Stev. 8 Posamezna številka 20 siotiiik f/haja — izvzemši ponedeljek — vsak dna zjutraj. — UreduiŠivo: ulica sv. t rsnčiška Asiakega btev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredbi >lvu. — Nefraokirana pisina se n; sprejemajo, rokopisi sc ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost- — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol ieta L 32.— i;i cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in upiave štev. 11-57. — - ■ V Trstu, v nedeljo januarja 1921 Posamezna številka 20 stotink iemik AIVI Posamezne Številke v Trstu in okolici po 2-t stotink. — CVasi s.- rsCuaaj ■ v žiro kosti ene kolone (72 nun). — Ojlasi trgovcev in obrtnikov mm po tOstof., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi denarni., zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 23 stot. beseda, najmanj p.i L 2 — O-lasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v T. • ulic.i sv Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-5."* Timao Danass (Boj;;.i se Panajccv, tudi če nosijo darove.) n. V drugem svojem lažnivci, hinavci in lopovski izzivači. Pa'lija kralja Konstantina z osebnim pis^ zakaj da nasp; ■Jugoslovene na tem ozemlju. Opozarja na razliko med vedenjem Jugoslovanov na tem ozemlju in onim Nemcev v južnem Tirolu. Jugosloveni da niso začeli z nikako direktno agitacijo za posebno avtonomijo. Govorilo in pisalo da se je pač obilno o tam v teh dveh 'etih premirja; po sklepu Rapalske pogodbe pa je nastal molk teliko v nacijo-nalističrrm, kolikor tudi — socialističnem časopisju. Oberdorfer pa iemlje v račun možnost, da se zopet razipase kaka slovenska nacijonalistična a-gilacija za kako obliko avtonomije. Tolaži sc pa s tem, da Jugosloveni, priključeni k Italiji, nikakor niso pripravljeni in sposobni za kako zmagovito borbo ob tem vprašanju. In tu začenja Oberdorfer zopet z eno roko gladiti. z drugo pa krvavo tepsti. Najprej meni, da v mali deželi v okvirju velike države, gospodarski močne, in politično in vojaški dobro zavarovane, ». tonomija morda ne bi bila najslabša rešitev za tistega, ki je prišel v meje druge narodne države. P^>tem pa prihaja hitro do zaključka, nasprotnega temu, kar bi člcrvek pričakoval. Meni namreč, da le slabo umevana demokracija bi mogla soditi, da je taka avtonomija minimum tega, kir je Italija dul£na dati odlomku naroda, ki je žrtvovan radi nje vojaških potreb. »Tudi naša stranka — pra-\i —, ki ne dopušča imperialističnega zatiranja, ne nacijonalne ■svperijcrnosli, bi mogla misliti v prvi hip, da bi bila v taki posebni avtonomiji za Slovane zadovoljiva rešitev problema, ki se nari-nja Italiji po RapalluU Oberdorfer sodi drugače: boji se. da bi vslcd take avtonomije prišlo do še globljega diferencira: a med obema plemenoma, a v takem diferenciranju da je večen pričetek bojev in sovraštva med narodi, Zcto da se mora sos-ijalnodemokra-lična stranka z vso silo upreti proti vsakemu poizkusu v tej smeri: bodi od strani Jugoslavije v opravičeno obrambo nje soplemenjakov, podrejenih Italiji, bodi od strani Italije, ki bi v sled duha prilagoditve hotela relativnemu miru današnjemu žrtvovati pozneje ravnovesje. Pa tudi, če bi sprejeli načri posebne avtonomije za Jugaslovcne, bi nastalo — razpravlja Oberdorfer —- iprašanjc, do kje naj bi segala geografično ta avtonomija, ter prihaja do zaključka, da bi bila taka rešitev skrajno dvomljive vrednosti tudi za Slovane same. Ta ovoj nazor opira na trditev, da so kulturelne razmere Hrvatov in Slovencev kaj različne cd onih Nemcev v južnem Tirolu, Tirolski Nemci žive kompaktno v pasu, ki je čisto ločen od italijanskega Trenlina, in porazmeščenje tirolskih Nemcev da je tako, da tisto Črto, ki jih ločuje od Italijanov. dopušča kot možno mejo Italije. Slovani v Julijski Benečiji pa da žive kompaktno le na Krasu. in v notranji in vzhodni Istri in v kranjskih Tkrđff.h V: vis Av*trj«f, povr^d rva da so laku pomešani in zraščeni z italijanskim elementi a . da bi bila ločitev praktično nemožua in pogubna tako za Italijane kakor za Slovane, a v tem tr^notku da gotovo še bclj za te poslednje, nego za Italijane. To da nc bi zbliževalo narodov, ampak bi vzbujalo nova naeprotatva in boje — večne poizkuse, kako da bi zatirali drug drugega. In socijalisti, kot nasprotniki vsakega narodnega boja, morajo zato odklanjali vsako posebno avtonomijo kot najhujšo nevarnost za bodoče življenje v teh pokrajinah. Pa naj bo vlada kakršna-koli, naj bo o-bl:ka države taka ali taka, pa bila tudi — komuni lična! Nevarnost bi bila za »naš mir« in za mir lt-lije. In v dobri duši Obcrdorferja se oglaša skrb — za tiste Slovence, ki bi bili vslcd avtonomije ločeni od svojih soplemenjakov: obsojeni da vrhu vsega pa še — urnebesni tepci! To vse dokazuje dr. Kanncr obširno na podlagi tiskanih »spominov«, ki so izšli od leta 1919., dalje izpod peres raznih bivših državnikov ter na temelju urad*, nih spisov, ki sta jih vzlic močnemu od* vojem članku razlaga Oberdorfer, poru izdali iz najtajnejših min. in d ver. roti-je vsaki posebni avtonomiji^ za arhivov nem. in av. ogr. vojni vladi leta 1919 v 4 debelih zvezkih. V teh zvezkih so ponatisnjena po originalih doslovno vsa pisma, vse brzojavke in vse druge uradne listine, ki so jih pisali ali odpo^ slali od 2. jul. 1914 do konca vojne ev,-ropski vladarji, njih ministri in diplo* mati. »Die deutschen Dokumente _ zum Kriegsausbruch« so neovrgljiv dokaz zločinskih natur. popolne moralne pro* palosti in podlosti nemških in avstro*o* grških vladarjev ter njunih najmogop nejših pomočnikov grofov Berchtolda in Tisze. Hkratu pa dokazujejo, da ne za= deva Srbije in Rusije zaradi vojne niti senca krivde ter da so Rusija, Anglija in Francija do skrajnosti storile vse, da bi vojno preprečile. Strašno je to beri* lo! Zakaj ti akti govore, da je bilo avs mom rotil kot pruskega gencralfcldmar* šala ter mu hkratu naravnost grozil, ako se ne pri druži. Toda Konstantin je 2. av= gusta vendarle še drugič odklonil na* pasti Srbe, »ki so naši zavezniki.. Nato je Viljem ukazal sporočiti grške* mu kralju, da »se bo postopalo z njim kot s sovražnikom, ako se takoj sedaj ne pridruži«! — Tudi Turčijo je pridobil Viljem in z njo se je sklenila zveza že 2. avgusta. Tako se je pripravljala svetovna voj na iz Berlina in z Dunaja že od 6. ju* lija, a 20. julija se je Jagow zlagal, da ne pozna a.*o. ultimata! Še več: dne 21. ju* lija se je zlagal nemški kancelar nem* škim poslanikom v Petrogradu, Parizu in Londonu! Pisal jim je namreč, da so zahteve A.*0. do Srbije »pravične in zmerne«, a da se »boji, da bi Srbija te skromne zahteve odklonila in A.*0. iz* zvala«! Podleći so se že oboroževali, sklepali zveze že ves mesec, pripravljali neizogibno vojno, a hkratu so lagali na vse strani, celo lastnim poslanikom. In ultimat so res izročili dne 23. julija ob 6. zvečer — točno eno uro nato, ko strosogrsko c. kr. apostolsko veličanstvo, je odplula ladja s francoskim predsedni* cesar Franc Jožef I., da je bilo nemško kom iz ruskega Kronsiadta! Zaman je svaril edini pošteni nemški bi bili v raznarodovanje, prepuščeni italijanskemu : erijalizmu, V masi Slovencev, priključenih k I- brcn. Bilo je sklenjeno, odposlati ga taliji, bi živela želja po odrešitvi onih soplemenjakov. Nastala bi v okvirju avtonomije velika vojaka nezadovoljnežev, ki bi megli — danes slabi .— postati kedaj močni za izzivanje sovraštva in nasilstev. Prišlo da bi med Slovenci do bloka, ki bi se vedno bolj odtujal interesom pokrajine in jim postajal sovražen, pričakovaje, da se jim odpre danes zaprta jim pot na Vzhod. Ker tore? ni — sklepa Oberdorfer — ne za Slovence, ne za Italijane, ne za buržoazijce, ne za socijaliste, umestna avtonomija, ki bi se dovolila manjšini v okvirju splošne avtonomije, ne preostaja drugega, nego da se — tu postaja pisec zo-f pravičen in svobodoljuben — uveljavi za Slovence Julijske Benečije kriterij popolne svobode absolutne enakopravnosti — tisti kriterij, ki ga je - ulistićna stranka že uveljavila v vseh svojih bija ultimata ne sprejme in da se »boji«, ( gani.-acijah, kai pa da nikakor ne moti življenja! da bi dosegla A.sO. »lc diplomatski stranke, ki žive v njej mirno Italijani in Slovenci." To i--čeio naj bi se uveljavilo v vsej pokrajini: veličanstvo po božji milosti, cesar Vi* Ijem II., da so bili vsi avstro*ogrski in nemški diplomatjc in vodilni ministri najgrši lopovi, kar jih pozna najnovejša svetovna zgodovina. Naj navedemo lc kratko vsebino dr. Kannerjeve brošure! 2e 30. junija 1914 je berlinska vlada dobila pismo nem. poslanika Tschir* sehkega. da hoče Dunaj s »Srbi teme* Ijito obračunati«; 2. julija je ta poslanik izjavil cesarju Francu Jožefu, »da stoji Nemčija sklenjena za monarhijo« ter da prepušča »Avstriji odločiti, kdaj in kje« nastopita. Dne 5. julija jc prejel cesar Viljem pismo Franca Jožefa, da je treba »Srbijo osamiti iu zmanjšati« ter da mora »Srbi i a kot političen faktor na Balkanu izginiti«. Že 6. julija je Viljem odbrzojavjl, da »stoji kot zvest zavez* nik in star prijatelj trdno na strani A v* stro*Ogrske«. In 14. julija je Viljem še sam pisal Fr. Jožefu, da mu je »vesela dolžnost«, stati mu »zvesto ob strani«. Dne 7. julija se je vršila na Dunaju prva skupna se i a ministrov obeh drž. polovic. Grof Berehtold je predlagal načrt uiti* mata, ki se mu je grof Tisza upiral, a končno udal. Dne S. jul. je Berehtold obvestil nemškega posianika Tschir* sehkega o tem besedilu z izrecno opom* bo: »Zahteve do Srbije so take, da je iz* ključeno, da bi jih mogla spreieti!« Dne 10. julija je Berehtold rekel Tschirsch* kemu, da mora Srbija ultimatu ugoditi tekom 48 ur in dostavil besede: »Še vedno premišljujem, kakšne zahteve bi še stavil, da bi jih Srbija pod nobenim pogojem nc mogla sprejeti!« — In nemška berlinska vlada je tej hinavski lo* povščini pritrdila ter je svetovala, naj se objavi materijal o velesrbski zaroti.« Dne 19. julija je bil ultimat —i delo gro* fa Berchtolda in nemškega poslanika Jagowa — v skupni ministrski seji odo* _ v Belgrad dne 23. julija, ko bo francoski predsednik Poincare iz ruskega Kron* stadta že odplul ter se bo nahajal že na morju... Grof Tisza je povedal o tem sklepu Tschirschkemu zopet s pripom* bo: »Ultimat je sestavljen tako, da je popolnoma izključeno, da bi ga Srbija mogla spreieti!« Grof Berehtold pa je zaupal Tschirschkemu, da je Tisza »ul* timat ne le odobril, nego ga je v neka* terih točkah še poostril«. Dne 17. jul. ic nemški poslaniški svetnik princ Stol* berg pisal Jagowu, ministru nemških zu* nanjih del, da Berehtold »upa«, da Sr* Irno soživljen'e, duševna in kulturelna svoboda ez omejitev, ob spoštovanju tradicij in jezika. Najstrašnejši zločinci 20. veka Dr. Heinrich Kanner, bivši glavni Urednik dunajskega dnevnika »Die Zeit« je pravkar izdal velezanimivo bro* šuro »Die neuesten Geschichtsliigen«. Dr. Kanner je bi!a vrana med Nemci: od leta 1909 je grajal bedasto in opasno politiko Avstro*Ogrske in Nemčije na? j jej pram Srbiji, še julija leta 1914 je zn diplomatski uspeii«; dne 18. jul. pa je pisal isti iste* mu, da sc A.