Sžanovska organisacifa JVV Iz druStev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto, dne 17. aprila, ob 9. uri na osnovni šoli v Novem mestu. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Predavanje dr. Franta Misa. 4. Razmotrivanja glede predlogov za izpremembo šolskega zakona. 5. Slučajnosti. — V petek 16. t. m. se vrši seja upravnega in nadzomega odbora, in sicer ob 18.30 na osnovni šoli v Novem mestu. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE bo zborovalo dne 10. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v narodni šoli v Kozjem s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. Situacijsko poročilo nam bo podal g. M. Klimelj, tajnik sekcije za dravsko banovitio. 4. »Učit. pokret« — tov. Vekoslav Perper. 5. Slučajnosti. 6. Predlogi. Počastimo gosta v čim obiljnejšem številu! — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA bo zborovalo v soboto 17. aprila 1937. ob 9.30 uri na osnovni šoli bežigrajski v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Učiteljska samoppmoč (tov. Lojze Kolenc). 3. Celjska gospodarska in kreditna zadruga (tov. Edo Turnher). 4. Podmladek Rdečega križa (tov. Marija Robidova). 5. Predlogi za spremembo zakona o narodnih šolah (tov. Ivo Mihelič. 6. Roditeljski list Pedagoške centrale v Mariboru (tov. Jože Zupančič). 7. Društvene zadeve. 8. Slučajnosti in nasveti, prosti predlogi. 9. Nova narodna šola bežigrajska — naša najmodernejša šolska stavba. Opis in vodstvo po stavbi (šol. uprav. tov. A. Lovše). Vse zaostankarje na članarini vabimo, da uredijo dolžnosti napram društvu. Na zborovanju bo tov. blagajnik Janez Kopriva razgrnil članski seznam, iz katerega bo razvidno točno stanje vplačil in dolgov našega članstva. Pot k bežigrajski šoli vodi po Tyrševi (Dunajski) cesti do artilerijske vojašnice in tam na levo. (Od kolodvora do šole 20 minut.) — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 20. aprila t. 1. v Krčevinski šoli ob pol 17. uri popoldne. Razen običajnih točk je na dnevnem redu še: volitev skupščinskih delegatov in predavanje tov. M. Vaude »Poskus opazovanja vaškega otroka v življenjskih slikah, merodajnih za vzgojo.« Kot že zadnjič ome¦njeno, pripravite zborovalci(ke) tudi svoje vtise opazovanja vaškega otroka. Pripravite tudi iz prakse vznikle predloge za pravilnik k zak. o nar. šolah. — Članarinski dolžniki, prečitajte si § 20. novih pravil JUU! — Ob pol 9. uri je seja upravnega in nadzornega odbora ter vseh ostalih izvoljenih društvenih funkcionarjev. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! — Odbor. — JUU — SRESKO DRUŠTVO LEN- DAVA vabi svoje člane na zborovanje, ki se bo vršilo v soboto 10. aprila ob 10. uri v prostorih narodne šole v Crenšovcih. Dnevni red bo sledeč: 1. Poročila odbornikov. 2. Dopisi in predlogi. 3. Predavanje. 4. Slučajnosti. — Zamudniki na članarini naj se do zborovanja spomnijo tudi članskih dolžnosti in naj po možnosti poravnajo zaostanke tov. blagajniku. — Odbor. _ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA VZHODNI DEL bo zborovalo v pondeljek 19. aprila 1937. ob 9. uri v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Stanovske zadeve. 2. O smernicah k spremembam šol. zakona. 3. Raznoterosti. — Ker je točka 2. dnevnega reda za vse članstvo aktualne važnosti se prosijo vsi k sodelovanju, <fei se v skupnem delu zbero enotne spremembe in naj zato vsaka šola že doma predela snov, ter vsai tri dni pred zborovanjem pošlje tako premišljene predloge društvenemu predsedniku. Na dan zborovanja bomo te predloge pretresali. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBUANA OKOLICA — ZAHODNI DEL bo zborovalo dne 17. aprila 1937. ob 9. uri v magistratni sejni dvorani v Ljubljani z bbičajnim dnevnim redom. — Odbor. _ juu — SRESKO DRUŠTVO GOR- NJI GRAD v mesecu aprilu ne bo zborovalo, ker odide precej članov k praktičnemu izpitu, med njimi tudi tov. tajnica. — Odbor. _ juu — SRESKO DRUŠTVO SREZA CRNOMELJ - METLIKA bo zborovalo dne 17. aprila 1937. ob 12.30 uri v drž. nar. šob v JČrnomlju. — Dnevni red bo javljen z okrožnico! — Zaostankarji, plačajte članari- no, ki znaša mes. 19 din, odnosno 12 din za z učit. poročene učiteljice. Nasvidenje v Crnomlju, 17. IV.! — Odbor. = JUU — SRESKI DRUŠTVI CEUE IN ŠMARJE PRI JELŠAH bosta zborovali skupno v soboto 10. aprila s pričetkom ob 9. uri dop. v mestni narodni šoli v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. »O ideoloških osnovah sodobnega gledališča«, predava režiser Nar. gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. 