezervne dele) prodam. Činč, Tropovci 8. M-17214
DVE KRAVI (visoko brejo, starejšo) prodam. Veščica 55. M-172I5
KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Gomilice 26. M-17215
TRAKTOR Z OLTOVO KOSO in trosilnik za umetno gnojilo prodam. Anton Benko, Spodnja Ščavnica 10. M-17217
KOMBAJN LANZZ, KLASS EVROPA, samonakladalnik in kravo po izbiri prodam. Dolina 28, p. Puconci. M-17132
IZDELAVA BETONSKIH ELEMENTOV — MEŠIČ, MURSKA SOBOTA, Nor-šinska 4.
PROSTORE, DOVOZNE POTI, DVORIŠČA IN VHODE V HIŠO.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/L Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Etnri in Marjam Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MOŠKO ŠPORTNO KOLON KO LO BMX, malo rabljeno, prodam. Milan Osterc, Veržej, Maistrova 16. M-17218
FIAT 1300 (za 300.000 din) in motorno kolo JAWA 350, tehnični pregled 1. 6. 1987, za 700.000 din, prodam. Boris Kuhar, Hrastje—-Mota 61, p. Radenci. M-17220
CEPLJENO VINO, večjo količino, prodam. Estika Kocet, Selo 71. M-17222
KUHINJSKE ELEMENTE PRODAM. Nemčavci 4b, telefon 25-113. M-17223
DRVA PRODAM. Šalamenci 59. M-17224
KOMBAJN ZA IZKOP KROMPIRJA IN DVE KRAVI PO IZBIRI, kontrola A, prodam. Jože Zver, Lipa 42. M-17225
APN 6 prodam. Telefon: 24-580. M-17226
BELO VINO (po 450 din liter) prodam. Telefon: 70-323. M-17228 RENAULT 4 SPECIAL, letnik 1977, registriran do marca 1988, prodam. Bakovci, Soboška 5 a. M-17229
FIAT 750, registriran do maja 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Klement, Murska Sobota, Stara 1. M-17230
MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Strukovci 22. M-13541 TRAKTOR STEYR, 15 KN, z branami, kosilnico in jermenico, prodam. Orehovci 5, Gornja Radgona. M-17231
LADO STANDARD, letnik 1972, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Pintarič, Ptujska cesta 43. GR-Č4559 JAWO 350, letnik april 1983, generalno obnovljeno, prodam. Informacije po telefonu: 26-082. M-17302 DOMAČE VINO Z BRAJD PRODAM. Murska Sobota, Vrazova 12. M-17303
KAVČ — trised, z dvema foteljema in mizico, ugodno prodam. Ogled: Men-hart, Kocljeva 2. M-17304 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 4506-7, nov, še nerabljen, in moped tomos.I5 SLC prodam. Krog, Murnova 3, telefon: 22-868. M-17305
DVE STAREJŠI ŽAGI STIHL, tip 70, prodam. Ludvik Flisar, Skakovci 40. M-17306
RAČUNALNIK KOMODORE 64 in televizor Gorenje, črno-beli, prodam. Milica Prostran, M. Sobota, Alija Kardoša 8, telefon: 22-074. M-17307 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA s priključki in 30 a mešanega gozda na Goričkem prodam. Naslov v upravi lista ali telefon: (069) 22-279. M-17308
HIŠO V IVANJŠEVCIH za drva, DRUGO GOSPODARSKO POSLOPJE PA ZIDANO, krito z zave-zno strešno opeko, prodam. Informacije od 20. do 22. ure: 061 481-843. M-17309
STANOVANJSKO HIŠO Z GOSPODARSKIMI POSLOPJI, sadovnjakom po želji, tudi z njivami, v Gorici pri Murski Soboti prodam. Informacije vsak delavnik po telefonu: 061 322-869. M-17310
NOVO KABINO ZA TRAKTOR IMT 539 prodam. Jože Horvat, Mlaj-tinci 34, p. Martjanci. M-17311 LENDAVSKO VINO ZELO KAKOVOSTNO, 2000 1, z analizo, prodamo. Pokličite po telefonu: 042 42-128 M-17312
BELO IN RDEČE VINO prodam. Krog, Murska 50. M-17313
FIAT 126 P, letnik 1979, ohranjen, prodam. Slavica Gerenčer, Grajska 13, telefon: 22-401. Ogled po 17. uri. M-17314
GOLF, letnik 1980 (bencin), nujno prodam. Sotina 51, p. Rogašovci. M-17315
SEDEŽNO GARNITURO IN PREPROGO UGODNO PRODAM. Marjan Zach, Murska Sobota, Titova 14, nad Borovom. M-17316
MALE PUJSKE, deteljno seme in kravo po izbiri prodam. Krog, Plečnikova 3, telefon: 26-280. M-17317 FIAT 126 P, letnik 1980, prevoženih 39.000, prodam. Dolnja Bistrica 92. M-17318
RADIATORJE TRIKA, nove, prodam. Telefon: 24-102. M-17319 MIZO s šestimi stoli ugodno prodam. Telefon: 23-338. M-17321
10 NASELJENIH AŽ PANJEV, družine so močne, pripravljene za gozdno pašo, prodam. Rogač, Tišina 64. M-17322