*0. »boji«, da Srbija sprej* me ultimat, a da »mora priti do pre* loma«. Dne 20. julija jc srbski poslanik v Berlinu izročil Jago\vu noto, v kateri je srbska vlada umor v Sarajevu najostreje poslanik v Londonu Lichno\vsky nem* ško vlado še v zadnjem hipu pred sve* tovno vojno, ki mora izbruhniti, ako sc A.*0. ne pogodi s Srbijo; zaman je ro* til angleški zunanji minister E. Grev nemško vlado, naj posreduje za mir, za* man ruski zunanji minister Sazonov, za* man sam car Nikolaj: Franc Jožef in Viljem sta odklonila vse predloge ter se nista zadovoljila niti z največjim poni* žanjem Srbije, ki jc sprejela vse neču= veno nesramne a.*o. zahteve, izvzemši dveh, ter je prosila za nadaljna pogajan* j a. Svetovno vojno sta cesarska lopova hotela imeti, ker sta bila prepričana, da ie zanju »vojaški položaj tako ugoden, kakor se v doglednem času tako ugoden ne povrne .. .čil t po* vršina zemlje, ki sc ima obdelovati. Ukraj inci vedo za vstaje v kersonski in podolski guberniji DUNAJ, 8. Ukrajinski tiskovni urad obj avl j a sledeče poročilo iz K aro vic z dne 7. t. m.: V okrajih Odesa, Balta in Ananjev se je dvignilo prebivalstvo proti boljševikom in jc zajelo del tam dislo ciranih čet. Komisar za vojno je odpo slal en bataljon delavcev, da uduši vstajo, katera se. kakor kaže, propagira ob crnomorski obali. Konferenca članov ruske konstituunte iz leta 1917 v Parizu PARIZ, 8. Danes se otvori v Parizu konferenca leta 1917 izvoljenih članov ruske konstituante, katera je bila od boljševikov po njeni prvi in edini seji v mesecu januarju 1918 razpuščena. Večino konstituante so tvorili revolucijo* narni socijalisti, kateri bodo tvorili tako tudi večino konference. Med onimi, ka teri so sc že znašli v Parizu, so Keren* ski, Gernov, Minor, Guinov, Gavro-nsko. Stranko kadetov bodo zastopali na konferenci Makalakov, ruski posla-nik v Parizu, Gonovarov in Miljukov. bivša ministra provizorične vlade, Kar? tonov, Maksondov in Vivancr. Romunska jc bila Rusiji vedno prijateljski naklonjena B L KARE ŠT, 7. V nekm danes objav* Ijenem programu izjavlja romunska vlas da, da se bodo pogajanja z rusko vlado, katera so se bila pričela v lanskem februarju, voetla v od (pisateljskih občutkov prežetem duhu. Ako bi bila na* meravala Romunska korakati proti Ku* siji, bi bila to storila takrat, ko je bila Rusija zaposlena proti Poljski in proti revolucijonarcem. Pogajanja med Poljsko in Litovsko so se razbiht BEROLIN. 8. Pogajanja ,mcd Polj* sko in Litovsko so sc izjalovila, ker niso delegati^ ne na eni ne na drugi strani razpoloženi, da bi vzajemno popuščali. seJYejX°^CnSkl P°fldke'KDiepU^?ja Ut°Vska dclcaaciji je odpotovak d i se je spravila na hrvatsko obal v čolni se razgovori s svojo vlado po noci, tako da ji je bilo mogoče uiti . , , . .. ,, nove težave z B'fimzFlein in njegovimi Ieiljoaarii Legijonarji mm zapustiti Raba Glavno poveljništvo kr. čet v Julijski Benečiji je izdalo sledeče obvestilo z dne 8. t. m.: Včeraj se j c bila podala vojna ladja »Ribotv« v Rab. da izroči legij onar j cm D'Annunzijevo lastnoročno pismo, v katerem jih poziva, naj zapustijo otok. Legijonarji so sprejeli našo vojno ladjo s streljanjem iz topov. Po vesteh s strani reškega poveljništv; so proglasili Hrvati v Dobrinju republi ko ter so sc oborožili in vzdignili proti legijonarjem. Vzbudil si jc s tem pr »ti sebi ogorčenost |Jagowu za "to" nesTamno^hinT^ko^laŽ! M l8 D* flURURZlO ŠC SOSPtffir ReS2 ? ne le v nemških časnikarskih krogih,;—zahvalil! nego si je nakopal popolno nemilost pri; Jagow je poznal že 10 dni vsebino obeh centralnih drž. vladah in pri obeh j a.*o. ultimata, a je lagal, da ne ve a *o najvišjih vojnih poveljstvih. Na zahte* zahtev; toda pristavil je, da jim mora yo nem. najvišjega armadnega vodstva pač pritrditi. Že 6. julija je dal Ja<;o\v je moral končno decembra 1917 kot u?' nemškemu poslaniku v Bukarešti naro* tednik »Die Zeit« odstopiti ter popol* čilo, naj pridobi kralja romunskega za noma prekiniti svoje časnikarsko delo; zvezo z A.*0. proti Srbiji, in poslanika v vanie- ! Sofiji, naj pridobi kralja bolgarskega sva ■ -M obsodila ter izrazila željo, »ostati s so* sedno avstro*ogrsko monarhijo v prija* teljskem razmerju«. Hkratu se je izrc* kla pripravljeno, ugoditi vseh zahtevam A.