3. Dopisi in predlogi. 4. Slučajnosti. — Uro prej, t. j. ob 8. uri bo istotam sestanek vseh, ki se zanimajo za delo in težnje »Učiteljskega pokreta«. Društvena knjižnica bo poslovala. K polnoštevilni udeležbi vabita upravna odbora. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo zborovalo v soboto, dne 10. aprila v Slatini Radencih, ob 10. uri. — Predaval bo prosvetni inspektor v pokojn', g. dr. Poljanec o svobodi in avtoriteti v vzgoji, eventualno tov. Porekar o potovanju po Nemčiji. Pretresli bi pa po možnosti tudi izpreminjevalne predloge k šolskemu zakomi. — Zborovanje je celodnevno. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ bo zborovalo v soboto, dne 10. aprila t. 1. v Slovenj Gradcu, skupno s slovenjgrajskim in dravograjskim učit. društvom. — Po prihodu vlaka ob 10. uri bo tuk. društvo zborovalo v narodni osnovni šoli. — Ob 11. uri bo skup-no zborovanje vseh treh društev s sledečim dnevnim redom: 1. Osebnost E. Adamiča, predava tov. Mahkota iz Hrastnika. 2. Koncert Mladinskega pevskega z^bora in pomnožen. učit. okteta iz Šoštanja. Ker je zborovanje posvečeno pok. E. Adamiču, bodo pete le Adamičeve skladbe. — Odbor. Poročiia + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 13. febr. 1937. ob 10. uri v Rogatcu. Navzočih 39, t. j. 57,3 %. Tov. predsednik pozdravi navzoče^ med drugimi še posebno tov. predavatelja Gerlanca ter novo pristopivše člane. Nato objavi dopise, kolikor jih še ni bilo ohjavljenih, ter raztolmači posebno dopis glede zakasnelosti mesečnih prejemkov. Vzamemo na znanje tudi dopis sekcije o razdelitvi podpornega fonda, po katerem bo prejemala sekcija 1 din, društvu v njegove svrho pa bo ostalo 2 din. — Predavanje tov. Gerlanca.o ekskurziji v ČSR je bilo temeljito in zanimivo. V dveurnem govoru nam je predavatelj prikazal celoten razvoj češkoslovaške refornme šole, ki jo je započel V. Pfihoda ter si polagoma osvaja čsl. šolstvo. Primerjaje z našim, napreduje čsl. šolstvo zares v smislu življenjske šole. Končno nam je podal še zanimivo sliko o potovanju saraem. — Pri slučajnostih predlaga tov. Sotošek, da se priklijučimo predlogu, ki ga je osvojilo celjsko učit. drustvo dne 5. dec. 1936. ter je bil v cefoti objavljen v »Učiteljskem tovarišu«. Predlbg je bil soglasno sprejet! Tov. Štefanciosa Tone pa predlaga sledeče: 1. Šolska oblast izdaj odlfok za enotno uporabo znakov v računstvu za mHoženj^ križ (X) ali pika, decim. pika; ali vejica! 2. C)d|>ravijo naj se nepraktični katalogi in dijaške knjižice ter uvedejo zopet cenejši ter preglednejši matični listi in izkazi o šol. napredku. 3. Uvedejo naj se zopet praktične in pregledne šolske matice. 4. Učiteljstvu se naj dovoli vsaj 1 krat na leto brezplačna vožnja po državi radi spoznavanja domovine za uspešnejši pouk v domoznanstvu. Predlog sprejet! — Zborovamje z&ključeno ob 13. uri. Verk Miloš, preds. Oskar R»taj, fraj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO MUR- SKA SOBOTA je zborovalo dne 20. febr. v Murski Soboti. Udeležba 65%. Tov. predsednik je pozdravil navzoče članstvo in poudarjal, da je treba dandanes učiteljstvu javnega pogleda na sklop družabnihl vprašanj, ki ga obkrožajo, in pa poznanja samega sebe, svojega položaja in svoje naloge. Kvaliteta je najvažnejši element vsake brganizacije. V naši stanovski organizaciji imamo dovolj širok okvir za svoje stanovsko prizadevanje, zato odklanjamo ustanavljanje političnih klubov. Med čitanjem dopisov je prispel predavatelj g. prof. Šilih, zato prekine tov. predsednik obravnavo društvenih zadev in da besedo g. predavatelju. Prisrčno pozdravljen nam je g. profesor razvil v dveurnem govoru svoje misli o »Rebrganizaciji osnovnega šolstva«. Njegova izvajanja so bila v kratkem sledeča: Šola mora biti odsev potreb družbe. Sbcialne formante pa, ki naj določajo oblikb šole, se vedno izpreminjajo, večna je samo snov, ki jo oblikujemo, otrok. Zato ne smemo slediti zahtevam dobe, ne da bi se ozirali na otroka. Zgolj sociološka reforma bi bila zgrešena, če se ne sklada z mladinoslovnimi dejstvi. Glavne formante, ki bi hotele, da pbstanc šola drugačna kakor je, so: 1. šola naj bo življenjska, kos resničnega domačega življenja in mora biti zakoreninjena v lastnem narodu, ne izključujoč povezanosti s človeštvom. 