CITROEN GS - 1,3, letnik 1-980, in barvni televizor gorenje ametist, prodam. Burjan, Jurij, blok, telefon: 78-611. M-OP
ELEKTRONSKE ORGLE SOLTON prodam. Murska Sobota, Mladinska 48. M-17233
KOMBI ZASTAVO 412 FURGON D nujno prodam. Telefon: 75-258. M-17235
PARCELO V KROGU prodam. Telefon: 26-119. M-17235
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (pri sv. Trojici) prodam. Karel Tot, Kapca 52 b. LE-10846 KOMBAJN ZMAJ 810, pripravljen za žetev, prodam. Jože Raščan, Mala Polana 77. LE-10841
VREČE IZ JUTE IN KANGLE ZA MLEKO prodam. Nemčavci 27. M-17239
'ENONADSTROPNO, 'POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, staro podkleteno, v Vidmu ob Ščavnici, primerno za obrtnika — zdomca, prodamo najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu: 062 22-701. M-OP KOSILNICO BCS 127, dizel -asme, v zelo dobrem stanju, prodam. Štefan Horvat, Turnišče, Štefana Raja 13. M-17238
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 52. M-17240
TAM 6500, registriran, prodam. Naslov v upravi lista. M-17241 NEMŠKE OVČARJE, mladiče z rodovnikom, prodam. Ivan Baranja, Vanča vas 63. M-17242
NJIVO, 5 minut od vasi, 30 arov, in gozd, prodam takoj. Ogled v nedeljo; Brezovci 40. M-17243
KOTNO GARNITURO PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 17 c, 2. nadstropje. M-17244
KRAVO, staro pet let, rodovniško, s teletom, prodam. Franc Mlinarič, Odranci 252, telefon: 70-115. M-17246
BARVNI TV, HITACHI, ekran 32 cm (35 SM), videorekorder HQ, japonski, (70 SM) in prenosni stereo radiokasetofon, dvojni kasetnik, hitro presnemavanje z uro, ločljivi zvočniki 2 x 30 W (35 SM), prodam.Naslov v upravi lista. M-17248
GOSTILNA JAKLIN, ČREN-ŠOVCI, vabi v soboto, 11. julija, ob 20. uri na
VELIKO VRTNO VESELICO
Zabaval vas bo ansambel MAGNET iz M. Sobote.
VABLJENI!
KRAVO, staro osem let, brejo šest mesecev, prodam. Tišina 11. M-17249 MOPED SLC, odlično ohranjen, poceni prodam. Murska Sobota, Daneta Šumenjaka 5. M-17250
DIANO 6, letnik 1978, prodam. Info-ramcije od 8. do 16. ure po telefonu: 77-806. M-MM
PRIKOLICO BRAKO prodam. Telefon zvečer: 78-081. M-MM
ŠOTOR ZA TRI OSEBE, skoraj nov, prodam. Križevci, telefon: 77-814. M-MM
BARVNI TELEVIZOR GORENJE 950, ugodno prodam. Telefon: 72-531. M-MM
FIAT 850 SPORT CUPE prodam. Zgornje Krapje 1, p. Veržej. IN-18244 NOVE REZERVNE DELE ZA WARTBURG, prednje (zunanje in notranje) ter zadnje blatnike in prage, ugodno prodam. Franc Kralj, Vučja vas 40, p. Križevci pri Ljutomeru. In-18243
DOMAČE RDEČE VINO (od 5 1 naprej), prodam. Alojz Ganza, Radoslave! 61 a. IN-18250
ASCONO 16, letnik 1972, dobro hranjeno, registrirano do februarja 1988, prodam. Cena 240 SM. Telefon popoldan: (069) 81-119. IN-18253 ZASTAVO 850 PRODAM. Zgornji Kamenščak 11, Ljutomer. IN-18251 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ TIP 419 IN TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KŽK Kranj, 2001, prodam. Telefon popoldne: 81-226, dopoldne: 81-651. IN-18249
KOMAJN ZMAJ 750 prodam. Gornja Bistrica 108, p. Crenšovci. M-17376
KRAVI S TELETOM ali brez prodam. Pristava 13, Ljutomer. IN-18261 GLASBENI STOLP RECEIVER IN KASETNIK Z BOKSI (2 x 50 W),. prodam. IN-18262
TRAKTOR ZETOR 4911 IN ŠKROPILNICO KARBA, 3001, prodam. Veržej, Franca Kozarja 10. IN-18256 MANJŠO KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA prodam. Franc Žnidarič, Logarovci 3, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18256
KOMBAJN EPPLE MOBIL 211 HT prodam. Karel Klement, Dolič 119. IN-17343
OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM prodam. Bakovska 5, Murska Sobota, Telefon: 22 975. M-17345 MLADO KRAVO, staro 3 5 leta, dobra mlekarica, prodam. Stefanovič, Mačkovci 37. M-17346
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101, zelo ugodno prodam. Telefon: 78 642. M-17347
LADO 1300 S, prevoženih 47.000 km, letnik 1982, prodam. Proletarskih brigad 11, M. Sobota. Telefon 23-442.