* O., izvzemši takim, ki bi jih tudi no* bena druga država, ki čuva svoj ugled in neodvisnost, ne mogla izpolniti«. Kon* čno je srbska vlada prosila »prijateljsko na^j jej naklonjeno cesarsko (nemško) \ia* lova i do, da blagovoli posredovati v smislu blokadnim vojnim ladjam. J ugosl o venskega častnika jc prosila, naj pošlje nc* mudoma pomoč na Krk proti krutim le* gi j onar jem, ki so razsajali proti doma* čemu prebivalstvu. Poveljnik jugoslo* venske posadke je odgovoril deputaciji, da ji on nc more pomagati, da pa jo lahko sprovede do najbližjega italijan* skega poveljnišftva na reški fronti. Tako ie prišla deputacija do generala Facci* nija, poveljnika brigade Lombardia. Ko ie slišal general pritožbe deputacije, je takoj obvestil o stvari D'Annunzija in je zahteval od nicga, naj prepove izvršitev smrtnih obsodeb. D'Annunzi o je baje dal zrakojavno povelje, naj se smrtne obsodbe raz velja* vijo, toda vstaja je bila že tako napre* dovala, da je prišlo na več mestih do krvavih spopadov med prebivalstvom in legijonarji. Najhujši je bil spopad v Dobrinju, kjer so imeli Icgiionarji težke izgube: tri mrtve in nad 20 ranjenih. Zmaga domačega prebivalstva je bila po* polna, kajti legijonarji so bili prisiljeni zapustiti otok pred srdiro jezo razžalje* nih Hrvatov. V paničnem strahu so po* begnili iz Dobrinja proti morju, kjer so sc vkrcali na križarko »Elruria«, s kate* ro jim je prišlo na pomoč italijansko vojaško poveljništvo. Dogodek z deputacijo krških Hrvatov} je edini slučaj vmešavanja jugosloven* skih oblasti v reški spor. Kontrolnu komisija Zveze Narodov na potovanju PARIZ, 7. Poročevalec lista »J crnps« brzoj avl j a iz Vilne, da sc je kontrolna komisija Zveze Narodov podala v Kovno, in sicer pod predsedstvom itali* janskega polkovnika Bergere. Polkov* nik Chardignv ostane v Varšavi. Ruska trgovina z daljnim vzhodam I.OVDON, 8. Glasom lista vDaily Herald bo imel Krasim zopet razgovor j Robertom Hornconj. Pcndeljek bi odpotoval v Moskvo. Listu Morning Post - jc došla iz Stockhdma vest, da brzojavlja moskovska .brzojavna, postaja, da sc ruska ilada nadeja, da sc trgovinski ©dncSaji / Japonsko in a daljnim vzhodom v najkrajicm času vzpostavijo v polni svobodi in da sc jc bil v raznih točkah podpisal sporazum, Armenci mobiliziralo LONDON 3. List Tirnem- prinaša iz Carigrada vest, da jc sovjetska vlada \ Erivanu odredila mobilizacijo armenske vojske. Vojsko bodo organizirali in uredili Častniki, kateri so sc bili vojaško izvežbali v Moskvi. Isti list dobiva iz Carigrada sledečo -brzojavko z dne 6. t. m.: Iz nepoznanih razlogov so Rusi odgoditi vpad v Georgijo. Geor-gijska vlada jc na tisoče komunistov zaprla in izgnala. Ako bi prišlo med Gcorgijci in Rusi do konflikta, bodo ostali ktnialisti neutralni. ril pred nevarnostjo svetovne j spravljivosti«. )jne ter jc celo med vojno izražal svo? Jago\v pa je odgovoril, da mu zahteve nevoljo zaradi svetovnega klanja |A.*0. — niso znane! In Berehtold seje Socijalno gi&nnje nn Francoskem Francoska delavska zveza proti komunistom PARIZ, 7. Delavska zveza objavlja proglas, v katerem ugotavlja, da so so. cijalisti razbili pogodbo o slogi iz I. in da hočejo uvesti razdor med delavce. Ta razkol — pravi proglas — je posle dica pocoicv. ki jih Psiav! vsegrškegn imperijalizma LONDON. 7. Listi sc bavijo obširno, . ...... .. . . z otvoritvijo grške zbornice in z izja* dlc£ P£Š-sandra, Konstantinov povratek. Sedaj focia, P?)tl nezPaJtn,cmu odlomku, ki bi ves materijal poveljništvu reške bram* be. Treba je torej rešiti naša letala, ki so v nevarnosti na Krku. Vi imate na= log izvršiti to operacijo^ s tem, da od--potujete šc nocoj. Na Reki, dne 4. ja= hote! ukazovati delavcem. Nejasen položaj v seineskem departe^ mentu vsled tourskih sklepov PARIZ, 7. Pai •iški mestni očetje in scineski deželni poslanci so sc sestali, da proučujejo položaj, kakršnega so ustva* rili sklepi tourskega kongresa. Vzlic 3tra» O. »EDINOST« ši*v. 9. V AfBta, dne 9. januarja 1*21. fdolgim razpravam se ni mogel doseči Sporazum in zborovalci so se razšli« Uvajanje oeemoriioga delavnika v Franciji PARIZ, 7, »Temps« javlja, da so bUi jj nekoliko odloki državnega sveta ure* jeni pogoji za uvajanje osemurne^a de= Ravnika v nekaterih obrtih, med katerimi je izdelovanje kože. Zavezniki in Nemčija izjave nemškega poslanika v Londonu LONDON, 7. Neki poročevalec agens eije Reuter je imel danes razgovor z nemškim poslanikom v Londonu, kateri mu je izjavil, da se Nemčija ne pripravlja na vojno. Tudi leta 1914 bi bili imeli v slučaju plebiscita vojni nasproti ni elementi veliko večino. Poslanik je rekel: Na vojno ne mislimo, niti za sedaj, niti za prihodnjost in kar se tiče Francije, jc ne mislimo znova napasti, niti nismo — kar morda še bolj zaleže — v stanu, da bi kaj takega naredili. Nemčije živa želja je, da bi izpolnila pogoje mirovne pogodbe v mejah mož= nosti. Toda v pogodbi jc nekaj točk, katerih ne more na noben način izpol* niti, n. pr. povrnitev vojnih stroškov. Nemčija je v polni meri pripravljena, da da povračila v taki meri, v kakršni jih zmore dati, toda potrebno je, da se udejstvijo plačila v naravi in ne v de^ narju. Ta plačila so evidentno odvisna od uspehov nemške trgovine in industrij je. Kar se tiče razorožitve, imamo po? sebne razloge, kateri nam branijo, da bi se razorožitev v vzhodni Prusiji in na Bavarskem v hipu izvršila. V vzhodni Pruski gre za to, da se obvaruje dežela pred Rusi, in kar se tiče Bavarske, se mora ta dežela obvarovati proti komu; nističnim vstajam. Na drugi strani smo pripravljeni odpustiti naše prostovoljce na vzhodnem Pruskem. Na Bavarskem gre za eno vprašanje primernosti. Bavarci za ohranitev meščanskih bramb MONAKOVO, 7. Listi objavljajo di levice. Zdi se, da se je Hindenburgova kandidatura za p re d s e dni® t vo republike popolnoma opustila. Zato pa se govori v nekaterih krogih o kandidaturi von Biilowa. Komunistiški izgredi v Nemčiji BEROLIN, 6. Po shodih, na katerih so bili izrečeni hujskajoči govori, so skušali komunisti v noči 5. t. m. udreti vrata mestne hiše v Hamburgu. Policija je preprečila ta poizkus. Krize na visokih mestih angleške burokracije PARIZ, 7. Listu »Temps« poročajo iz Londona, da pride najbrže na mesto Lord Alilnerja sedanji podtajnik za ko^ Ionije. Nadalje je verjetno, da poda prvi lord admiralata (minister za mornarico) ostavko iz zdravstvenih ozirov. Imperi* jalistični krogi, ki so nasprotni Motita* guju, državnemu tajniku za Indijo, bi želeli, da naj postane Chamberlani mi* nister za kolonije in finance. Govori se, da bo imenovan za indijskega podkra* Ija Lord Reading, sedanji pravosodni minister. ________ Skrčenje števila oficirjev v francoski vojski PARIZ, 7. »Le Temps« piše, da se pro= učuje v vojnem ministrstvu zakonski načrt o skrčenju števila oficirjev do mere, ki jc bila v veljavi 1. 