Leto IV., štev« 58. V Ceftfu, toi-ek due 23. mala 1922* FoStnlsa Blažana v gotcsini. ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ ^m^^^^^p ^^^^^^^^f^ ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^w^^^^^^ i j vj ¦ --^^^p^^^^^^^Wv1' j r. * ¦ ii^^^^^^^^ / -,. iy- ^h^^^^^f Stanc letno 48 Din, mesecno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stanc SO p. Izhaja vsak tore&, četrtek in soboto. Uredništvo Strossmajeffi^^b^r^i. nadst^;Telefon št. 53. Upravniitvo Strossmajerj^aKiU ^.tl\pjItJi. Telefon ät. 66. t=a Račun kr. poštnega CekovnÖtja-ttratfa Stev. 10.066. «=3 Bdkansko-j adranska železnica. »bas Jugosiavische Handeisblatt« prinasa v St. 16 od 15. aprila nasled- nji članek: Najvažnejša zahteva v svojsni te- ritoriju povečane jugoslovanske države in njenega gospodarstva ie neoviran in olajšan dohod do jadranskpge morja. Problem jadranske železnice ni vec nov, ko se je pa to vprašanje sprožilo ni imela Stara Srbija še nobenih na Adri- jo meječih pokrajin. Danes je pa obala države SMS dolga 700 km. Že za nek- danjo Srbijo je bil dohod k jadranskem morju življsnsko vprašanje, pomen tega problema, ki ]e pred vsem gospodarske narave, se je pa vsled povečanja ju- goslovanske države povečal. Zgodovinski razvoj vprašanja te železniške zveze je naslednji: Ko se je obravnavalo o tej zvezi je živel ves Balkan v vojnih zapetljajih. V sen ogerske delegacije na Dunaju 27. jari 1908 je poroCal tedanji zunanji mini- ster grof Aehrenthal; da hoo.e uposta- viti monarhija s Solunom direktno železnisko zvezo. To je bil načrt za Sandžaško železnico. Temu načrtu se ie protivil Balkan in Rusija. Tedanji ruski zunanji minister Izvolski je bii hud nasprotnik te ideje, kcr ni hotel pnpustiti, da bi se razširil na Baikanu avstro - ogrski vpliv. Tudi Srbija je nasprotovala temu načrtu ter je otvo- rila vprašanje jadranske železnice. Že- iezniška proga naj bi se izpeJjala \z Raduievaca ali Prehove preko Nisenat - Kuršmulje, preko doline Morave ali po Kosovi in Drinski dolini do San Giovani Medua. Ta načrt pa je pa- del v vodo vsled odpora monarhije. Po vojski je upala Jugoslavia, da se bodo izpolnile njene pravične zahteve glede Reke, kar se pa ni zgodilo. Ra- pallska pogodba je skušala rešiti vpra- šanje, da bi dobila Jugoslavia, Reka, Baroško pristanišče, kar pa se do da- nes ni rešeno. Ker se je pro'met države SliS proti zapadu vsled izvoza poljedelskih izdel- kov povečal, je potreben cenen izvoz po morju. Sedaj imamo samo eno enotirno železnico, ki veže glavnomesto in industrijske kraje moriem. Macedonija in Vojvodina n. pr. nimate nobene zveze z Jadranom. V zadnjem času so izbrali Split kot mor- sko !uko za Jugoslavijo. istočasno naj bi se zgradila jadranska železnica s pomočjo inozemskega konzorcija. Po daljših pogovorih je sprejeJa jugoslo- vanska vlada ponudbo nekega angieš- ko-amerikanskega konzorcija pod po- goiem, da da vlada na razpolago v ta namen 200 mifijonov dinarjev. Z delom bi se pričelo že v poletju. Železniška proga se bo razširila tudi na Rumuniio in ve2ala tako ves Balkan z jadransko obalo. Da je ta železnica velikega pomena tudi za Nem- čijo je jasno, kaiti poieg donavske poti bode Nemčija iz svojih pristatrišč pomnožila trgovsko vožnjo na Jadran. Po najnovejšem sporazumu italijansko- jugoslovanskem v Rapallu prlpade luka Baroš konečno Jugoslaviji. S tem pri~ haja za našo državo in specijelno za naše severne obmej.ne pokrajine Slo- venije nujno v pretres gradba. železnice Kočevje- Brod- Moravice- Reka ali Klo- vič- Hrovatmova proga. Radic — Slovoncem! Radič — Slovencima! »Našo Vns«, jjlasilo poprej /eniljo- radniške, sedaj republikanske stranke za Sloven ijo, prinaša pod .u'orn.iim nr»- siovorn v s'ovenskein in hrvatskem jc- zikn, protflas St.iepaiui Radiča. V {cm proglasn pravi Radič, da je že ckilj Oasa preicmal iz Slovcnije nrošnje, naj bi or- tfanizira! lndi na Slovcnskeiü no recepiu HrvatsKe republikunskc seljauko stnui- kc repnblikiiiisko stranko, on pa da teta ni stori! zn to. kcr so Slovcnd cisto po- scbcu mirod, ki je s lirvatskiin sanio soroden. Kcr pa je med tem započel nn Siovcnskcm dr. Novačan rcpiiblikan.sko | gibanje, sta so secl;i.i koncjno po veJ- kratnih scstankih Stjopan Rau'c in dr. Novačan sporazunicla na sknpen pro- gran» in sknpne ciljo, dasi hosta ločcno in samostalno inarširala, cden po lirvaT- sko drn.tci po slovcMisko. Nam Slovcn- cein. poscbcj žc nnin v mariborski o- blasti. ki smo najbližji soscui Hrvatom in Radien, sc obetaio torej novi časi, idcaina nescbična pomoč Sfjcpana Ra- dica in njcsovcga pomočnika, iz L]Onc madžarskcga tiranizirania llrvatoni In Slovcncem znaiiega tfospotla K:)šntiCa. Pii saj ,^ro pri r.as vse. rennblikanskim Ljudsko vseučilišče v Celju. Danes v pondeljek 22. tm. ob 8.uri zv. predava urednik g. Lk. Edvard Šimnic „o krsčanskih in mohaitiedarcskiSi sveiiščih v Palestinict. vodjoni ic \ sc prav in vsak dobrodošer, ljudstvo pa. ki plamti in gori za rcpu- bliko. ki gu daiics tarejo edinole te bn- ,v;c, ali sino lirvati in Slovene! cdcn ;ül civ;i naroda, ali ie reprezentnnt naše državc naš narodni kralj ali pa jc trcba voliti predscdnika Radiča ali. Novačann, pa itak nc vc ničcsar in nc pozna. kaj ti novi inesije hočcjo. Delali bi zares težko krivico nascnui slovcnskemu narodn, ako bi ya kar pavšalno rinili v političcn loiiec Radič-Novačanov. Casi sc nienjajo, ljndie pridcjo m i/,;;;nojo. narod pa ic. ki ostane. Skorn potečc 20 let, ko se ie vrši! v Ce'jn ria Lanovžu pod inilini ncboni inipozanien narodni tabor, ki se j^a ie ndeležilo nact j 10.000 narocia iz vsch delov naše Slo- venske Stajerske. ßil je to nncionafni protcstni tabor proti tiranskemn nasiiju hrvatskc'ga bana Knen liedervarya nacl lirvatskim narodom. (jovorniki iz hTr- vatske. ki so tedai nastopili na fern vc- likanskeii! taborn v Celjn, so ' govorili Iirvatsko in nas narod jib je dobro razr- uincl ter sc je čntii ž njimi eno po krvi, jeziku in sknpnem trpljenjn. banes po iolikih 1-ctih —mora biti dru?;acc. ker b! se sicer ne dalo snovati novih strank, saino to je se čndno, da še Radio nc stavi s svojimi inilijojii spouienika Knen .Ht:dervar\-ii, pred kojim bi imei slav- Jiosiiii ^ovor v inie svih Hrvata .vrospo- ilfn Košutic! Dalce je zašel Mrvruski hratski narod po zas!n«:i #. F^adiea in iwusivnosti inteligence. niri trenntek ni- snio v skrbeli, da bi se mog!o z^odiii to s slovenskim narodom, ako ne liomo vsi samo rok križcm držali ter glcdali k.i- kor tujcl iz devcte dczele ta najnovjjši »Radie-Novačanov teater« na Sloven- skem, ki ni. samo sniešen ampak .ie prc- žalosten dokinnent slrivenskih blodcnj in zmot v let» 1922, eetudi s^ imennie to poiiiika, pa so za nanieček kmečka fn tlclavska. juoosl. matica v celju pob1ra meseCnine in nabira Clane v trafik! oe. francis kovac v aleksandrovi ulici v