2. ideja socialne pravičnosti, 3. delo. Vsak naj bo tako izobražen, da postane delaven in koristen član naroda. Kakšno obliko bi morala imeti šola, ki bi vse to spajala? Enotna šola s štirimi stopnjami, otroški vrtec, osnova šola, nižja in višja, strbkovni tečaji in ljudske visoke šole. Tudi učiteljska izobrazba bi se morala reformirati v pedagoški akademiji, refbrmirati pedagoške šole, strokovna izobrazba z visokošolskim značajem. Učiteljstvo je bilo g. profesorju zelo hvaležno za lepo in temeljito predavanje, kar mu je izrazilo z živahnim ploskanjem. Predsednik pa se mu je prisrčno zahvalil in prip«mnil, da smo imeli vse elemente za zgraditev dobrega šolstva že tedaj, ko je nastala Jugoslavija, toda žal, da je bilo v nas preveč hlapčevske mentalitete. Tla v Prekmurju pa so subjektivnim razmeram za šolstvo še danes zelo ugodne, če bi jih ne oviralo slabo materialno stanje ljudstva. Nato so se obravnavale društvene zadeve. Ponudba glede odkupa uradne sreske učiteljske knjižnice se odkloni, ker je knjižnica uradna ustanova in društvo nitna pravice do nje. Tudi so knjige zastarele in število ne ustreza več seznamu. G. prof. Šilih prosi učiteljstvo za aktivno sodelovanje pri Roditeljskem listu, ki bo začel na novo izhajati. Tbv. predsednica ženskega odseka prečita dopis sekcije. Z ustanovitvijo odseka pri sekciji se navzoče strinjajo, saj je šla iniciativa zanj iz našega društva. M. Štubelj, preds. Kramberger J., taj. 2. Prepreči naj se časopisne napade na učiteljski stan in da učiteljstvu možnost, da more odgovoriti na tc napade. 3. Učiteljstvo naj se ocenjuje po išolskem delu. Izvenšolsko naj se vsak udejstvuje pri onih kulturnih in gospodarskih ustanovah, za katere čuti zmbžnost. V tem smislu se naj tudi izpremenijo tozadevne odločbe v zakonu o narodnih šolah. 4. Občni zbor S. Š. Matice naj se vrši v Celju. 5. Brezposelni učiteljski abiturienti in abitarientke naj še nastavijo iz bednostnega fonda, da se bo moglo z njimi nadomeščati dclj časa bolujoče učitelje(ice). 6. Prosi se kr. banska uprava, da da možnost brezposelnim učit. abiturientom in abiturientkam, da se morejo brezplačno izpopolniti v gospodarstvu in gospodinjstvu na kmetijskih, oziroma na gospodinjskih iolah. Ivo Htovat, preds. Zora Uršič, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL je imelo svoje 2. redno letno zborovanje dne 20. februarja v Ljubljani. Članov 91, navzočih 66, t. j. 72 %. Tov. predsednik M. Kosin je pozdravil vse navzoče, nakar je sledilo situacijsko poročilo in objava dopisov.  Nato je predsedoval tov. Hreščak o \i-  venšolskem delu z ozirom na uciteljski pokret. Predavanje je vsebovalo v glavnem sle-  dece misli:  Dosedanje izvenšolsko delovanje učiteljstva je bilo brez vsakega sistema, zato je uspeh mnogoletnega dela najbrž minimalen v primeri z ogromnim trudom. Učiteljstvo tudi ni dovolj pripravljeno za različno izvenšolsko delo. Današnja gospodarska kriza je izpodrinila pri ljudstvu zanimanje za kulturno delo. Ljudstvu je treba najprej gospodarsko pomagati, šele nato pride kultumo delo. Ker ni denarja, tudi ni razumevanja za višje dobrine.. Izvenšolsko delo je treba izpremeniti. Predvsem pa je treba učiteljstva sigurnosti za lastno osebo. + JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH je zborovalo dne 6. febr. 1937. pri Sv. Lenartu v Slov goricah. Po uvodnih formalnostih je podal tov. predsednik situacijsko poročilo. Po čitanju dopisov se je razvila debata ter so bili soglasno sprejeti sledeči sklepi: Stanovske liste naj dobivajo vsi tov. pripravniki brezplačno, ker so vsi v istem slabem gmotnem položaju. Da se ne bi delovne sile učiteljstva cepile, se smatra za nepotrebno osnovanje posebnega odseka učiteljic pri sekciji. Delujmo enotno pri sekciji v prbcvit našega Udruženja. Soglasno