1913. To bi se imelo izvršiti v šestih mesecih in sis cer potom predčasnega umirovljenja radi starosti. ________ Nemški zrakoplov L. Z. 120 izročen Italiji RIM, 7. Zrakoplov L. Z. 120, ki je prispel pred nekoliko dnevi iz Nemčije in je bil izročen Italiji kot vojni plen, je letel danes prvič pod vodstvom Italijan* ske posadke in pod poveljništvom mas jorja Valle, kateremu so pomagali stots nik Tedeschini in poročniki Sighieri, Paolotta, Preserut in Garelii. Zrakoplov je bil v zraku kaki dve uri in je iz* vršil drzne lete na rimskem nebu. Nato zglasitev volilcev, »ko niso sestavljene v nemškem jeziku. Pravi da te mora z njim, tajnikom nemške občine, govoriti samo nemški. V meranski okolici in drugod so dale občine natisniti volilne tiskovine samo v nemškem jeziku. IZ JUGOSLAVIJE Sramotno in žalostno! članek pod naslovom »Zar nas ostramote?«« kjer govori o i-ubiialni politiki* Svetozarja Pribi-čeviča, o »brezznačaj'nih nazorih Hrvatov-, međ katere šteje tudi predsednika jt.goslovenske kon-stituante, dr.a Ribara; kjer pravi, da se sedanja ustavotvorna skupščina v Belgradu snarinja« za konstituanto (čeprav jc izvoljena na -svobodnih volitvah od vsega Lroimenega naroda); kjer pravi, da se je Hrvat dr. Ribar »osramotil« s svojim pozdravnim govorom ustavotvorni skupščini, ker je reke\ da fo vji jugoslovcnski veliki narodni pokreti imeli svoj pcčeiek, ali vsaj materijalno ali moralno podporo v svobodni narodni državi Srbiji: zaključuje »Hrvatski Lisi«, glasilo -»Hrvatske Zajednice., takole: »Ne Ideja narodnega edin&tva ni vznikla kfcjo po v&ikem, j* tako bedastem porodu, da I« morajo blatiti in žaliti tisto JujdilaTijo, Li jo ba'i prijatelfca in celo zavcznica — Italijelf Za centralizacijo naleg« zadroinlEtv*! JugotJo- veni, ki pripodemo po rapalskem miru ital^ajul f kraljevini, imamo nad 360 gospodarskih ridi-j, : ki so učlanjene v maticah Coriikc zveze, dru;'« oktivitetna doklada, so urejeni po zagonu iz 1907. in 19C8.; k tem pa »o dovolili leta 1913. in 1916, Se ZLcstahie doki i de. Povprečno so prejemki po 10 do 151ct«cin službovanju sledeči: Sluge 250 do 400 L mesečno, pomožni uradniki 200 do 350, nižji uradniki 450 do 60P, višji uradniki z visokošolsko izobrazbo in, _ ____ _________________ predstojniki uradov 600 do 900 L, vštevJi plačo v 2v ezi slevenakih zadrug v Celju, tretje v Z_ in doklade. Četrtletni nabavni prispevek, ki se iz- ; zvezi v Ljubljani. Rapallski mir jc puM f p!ačiije kvartalno, znaša približno'70 do S0% me-j J® Goriško zvezo nedotaknjeno, do;;m /..tdru^, sečnih prejemkov. Kupna moč denarja je od leta 1916. pt-ccej padla- vse se je podražilo, prejemki pa so crtali isti. V časti, ko služi navadni delavec 25 do 50 L na dan, delavec, ki dela od kesa, do 80 L, kvalificiran rokodelec do 1500 L mesečno, so prejemki nameščencev prav ncdc-st^tni, če te primerjamo delu in odgovornosti. Uradništvo vendar ne mere biti odvisno od hakšiša* in milodarov, ker bi to gotovo ne bilo v interesu občinst.a in vlade. V kolikor sem informiran, uradništvo ni opustila predpisane peti; saj jc odposlalo deputacije k generalnemu civilnemu kornisarijatu in ministrstvu v Rim, ki pa niso imele zaželenega uspeha. V Trstu ki so bile učlanjeno pri Zvezah v Ljubljani ir? Celju, povsem osirotele. To fo rden izmed ms gih vzrokov, da je naSe zadružno življenje »ko; * zamrlo. Že pamet priprostega človeka nahaja lu en izhcd iz te zagate, namreč v centralizaciji \.se!i zadrug od Bovca in do Zadra v eni edini in eneln/ Zadružni zvezi. Zdi se mi odveč, da bi poudfrj jf koristi, ki bi jih imelo slovensko ljudi'.vo od centralizacijo zadružništva, toliko \ g. .pcdi -skem, ko« likor v narodnem pogledu. Naši zadrugarji po deželi se vsi zavedajo potrebe tega asrcdetočeii.i na Vipavskem, v Gorah, n:i Krasu, na Notranj^k. r», V Istri in drugod. Ne zavedajo se pa te potrebe nekatere vodilne osebnosti naših zadrug, drug« pa naravnost nasprotujejo tej centralizaciji. .V-s protniki centralizacije so na Goriškem, kjer pre- se je deputaciji reklo, da je izboljšanje gmotnega mladuje v dotičnih oseb;i!i provincijalizem i.: »v svo- i položaja mbžno le tedaj, če bi se uslužbencem bedni narodni državi kraljevini Srbiji^, ako se pod; nakazala kaka izredna doklada, ki bi našla potem ne razume Velika srbska ideja od Vardara kritje v prebitkih okupacijskega sklada; v Rimu do Triglava, ki pa ji moremo mi postaviti nasproti pa ie vlada izjavila, da o izboljšanju prejemkov ne idejo od jadranskega morja, ali od Nemčije do Ma- more biLi govora, ker tvori Julijska Benečija nc-kedorJje-'. A ta je tudi stareja od veliko-srbske, j kak ccrpus separatnm. Vse same lepe tolažbe, ki Ideja narodnega