celju. Zdravstvena vzgoja mladine. (Konec.) Zdravo vzgojevan otrok ne bo Jal puvoda za kaznovanje. S prijazno bc- sedo, resnim oporninom ga bo mo znatt voditi do pokorščine, samozatujtvauia. Ker pa ni pravila brez izjeme, in je ka- >en v izjeinnih primerih neizogibna. o- uieniino tudi kazen koi nasilno vzgojno siedstvo. Vsaka oblast na svetu lemclji koneno v »Imperium et braehiunK, do- sledno tudi oblast nad otroei. Preduo se poslužujemo kazni, moranio vestno presoditi, da li gre za resnieno nenbo- :^'iivost, upornost otroka, ali za ncka- znivo nepovoljno dušno razpoloženje, Tiivcdnost, ncpresodnost. brezbrižno veselost. Pretepanje s pestjo, šibo. pa,- lico, z jenneni, uhlanjc, lasanje ni imtic- stna kazen. Tako kaznovani otroei po- stajajo topoglavi, zabiti, neodlocni, po- fimnjeni, še bolj lažnjivi; tako ka/uo- vanje povzroea telesne škode. celo te- žke poškodbe in je znak pomanikljive samovzgoje. Ne kaznui v jezi, kcr v ]czi si krivičen, jezen elovek skuša s kazno- vanjeni samega sebe umiriti. jeza dela e.'oveka brezobzirnega, nespametiiejia, jeza je akiitna blaznost. Nspaena. je ka- zcji z odteM'om hrane. z zaporom v sa- inotne, temne prostore: otroei dobe iz strahu težke živčne in dušjvne bolezni, izvrše eelo sarnornore. Kleean.ie in dol- kotrajno postajanje za kazen ludi ni zdravo. Kazenske naloge, duhomorne penitence, prepisavanja po stokrat. ie nespanietno in brezuspešno niueenje, škoda easa, papirja in.zdrav.ia- Kazen naj obstoji v odrekanju nagrad, priboli- škov, uaril; v prepovedi igre in drugih zubavnosti. treba i)a v izva.ianju kaznl strode doslednosti, lie kolcbanja in po- puseanja. Dobro vzgo.ienirn od malega iiadzorovanim otrokorn z-a.clostnjc, kot že omenjeno resna beseda, stro.tc poglcd, odloeen opomin. Ne grajajmo vsäke ma- lejiicosti. ne hvalisajmo vsesa vpreK. Obveznost, dolžnost sc ne plaenje. Pri Ob 40 letnici Mozirskega Sokola! (Iz kronike Savinskega Sokola) Ž. L. Mozirski. Dne 28. majnika 1922 praznuje Savinski odnosno »Alozirski Sokol« svojo 40 tetnico. Prebil je dobo ene generacije in zanimivo je prelistati 2^odbo njegovega obstoja in razvoja. j^r- J. F o n, primarij v Zagrebu, rodom Braslovčan, videl je vstajati »Zagrebški ^okol.« Vekoslav* Legat pa »Ljub- itanski«. Prihajala sta na počitnice v Mozirje in navduSila tukajšne narod- nia^e za idejo ustanovitve »savinskega Sokola.« Naši takratni prvoboritelji : JoŽe Lipold, Anton Goričar, Jože Pir§, Ivan Vrankovio, Anton Škoflek, Ivan Klemenak v Mozirju, Ivan ^Gaberžek, okraini tajnik, in Franc Šentak na Vranskem, Paver, Prižlan, Puncer v Braslovčah in mnogo drugih strnili so se v osnovalni odbor leta 1881 in vže 30. marca 1882 predložili namestniji v Gradcu pravila novega društva, ki bi naj obsegalo celi Saviniski okraj z^ vgtetim nemčurskim Celjem in s°ätanjem 14. ma ja 1882 bila so pra- ?lla potrjena in od obCnega zbora T?- ^aja istega leta .sprejeta. Koliko je "lio zanimanje za Sokol v vseh po- svetnih in duhovnih krogih sledi iz števila prvih članov leta 1882: V ckraiu 202, samo v Mozirju 25. Med temi najodličnejše osebe in duhovniki. Neki 5a čiveči odlični dnhovnik fe ce!o ob asistenci dveh »Sokolov« z »rdečo« srajco pod »koračljem« maševal. Leto 1884 je Meto b!agoslov!jen;a društvene zastave. Ta je bi!a izdelana v Pragi. Krona slična »srbski«, ki jo sedaj diči, se je morala vsled ukaza namestnije odstraniti. Biia je pa dobro shranjena in prvič ob poletu »Sokola« v naš Čakovec zopet pripeta. Blagoslovijenje zastave po Braslov- škem dekanu Bohincu bilo je pred kapelo sredi trga. Slavnostni govor ie imel starosta Jože Lipold. Navzočega ljudstva je bilo gotovo nad 2000 in nebroj društev in deputacij z zastavami iz vseh krajev tako imer.ovana: Sokoli: Zagrebški, Gorižki, Tržaški, Ljubljanski, PraSki zastopan po depu- taciji, Slovensko pevsko društvo Ptuj, »S!avec«iz Ljubljane, »Lira« iz Kamnika i. t. d. Sokoiov v kroiu je bilo okros 400. Pravcat orjak iz Luč bil je prvi zastavo- noša, kumica pa gospa Vasničeva iz Celia. Danes dice starospoStijivo za- stavo sedf.m trakov, masivni srebrni sokol pa je nje čuvar. Traki so Ie ti: 1. »Hrabremu Sokolu — Savinske Slovenke.« 2. »Narodna Čitalnica v Ptuju.« 3. »Siovensko pevsko drustvo v Ptuju«. 4. »Ptujske Slovenke«. 5. ;>Siovensko planinsko društvo«. o. V spornin zleta vžalec, 3./b.1886. 7. »Ruse, 15./7. 1906. Na občnem zboru leta 1882 bila sta Častnim članom izvcljena dr. Josip Fon in biskup Strossmayer. Leta 1906 pa tudi ekscelenca Franjo Štiftar, bivSi Univerzitetni profesor v Kolugi na Rus- kem, rodom Savinčan iz Solčave. Istegä leta pa je bil častnirn starostom iz- voljen brat Makus Lipold. Pogoste odborove seje so se vr- šile v krajih, kjer so bili odborniki za«;topani. Razni izleti v bližnje in daljne kraje so mnogo storili za probudo na- roda. Omenimo naj tudi drugega zleta v Velenje, v Šostanju je bi! »Sokol« okamenan. a pridobil si je kot trofejo policijsko sabljo in kapo. »Sokol« je prisostoval vstanovitvi mnogobrojnih narodnih društev. Sokol je priredil častno vrsto raz- nih veselic, zabav, predstav in iger, posebno pa so ugajale njegove maš- kerade. Omenimo še naj, da je bilo s »Sckolom« od 1888 skoz 10 let zdru- ženo s tuk. gasilnim društvom Do sedaj ie bilo 12 starost, ki so vsi odlično društvu načelovali in ga vkijub mnogim zaprekam in ovirami, skritfm in javnim sovražnikom do danalnjega slavlja privedli. 29. maja 1882 so bila na prvem občnem zboru prva društvena pravila »Savinskega Sokola« ki je potem svoje ime premenil primerno v »Mozirski Sokol« sprejeta in danes po uprav 40 letih lahko s ponosorn pokažemo, da je sokolsko delo z nepričakovano ognje- vitostjo vsplamtelo med nami in naša slavnost, 5e boij pa obseg, ki ga je doživela sokolska ideja. Sedaj, ko ji je svoboda in zašfit naše države sigurno dvignila se bode gctovo do one višinc, o kateri sta san- jala pred 60 leti prva Sokola — Fügner in Pyrs. — Sestre in bratje ! Štirideset let! Lepa spominska doba v življenju posameznika, kateremu vže zarja ve- černa opleta srečno dobo mladinsko. Razkropljeni so se veterani izza dobe ustanovitve naSega »Sokola,« ki so kot mladeniči — rnožje prisostovali krstu taistega. Iskreno pozivljamo Vas, da na dan našega — Vašega slavlja pri- dete se zopet pomladit pod okriljem sokolovim. 