se sklerae, da društvo pristopi k »Učit. domu v Mariboru z enim deležem po 100 din. Nato je predaval tov. Meško Jakob o temi: »Učitelj v Cankarjevih delih«. V uvodu je navajal razne vplive in okolje, ki so oblikovali Cankarjevo osebnost in ga nam postavili takega, kot ga poznamo. Našteval je vsa važnejša dela, v katerih opisuje učitelja. Cankar slika učitelja večinoma kot idealista, na katerega pritiskajo od vseh strani sile razmer in še posebno krajevni mogotci. Njegovemu veselju do dela se stavijo različne ovire, da slednjič marsikateri pod temi omaga. Zigosa tudi primere, kjer učitelj preveč krivi hrbet. Predavatelj je prečital tudi nekaj izvirnih odstavkov iz Cankarjevih del, kar je napravilo predavanje še zanimivejše. Vsi navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanju predavatelja, ki je žel za svoje skrbno pripravljeno predavanje obilo priznanja. Prečitali so se tudi razni dopisi učiteljskih gospodarskih ustanov. Pristop se je priporočal vsem navzočim. Soglasno se je sklenilo, da bo prihodnje zborovanje pri Sv. Trojici v Slov. goricah, meseca aprila. Košenina Vlado, preds. Urban Valerija, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo dne 6. marca 1937. v Krškem. Zaradi slabega vremena je bilo navzočih le 46 članov, t. j. 37%. Tov. predsednik se po uvodnih besedah spominja umrlih tovarišev Gabrška Frana in Adamiča Emila in poda situacijsko poročilo. — Sledili sta tajniško in blagajniško poročilo. Tov. Jurančič Jflgjp je predaval o »krvnih zadrugah« v Srbiji. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in poučno Zbudilo je željo, da bi nam podal še kaj podobnega iz svojega bogatega znanja in izkustev. Povedel nas je v zadruge na jugu, nam prikazal socialne, moralne in etične dobrine teh zadrug, jih primerjal z družinami, ki ne žive več v zadrugah in vzporedil naše razmere z onimi. Tov. Stoviček Slava je bila izvoljena za poverjenico »odseka učiteljic«. "Xq3l^ Xura_ričiŁ referira o učiteljskern__Ep- ¦ kretu. Da se delolemeljito pnpr^ririŁ"t>irraz^ovtfr preložen na prihodnje zborovanje. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata in so bili sprejeti sledeči predlogi: 1. Napredovanja naj se izvrše upoštevajoč dobo, ki jb je kdo prebil v kateri izmed skupin. Naši mladi učitelji-pokretaši so nam pokazali pravo smer sodobnega izvenšolskega dela. Njih smoter je študij vasi in študij otroka. Današnja družba zahteva, da se otroka natrpa z učenostjo, ki pa kaj hitro izpuhti. Tako je danes le učenec z odličnim spominom lahko tudi odličnjak — vsi ostali pa so »stromaki«. Taka vzgoja ne sme ostati, ako hočemo vzgojiti celotnega človeka. Učiteli naj se postavi na stališče otroka in ne na stališče družbe. Zaščititi je otroka, ki naj se vsestransko razvija. Proučevati je domači okoliš, ga razumeti in z njim povezati tudi otroka. Za zanimivo predavanje je žel predavatelj splošno odobravanje, nakar se je ynela kratka debata. Slučajnosti in predlogi: Z ozirom na izjavo nekega tovariša, da ie JUU ščitila tudi nečlane, pojasni zadevo tov. predsednik: Organizacija JUU ni ščitila prav nobenega nečlana, pač pa svetovala vsem članom, naj zaradi tovarištva ne vlagajo prošenj za mesta, ki so zasedena. Tov. Likarjeva poroča o odseku učiteljic: Tovarišice smo preskromne, zato molčimo. Slabo je, imeti dobro misel in je ne povedati. ¦ Dovolj smo že zapostavljene. Mesto upraviteljice še lahko dosežemo na kaki enorazrednici, a greh je že misel, priboriti si mesto upraviteljice na višje organizirani šoli. — Za poverjenico odseka učiteljic se soglasno izvoli tov. Pehanijeva. Naslednji predlogi so bili soglasno sprejeti: 1. Nagrade za poslbvodje kraj. šol. odb. naj prevzame banovina. Utemeljitev: Poslovodji je po banovini naloženo po novem poslovanju večje delo, a zmanjšanje že po banovini zmanjšanih nagrad je prepuščeno uvidevnosti upravnih občin, ki dejansko o obsežnosti tega dela ne morejb imeti jasne slike. 2. Nagrade za poslovodje naj se zvišajo sorazmerno s povečanjem dela. Utemeljitev: Ne razumemo geste oblasti, da nalaga večje delo, a istočasno zmanjšuje plačilb. 