c-dinstva Hrvatov in Srbov je|pa uslužbence ne merejo pomirili, ker so si v našla tu svoj počeiek; tu se je razvijala, in še-lu j svesti, da okupacijski fond menda ni in ne bo v najnovejšem času je našla med odličnimi poedin- i nikdar imel prebitkov, če jc resnica, da so iz tega ci Srbi tudi primernega umevanja. Ali, kdo bi do-j vzdržuje ogromni in številni apiret finančne stra-spel, da bi pobijal trditve g. Ribara? Njemu ni že in mcida tudi orožnistva, in pa, če se tu kri-do resnice, ampak le do prillzovanja, do plazenja jejo streski za vzdrževanje cc;t, na katere so v pred Srbi na račun naje Hrvatske. Njemu je le^ioseni navozili gramoza toliko, kakcr preje v dcsc-do kadenja novemu prusizmu, do poveličevanja, tih letih. norega malika, ki mu je podeljena naloga, da *u- j V Rimu je vlada izjavila, da je treba Štediti. Mi pokeri« bi moral rilo za med Hrvati, ali jc našlo i-obilno materijalno in železničarji dv-akrat stavkali in si izborali gmotno moralne podporo^. Dovolj je, če omenjamo kul-: rfaiije, ne da bi vlada pri tem. gledala na štedenje. tika domačega zvonik;:: oči št niso cdprli. U. i Bogu, da jc teh le malo. Na Tržaškem pa so nasprotniki centralizacije hole ali nehctč v tlužK kapitalizma. Potrebno je, da se to poudarja tudi v javnosti, ker se d*do za centralizacijo vendar!« preveč ovira in zavlačuje v velikansko šk-.do na. šega ljudstva. Hvala Bogu zopet, da je tudi teb le malo rtevilo. Upati je, da se želja vs.h k*nc-tov in delavcev, učlanjenih v naših zadrugah, tako] izpolni. Ako bi se voditelji ne zavedali svr.je dolžnosti, potem bodo zadruga sn,uc storilo, kr.r jim veleva korist našega ljudstva. Virgilij plomatiško dopisje glede \-prašanja tu* se jc spustil lepo na zemljo na polju Ciampano, kjer je pripravil major Grillo vse potrebno za spuščanje zrakoplova na zemljo. kajšnje policije in nanašajo potrebo, da se ohrani bavarska meščanska bramba radi sedanjega položaja v tej deželi. Lis sti ugotavljajo da so imeli pri zadnjih državnozborskih volitvah komunisti samo na Bavarskem 50.000 glasov. Te šte? vilke pa veljajo samo za nemško ko= munistiško stranko, pri čemer niso všteti glasovi nemške delavske anarhistiške stranke, ki je ravno tako močna in ki se ni hotela udeležiti volitev. Tudi so bili komunisti po volitvah zelo pomnoženi vsled pristopa levih neodvisnikov. Nemška vlada si ne pusti glede policije ničesar predbacivati BEROLIN, 8. Minister za notranje za= deve je izjavil v zbornici, da je bil policijski ustroj upclian z odobritvijo zavezniškega zastopnika generala Nolleta in da se v^led tega nima vladi prav nič predbacivati. Pred plebiscitom v Šleziji BEROLIN, 8. .Nemška vlada je pri predsedniku plebiscitne komisije za Šle-zijo, generalu Lerondu, protestirala proti pogodbenim določbam, katere oškodu; jejo šlezijsko nemško prebivalstvo. Kaj bo z nemško privatno lastnino v Angliji BEROLIN, 7. 31. deembra v Londonu sklenjeni sporazum glede rešitve nem? ške privatne lastnine v Angliji določa, da se bodo rešila dobra onih, kateri ne uživajo višjih dohodkov cd 4J0 lir šter^ hngov. Bruseljska konferenca odgodena LONDON, 7. Neka vest agencije Reuter pravi, da se bo bruseljska kon= ferenca, ki jc bila določena za 10. t. m., sestala šele 15, t. m. Kdo bo zastopal Anglijo na zavezniškem sestanku LONDON, 7. Agencija Reuter na. znanja, da bo Anglija na vrhovnem svetu, ki se bo vršil v Parizu, zastopa* na od Lloyd Georgea in lorda Cur* zona. _ Priprave za volitev državnega predscd= nika v Nemčiji. — Iiindenburgova kan? didatura opuščena BEROLIN, 7. Noben datum ni še do* ločen za volitev državnega predsednika. Medtem se skuša zbrati v državnem zboru čim večjo večina za Eberta, sedanjega predsednika, za katerega ne bo* do glasovali samo skrajneži desnice in Madžari izročijo zapadno Ogrsko dn& 6. marca PRAGA, 7. Uradni list čehosloven* ske republike zanika glasove, češ da je bila poverjena zasedba Zapadne Ogrske čchoslovenskim četam. Kakor trdi neko poročilo z Dunaja, se izroči zapadna Ogrska (imenovana tudi Burgenland) dne 6. marca. Pokrajina se izroči v roke medzavezniški komisiji za kratek čas, nakar jo preda komisija Avstriji. V Bu* dimpešti se upa da pride do takrat do majhne poprave meje v prilog Ogrski. Listi trdijo, da je 0uai d'Orsay izročil tozadevno noto ogrski vladi. IRSKO VPRAŠANJE LONDON, 8. List *Daily Croaicle« piac, da se bo v najbližji bodočnosti, ako ne pride nič vmes, vršila konferenca med zastopniki Anglije in onimi fenijanskega parlamenta. List >-Daily Mail« naznanja, da se jc že vršila ena konferenca v Londonu med Lloydom Gecrgejem in začasnim predsednikom irske republike Franaganom. Za odpravo potnega lista PARIZ, 6. Liga za človeške pravice je predložila Zvezi Narodov prošnjo, naj se proučuje vprašanje odprave pot* nih listov. Liga pravi, da nasprotuje na* prava potnega lista principom, na kate* rih sloni Zveza Narodov, katere smo* ter je zbližanje narodov. Pokojnina bivšega črnogorskega kralja DUNAJ, 8. Glasom vesti iz Belgrada jc črnogorski kralj sprejel apanažo let* nih 300.000 frankov, katero mu je bila ponudila Jugoslavija. Harctlna nestrpnost In narodna zavednost os Gomil Adiži BE.NETKE, 8. »La Gazzetta di Vene* zia« objavlja brzojavno poročilo iz Me* rana o težavah, ki jih imajo Italijani v anektirani pokrajini ob Gornji Adiži. Italijani iz Merana in okolice — pravi poročilo — se vprašujejo, ali so res pri* siljeni znati nemški in rabiti nemški je* zik pri uradnih vlogah. Vlada sama da je dala odgovor na to vprašanje, ker da so vse tiskovine, ki jih je dala na raz* polago županstvom za bližnje volitve, — dvoježične. V občini Resia Alta noče tajnik govoriti italijanski, dasi zna do* bro ta jezik, in tudi noče sprejemati turnega delovanja Dcsiteja Obradovića in še bolj onega Vuka Štefanovića - Karadžića. Tisti, ki mislijo, da tak predsednik «ramoti Hrvatsko Ln Hrvate, se ljuto varajo. On nas no more sramotiti. Sramoti le sam sebe in svoje tovariše, ki so ga tja postavili. Hrvatski narod £a ui poslal v tisto skupščino, niti se ne meni za njegove nastope. Če bi imel krvi v obrazu, mogel bi se samo sramovati. Ali od takib ne pričakujemo sramu. Izgubili so ga!