40 letnica pa nam da povod, da se snidemo pod isto lipo, podajmo si bratske roke s ponosom boste uživali sad VaSega dela, častili iste sestre in brate, kateri so položili temeljni kamen Sokolstvu v Savinjski dolini. Presrčno pozdravljeni! Zdravo! Stran 2. »NOVA D O B A « 58 bolclinili ütrocili treba šc posebne pre- vidnosti glecle kazni. kakor fflude hvale. V tej razpravi poclal sem Yarn ve- einoma znane pa tudi par lastn in rnisli c vzgoji v splošnem. V podrobnosti ln- telektualne vzgoje srednje in zrelejše inladine sc umevno tu ne nioremo po- ciajati. Znamo, da bo vzlic tei in slie- Tiim vzgojnirn razpravam so vcdno do- voli napačne vzgoje med nami. Vsi mho bili več all mani napačno vzgojevani, in danes še vzgajamo sami napačno v mnogein oziru. Najgrše napake vzgoje so vsekakor one, ki goje hinavščino in laž in dajejo potuho. Dom in sola sta si danes šc v mar- sičein odtujena. Dom pretirava mnogo- krat otroku v telesno korist. sola pretf- rava mnogokrat v umstvencm vzgoje- vanjn. Vzgoja bi bila lahko dobra doina in v soli, je pa dcloma dobra tu in sla- ba tarn, ali pa slaba tu in tarn. Treba ¦bo glede vzgoje otrok priti do tesnejše zveze med solo in domorn. Priporoča so u.vedba roditcljskih večerov. kjer sc sestajajo stariši in učiteljstvo v skuprie razgovore vzgojnih vprašani. Sola ni sama sebi nameii. javnosi Pa ni zato tu, da bi le zabavljala nad solo. Stopinja do učitelja, do ravna- tel.ia potem ne bo tako težavna kct da- nes in mnoga nesporazumijenja se bodo dala odstraniti. Roditelji bodo pujasnje- vali ueitcljem marsikatere posebnosti otrok, učiteljstvo bo zadobilo vpogled v hišno in rodbinske razmere in bo mo- glo koristiti z nasveti. Prišii bomo do rnedsebojncga spoštovanja in skupnega vzgojnega delovanja. Koristi sc poka- ?ejo tu in tarn. Kakor znano, je bil pred kratkim časom šolskim oblastem predlozen ott prosvctncga saveta v Beogradu: »Na- črt zakona za srednje sole.« Ravno tfa- nes (dne 23. jan.) je mcnda potekcl rok za odgovor o zavzetem stališču mero- dajnih krogov. Značilno za vso naso in- religenčno javnost. namreč za vse ric- slrokovne izvenšolske krogc in vsa družabna zastopstva je popoien desin- teresement, je dejstvo popolnega nezn- nirnanja za zakon, ki posega tako živo v lazvoino dobo otroka, qziroma v ikij- važnejše razdobje te dobc, v srcdnje- solska lična leta. Vzlic našemu bahanju giede meščanske zreiosli in na vzlic krt- canju o socijalizaciji javnih naprav, (sola je najvažnejša javna naprava), tičimo še vsi skupaj pod de'belo škorjo bivšcga birokratičnega ustroia. Izmed naše skupne inteligcnce ne sr-ravimo skupaj niti ožjcga roditeljskcga kro/ka, ki bi se zanimal, razpravljal in oddal mncnja v tem najvažnejšcm vzgojnem vprašanju naše miadine, našega dijta- štva. Potem se pae ne smemo cuditi, če bodemo stariši z novirn srednješolskirn zakonom v marsičem mogoče neljubo preseneeeni, Toliko scm hotel sprego- voriti o novem solskenr zakouu ne /. namciiom kritike zakona samega. paC pa v opozoritev in spodbudo javnostl. Cenieua gospoda! Zavcdam se po- polnoma, da dokoueano uredavanje « mladmski vzgoji je le nekak zaeetni poskus, le nekak prvotni zasnutck, nc- popolen po vsebini, naizdelan po tvari- ALPHONSE DAUDET: Liker castitega oceta Gauchera. (Iz francoščine.) (Konec.) Čez dan je šlo vse dobro. Oče Gaucher ie bil precej miren, pripravljal je svoje kotle, svoje retorte, prebiral skrbno zelišča, vsakovrstna zelišča iz Provence, fina, sivkasta, nazobčana, od solnca dobro posušena, dišeča .... Toda zvečer, ko jih je namočil in se začel razvijati iz njih liker v velikih bazenih iz rudečega bakra, se je začelo mučeništvo ubogega moža. ». . . sedemnajst... osemnajst. . . devetnajst... dvajset!. ..« Kapljice so padale iz cevke v rdeč kozarec. Teh dvajset kapljic je izpi! oče v. trenutku. skoro brez užitka. Enaindvajseta mu je vzbudila šele željo. Oj, ta enaindvajseta kapljica . .. Da bi ušel skušnjavi, je pokleknil v kotu laboratorija ter se je zatopil v svoje očenaše. Iz še gorkega iikerja se je vzdigovala polagoma sopara, pre- poiena z dišavami, okroževala ga je in ga privabila k kotlom .. . liker je bil lepo zlatozelen . . . Sklonjen nad | ni. Že začutkonia scm omcnil, du so vzgojna vprašania najtežja a tudi naj- važnejša vseh javnih vprasani in mi- slim, da smo v teku te kratke razprci- vice spoznali to vsi. Iz enega predavs- nja, ki sern ga nameraval. nastala so tn in ko bi iz teh treh postala trikratno tri, še ne bi povoljuo završili vse snov>. "Vsekakor mi je v zadošeenje. da sem vzgojna vprašan.ia v javnosti vsaj načel in upam, da se v bodoce za to pobri- gajo tudi drugi iaktorji. da se vprašanja mladinske vzgoje vsestransko stroko\- no prerešetajo. Zastopal sem v vgzoji predvsem le zdravstvena uaeela, dru- gi strokovnjaki naj podajo in ruzjasnijo še druga važna vzgojna načela, da za- dobimo končno o predmetu popolnejšo presojo. Gospoda! Od vsega tega, kar izutni naš urn, kar izvrši delo našili rok prvo- | vrstnega. izberimo najboljse in najlepSc j in dajmo otroku v dar. Podajmo telesu ; naše dece, zdravje, podajrno njega duSi lepoto. Vzgajajmo in izobrazujmo tudi saini sebe, da postanemo mladini v vzgled. ne v strašilo! Zdrava rodbinsKa vzgoja poslani temelj, zdrava' šolska vzgoja postani stavln /drive nove ge- ne racije.* »In zopet 11OV pogual bo c\ci, Iz starih korenin.« * Bibliografiena opazka: Strokovna vprasanja razvijal scm v s,pisu Po autorjih: Burgerslein - Netolitzky - Schulhygiene. A; Spritzy - Körperliche Erziehung des Kindes. PI. Biederl - Das Kind. A.. Baginsliy - Lehrbuch der Kinder- krankheiten. Feer - Lehrbuch der Kinderheilkunde. Pellti&tt® w&sii. Demokratie in pretekla nedelja. Ker so volitve v pokrajinske skupšeine bii- zu, začelo sc je živahnejše politieuo življenje. Preteklo nedeljo je nmribor- ska oblastna organizaeija demokratske stranke priredila tri javne sliode. Na shodu v Sv. Kimgoü nad Mariboroin, eno uro južno avstrijskc meje, je poro- čal poskinee dr. Kukovee ter govoril tu- di dr. K. iKodcrrnan, a predsedoval je sj. Fr. Vüglär. Shod se je vršil na pro- stem ob prilicni udeležbi in je potekcl ¦lnirno. Poročevalci so dobiü o razmerah v teh krajih zelo ugoden utis. V Sv. Vi- du v okraju Slovenjgradec je istotako zboroval na prostein tajnik organizaeije g. V. Spindler nad eno uro, a klerikalna stranka. ki se čuti ogroženo, je po or- ganiziranem načrtu, ki se pa ni obnesel, celi čas motila program shoda. Vsled pomirljivega nastopa g. Spindlcrja ni prišlo do kakih izgredov. V Sv. Antoiiu na Pohorju je poročal g. dr. Fran Lipold in so govorili gospodje Kejžar in Mrav- Jjak. Sv. Anton je zanesljiva napredna postojanka. Zaključua seja seuovske konjereiicc. 19. rnaja dopoldne se je vršila trelja in obenem zakljuena seja genovske kon- ference. Otvoril jo je ob 10. dop. itali- janski ministrski predsednik De Facta- Na dnevuem redn so bile iiasLopne loc- ke: 1. odobrenje /apisnika druge pie- nanie seje: 2. odobrenje poročila o sklepih tret je (gospodarske) kqmisije; 3. odobrenje poročila o sklepih politicnc komisije; 4. odobrenje porosnla u sklepiti komisije za proueevauje mandatov: ^. odobrenje naerta glede sanitetue komi- sije v Varšavi; 6. odobrenje sklepov. Kl se tieejo delovanja Rdečega križa. 