BELO OTROŠKO POSTELJO z jo gijem prodam. Tišinska cesta 29, telefon: 26-283. M-17323
ŽETVENI KOMBAJN FAHR M 900, širina 3,20 m, s trirednim adapterjem za koruzo, prodam. Ivan Špilak, Turnišče, telefon 70-267. M-17324
JEČMEN prodam. Borejci 37, pošta Tišina. M-17326
BARVNI TV SC prodam Horvat, Miklošičeva 22, M. Sobota. M-17326 JOGI, rabljen, prodam. Bratonci 143. M-17327
MERCEDESOV MOTOR ZA KOMBAJN in rezervne dele za KODEL BOHM, prodam. Čepinci 19. M-17328
POHIŠTVO ZA JEDILNICO Enovi in sedežno garnituro prodam. Informacije: telefon 21-688. M-17330 OPEL REKORD 1700, registriran, letnik 1972, prodam. Krajna 44. M-17331
ZASTAVO 101 55 GTL/3, ugodno prodam. Ponudbe po telefonu 22-237. M-17332
LOPO, LESENO, 8 m dolgo, 4 m široko, z ostrešjem prodam. Bodonci 30. M-17333
DOMAČE RDEČE VINO prodam. Gederovska 28,'Černelavci. M-17335 OSTREŠJE, dolžina 15 m, širina 6 m, ugodno prodam. Slaptinci 4, Videm ob Ščavnici. M-17336
OPEL REKORD »A« registriran do junija 1988, prodam. Krog, B Brodarska 32, Telefon 26-139. M-MS
KOMBAJN EPLE Mobil 211 HT prodam. Klement Karel, Dolič 119. M-017343
PRODAM
VISOKO BREJO TELICO prodam. Gornjec, Dokležovje 137. M-17338 CITROEN GS 1,3 SUPER, letnik 1980, prodam. Telefon: 22-138. M-17341
VEZANE »TOVARIŠE«, od letnika 1962 do 1971 in ANGELIKO v šestih delih, v hrvaškem jeziku, prodam. Telefon popoldne: 22-270. M-17339 BELO IN RDEČE VINO ugodno prodam. Polana 24, p. Puconci. M-17340
MERCEDES 220 D, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kupšinci 71. M-OP HIŠO, takoj vseljivo, delno opremljeno, ugodno prodam. Ogled v soboto, od 8. do 19. ure v Otovcih št. 76. M-OP
Sobe
METALOPROIZVODNJA LJUTOMER, Ljutomerska 17, telefon (069) 81 880, išče ENOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE V LJUTOMERU ali bližnji okolici. Ponudbe sprejemamo pisno ali na zgornji telefon. IN-18254
kupim
ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 101
ALI FIAT 127, rabljeno, kupim. Emil Prejac, Cuber 12, Ljutomer. IN-18246
KOPALNO KAD, bide, školjko, umivalnik, omarico in ploščice, rabljeno, kupim. Naslov v upravi lista. M-17325
zaposlitve
NATAKARJA ALI NATAKARICO zaposlimo. Nedelje proste. Kafe Keka, Murska Sobota, Kidričeva 31. M-OP
ŽENSKO — MLAJŠO UPOKOJENKO nujno iščem za pomoč lažji invalidki ter za gospodinjska dela. Naslov v upravi lista. M-17245
FANTA oziroma mlada zakonca sprejmem za delno pomoč na majhni kmetiji (2 ha). Možnost zaposlitve. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-17227
razno
GOSPODINJE, NOVO!