« Ko smo prečitaii te izbruhe strankarskega fa- Ne strinjamo se z režimom, ki nam kroji pravic pristransko, ker v demokratični državi je menda zagotovljena enakopravnost. Ne moremo pojmiti, kako da je moino, da vlada enim uslužbencem daje začetne plače kar po 500 do 600 L (kakor pri že-fcznicah in pri civ. komisarijatih), namreč on'm u- Oponaba uredništva. Zdi se rum, da ne n>>.o biti med Jugoslaveni toga oztmlja o;ebe, ki bi mogla bili nasprotna centralizaciji načega zadružništva; saj je obstojala vsa našu gospodarska moj ravno V zadružništvu. In prepričani smo, da bi narod obsodil vsakogar, M bi si drznil metati polena pod noge njegovemu osredotočenju, ali bi pj na kak način Iiot^I šibiti njegovo moč ravno seda/, kt> prcboleva najhujšo knzo, ki ga js mogla zadeti, V.*led ne Se izmenjanih naloib izpred vojne v Jugoslaviji. Ni nam znano, če Ima Gcriika v svoji sredi ljudi z okamenclimi nazori, ki bi bili nasprotniki združitve, glede Trita, pa lahko 'rdimo, d& duibenccm, ki so'bili ravnokar 'iz kraljevine za J 16 mCl* ^^ int Tsi (f^0,^ ^ P™**- časiio sprejeti v službo, medtem, ko tu plačuje uslužbence malo nad 200 L, kakor je to pri pomožnih uradnikih v praksi. Sicer pa, če ima vlada milijone za bojna dru- teresu države, da se je ohranil red in da se jc vzdržalo vladovanje nemoteno. vesli natizma, smo se prijeli za g.avo in grenko čustvo štva (faši£ti.)i ki so zadnji čas delali pruli državi, nam je stisnilo srce. Sedaj, ko so prelite reke na-: bo imela Se par grošev za zboljšanje gmotnega rodne krvi za narodovo ujedinjenje, da jc združen slanja svožih uslužbencev, ki so delali 2 leti v in v svoje narodno državo ves troimeni narod, ki se mora le radovati, da je pokopana žalostna p>roš!ost, ko je avstrijski režim po geslu ~ divide et impera« umetno in z nasiljem razdvajal Jugoslovene in jih ubijal — vse, posebno pa Hrvate in Slovence: sedaj prihaja, to glasilo llrvatsk.e Zajednice* z veliko lopato, da vlači žnjo iz groba žalostno prošlost medsebojnega klanja in pobijanja; odpira s kruto reko ljuto, komaj zaceljeno rano sovraštva med Hrvati in Srbi, a ima pii tem še drzno čelo za trditev, da jc le med njimi vznikla ideja narodnega edinsira! Kakor da se s takim zasramo-vanjem brala gradi narodno edinstvo! Če pravi > Hrvatski -List*, da Ribar, posten Hrvat, ne more sr.uno.titi Hrvatov, It«r da sam nima sramote, pa pravimo mi, da take prostaščine, tako zasramevanje osebe, ne morejo ^motiti Hrvatov, ker ti imajo sramu! Saj so jih je že obsodile — svobodne volitvel Tako pisanje pa re9 sramoti tiste, ki jih — pišejo! lieHsI o Ml đrž. nameščencev Italijanstvo Reke, To je bila velepesem v vseh D'Aiinunzijevih proglasih in ob vsakem njegovem koraku. To itaKjanstvo da se neoporečno, in ma-nifestantno v neporuseni ^danesti prebiva Is Iva Reke do njegove stvari in njegovih ciljev. Volja Reko da je produkt najčistejšega italijanstva. D'Annunzio je moral sicer odgnati tisoče prebivalcev, oziroma jih dati na uzdo s .svojimi drako- mičmini odredbami, da je mogla priti do izraba ta »težka volja«. In pritegniti na Reko toliko njemu udanih elementov, Iii so potem po reških ulicah in trgih, in na številnih manifestacijah in demonstracijah predstavljali »voljo Reke«. Ali to nič ne de. Kakcr tuđine dejstvo, da je »edanja pro- j^pjj vizoriena vlada njegovo dete vkljub resnični volji;1; .. t. "i - f^.i __..i. • i.i t..Ji *_ 1JCTI jajo tu v po2!ev, za trdno ccntralizacijo, ker le ▼ tej je rc*i!ev in napr^dekli Bolest mladih. Pod tem n:*..-levom. prinaSa zadnja številka (i. Štev. t. 1.) Učiteljskega lista : Bi' sen. brez denarja in se:w pr«. misije .a': Blažen je t.s naf slan! Res je, da »o moji čevlji malo poSvcJrani, mrja suknja malo oguljena m da se mi hlače na kolenih nekoliko bliščijo, a kaj bi o tUlem, ko so vendar triko solnčne te naše poti pred nami. Uči t telj si, mlad učitelj, poln ognja, pred t.ibo je deci ; kot raz orana njiva, ki željno čaka semena, — ! delaj, icj! R: znate so bile moje misli, ognjena moja hotenja. L)a bi dobil le nekoliko denarja Še, da si nakupim nc-kaj knjig! — Prijatelj zapoj, zavriskaH Plače s.o p< .išaner Nič več strahu, nič več dvoma! Oguljena suknja — v ko* z njo, novo obleko si liihkc umeriš, v stran s poSvedrandmi čevlji! Naješ se lahko dosita, pošteno se lahko oblečti In ?c ti o-tane denarja, da si naročiš knjig in da pcjdeš lahrto v glediiče in v kavarno! — Ali kmalu sem izrul vso radcat ts sebe; stemnilo se je kakor po blisku. PI::če so se res tzpr« menile, a ne nam v .prid. MoJa suloija je še vedr.o oguljena, moji čevlji ptšvt.lrani. Kmalu