'la- koj po odobrunju zapisnika druge ])Ie- narne seje je povzel besedo predseJmK gospodarske komisije Colrat. Äi je v dtiljšem govoru naglasaK Ja je v/roic slabim evropskim gospodarskim razme- ram nesorazmerna produkeiia, ki se je Po vojni ruzvila večinoma v nadproduK- cijo. Za Colratom je govori! nemški zn- nanii minister dr. Rathenau, ki je.po- udarjal, da napaeen •optimizem glede n- spehov konference sicer ni na mesni, du pa bodo šele poznejša leta dokazala važeu pomen te konference. Predvseni . da je treba vpošrevati pri obnovi fc\- rope štiri splošna uaeela: 1. Skupna vsota dolgov posarneznih drzav ue sine biti vecja od produktivnih sposobnos?! • prizadetih drzav. 2. Nobenu držav::- \ üpnica no sine državi-dolžnici dckiti za- | prek pri placevanju dolgov. 3. Treba Je ! vzpostaviti v Evropi nied posame/.ninii \ državami resnično zaupanje, kl se pa nc j da doseči s silo. 4. Ni do voll da se skie- j pajo pogodbe samo tiled posamezniml državami, ampak treba je skupnega, zn- j doV'Oljnega in pozrtvova'lucga delovanja ; vse Evrope r/\\ obnovo. Koncem svojew ! gnvora se je dr. Rathenau zahvalil Ita- üji, ki je gostoljubno o'mogoeila to važ- no konferenco na svoii zemlji. Ker se J noben govornik ni več javi! k besedi ! glede poročila gospodarske komisije. je izjavil De Facta, da .ie smatrati poro- čilo za sprejeto. Schanzer je nato preči- tal poroeilo politicnc komisi.ie in sklepe te komisije. nakar je De Facta zastop- j pike vsake posarnezne državj posebej | vprašal. ali pristanejo na garaneijsko pogodbo. Lloyd George je v.\\ Anglijo vprašanje potrdil. Barthou je obljubli predlagati svoji vladi sprejet.ie pogodbe. j isto je obljubil vodja b^lgi.iske delega- eije. Italija in Japonska sta pristnli nn pogodbo brez pridržkov. Natü ¦ jnvilc tndi clržave-vabljciike ; . .. ¦ nein redn. Švicarski zvezni predsednik Motta je dal duška svojemu veselju, ca more brez pridržkov pristati na to po- godbo, ki pomeni zaeetek resnienega miru. Ncmčijc niso povprasali, aü pri- stane na pogodbo ali ne. Ker se koncem glasovanja nihee ni več javil k beseul. je izjavil l>e Facta, da so skleui politič- ne komisije sprcjeti. Ko so bile sprejeie še tudi vse ostale točke dnevnega reda, je imel predsednik De Facta sklepni go- vor, v katerem sc je najprej v imenu Italije zahvalil za spoštovanje, katero so Italiji s svojim posetom izkazale dc- legacije vseh evropskih držav. Koncno je govornik v imenu svojega kralja, vlade in naroda sreno pozdravil zbrane narode in zakliucil sejo in v. njo konfe- renco. Posvetovan.ia Poljske o pristopii k Mali antantl. Poljski zunanji minister Skirmunt je 19. maja odpoloval iz Oe- nove in se bo v torek na Dunaju sestal i s poljskimi poslaniki v Bukarešti, Ber,- | grtidu. Biidimpešti in Prag! k razprav- ! ljanju o aktualnih ziiuaiijcpoiiticuifi VPrašanjih. -Brüske »Lidove Noviny« ppročajo. da hoče poljski minister Skir- i mimt vporabiti svoje kratko bivauie na Uunaji! za to, da konenoveljavno reÄi vprašauje pristopa Poljske k Mali an- tanti. | Konitinistična revolueija na liol- j jiarskem? »Jntro« poroča, da prihajajo j iz .Bolgarije alarmantne vesti. Po po- roeilih i/, Bosiljgrada in Caribroda, je bolgarska me ja skoraj popolnoma za- Prta; vhod v Bolgarijo je dovoljen le v izjenmih slueajih, von pa nc smo nihCc. Žel^ezn. promet je omejen, pac pa pre- važajo železnice številne vojaške trans- porte. Kolikor se da sklcpati iz izjav potnikov, ki so zadnji dospe'i iz Sofije in po redkobesednih in nejasnih soflj- skih poročilih, so izbriihnilj v celi drža- I vi veliki komunistični nemiri. V mnogih krajih so ptevzeli že oblast komiiu.istični sovjeti, katerim se je baje pridružil tutfi del voj^fštva in varnostne siraže. Zato je poslala vlada Stambulijskega v boj proti komunistom oborožene kniete, ki so povzročili ponekod med delavstvom prave pokolje. Komuniste podpira tut-f nacijonalistična opozicija proti Stambo- lijskemu. iPo vesteli iz Sofije je došlo tudi tarn do krvavih bojev. Ugoden vtis angleškega posredoval- nega predloga. Zunanji minister cir. Nin- 1 čie je obvestil viado, da se v pondeljek ali torek vrne skupno z ministrom dr. Krsteljem v Beograd. kjer se bodo po predlogu Llovda Oerogoa vršila za- j ključru'. pogajanja glcde izv.'dbe rapall- ske pogodbe direktno med obema vla- uaina. »Politika« od 20. tm. poroča, oa je bii posredovalni predlog Lloyda Ge- | orgea od našoga min. sveta simpatično sprejet. Vlada je pripravljena sprejett predloge z malimi izpremembarni ru pod garancijo, do ostane suverenost Reke nedotaknjeiia. Želje dr. Laginje. »Politika^ poroča. da je bivši ban dr. Laginja oosctil v Beo- gradu ministrstvo za zunanje stvari in se iuformiral o pogajanjili z Italijo. iz- javil je, da scmorajo vse ola.išave. ki jih ilobi Zacler y obmejncui prometu. zahtevati tudi za Kastav. Zivež in drn- ge življenske potrebščine naj bi se r.c smele izvažati v Italijo preko Zadra. Celjske nnü«iwiee« Na drtigeni iiiestu priobčujemo za- kliučno bescdo g. prof. Reicha kot do- bromišljeiu) pojasnilo njegovo prve no- tice z ozirom na poročilo pravosJavrrc crkvene opštine u Celju. 1 opet otvorena rijee braei Srb'una. Nisani mislio, da cu biti prinužden go- voriti jos jednoin o niučnoj unionskoj aferi. Ali iz dopisa odbora »Pravoslavne crkvene opštine u Celju« razabirem, öa nisam naišao na razumlievanje, kojc sarn očekivao, nego baš protivno. ia Vam svecano izjavljujem, bračo Srbi. da nisam irnao ni trunka namjerc, üa koga vrijediam; moje rijeei nisu bile prc- ma tome, niti su mi bili naj)redni Slo- njirn, z odprtimi nosnicami, ga je mešal počasi s cevko. V tej sladki, okusni tekočini se rnu ie zdelo, da vidi oči tete Begon, ki so se mu smejale in gledaje ga mu pomežikovale. «Naj bo, še eno kapljico!« Kapljica za kapljico je kapala, ne- srecnež ni preje neha!, dokler ni na- polnil kupice do vrha. Ves izČrpan in utrujen je padel v velik naslonjač, se komodno zieknil, oči napol zaprl, je začel pokušati svoj greh v malih po- žirkih, govorivši tiho samemu sebi s sladkim kesanjem: »Oh, pogubljen bom ... pogubljen bom ...« NajstraŠnejše je bilo, ker je našel na dnu tega diaboličnega Iikerja, ne vem po kakem naključju, vse opolzke pesmi tete Begon: To so tri mlade klepetulje, Ki hočejo napraviti banket. . . ali PastariCica Andreja starega, Saina šla jc tja v gozd .. . Vedno pa je ponavljal razupito o belih očetih: Patatin patatan. Pomislite, kaka zrr.eda je vlada^a drugi dan, ko so sosedje njegove ce- lice delali grde obraze. »Jej. jej, oče Gaucher, včeraj, ko ste šli leč, ste imeli najbrže murne v glavi.