3. Sekcija naj intervenira pri min. prosvete glede napredovanja učiteljstva, da se izvrši napredovanje po vrstnem redu vloženih prošenj, ne pa, da se jih po več preskoči, čeprav za to ni nobenega vzroka. M. Kosin, preds. Franjo Cuk. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V SOŠTANJU je zborovalo dne 20. februarja t. 1. v Šoštanju .skupno s slovenjgradskim učiteljskim društvom. Po prihodu vlaka ob pol 10. uri je zborovalo vsako društvo za sebe v narodni osnovni šoli. Pri 90 % udeležbi članov btvbri tov. predsednik Mencej zborovanje. Posebej pozdravi novega šolskega nadzornika tov. Arriglerja, ki je prvič med nami, z željo, naj bi bil svetovalec pri našem šolskem delu, zaščitnik posameznika in stanu pred oblastmi ter kot brganiziran član pa neizprosen borec pri naših skupnih težnjah in zahtevah. Poslovi se od A. Bratkoviča in Marije, ki sta bila premeščena v Veliko Pirešico, z željo, da bi n.i novem službenem mestu žela pri svojem delu kar največ uspeha, med novimi tovariši pa čim več zadovoljstva. Trikratni slava velja manom pokojnega E. Adamiča. Pri situacijskem poročilu obravnava tov. predsednik naš stanovsko pravni, politični in materialni položaj. Z vedno bolj ponavljajočimi se glasovi iz vrst naših gospbdarskih krogov, da smo že preživeli dobo najnižje gospodarske depresije, da se že nahajamo v dobi splošne gospodarske prosperitete, kakor si je usodil to trditi in številčno dokazovati iz našega gospodarskega stanja sam gosp. finančni minister v narodni skupščini v svojem ekspozeju k predloženemu proračunu za leto 1937./38., smo upravičeno živeli v pritajenem optimizmu, da se z bodočim proračunskim letom popravijo nam najbolj kričeče materialnc in socialne krivice, ki so bile nam zadane pod izgovorom, da je to narekovalo takratno naše gospodarsko stanje, katerega je zajel val splošne gospodarske krize. Vsak cptimizem pa se je razblinil ob trdih številkah novega proračuna. Brezizglcdna je bodočnost, tako glede zboljšanja našega materialnega položaja, glede napredovanja, glede nastavitve novincev itd. Vodstvo sekcije je izrabilo v tem pogledu vsa legalna sredstva v obrambo in zaščito stanu. Zaradi nerednega izplačevanja mesečnih prejemkov, pri čemer so redno prizadeti nekateri podeželski srezi, je odbor vložil protestno noto pri finančni direkciji v Ljubljani. Soglasno je sprejeta resolucija glcde neizplačanih stanarin od strani občin. Na interpelacijo tov. Omerse glede volitev delegatov poda predsednik namesto obolelega poročevalca tov. Ribičiča pojasnilo in utemeljitev naslednjega predloga: »Organizačna pravila naj se spremenijo v toliko, da se izvede proporčni sistem z vso konsekvenco tudi in pred vsem za delegate, ker zadobi proporčni sistem pravi pomen šele takrat, ko pridejo v delegacijo mandatorji društev, ki jim bo omogočeno voliti zastopnike uprav po svojem prepričanju in po zaupanju tistih, ki ,so jih v delegacijo poslali.« Tov. Omersa se strinja s predlogom in pojasnilom ter stavi dodatni predlog: »Izvršni odbor JUU naj skrbi za takojšnjo izpremembo čl. 36., t. č), novih pravil, do sprejetja omenjenega predloga v pravila pa naj izda tolmačenje čl. 29., da se tudi delegate voli po proporčnem sistemu že za letošnjo banovinsko in državno skupščino.« Oba predloga sta bila sprejeta soglasno. Ker ni bilo drugih predlogov in se tudi pri zadnji točki dnevnega reda nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje. Po zborovanju so ogledali navzoči novo šolsko poslopje, katerega naprave je tolmačil upravitelj tov. Anton Lovše. Predsednik:Tajnik: Vekbslav Mlekuž.Josip Mihelič. Nato so podali posamezni društveni referenti svoja poročila, in sicer: o prcdlogih sekcije k finančnemu zakonu za leto 1937./38. tov. Macarol; o »Pravilniku za fond za zaščito članstva«, ki je bil soglasno sprejet, tov. Burdian in tov. Trobej Marica je stavila predloge k »osnutku programa« odseka učiteljic pri sekciji, katcre je izpopolnila še z novimi predlogi tovarišev. Prcdlogi so bili po krajši in živahni debati sprejeti. Blagajničarka Trobej C. poroča v svojem poročilu sklep odbora, da se izterja zaostala članarina potom advokata od onih članov, ki kljub večkratnim opominom članarine niso poravnali. Sprejetb! Pri slučajnostih predlaga tov. Stopar potrebo, naj bi začeli razmišljati o spojitvi