Popravljamo vse vrste ZAMRZOVALNIH SKRINJ, ki točijo, rosijo ali ledenijo, na vašem domu, garancija. Kilometrine ne zaračunavamo. Telefon: 062 38-885. M-16985
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost sklepnega spričevala Gostinske šole Radenci, za šolsko leto 1977. Milan Zorko, Bakovci 87 a. M-17221
GOSPODINJE - TRILETNA GARANCIJA za popravilo zamrzovalnikov, ki točijo, rosijo, ledenijo. Viktor Pajek, telefon od 8. do 10. in od 17. do 19. ure: 062 413-606. M-16991
ZAHVALA
V pravkar dopolnjenem 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša mama, babica, prababica in tašča
Sidonija Šiftar
roj. Bohar iz M. Sobote
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, okrasili njen grob s cvetjem in venci ter darovali za gradnjo bolnišnice.
Posebna hvala pridigarju in pevcem za pogrebni obred, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr. Hauzerjevi, ki so ji pomagali med njeno boleznijo ter kolektivoma OŠ Edvarda Kardelja M. Sobota in ABC Pomurke, DO Zunanja trgovina M. Sobota.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa je odšla od nas naša draga mama
Ana Cagran
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa pisno ali ustno izrazili sožalje.
Iskrena hvala zdravnikom in osebju internega oddelka za vso pomoč med njeno boleznijo. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu in pevcem za pogrebni obred. Hvala vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
V SPOMIN
10. julija bosta minili dve leti, polni bolečin, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, snaha in babica
Angela Šeruga
iz Pečarovec
Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla.
Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate, na njen grob prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljubi mož in oče ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Martin Maroša
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu iz Beltinec, g. župniku iz Veržeja, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
STRAN 18
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je v 68. letu starosti nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica in sestra
Irma Domonkoš
iz Tešanovec
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za opravljen obred, pevcem, govornici KS za ganljive besede slovesa ter kolektivoma Skupščine občine M. Sobota in ZGEP TOZD Tiskarna.
Tešanovci, 19. junij 1987
Žalujoči: mož Šandor, hčerki Vera in Kristina z družinama ter brat Ludvik
ZAHVALA
Tiho in mirno je v 78. letu starosti zatisnila oči naša draga žena, mama, babica in prababica
Marija Lovrenčec
iz Filovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS ter sodelavcem in kolektivom Sobota tozd-u Komunala in DSSS, Mura in Blisk.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. V naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
Žalujoči: žena Kiristina, sin Ludvik z družino, hčerke Jožica, Kristina in Irma z družinami, tašča in drugo sorodstvo
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
4. julija je minilo 20 let, polnih žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri oče in stari oče
Ivan Tubola
iz Mačkovec
Bolečina še ni minila, srce še ni pomirjeno, življenje v samoti, je vsak dan težje.
V SPOMIN
Mineva pet žalostnih let, odkar me je zapustil dragi sin
Rudolf Andrejc
in kmalu bo 10 let, odkar ni več ob meni dragega moža
Ludvika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Andrejča
ŽALUJOČA MAMA, oziroma žena
Ludvika Bertalanica
iz Kruplivnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala osebju hematološkega oddelka v Ljubljani, osebju internega oddelka v Rakičanu, posebno dr. Kološevi za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, kakor tudi govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Zahvaljujemo se tudi DO Certus M. Sobota, DO Radenska, tozd restavracija Vikend in Moravske Toplice za darovane vence in izrečeno sožalje.
1
V SPOMIN
3. julija mineva žalostno leto, odkar ni med nami našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Stefana Vučkiča
iz Moravskih Toplic
Ostali so sadovi tvojih pridnih rok in boleč spomin nate. Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Irma in hčerka Irma z družino
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Dom moj, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal?
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek
Jože Ošlaj
iz Beltinec
Ivan Bojnec
iz Žiberec 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, godbi m pevcem za odigrane in odpete žalostinke, GD Ziberct in tozdu Kmetijstvo Črnci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Zvonka s Cirilom, vnukinja Melita in drugo sorodstvo
Ne jokajte bo mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, stari oče in svak
Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje ali za maše in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala medicinskemu osebju oddelka za nos, ušesa in grlo iz M. Sobote, dr. Čaru iz Beltinec, kolektivom Panonije iz M. Sobote, Rašice, tozd Bel-tinka iz Beltinec in Centra za socialno delo Lendava. Prisrčna hvala duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede in godbi na pihala iz M. Sobote.