« To je bilo solza, obupanja, posta, pepela in bičanja. Nobeno sredstvo ni bilo uspešno proti demonu Iikerja. Vse večere ob isiem času ie bil oče Gau- chera obseden. Medtem pa ie deževalo v samo- stanu novih naročil, Prihajala so iz Nimesa, Aixa, Avignona, u. Marseilla ... Kmalu ie bil samostan podoben veli- kemu trgovskemu podjetju. Del bratov se je pečal z lepenjem etiket, drugi so zavijaü steklenice in jih polagali v za- boje, drugi zopet pisali račune in od- pošiljali sladko pijačo. Bogu se je slu- žilo le mimogrede, le semintja se je oglasil zvon. Ubogo prebivalstvo ni nič izgubilo, to vas zagotovim. Neke lepe nedelje zjutraj, ko je bral blagajnik v kapitelju svoj inventar ob koncu leta ter so ga dobri kano- niki posluSali svetlih oči in s smehom na ustnicah, je priletel naenkrat oče Gaucher v sredo zborovalcev ter kričal: »Sedaj je konec .., Jaz ne izde- lujem več . . . Dajte mi nazaj moje krave!« Kaj se je pripetilo, oče Gaucher, ga ie vprašal prijor, kateremu se je začelo že svitati, zakaj se gre. »Kaj je, monsignor? . . . Druzega nič, kakor, da se pripravljam za večnost lepo počasi v pekel in za pe- klenske vilice. Pijem, pijem, da se Bog usmili . . .« »Saj sem vam vendar priporočil, da štejete kapljice.« »Seveda, dobro bi bilo, da bi štel kapljice, sedaj jih Stejem kar s kozar- cem ... Da, prečastiti, tukaj sem. Tri steklenice vsak večer . . . Razumete, da to ne bo šlo tako naprej . . . Naj izdeluje liker kdor hoče, jaz ne več. Streia božja naj me ubije, če se bom jaz še vtikal v to delo.« Kapitelj se ni več smejal. »Nesrečr.ež, vi nas bote gnali v propast,« je zakričal blagajnik in ma- hal s svojo veiiko glavno knjigo. »Ali vam je ljubše, da bom jaz pogubljen.« Priior je vstal. »»Častiti bratje.« je začel, stegnil lepo belo roko, na kateri se je leske- tal krasen prstan, »našel se bo način, po katerem se bo vse uravnalo . . . Zvečer, kajneda, ljubi sin, vas skuSa hudič.« »Da, gospod prijor, redno vsak večer . . . Tudi sedaj ko vidim, da prihaja večer, me prirnejo težave, pot mi stoji na čelu, kakor Capitoujev osel .." zdim samemu sebi.« ¦V.ev/. 58 »NOVA D O B A Straoa ve::S\ zahvalni za elanak iz kakvc mi- vnie. Izjavliujem na sva iista — * Sto nil ;e na ustima. došlo mi je od srca — aa !..:¦ ie stalo do bratskos razimiijevanja. I ni iiem;i vrijedjaiiia. kad vidiš. da nc- .n.:;š pi^avo. N'ama naprediiim Slovoncima 1110- iersku into'eraueiju prcbacivati sa- nv.) neko. koji nas niiualo lie poznajc. Vjcra jc svakog pojedinea privatna stvar: tu iicka so ispoljava svako po svome ukusii i eeifu. A tvrditi, da je rriivosl. crkva anacijonalna ni.ic opra>- Zivio sain 10 god. u Bosni i zuar.i, sto it Srbinu vjcra. Krupno bi «a uvrijedio, k:.6 bi mu rekao, da je anacijonalna. A : \:.r\\[[ je bila baš radi nacijonalnosti i.v";--jk simpatiena. Sve inkrhninacije u pogleilu strijeljaju dakle dalcko ¦ > cilia. Kažete. da su naši lolovi i Va.vi bolovi. tako i treba da :e meuui br:-»Cv.m; t|a ste vMcljoII Vi nasa krvava vr:;.' za propasti majke Srbijc; a Vi ste •!¦¦:'¦: od nas zahtiievali, da zal'jepimo s v:\ie teške ranc, da ugusimo svoje te-- m i; bolovc i da sjednenio zajedno sa iK>ni a i Vasini bivšim, a ia Vain ka- ;-:Ci::. i danasujini nepomirliivim dušma- ::¦ .:.[. (Citam strahote austrijanaca naa Srbima kod Nušiča!) Oni'u torn slueaju n>"i: uOinili ništa drugo nego da su dobro ra^inali — vjerujte, dobri su raeundžije —- ;>ni. su bili uvjcrcni, kad su došli kor- po":;tivno i pokazaü se kavalire, da če ;. kako iin jc rauun lijcpo iispio i n i»r-i;i',oniü smjeru, da su naiinc znaii pot- pa??!; vatru disharmonize medju bracom Oy.,^.c\ sc još uvijek staroga načela hap- sbiivskoKa: divide et impera, da mogu u n;:.'.iw).i vodi hvatati ribicc pa i Vibe. ri >j.e li im to zaista uspjeti? Oni su go- •.";••; ostentativno njemaeki. Da, iiema Sok.ilu injesta tamo, g-dje ^c pjeva »Bo- zo pravdc« u prisustvu onoga, koji jc sifijeljao Slovenca, samo kad je taj po- mk-'m) na «Božc pravde« i kojemu ie t s;'.I "va himna bila u srcu niglo. Pa on- '"imjcdba o ßugarima. Ova lekcija ic takodjer promašila cili. Ja ni- >;'-l'da htio. da raspravljam o nji- "• ¦';•¦•} ogsistenciji u našoi državi; to ;'ade drugi. Onaj posns bio k n:i- »iktivno, exempli gratia. Pa ako 'kai-c odbor, da bi mojtlo biti ftovora sü- w.q o »Bugarasima«, onda mi tvrdimo, da "iinamo mi ovdje samo »vcmčurje« — poturice, a poturica ie, kau s.'o znate, nviiek. gori nejio Turčin. ! slo sc tičc ¦: anr.. Za boga, ja nisam rekao. da sc ko^jcerat nijc smio da vrši taj dan, jer ondii ja ne bih bio došao. all bas fakat. da j'e tako bilo, kao što je bi!o, to me je boljelo. 33. sam sod. nastavnik, svi nioji uCc- ni'ji če mi posvjedočiti, da sam ih vasm- ino uvijek. i onda. kad je bilo opasno, i'-rao iskren Jugoslaven, dok su mnojri sluzili cara. Sto se tiee »Uniona«, mo- nun da izjavim. da ga uprava nikako nc preporočuje. Ma da ga ima pod kirijom Srbin, odišc sve unutra švapskim tiu- ham. Je li to ugodno? Eto mojih otvorenih riječi! A sacia gledajmo. da se što prije bratski sasta- nenio (ali ne u »Unionu« uza svu njego- vu Tepre^cntativnu snagu), pa da se je- »Dobro, pomirite se . . . Od se- daj bomo molili v kapitelju vsak ve- čer za vas molitev svetega Avguština, ki je združena s popolnim odpustkom. • . . S to molitvijo ste vi kriti, naj pride, kar hoče ... To je odveza za greh.« »Oh, hvala lepa, gospod prijor.« . Ne da bi še kaj vprašal, se je vrnii oCe Gaucher v svoj laboratorij, potolažen in pomirjen. Res od tega dne vsak večer na koncu kompletorija ]e molil oficijant: »Molimo za našega ubogega očeta Gauchera, ki žrtviije svojo dušo v korist samostana . . . Oremus Do- mine . . . Medtem, !:o so očetje iskre- no molili v temi za dušo nesrečneža, .se je razlegalo od spodaj iz razsvet- ljene destilerije pet:e, oče Gaucher je pel na vso moč: V Parizu živi beli oče, Patatin, patatan, taraban, tarabin, V Parizu živi beli oče, Ki rad pleše z nunami, Trin, trin, trin, kot capin, Ki rad pleše . . . • . . Na enkrat preneha dobri jtopnik prestra^en: »Za božjo voljo, če Dl me sliSali moji župljani«. dan urugome iskreno izjadama. Mi Ce- nio onda sve to opet zaboraviti kao üu i nijc bilo te se zagrliti i zaigrati veselo kolo. Prof. Slavko Peicli. Izlet meščaiiske sole v Zagreb. Tre- tja razreda tiskaišnje dekliškj mešč. sole sta priredila v soboto 2(). tm. pouc- ni zlet v Zagrob,' ki je zdo dobro uspet. Slovenske učiteljice zagrebške višje pc- dagoške sole so nain z veliko ljubezm- vostjo pripravile pot. da so nam bile si- cer zaprte zbirke na razpolago. Ravna- teijstvo trg. obrtnega zavoda nam ni Ic dovolilo vstop-v krasno zbirko ženskin ročnih del skoro celega sveta. ampciK ¦nam dalo celo voditeljico, gospo - stro- •kovnjakinjo, ki nas je s finim oknsom opozorila na izvanredne krasotc žen- skega roenega dela na hrvatskih narou- nili nosah. In tu nam je prišlo do zavc- sti. kako ubogi smo mi v teni oziru. Sc- ljakinje v narodnih nošah so bile ;iaslm deklicam koj ob prihodu nekaj tako no- vega, da so jih kar na cesti ogovorile in vprašale, če so si to same narcdile. To je priprostim zenam jako ugajato. Tudi Strossmajerjev muzej je bil ucen- kani dostopen in