šoštanjskega in slovenjgradskega učiteljskega društva. Ob ll.uri je bilo skupno zborovanje s ¦slovenjgradskim društvom, v kino-dvorani, z •glavno točko dnevnega reda: »Šolsko - reformne in prosvetne razmere v Češkoslovaški republiki«. Predaval je tov. Gerlanc M. iz Celja. Za uvod nas je popeljal s skioptičnimi slikami po Češkoslovaški. Nato je podal v zaokroženi in poljudni obliki dosedanje šolsko-reformno delo in splošne kulturne prilike. Zaključek: Demokracija in svoboda je oni pogoj za uspešni šolsko-reformni in splošno prosvetni razvoj, kjer se šola in prosveta približujeta zahtevam in potrebam najširših plasti naroda. Pozornost poslušalcev pri pol¦drugo uro trajajočem predavanju je najlepše jamstvo, da je predavanje uspelo. Končno pride še sklep šoštanjskega dru'stva, naj bi bilo prihodnje zborovanje zopet skupno. in sicer v Slovenj Gradcu. Posvečeno naj bi bilo spominu E. Adamiča, kjer naj bi rpoleg ostalega nastopil tudi mladinski pevski zbor iz Šoštanja z Adamičevimi mladinskimi skladbami. Mencej M., t. č. predsednik. M. Rohimičan, t. č. tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo dne 27. februarja t. 1. dopoldne v telovadnici nove osnovne šole za Bežigradom. Uvodoma se je spomnil predsednik umrlih članov: M. Repovža, Amalije Kelbelj in višjega šol. nadzornika v pok. Fr. Gabrška. Navzoči so počastili njihov spomin s trikratnim — slava. Sledilo je situacijsko poročilo, ki ga je podal predsednik na podlagi došlih dopisov in okrožnice. Sprejet je bil predlog, da zastopa društvo v odseku učiteljic tov. Kristina Lukičeva. Ob koncu razprave dospe prof. dr. Jos. Mihelak, ki je predaval o svetovnem valutnem problemu s posebnim ozirom na gospodarske razmere v Jugoslaviji. Uvodoma je omenil predavatelj zgodbvinski razvoj, gospodarske naloge, vrste in vrednost denarja. Nadalje je na zelo zanimiv način podal pregledno sliko svetovne valutne politike, s pojasnilom o bistvu zlate in papirnate veljave, o dobrih in slabih posledicah deflacije in inflacije, o internacionalnem in deviznem tečaju, kaj vpliva na devizni tečaj in preko njega na internacionalni tečaj, o oddaljitvi deviznega tečaja od zlate paritete, o državnih bankrotih itd. V debati, ki je sledila zanimivem predavanju, je dodal predavatelj posebna pojasnila o valutnem problemu naše države, ki ima še pravb zlato veljavo, dasi je zamenljivost papirnatega denarja ustavljena, kakor je tudi ustavljen svoboden izvoz in uvoz deviz. Predsednik se zahvali predavatelju za podano predavanje, ki so ga sprejeli navzoči s prisrčni modobrovanjem in zahvalo. Sledila so poročila strokovnih referentov. Med razpravo, ki je bila mestoma prav živahna, so odobrili navzoči pravilnik podpornega fbnda in vzeli v znanjc priporočilo za pristop k zadrugama »Obmorski dbm« in »Učiteljska samopomoč«. Posebno velikega pomena je za učiteljstvo US, ki šteje 2600 članov, od teh samo v Ljubljani 581. Kcr ima učiteljstvo od US velikc materialne dobrine, je bila izražena želja, naj bi pristopilo k prekoristni panogi nase organizacije zlasti mlajše učiteljstvo, ki bo imelo od nje velike materialne koristi. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo v soboto. dne 13. marca 1937. ob 10,30 v Kočevju ob navzočnosti 46 članov in članic. Predsednik tov. Janežič je pozdravil zastopnika politične oblasti g. Jarca, sreskega šol. referenta g. Peterlina in zbrane člane. V lepih besedah se je spomnil prerano umrlega skladatelja tov. Emila Adamiča ter umrlih tovarišev Gabrška, Gorazda in Levca. Spomin umrlih tovarišev je članstvo počastilo $ klicem: slava! Situacijsko poročilo je padal tov. predsednik. Dodatno k temu je govoril o slabem stanju društvene blagajne, ker so ogromni zaostanki na plačevanju članarine. Pri razgovoru o učiteljskem pokretu se določi za poverjenika za kočevski srez tov. Vončina iz Dol. vasi. —• Tov. Draga Trobiševa prevzame poverjeništvo za odsek učiteljic. Sreski šolski referent g. Peterlin je tolmačil potrebe šolstva in nekatera administrativna vprašanja. Splošno zanimanje je zbudil referat tov. Zupanca. Podal je glose k pouku zgodovine in zemljepisa po začasnem učnem načrtu za višjo narodno šolo. Opozoril je na netočnosti in pomanjkljivosti