Beltinci, M. Sobota, Filovci, Lipovci, Titovo Velenje, Ljubljana, Izola, Ottawa, Toronto, Francija, 22. junija 1987
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hčerka Marjana s Srečkom, brat Štefan z ženo, sestre Anica, Marija, Terezija in Kristina z družinami
Bi
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljuba mama ni, da bi skpaj še bili.
Ko sem še živela, ljubila sem vas vse. zdaj ko mene več med vami ni. ljubite me v spominu vi!
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in stara mama
Marija Tubola
iz Mačkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, posebno Jolanki Nemetovi, Olgi Gombočevi in Mariji Zelkovi, ki so jo največ obiskovali, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, ji poklonili vence in šopke, izrekli sožalje, darovali v druge namene, ter vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, posebno dr. Gašparcu, g. duhovniku, pevcem, govorniku KS, pogrebcem, kolektivu DO Sobota, tozdu Tapetništvo za darovane vence in vsem, ki ste jo imeli radi.
Mačkovci, 20. junija 1987
Žalujoči: sin Stanko, hčerka Jolanka in brat Janez z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Martina Štajerja
iz M. Sobote
• .	,		„„ cmjnihnr sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste
se iskreno zahvaliti emo vsem sorooniKom, sv ,
pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, prinesli vence in cvetje na njegov grob m nam izrekli sočutne besede sožalja.
Posebej se zahvaljujemo kirurškemu osebju bolnišnice v M. Soboti za pomoč, govornikoma KS in DO Mure, duhovniku in pevskemu zboiu.
Žalujoči: žena, hčerka z možem, vnukinja Suzika, sinova, brata in sestra
ZAHVALA
14. junija nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Ternar
iz Turnišča
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu, pevkam in cehovskemu društvu.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože ter hčerki Marija in Barbara z družinami
VESTNIK, 9. JULIJA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Ljutomer------------------------_----------
Pobratenje tudi udejanjajo
Občini Ljutomer in Titovo Užice sta pobrateni že več kot 25 let. To obdobje bi lahko imenovali tudi obdobje tipanja, poskušanja in iskanja številnih oblik sodelovanja. Doslej je bilo uspešno v kulturi, manj pa v tesnem gospodarskem soustvarjanju. Obisk delegacije Titovega Užica v Ljutomeru, ob 31. občinskem prazniku, pa bi lahko bil nekakšen preobrat v medsebojnih odnosih. Vsaj tako lahko razberemo iz pogovora s predsednikom OK SZDL Titovo Užice, Drago-slavom Nikoličem, kije bil vodja delegacije. Dosedanje sodelovanje med obema občinama je takole ocenil:
»V naših srečanjih smo ocenjevali sodelovanje med obema pobratenima občinama in ugotovili, da je bilo sodelovanje dobro, še posebno kulturno. Prav tu smo dosegli največje uspehe. Nikakor pa niti mi niti naši bratje Ljutomerčani nismo zadovoljni z gospodarskim sodelovanjem. Menim in zdi se mi, da imamo prav tu še velike možnosti. Postavlja se vprašanje izdela-
ve nekaterih programov, ki bi jih Titovo Užice lahko ponudilo Ljutomeru, predvsem na osnovi surovin, ki jih ima. V dneh obiska v Ljutomeru smo se tudi konkretno pogovarjali in dogovarjali z obrtnim združenjem in od katerega mi Užičani pričakujemo tudi precej pomoči, pogovarjali pa smo se tudi v krajevni skupnosti, da bi razširili in učvrstili sodelovanje v kmetijstvu.«
Ti dogovori so resnično konkretni, čeprav lahko ugotovimo, da je do takšnih prišlo že večkrat, koliko pa so dejansko uresničljivi, oz. kakšne so možnosti, da v sedanjem obdobju pride do uresničitve dogovorjenega?
»Menim, da bomo imeli tokrat več uspehov, ker to, kar je osnovno, kar moram poudariti, je zanimanje, ki je tako pri nas kot Ljutomerčanih. In v tem bomo poleg utrjevanja sodelovanja med obema občinama našli tudi ta gospodarski interes našega sodelovanja, našli interes, da drugi drugim pomagamo.«
Verjetno bi bila to logična posledica vseh teh sodelovanj, ki so
nastala iz pobratenja, in bratske vezi bi postale tudi trdnejše ob gospodarskem sodelovanju med obema občinama.