večini je postal pojem »muzej« ali »galerija« tu prvie jasen. S'jveda jih je zanimalo vse. egiptovske mumije so jim bile pa vsekakor viseK zaiiimivosti. Zopct nekaj popolnoma nc- vega je bila deklicam zvezdarna. Znam astronom in publicist dr. Kucera sc narn je posvetil celo uro, razložil ustroj in delo zvezdarn in nam z izvanredno za- jiimivostjo in potrpežljivostjo razkazal in razložil vse, kar je bilo razumevanj.u naših iičenk dostopno. In koliko zani- mivosti je bilo tudi na ulicah in trglii. Jelačičev spornenik so krasile < žalne zastave, kajti bil je ravno snirtni dan tega vclikega Hrvata. Krasne cerkve m palace, lepi nasadi. vrvenje vclikega mesta, vse je učeukc očaralo in se Jim vtisnilo v spomin. Preko vsuga pa nas je vesclilj velika prisrenost vseh. Lju- dje so nas ogovarjali, nas spraševali, odkod in se veselili, da smo jih posetile Slovcnke. Nel:do nas je celo vprašal, kedaj prideino v Beograd. In kako na- ivno-ijonosne so bile učenke, da so vse razumele. Niso bile toliko prepricane o tern, da je ined lirvaseino in slovenščino tako malo razlikc kakor v tern, (ia ziKijo siJa dobro hrvascino. Bil je kra- sen dan in ueiteljstvo, ki je priredilu iz- let v smoter medsebojnegn spoznnva- J!ja. u])a, da je doseglo za svoje učenke ta nameii. Več jih je izrazilo zeljo, da 'ol prišlc preko pučitnic v hr'v. selo, kier >3i sc naučilc domače ženske obrti. Morua se bo dalo v tern oziru, posebno kar se tiče deklic, še marsikaj storiti. Vscm onini pa, ki so nam napravili dan tako lep, najsrčnejša hvala. Učiteljlca, ki nocc biti imeuovana, je darovala Kolu Jugoslav, scster v Ce- jju z-a Dečji dom 2000 K. Velikodušni m skromni žcni najsrčncjša hvala! Občni zbor Kola jugoslov. sester v Ceiiu se vrši v čctrtek 8. junlja tl. v ma- li dvorani Nar. doma ob S. uri zvečer. Dncvni red: 1. Otvoritcv. 2. Tajniško in blagajniško poročilo. 3. Načrt za pi?- hodnje lcto. 4. Shičajnosti. Izredni občni zbor stanovaujshin najemnikov se vrši v sredo 24. tm. on 8. uri zvečer v Nar. domn, na kar se enkrat opozarjatno. Prosveta. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. »Namišljeni bolnik«. V glavnern mestii Slovenije so pro- slavili Molierovo tristoletnico na dosto- jeii nacin. Polug predavanj, ki so bita posvečena spominu slavnega franco- skega pisatelja, so igrali v dramskem giedališcu od prof. .luvančiča prevede- no in v to svrho prirejeuo komedijo »Namišljeni bolnik«. Niti v tern slavno-, stnem razpoložcnju in svežein pogleciu v Molierova svetovna dela njegova drama ni prišla do vcčje veljavc. Se manj zanimanja vzbuja naravno, ako jo presojamo kot komedijo z modcrne- ga vidika. Moliere črpa iz zivljenja in ne producira s fantazijo. Vse. kar je spravil na oder, je vzel iz svoje dobe. V vseh svojih delih se bori za rcsnico In Pobija razne slabosti človeške družbe. Koniedija, ki sicer na izvanredno sprc- ten način smeši sovrstnike, zgubi na z«- nimanju, ker je vzeta iz milijeja, v ka- tcrcm je nastala. V originalu tudi bot} 'učinkuje, ker sc gotove finese sploh ne morejo prevesti. In tako se je zgodilo. da je bila predstava Molierovega :>.\\i- , misljeneKa bolnika« v našem gledalisCu dne 18. tm. prvovrstna po igranju. rc- žiji, kost urn ih in tudi obisku, a je pustila občinstvo do zadujega dejanja precej hladno in brez večjega zanimanja. Vsa cast prcd vsem g. .Pfeiferju kot reži- serju igrc! Njegov veliki trud in njego- va ljubezen do stvari zasluzitu vso inriznanje. lnsceniral je igro cksaktiio in iinel pri razdelitvi glavnih vlog zelo srecne roke. Moistersko nam je podala gospodinjo Toinetto ga. dr. Kaianovn ter dosledno varovala tempo igrc. fiu- ¦poniral je njen nastop zlasti v tretiem dejanju. Tudi g. Pfeifer je imel v nami- sljenem bolniku Arganu prav lepo vlo- go. Igral ga je spretno in pravilno. dasi- ¦ravno sc pri teni lahko zelo pretirava. Ljubka Je bila nadalje Angelika (gdCi. Vorbachova), pravilno dvorczna TJcllna. (gdč. Pavlinčeva). V celoti so ugajali tudi ostali igralci. iPri nekaterih je uiu- tilo nerazločno in prehitro izgovarjanjc besed. kar seveda zmanjša efekt ze itak šibke igrc. Na red in točnost v Celju nc ! bomo navadili niti občinstva niti igra»- cev. Mislim, da je v tern vsaka beseJa odveč. Pač pa'lahko zahte'va tisti del gledalcev. ki ima normalne ali boij o^- čutljive živce, da se ne dcla pred m med igranjem toliko ropota z odpira- njem stolov in vrat. Varujino dosto.'- nost! —vlj— Akademija uaprednega dijaštva v Narodnem domu nam je pokazaia nialo- •dane vse panoge umetnosti. ki ne spa- dajo v ožji okvir sole. Največ je bila za- stopana glazba. pred vsem domaca. Prireditev je otvoril salonski orkester niariborskih dijakov, ki si je stavil zelo pester spored. Kljub inali zasedbi lii slabi instrumental nekterih točk so imcli brezdvomiio zelo lep uspeh. Po- sebno je ugajala precizna dinainika- Od klavirskcga tria je v red no onieniti pia- nista, ki se je zelo dobro rezerviral v spremljcvalnih partijah, kar najdemo pfi diletantih redko. Tudi tamburaški zbor je bil dober. Petje je> zastopat nioški in mešani zbor. Presenetil nas je mesam zbor naše trgovske sole pod vodstvom prof. Finka. Lahke, rekel bi narodne pesinice so bile podane z ljubeznijo in fincsami. Na mene so naredile slicen utis kakor kornorna glasba. Vsak zlog satiran, vsak ton pretehtan. Edini nedo- slate-k bi bil, da je bilo razmcrje inea ženskiini in moškinii glasi nepravilno na škodo tcnorjem in basom. A tudi to nc- odpravljivo zapreko je zborovodja u- ])osteval. Dopadalu mi je osobito sub- jektivno prednašanje glede tempov ter eista sigurna intonacija. — Deklamato- rične točkc dobre, omenil bi tudi melo- dram. Znano je, da hocejo riajmodcnie>- si komponisti polagoma iztrcbiti opero in jo nadomestiti z melodramom, češ ua je opera nenaravna. Brez dvoma bo ta oblika sčasoma opero nadomestovala, dasiravno bije še pred svojim porodom lnide eksistencne boje. Seveda bo glaz- beni del melodrama moral popolnoma streti tradicijonalne forme ter se popol- noma podrediti vsebini besedila. -- Spložen uspeh veccra je bil zelo zado- voljiv ter ostane posebno naši omladlni v trajnein spominu. Z uspehoni so lahko zelo zadovoljni. Slavko Osterc. Koncert akadeniskcga pevskega dru- štva »Mladosti« nam jc nudil prilicno visck uspeha za moški zbor. Kljub iz- redno slabemu obisku nam je zapel zbor z vso dušo. Nekatere pesrni so napravile naravnost orhestralni učinek. L'gajale so posebno narodne pesmi, kl nam slikajo dušo iiaših bratov Srbov in Hrvatov. Vse skladbc so bile tehnično težke; največji utis na mene je narcdila Stolcerjeva ženijalna »Ej demo dirno idenio ...