v učnem načrtu in izrazil željo, naj bi učiteljstvo kočevskega sreza skupno sodelbvalo in sestavilo učni načrt. Tbv. Kmet apelira, da se nadaljuje z referati v tem pravcu. Janežič, preds. Čok Antonija, tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEM- BERK je zborovalo 13. februarja 1937. v Zužemberku ob precejšnji udeležbi. Tov. predsednik je podal poročilo o položaju v organizaciji, o pojasnilu fin. direktorja glede vzrokov zakasnitve izplačevanja službenih prejemkov, o predlogih k fin. zakonu, ki jih je predlagalo JUU itd. Po vsestranskem razmotrivanju je sprejelo dTUŠtvo sledeče sklepe: 1. Ker so sedanja spričevala »Knjižica za učence« precej draga in bi jih v prihodnjem šolskem letu morali otroci nabavljati sami, predlagamo, naj se uvedejo zopet cenejša. preprostejša spričevala, kot so bila že svoječasno v praksi. Njih nabavka naj pade v javno breme. Tako bi zopet vsi otroci dobili spričevala in ne samo nekateri, kar je za vzgojo in pouk velikega pomena. 2. Pouk zemljepisa je na srednji stopnji kaj težak. To pa zaradi tega, ker nimamo za ta predmet v našem srezu dobrega učila — primernega zemljevida novomeškega sreza in dolgo časa traja, preden se otrok na tem nepreglednem zemljevidu sploh kaj orientira. Zato predlagamo, naj se da napraviti nov, preglednejši zemljevid novomeškega sreza. Finančno stran tega dela naj bi prevzele naše občine, ki tudi potrebujejo tak zemljevid. 3. Ker so učni načrti prenatrpani s snovjo, ki jo skoraj ni mogoče obdelati in trpe pri tem zlasti najvažnejši predmeti: računstvo, jezikoslovni pouk in pisanje, zato predlagam, naj se učni načrti korigirajo in razbremene. 4. Ker bbdo imeli upravitelji, poslovodje šolskih odbbrov po novi odredbi o vzdrževanju šol mnogo več dela kot doslej, predlagamo, da se nagrade poslovodjem zvišajo in ne znižajo. Nato se je vršilo predavanje tov. Angele Zajčeve o najhujši govorni motnji — jecljanju. Predavateljica nam je razjasnila, da je jecljanje govorna motnja duševnega značaja in ne telesnega. Zato jo je možno odpraviti le s psihičnimi sredstvi in ne z medicinskimi. Dala je tudi mnogo dragocenih nasvetov, kako postopati z otroki s to napako v šoli. Predavanje je bilo zelo lepo, obširno in izčrpno. Predavateljici za njen trud in dobro vse priznanje in zahvala! Prihodnje zborovanje bo meseca aprila. Predavala bo tov. Urbančičeva iz Ajdovca. Fr. Mervar, t. č. predsednik. Rafaela Hrovatova, t. č. tajnica. + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARI- BOR LEVI BREG je zborovalo dne 20. febr. t. 1. v krčevinski šoli. Od 91 članov je bilo navzočih 72, t. j. 80 %. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik tov. Vauda Mirko. Uvodoma se je spomnil pokojnik tov. Gabrščeka Franca, viš. šol. nadz. v p., in tov. Kerhlanka Franca, učit. na Pobrežju. Dopisi so se sproti obravnavali in sc je o njih tudi sklepalo. Za UD že imamo poverjenika in bo o ponovnem deležu sklepalo zadnje letno zborovanje. Za odsek učiteljic radi itakšnje enakopravnosti v JUU ni bilo mnogo zanimanja za poverjenico je bila izvoljena tov. I. Rečnikova. Sledilo je predsednikovo situacijsko poročilo, ki je v glavnem v-sebovalo: 1. sliko našega organizačnega stanja, 2. stališče JUU napram učit. polit. klubom, ki je isto, kot je ob enakih pojavih bilo že 1 1933., 3. zadevo zapuščanja službenega kraja, ki zadeva le učiteljstvo, prizadene v glavnem samo vaško učiteljstvo, 4. fond za pobijanje brezposelnosti — je potreben, a naj ne gre spet le na račun javnih nameščencev, 5. besede, naslovljene na novodošle tovariše(ice), ki so morda došli sem z različnimi vtisi. V polpretekli dobi nismo zaznamovali niti enega primera uspelega učiteljskega preganjanja, kar je v veliki meri zasluga harmoničnega društvenega delovnega urejevanja po starem, a nikoli zastarelem načelu: vsi za enega, eden za vse! Sledilo je blagajniško poročilo in bilo je sklenjeno, da se bo po itak dovolj dolgem popuščanju napram članarinskim dolžnikom postopalo pb § 20. novih pravil JUU. O US je poročal tov. Sardoč na podlagi seznama naših članov US, ki naj ima na vsaki šoli vsaj enega propagatorja. Nato je o »Bezručevi deželi« podal živo potopisno in poetično prepleteno predavanje tov. Andrej Debenak iz Sv. Marjete niže Ptuja in žel za svoja zanimiva izvajanja mnogo odobravanja. Sprejeti so bili sledeči predlbgi: 1. Ureditev učbenikov — sedanje čakanje nanje je v škodo šol. napredka, kupovanje sedanjih učbenikov zastaja — radi čakanja na nove, to stanje je rešiti: JUU naj v interesu itak slabo plačanih javnih nameščencev - roditeljev tudi posreduje, da na srednjih šolah preneha vedna menjava učnih knjig ter se uvedejo trajnejše in enotnejše učne knjige! 