»Sodelovanje med Titovim Užicem in Ljutomerom traja že več kot 20 let. Bilo je sklenjenih na stotine poznanstev in trdnih prijateljskih vezi med delovnimi ljudmi obeh občin. In to je osnova, da gremo naprej, posebno v gospodarstvu, kar je nujno. Še posebno zato, ker je Ljutomer manj ravzita občina, Titovemu Užicu pa zadnja leta tudi ne gre tako, kot bi želeli, in se srečuje z velikimi problemi. Mislim, da bomo z gospodarskim sodelovanjem nadaljevali to, kar so začeli delovni ljudje in občani pred več kot 20 leti.«
Želimo torej, da bi se dogovorjeno tudi uresničilo, da bo sodelovanje postalo takšno, kot bi moralo biti.
»Po vsem tem, kar smo v teh štirih dneh doživeli v Ljutomeru, mislim, da ni takšne naloge, ki je občani in delovni ljudje Titovega Užica in Ljutomera ne bi mogli uresničiti.«
Dušan Loparnik
Zasedanje zborov lendavske skupščine
Dopustniška
Nova cerkev v Radencih
V nedeljo popoldne, 5. julija, so v Radencih odprli novo cerkev Cirila in Metoda, ki so jo zgradili ob pomoči vernikov in rojakov iz drugih držav.
Sedanja cerkvica v parku je bila veliko premajhna za to območje, saj so se Radenci v zadnjih desetletjih močno razvili, tam pa je vsak dan tudi veliko tujih in domačih gostov, ki so želeli biti na verskih obredih.
O gradnji nove cerkve so začeli razmišljati že leta 1977, ko so imenovali župnišče Cirila in Metoda. Potrebno dokumentacijo so zbrali do L julija 1984. Spodnji del cerkve je lahko uporabljen tudi kot zaklonišče, kajti tako zahtevajo novi predpisi o gradnjah večjih objektov, Ze junija letos so potegnili na moderno grajen zvonik, ki stoji ob stavbi, dva zvona. Tako kot za gradnjo cerkve so tudi zanju prisne-vali veliko denarja društva iz Švice, Avstrije, Nemčije, selezijan-ski red iz ZDA in drugi. Do sedaj jih je cerkev stala 250 milijonov, Krajevna skupnost Radenci pa je financirala gramozenje' in urejanje ceste do cerkve na novi lokaciji.
Cerkev je zgrajena za Raden-
Sodobna oblika in prijetna notranjost cerkve Cirila in Mletoda bo pritegnila v Radence številne obiskovalce.
Foto: Rade Bakračevič
skim potokom in železniško progo v bližini vrelca mineralne vode. Tudi na vhodnih vratih cerkve je znak vrelca, z vrha stopnišča, ki vodi v cerkev, pa se vidi skoraj vse zdraviliško naselje. Čeprav še manjka nekaj notranje opreme, je arhitektura nove cerkve v Radencih (izdelal jo je
Blaž Slapšak iz Ljubljane) moderna in praktična.
Nova cerkev v Radencih je tudi pomembna obogatitev turistične ponudbe, ki bi jd morali znati izkoristiti.
Bernarda Peček
Množično in strokovno
V nedeljo je bilo v Ljutomeru regijsko tekmovanje gasilskih enot občinskih gasilskih zvez Pomurja in civilne zaščite. Tega izbirnega tekmovanja za republiško prvenstvo se je udeležilo 21 pionirskih in 45 članskih gasilskih desetin, torej skupno preko 800 tekmovalk in tekmovalcev.
Pred tekmovanjem je zbrane nagovoril Peter Fridau, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je tekmovanje tudi odprl. Vsi nastopajoči so prikazali veliko mero znanja in strokovne usposobljenosti, tako da je bilo to preverjanje znanja obenem tudi prikaz pripravljenosti enot. Na republiško tekmovanje so se uvrstili — člani: Ljutomer, Jurij, Markišavci, Petajnci, Predanovci, Gornja Radgona, Murska Sobota, Apače, Ključarovci in Radenska; mladinci: Tešanovci, Podgradje in Okoslavci; mladinke: Markišavci; pionirji: Lukavci, Kapela, Mekotnjak, Podgradje Puconci in Borejci. Na republiško tekmovanje pa so se uvrstile tudi gasilsko-tehnične ekipe Civilne zaščite.
D. L.
Grill Julie
Julie in Martin Doma
MURSKA SOBOTA, Tišinska 14 (pri bencinski črpalki)
prireja piknik v soboto, 11. julija, ob 12. uri! Specialitete z žara: odojek, jagnjetina, mešano meso.
Zabaval vas bo ansambel Stil! Vabljeni!