« Na par besed — simfonija. Tchnicno sihio težka. Slično kakor Sme- tana. vporablja Štolcer narodne motive ter dela iz njih dela, ki bodo prodrla z uspehom v inozemstvo. Izredno so w- gstjali tudi Mokranjčevi zbori. Nad kri- tiko posamcznih točk so umetniki vzvišeni. Slavko Osterc. D c» p i s i. Izpod Javurja pri Vitanju. Gotovo bo rodilo brezmejno, Zs ostudno proti- državno hujskanje, nedostcjno pisar- jenje o našem narodnem kralju, zani- Čevanje srbskega dela na5ega naroda, smešenje »balkanskih razmer« in po- livunje neljubih oseb z najogabnejSo gnojnico po rimsko-katoliškem slo- \ venskem (?) časopisju (Straža, Slov. Gospodar, Domoljub, Novi čas i. t. d.) temne sadove pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino. In zraven puhle in prazne fraze o davkih, o vojaštvu, o orožništvu in financarjih bodo mar- sikaterega siromačka brez lastnih mo- žganov spravile v črno družbo. Pa upajmo, da bo ta prikazen samo mimo- idoča. Ljudstvo bo že samo zopet spoznalo, da, kakor posamezna rod- bina, tako tudi država ne more obstati brez gmotnih sredstev in naprav, ki io ščitijo na znotraj in na zunaj. Spoznalo pa bo farbanje onih sloven- skih duhovnikov, ki sedijo po raznih uredništvih, ker jim bogoljubno duše- pastirstvo smrdi. To hujskanje pa rodi tudi že druge sadove. Nemčurji vsta- jajo, ker ščiti njih, Lahe in Madžare klerikalno časopisje. Zgodilo se je, da so Vitanjski nemčurji vložili prošnjo za nemški pouk. To je nekaj nečuve- nega v naši narodni državi, to je dr- žavno izdajstvo. Kolovodje te prošnje bi morala pristojna oblast občutno, zaslepljence, ki so proSnjo sopodpisali, pa tudi brez usmiljenja kaznovati. Mar Vam nemčurčki ni znano, da se v avstrijskem Koroškem še kaznuje du- hovnika, kateri bi hotel v cerkvi rabiti slovenski jezik? 0 slovenskem jeziku v šolah pa ni ne sluha ne duha. Kaj pa hočete pri nas še več, ko je vendar viš|ešolski odlok tu, da se od 3. šol- skega leta lahko uči nemščina na osnovnih šolah, ako se oglasi 15 učen- cev za to? Sicer pa ne razumem, za- kaj naj država neguje nemžčino, ko pa je državni uraani jezik srbo-hrva- ški in slovenski; in uradnik, ki hoče v naši državi jesti državni kruh, rnora znati vendar v prvi vrsti uradni jezik. Za volovske kupčije, za prodajo žemelj iz jugoslov. moke, za napravo oblek iz češkega blaga, za izdelovanje vozov iz jugoslov. lesa, za podkovanje jugo- slov. živine ni in ne bode nikdar po- treba znati nernškega jezika. Edino bi jugoslov. vinska kapljica, katere se, kakor se rni zatrjuje, v ogromnih mno- žinah popije v Vitanju, obogatela, slo- vensko in laško pridušanje še z nemškim. Kaj pa hočete Vi gospa Strasserjeva roj. Jakopin? Vendar veste, da VaŠi stariši niso prišlo iz (sicer precej slovanskega) Beroli-ina Ali mislite, da delate s tem Vašim rovar- jenjem reklamo za svojo trgovino? Imamo 2e 2 narodni trgovini. Pozivam, ji, naj poskrbita, da bosta odjemalce lahko vsestransko po konkurenčnih cenah postregli in menim, da bi take nepotrebne vsenemške navdušenosti bilo kmalo konec. Za danes toliko. Odločil pa se sem, da bom, ako bo mi dopuščal čas in ako boste dali prostora g. urednik, objavil životopiše vseh 30, ki so to prosnjo podpisali, akoravno mi je za nekatere žal, da bo zvedela javnost, kako se dajo pasje ponižno izrahljati po sladkih nemčur- skih besedah, kako so neznačajni in nerazsodni in ki se nič ne sramujejo, da na svoje slovenske matere tako grdo pljuvajo še v svobodni Jugosla- viji. Vitanjski rojak. Sokolstvo. Manifest »Gornjesavinjskega Soko- la« v Mozirju ob svoji stiridesetletntcl due 28. niaja 1922. Letos praznuje Ceškl Sokol šestdesetletnico svojega krsta v zlati matuški Pragi, kjer sta mu bila kuma Fügner in Tyrs, nevstrašena pr- voboritelja slovanske Sokolske idejc, misli, sile in vzajemnosti. Ceški Sokoi vzrasel je kmalu kakor mogočno lipovo drevo, razširjajoč svoje krepke veje širom slovanskega sveta vkljub vsem viharjem in vetrovom. In v tej dobi so pod senco tega košatega lipovega raz,- pleta položile blage Rojenice tudi »uor- njesavinjski Sokol«. Pred 40. leti! Goi- rijesavinjčani .— narodnjaki ¦— ki jim je še živo tlela v prsih misel ilirska, ki so cutili v rokah »Sokola« meč, ki preblje stoglavi hydri reakcionizma in tiranstva glavo, vstanovili so takrat «Sokola« — stražo ob bistri Savinji s scdežem v Mozirju. Slovenske alpe so mu Sčitile tukaj, do danes svoje gnezdo! Hrast se omaja in lirib, zvestoba Slovcnccv o- staja. Bila je to zvestoba, ki je vztrajala do zniage, ko na lastnih tleh lastui go- spodar ji razvijatno svoj prapor odičcn s sijajem odvzete nam kraljeve krone, katera sc je preobratu naklonila in diCi zopet istega v osvobojeni Jugoslavia Ze med svetovno vojno, ki so jo nasi •¦^prijatelji povzročili. da bi nas ugono- Strait 4. »NOVA D OJBJLjc^ Sm-v. 5J. SLillTEHSKA BANKAd.d. podružnico GEUE "S.V Obpsstuje vlop na fcnji- žice In u tefcošem računu najugodiiBje po dogovoru. Ljubljana - Zagreb - Beopd Delnišfta glavnica in rezerue R 200^000.000 PDDRUŽN1CE: Bjelovar, Brod n/'Savi, Dubrovnik, Gornja Rad- gona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sa.bac, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZ1TURE: MonoStor, Rogaška Slatina, Škofja Loka. — AF1L1ACIJE: Budapest: Balkan bank r. t. - Dunaj: M.R.Ale- xander. — Split: Jugoslav, industrijska banka d. d. — AOENCIJE: Na vseh važnih tržiščih Južne Amerike. Kupuje in pradaja valufe in devize najbolje. hw- šujB use bančne posts točiio in soiitlro. Rttuiflitrov. fcpetfatn» in stawliena xadrugfizom.zav. Ä^äIBbb Pi»e*eB«mowtt ill. 15 w WU" "LASTNI DOM" Sssrejewiaa hraniine *|oge in jita obE*e«tuje po 4V2°/o fctisps in pol K od sto, pcoti odpovedi (5%) pet od sto. bili, potekel je spominski dan naše slav- nosti. Kdo bi sc bil drznil takrat misliti mi kuko praznovanje Lste? V poteku 40 let je »Qornjcsavinjski Sokol« prcbil vsc faze notraiijih in zuuanjih boicv, slo- venskih narodnili društev: Le nialo vo teranov sc jih še spominja, zabelcžcnl so v naši kroniki, ki bo ostala del slo- venske zgodovine. Bratje in sestre — Sokoli in Sokolicu! Jiitfoslovani! Slave hčere in sini! Ob predpraznikn svoje 40-letiuee stop a »Gomjesavinjski (Mo- zirski) Sokol« pred Vas s povabilom: »Vdeležite se njega slavnosti in prosla- vite ž n.Uin skupno sokolsko slavo!