2. IJčiteliski pokrct — pozdravljamo zlasti vaski učitelji, organizirati je anketo za sestavo vprašanj k proučevanju vasi, v »Popotniku« otvoriti vaškošolsko rubriko, sekci.ja pa naj vzame v zaščito mlajšc učiteljstvo ne le v zadevah namcstitve, ampak tudi napram pavšalnim očitkom nezanesljivosti. 3. Pomaknitev severnih obmejnih srezov v 2. plačilni razred. — Organizacije javnih nameščencev v Mariboru so prosile za 1. plač. razred, ki jim ga iz srca privoščimo, a podeželske, zlasti obmejne prilike ne dovoljujejo cenejšega življenja kot v mestu, deloma povzročajo celo dražjo eksistenco, zato in namesto v § 82. v zak. o nar. šolah predvidenih, danes še nam nepoznanih in tudi le mimogrede morda pomagajočih nagrad prosimo za pomaknitev v 2. (ne prvi!) plačilni razred. Prihodnje zborovanje bo v soboto 17. aprila t. 1. Mirko Vauda, preds. Janko Šajna, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ORMOŽ je zborovalo 13. marca v Ormožu. Navzočih 35 članov(-ic): t.j. 59%. Predsednik Ljudevit Belšak je otvoril žborovanjc in toplo pozdravil navzoče. Pred prehodom na dnevni red smo počastili spomin umrle tovarišice Beloglavec Danice, ki je službovala v ptujskem okraju, in spomin umrlega tovariša Laha Franca — našega domačina. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja je tov. predsednik podal svoje situacijsko poročilo v zvezi z zadevno okrožnico sekcije. v kateri je pojasnjeno stanje važnejših stanovskih zadev, ki čakajo ugodne rešitve. Na koncu svojega poročila toplb priporoča nabavo brošure o nacionalnem delu učiteljstva v preteklosti. V zvezi s tozadevnim dopisom se je nat predlog tov. Rajšpa Jožefa sprejel naslednji sklep: Društvo odkupi vsako leto do nadaljnjega 1 delež a 100 din Učit. doma v Mariboru. Tov. Rajšp je pričel novo ofenzivo proti nevčlanjenim v Učteljski samopomoči. Navedel jih je imenoma in jih s poudarkom prosil, naj uvidijo da kar je za 54 članov našega društva dobro, odnosno za 2600 članov v dravski banovini, bo gotovo tudi zanje. Vnetega zaveznika je našel v tov. predsedniku, ki se mu je nazadnje zahvalil za njegovo agilno prizadevanje, da bi k Učiteljski samopomoči pristopili vsi učitelji (-ce). Sledilo je nadaljevanje predavanja tov. Mastena Martina o berlinski olimpiadi. To pbt nas je popeljal v Hamburg, Niirnberg in nazadnje v Salzburg. — Tov. Debenak Andrej od Sv. Marjete pa je predaval o Bolgariji in sicer 1. del »Po Donavi do Črnega morja«. Predavanje so ponazorovale skioptične slike. Zelo zanimivi potopisni predavanji, ki sta navzoče priklenili tako, da je vladala neprekinjena tišina, kar je najlepša zahvala in priznanje predavateljema. Sprejeti sklepi: 1. Radi izdelave skupnih predlbgov za izpremembo zakona o narodnih šolah bomo zborovali v drugi polovici meseca aprila skupno s ptujskim učiteljskim društvom v Ptuju. Vsako društvo naj ima svojega referenta — za naše je bil izvoljen tov. Vittori Srečko. K zborovanju povabimo tov. Metoda Kumlja. 2. Na prijateljsko in prijazno vabilo učiteljskega društva v Murski Soboti glede skupnega zborovanja v Murski Soboti, se z veseljem odzovemo. Zelimo pa, da se zborovanje vrši v prvi polovici meseca junija. 3. Sekcija naj v najkrajšem času izposluje pri kr. banski upravi tolmačenje pravilnika o izvrševanju verskih dolžnosti otrok, ali so 25. april (Markova procesija ter križni dnevi — udeležba pri procesiji) pouka prosti ali ne, to pa zato, ker se je lansko leto na šolah različno postopalo. Prav tako naj se poiasni, ali so navedeni dnevi pouka prosti tudi za tiste šole, ki niso na sedežu župnije in niso šolski otroci zaradi nad 4 km oddaljenosti od cerkve obvezni udeležiti se procesije. Belšak Ljudevit,B. Bitenc, predsednik.tajnik.