HODOŠ-----------------------------------
V 20 letih milijon potnikov
Kdo bi si pred 20 leti, ko so na Hodošu odprli mejni prehod, mislil, da bo do danes tamkaj prestopilo mejo blizu milijon potnikov? No, to je zdaj že dejstvo, ki veliko pove in pomeni. Dokazuje namreč, da so naše meje zares odprte in da je bil ta prehod potreben tudi zavoljo neposredne povezave pripadnikov madžarske narodnosti, ki živijo na naši strani meje, z matičnim narodom v sosednji Ljudski republiki Madžarski. In ti stiki so se v 20 letih zares dokaj razvili.
Ravno v soboto, 4. julija, ko je bila 20. obletnica odprtja mejnega prehoda Hodoš—Bajansenye, so ga prestopili tudi športniki od Grada na Goričkem, ki so se odpravili na srečanje v Slovensko ves v Porabju, ter športniki iz porabskih Števanovec, ki so bili namenjeni v Šalovce. To je bil torej eden izmed mnogih konkretnih primerov, kaj pomeni bližina mejnega prehoda za medsosedsko sodelovanje. In če bi uredili mejni prehod tudi pri Gornjem Seniku oziroma Martinju, bi bila spo-stavljena neposredna povezava tudi med pripadniki slovenske narodnosti na Madžarskem z matično Slovenijo.
Istočasno So v soboto proslavili tudi 10. obletnico preimenovanja hodoškega prehoda v mednarodnega.
»Ime Hodoš je bilo na današnji dan pred 20 leti zapisano v zgodovino mednarodnega sodelovanja. Od 1. julija 1977, ko je ta mejni prehod postal mednarodni, pa je ime Hodoš prisotno v 30 državah domala vseh kontinentov na Zemlji,« je v uvodnem nagovoru med drugim dejal vodja hodoškega mejnega prehoda Peter Panič. Pohvalil je tudi dobro sodelovanje krajanov z delavci obmejne službe, saj so jim vedno priskočili na pomoč, kadar je bilo to potrebno. Mejni prehod pa je pripomogel k temu, da se je Hodoš hitreje razvijal, da je bila posodobljena cestna povezava z občinskim središčem, da so zgradili vaški vodovod, postavili novo samopostrežno trgovino ... O tej vlogi mejnega prehoda je spregovoril tudi predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Ludvik Orban. Prav tako je izrekel veliko pohvalnih besed ob obletnici prehoda Hodoš—Bajansenye predstavnik sosednjega kraja na Madžarskem, v jiršem smislu pa je njegov pomen ocenil sekretar občinske konference SZDL Murska Sobota Jože Stvarnik in med drugim dejal: »Prav gotovo je pomembno poudariti, kako pomembna je bila odločitev pred 20 oziroma 10 leti in kaj danes pomeni mejni prehod za našo občino, za našo regijo, našo republiko, našo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. V teh letih smo vsekakor dosegli konkretne in pomembne rezultate v mednarodnem sodelovanju. V skladu z našimi političnimi usmeritvami so naše velike obveznosti do pripadnikov madžarske narodnosti pri nas in slovenske narodnostne skupnosti v Porabju na Madžarskem. Za položaj narodnosti, tudi v naši republiki, je bistvenega pomena nadaljnje uresničevanje ustavne pravice narodnosti do stikov z matičnim narodom, kar je izrednega pomena za njun vsestranski kulturni razvoj. To pa nam omogoča samo odprta meja.«	Jože Graj
nezainteresiranost
Zadnje zasedanje treh občinskih zborov v Lendavi je potekalo deloma ločeno, deloma pa so delegati poslušali problematiko za skupnimi klopmi. In res so jo bolj poslušali, saj razprav praktično ni bilo, vsaj kar zadeva že omenjeni skupni del. Poletni časi so očitno tudi za miselno naprezanje prenaporni, zato lahko pišemo bolj o spremljanju besed uvodničarjev kot o dejavni razpravi.
Govora je bilo o nekaterih strateških točkah, ki zadevajo republiko v celoti in ne le občino Lendava, nekatere specifike pa so se pokazale pri obravnavi kmetijskih zdrah in ocenjevanju poročila slovenske vlade o izvajanju skladnejšega regionalnega razvoja. Še pred tem pa zapišimo, da je bil na skupni seji tudi podravsko-pomurski delegat v zveznem zboru, Peter Hedžet. V približno enournem opisovanju je navedel vrsto v osnovi že znanih reči o delu slovenskega delegata na zvezni ravni, ki je gotovo vse prej kot lahko. Možnost vplivanja na odličitve je prav tako majhna, to pa zato, ker je po nekaterih ocenah kar 80 odstotkov zadev, ki se nanašajo na gospodarstvo oziroma ekonomijo, tačas v rokah države. Med drugim je dejal, da si Pomurje v prihodnje ne sme več privoščiti, da bi bilo v zveznem zboru brez svojega delegata. Ob kmetijstvu je bil mnenja, da zvezna vlada skuša urediti nesorazmerja, ki kmete potiskajo v odrejen položaj.