« — Prožimo Vam desnico z bratskim sr- cein ob sprejemu due 28. maja 1922 v Mozirju. Zdravo! Turistika in sport. Otvoritev planinske koče. Koča na Lori Urški $c otvori si. junijern tl. Pre- skrbovala sc bo z jedill in nijačo. Zanv- miva tura, razgled krasen. cene pn- merne; vsi pogoji za obilen ubisk. Izlet na Kum, ki ga je prircdil v nc- delio mis celjski odsek Sav. podr. SPD, je sijajno uspel. /te z noenini vlakom je odslo lepo število plaiiinccv in planinK do Trbovelj, drugi so sledili z jutranjim vlakom. Cela izletiiiška družina naselila se je pod vrhom na zelcni solncni trati ter v ncskaljenem veselju uživala zraK, solnoc in mir. Za zabavo jc skrbel kvar- tct »Komšija«, ki je neumorno popeval. Tudi mcžnarjcva pijača je šla po napor- nem potu vsem v slast. Veselja, smeha in zdrave zabave je bilo Josti. VidlTi sino zastopane vsc sloje našega mesta v neprisiljeni skupnosti, kar narii je znak da ta zdrav šport pridobiva tudi v Celjn vedno več privržencev. Isiočasno so priredila sokolska društva posavskcga ok-ožja izlet naraščaja na Kum. Vrste mladih sokoličev in sokolic so oživljale pisane tratc okrog cerkve. Ker je bilo iudi cerkveno opravilo, bilo ie prisotno tudi dosti kmetske.ica Ijudstva. Knni že dolgo ni gledal tako pestre. mnogobroj- ne in veselc lnnožice. Zdravstvcno stanje gr'ske princc- zinje Jelene sc je niiniilc dni nekoliko zboljšalo. Jugoslov. akademsko društvo «Tri- glav» v Zagrebu, prircdi dnc 21. niaja tl. svoj zabavni večer na katerega vse svoje starejšinc najvljudneje vabi. Prošnje za prireditev loterije (torn- bole) sestavljajo strankc večinoma po- manjkljivo in jih vlagajo prepozno. Vse to zavlačuje rcšitev, oziroma onemogo- ča gladko uradno poslovanje. V interesu strank je, da vlagajo take prošnje na kmetijsko ministrstvo potoni pristojnc- ga okr. glavarstva (masistrata). Pro- šnje morajo biti pravilno kolkovane in vložene 2 meseca pred prireditvijo. V prošnji je natančno navesti kraj, dan in namen prireditve, število srcčk (tablic) tcr cena za posamezno srečko. Ce žcii stranka oprostitvc plačila taks, je to v prošnji povdarjati. Za vsak slučaj je nuvcsti" tudi dan, na katcrega sc namc- rava prireditev eventuelno prcložiti. Sprejeraanje novincev v finančno kontrolo. Kcr bo obmejno službo, ki io sedaj vrši granična trupa, zopct prc- vzela finančna kontrola, se bo sprejelo v službo večje število pripravnikov li- nančne kontrole. Prošnje je vlagati do I 15. junija tl. pri delegaciji ministrstva '¦ financ v Ljubijani. Podrobnosti so raz- ¦: vidne iz razpisa. ki bo k dni objavljen j v »Uradneni listu«. : ' Radio-postaje v naši državi. Irran- j coska. družba »Societe Cjcnerale« je j stavila naši vladi ponndbo, da z;% čistc- ga dobička ali pa 20% dohodkov. Vrhu tega bi dobila naša država 2i)% deležev brezplačno, ne tla bi imela giede postaj ¦¦ ka.| stroškov. •, ! Nemci kupujeio posestva v Heli- j krajini. Te dni \c bilo prodano posesivrj J Kmanuela Kienela v belokranjskeni (iradcu. Posestvo jc kupil znani eVskl Neniec Josef Hofman; kupnj pogodbo pa mora še odobriti pristojno niinistrst- vo. Čuje pa se, da akcijo Hoiniana poil- pirajo tudi nekatcri naši liudje. Zaraai tega vlada v Belikraiini veUko razbiir- jenje. Ali naj dovolimo, da bo nas narod zopet odvisen od nekdanjih svojih tla- f čiteljev? Nc morenio in no suienio do- voliti, da cvet belokranjskih j^ozuov pridc v rokc kakim neiutroU-.iim spekü- lantoni. Obveziii polletni tečai na državni podkovski šoli v Ljubljani sc pričnc une 1. julija 1922. Za vstop v tcčai je vložiti pri vodstvu držav.ie podkovske šolc v Liubljani do dnc 5. junija 1922 prošn>o ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spri- čevalo, 4. učno izpričevalo, 5. uboZni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačcn: učenc! \ imajo prosto stanovanje v zavodu; skr- j beti pa morajo sami za hrano in potreb- ne učne knjige. Poleg podkovstva so poučuje ogled'Ovanje klavnc živine !n •mesa. Izdaia in tiska: Zveziia tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard S'nnnlc. Več mizarskih pomoenikov se takoj sprejme. Plača po dogovoru, vstop takoj. — Anton Goržek, mizarski mojster v Laškem. 2—1 V sredo dne 24.5. 1922 ob^4. uri pop.se vrši na skladišču Ivo Čater-ja v Gaberju javiia dražba enega vagona keruze last Ignaca Steina, trgovea v Debeljači 549 (Bačka). 1-1 Kupim vsako mgiozino jorehouega lesaj stoječ, posekan ali na lisičaste deske rezan. \ Istotako kupim vsake vrste drugega lesa, ' dpv in oglja. Ponudbe na lesno trgovino P. Higerspergerf Celje, Gregorčičeva u. 3. ZitJai'ski nojster2 mPnXetno sprejesna vsa v to slro- ko spadajoča dela kakor tudi popravo in stavbo novih štedilnikov. Delo se izvršuje točno in | 3—1 strokovnjaško. ! Leopold Mittoni \ Gosposka ul. 34. CeRje, Društvo hišnih posestnfkov v Celju skiienje občni zbor na dan 30. maja 1922 ob 8. uri zvečer v posebni sübi hotela »Beii vo\«- Na dnevnem redu je predavanje drja Božiča o novem stanovanjskem zakonu, poročila društvenih funkcijonarjev in volitve. — Vsi hišni posestniki, ki so člani društva, aii ki mislijo pristopiti, se naj občnega zbora zanesljivo udeleže. ODBOR. V zapuščini po rajnem župniku J. Petov- šku v Vojniku doioči se prostovoljna javna dražba raznega pohiStva, gospodarskih potreb- ščin, živine itd. na dan 29. maja 1922, in eventuelno naslednjt dan v žup- nišču v Vojniku; začetek ob S.urizjutraj. Okrajno sodišče v CeJju, oddelek IV., cine 17. maja 1922. 5-19 1 isyyvdni Uvviivv z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Anton Močnik 5—1 Ce^e, Gtawni ttcg. MM M, Hor | fllchsandpova c 57 Telefon 88 > Trgowina drwr premofia, sena, \ slamc, Rrompirja« fižola, ilia > in dru^ih «feželnih pridefkov. | Brzojav: Andre j Osct Maribor.. Dober nasvet za izberae kranlske klobase» ki jih nudi vsem gostilnicarjem, izlolnikom in Ijubiteljem istih samo edina špece- lijska trgovina 543 2—2 flHslKOLEHC, Hralje Petra c. 19, GEUE. Na prodais r Dva kompleina izložbena ok in a in vhodna v?*ata, ^oboje z železnimi obločnicaini na !-:o- 'lescih za zapiranje. Vpraša se: »Zlatarka«, Gledališka ulica 2. Našli bodes e za lastno uporabo in darlla predmete v zlatu, srebtu, nakitc, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice, krstne spominske obeske in od raznih potrebščin 228 12-10 kar» iščefe pri znani firml SUTTNER po najnižjih dnevnih cc-nah v tiajlapsem' modernem izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepnc nože, doze za cigaretft in du- han, stroje za briti, nažigačc :. t. d. vsebuje sijajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. 983. PoŠljite samo 1 dinar za stroške, ako že!ite, da se Vam pošlje brezplacno veliki katalog. Krajeviu repBPatonj za Slovemjo izide v prthodnjili dnevita. Isti obsegia vse fepaje v Sl&veniji in Pr»ekmiis«ju z do- dalkom »i:GV«.^sko-it^niško-7?iadjai*skim hesedSSom krajev. Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi interesenti takoj javijo svoja naročila, ker pozneje knjige ne bo več dobiti. — Csna knjiji ie 40 Din. — Uredništvo »Adresarja za Slovenijo« v Ljubljani, Sodna ul. 5. 542 2-2 Prodajalfeo prvi»vrslno manufaklurUiinlo, •AjMOJJtoJino mlajšo moč, Sä 1 sprojmem v svofo trgovino * mesanim Dlagom. Prednost w imajo dotične, katere so vajene tadi prodaje tobacnih izdelkov. Takojšne | I ponudbe z navedbo referenc in prepisi spnceva! je poslati tvrdki ^ JOSip KOStanjSeK V MOZirjU, Sav. dolina. Istotam se proda lepa Bn dobro ohranjena regisr. blagajna. Tpgovski sotrudnih špecerijske stroke, dober prodajalec, prva moč, Se SpPejltl®. 532 3-2 Ponudbe na: Miios Oset, Maribor.