Praksa žal kaže, da so poskusi zgolj to in da je učinkovitost političnih odločitev slaba, pretok informacij in prehod od odločitev k udejanjanju pa prepočasna. Kriza, predvsem v živinoreji, je iz leta v leto globlja in tudi najnovejša zvišanja odkupnih cen niso kdove koliko prispevala k stabilizaciji. V Lendavi so tako hlevi v zadnjih dveh letih bolj prazni za kar 750 glav govedi, tu pa so še mnoge druge težave, ki so večinoma značilne tudi za regijo: vse manj je čistih kmetij, mladi se za kmetovanje odločajo le še izjemoma, starostna sestava na čistih kmetijah je porazna (nad 60 let je starih 42 odstotkov kmetov, do 20 pa jih šteje le 18 odstotkov), v občini zaostajajo tudi z urejanjem kmetijskih zemljišč, naložb v to panogo je vse manj, strokovnjaki se v kmetijstvu ne zaposlujejo in še bi lahko naštevali. Vrsta anomalij torej, ki otežkočajo sodobno kmetovanje.
Občinski izvršni svet je zato pripravil vrsto ukrepov, ki pa so žal »najstva«, in če se spomnimo prej omenjanih težav pri prehodu od povedanega k narejenemu, kratkoročno tudi kmeti v lendavski občini ne morejo biti optimisti.
Bojan Peček
-----RADOSLAVCI
Predigra v dolgo Moravsko noč
Brezskrbno in Židane volje
V treh slikah s treh prizorišč vam za skomine in spomine ponujamo nekaj sekvenc z minule sobotne predigre v dolgo, za marsikoga tako ali drugače naporno Moravsko noč. Kogar je žejalo ali ga zla-čnilo, si je mogel privoščiti, kolikor mu je kajpak dopuščal mošnjiček, najbolj pregreti, željni osvežitve, so mogli skočiti v vodo. Novinarji radia Murska Sobota pa s(m)o prvič s sodobnejšo tehnično opremo na terenu in kar šesturnim »pokrivanjem« dogajanja uspeh' spraviti pod streho tako rekoč zgodovinski projekt. O organizatorjih, ki so »aktivirali« vse razpoložljive moči, vse najboljše!
Komur se je zahotelo, si je dal duška v kopališču. Tistim, ki se namakajo »na črno«, bodi odpuščeno, sicer pa znaša cena za odrasle tisoč in za mlajše 500 dinarjev.
Posebna specialiteta in atrakcija prve vrste — bik na žaru. Po receptu, ki ostaja skrivnost, ga je posebna ekipa začela pripravljati že v ranih jutranjih urah.
Fantje so raztegnili mehe, da jih je bilo veselje pogledati in poslušati. Posnetek je nastal po tekmovanju harmonikarjev, ko so ti pokazali, kaj znajo.
Ob krajevnem prazniku
V nedeljo bodo v krajevni skupnosti Radoslavci praznovali. Slavje bo letos toliko pomembnejše, saj je ta krajevna skupnost dobila občinsko družbeno priznanje za dosežke na področju krajevne samouprave in razvoja celotne krajevne skupnosti. Nedeljski praznik bo v znamenju številnih prireditev: razstave kuharskih mojstrovin krajank (letos so imeli v Rado-slavcih tudi kuharski tečaj) in izdelkov slikarjev amaterjev ter ročnih del, zanimiv bo tudi nastop letalcev ptujskega Aerokluba in povorka kmetijske mehanizacije od nekoč do danes. Tehnostroj iz Ljutomera pa bo istočasno predstavil najnovejši proizvodni program.
Na slavnostni seji, ki bo v obnovljenem in dokončanem vaškem domu, pa bodo ocenili dosedanje delo.
V zabavnem delu bo obilo veselja, saj bo nastopil znani štajer-
ski humorist Vinko Šimek, zaple- sambla Stari znanci.
sati pa bo mogoče ob zvokih an-‘
D. L.
MARTAv ZEMLJIC
Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 11, sporoča cenjenim strankam, da bo čistilnica zaprta od 15. julija do 5. avgusta zaradi letnih dopustov. Prosimo vas, pravočasno dvignite oblačila.
Tudi v prihodnje se priporočamo s kakovostnim kemičnim čiščenjem vseh vrst oblačil in talnih oblog.