bo dr;i^ačc! Namesto, da bi kupoval knjige in časopise tn da bi S" pripravljal za šolo, dajvni instrukcije. Kmalu si bom l^hko novo cbleko. V šolo pa hodim neprrprav- tistih, ki jili je odgnal iz mesta, in tistih, ki tudi te dni nočejo priznati te vlade kot resnične zastopnice mesta. Pa oglejmo si malce sestavo te vlade po imenu njenih članovi Sestavljena je iz Šestero . članov. Med njihovimi imeni citate imena GroSlć, decembra, se je pri nas et s^tvnriri to- (vrtec). Vpisanih }e /e lepo i (Dopis.) Čudila se je tej stavki javnost in Čudili so sc temu uslužbenci sami, ker je bilo to za nje nekaj Rubiaić, Stiglič ii> Belaitč. V te^ Šestvorici so to nenavadnega; vsaj izza čara prejšnje vlade nimamo zaznamovati enakega pojava. Prejšnja vlada ni veliko obljubljala, kar pa je obljubljala, je tudi izpolnila in so se predpisi glede plač reformirali po potreb1 položaja in pravoia^no. Sedaj se prerekajo, kdo da je kriv stavke? Dovolite mi, da malo pcjasnini stališče uslužbencev. Po zasedbi leta 1918. je kr. italijanska vlada pozvala bivše državne uslužbence, da se potom rc-verza. zaobljubijo v lojalno postopanje napram okupacijski vladi ia v vestno izpolnjevanje stanovskih dolžne sti. Vsi uslužbenci so dobro pojmili novo nastali položaj in se lotili dela, ker so tega pae vajeni, vajeni vsedrugače, nego novodošli ko- Voditelj je zadnj e zmajal z glavo in je rekel: Mlad »ržsikl še preko dve sir, trpe nič manje nego — lakoto. V legi iz kraljevine. Dasi js odšlo precejšnje štetilo dokaz te svoje tendencijozne in podle laži, navaja Srcdrugcv prekc- meje, se vendar v letu 1919. ni tržaški list pismo nske gos-pe Vorel iz GrobiSajcga občutila kaka stagnacija v uradovanju, ali pa so polja rcdblni Tcmašič v Kanfanaru, v katerem pri- ^Slabi učitelji so ti m! di ljudje! < učitelj. Iz sv. Irana. Pred enim mesecem dnij, t. j. 6 erilo otroiko zabavišč« število novencHh otr >k. rej štirje Hrvatje, nad polovico. Za tistega, ki po- Sprejemajo se že nadalje oir ci (dečki m dekl'cO zna razmere na Reki, ne izpremlnja nič dejstvo, ^ 3"6 kla v varstvo, k,er v.er'ranJto razvida se U ljudje pišejo za Crosiche, Rubiniche itd. Jajo duževno m telesno. Qtrrei pr.haja.o v vrtec In sedaj vprašamo: če ima že taka korporacija,!^ «» ost«,a,o do 13. ure pop., k, r ki tako kakega izvora je velik del reškega — italijanstva! „lfn , , , . ,., , , _ , , _ , .... _ . , , T , , , je ivetoivanska LMU pedruzmea pruedjJa otrokom Lakota v Jugoslaviji! Pripovedujoč o »trških boiifnico siccr na av natxin 0trcvci qo otrocih, ki so jih svoj čas »tariši pogibah na Hr- imeL ja&!Jce, h(yilčno drevesce in so vatsko, da jih rešijo pred grozečo lakoto v vojni, m bm ^ obdafovani. Vsak etr^k je dobil par no- katerih se je seveda, večina že davno vTmia v ^ ^ d oz;r. copaLke, in ie po vrhi. domače naročje, trdi »Piccolov« dopisnik iz Rcv^r- bišketov, pomaranč, fig itd. Veselic je bilo nja, da otroci, Se ostali v Hrvatski ui ^ da ,ih Jo usopisno] ^_prcdno so fe naši malčki povrnili v na- ki naj predstavlja kvintesenco italijnnsiva Reke.* drbrvajo skledico čaja. da si grejejo male želod-tako sestavo, potem si lahko predsUvlja vsiikdo. ^ke. Njihova vzgojiteljica je Svetcivauska d orna-valile r^v^a — italiianitvu! iuika- Ždč- Zmalia Gergičeva. Dne 23. nun. mcsrca je vršilo delo nemoteno, v kolikor so bile dane moči na razpolago. Če pa je zadnje mesece delo začelo zaostajati, je temu kriva taktika, ki se je pričela uveljavljati napram usl ižbcncem in ipa nešteti odloki, Iti so bili dar.es norme, Jutri pa so se. že razveljavljali, da se sploh nihče ni mogel orientirati. Vlada je takoj iz početka uvedla prav previdno taktiko glede uradniMva in o njega prejemkih. poveduje, da ne more več vzdržavati dveh istrskih otrok, ker ji je umrl mož Ln ni nikogar, ki bi vodil delo na poljih, tako, da se ne more brigati več za lista dva otroka. Gcspa Vorelova dostavlja ie, da je deklica cbclela, da joče ves dan in hira iz žalosti. Tako pripoveduje dopisnik. Ali, razsoden člo- nari priredijo veselico v prid d mači šolarski knjiž-vek ne bo iz navedenega pisma nikakor »klepal na niči ^ sicer v nedeljo, 23. t. m. v Lonjerju (d .o-lakcto v Jugoslaviji, ker vzroki pismu so ^se drugi r-na. kensumnega društva), v ned--l,o, 13. februarja in naravni. Vdcva, ki je izgubila moža in ne more P" Sv. M. B. spodnji (dvorana Kaeun-Cac); za račje svojih mair'c, so v zahvalo za prtjeto zapeli sledečo pesmico v čast apcs'oloaia sv. Cirilu in Metodu-: »Bodita nam pozdravljena, svet Ciril in svet Metod, brata draga preljubljcna, poje ves slovenski rod.* čolska prireditev. Otroci ljudske su !e r.a h J Ti prejemki so bLi zarisani po odredbah iz leta, nadzirati tujih otrok in obenem delavcev na svo- Rocol se določi, kakor biSro >0 mogoee vneti pr,, 1915. in 1916. jem posestvu, in ki jc cele 4 leta prehranjevala tuje sto dvorano. Na sporedu £0 pevske točke (eno- Okupacijska oblaslva so izplačevala prejemke! otroke, ima pač pravico do zahteve, da se ji to dvo- in troglasni zbori), deklamacije, prizori in Ri v izmerju 40%, pozneje 60% in 80% glede stalne1 breme slednjič odvzame. In, če je otrok slučajno bič'čeva dvodejanka > ŠkraU . ~ N:aUnČ:>ejši s; o-plače, aktiv itetne doklade, draginjske dcklade in obolel in joče — ali je na tejU morda kriva dc-, četrtletnega nabavnega prispevka. Šele meseca brotuica, ali pa celo — lakota v Jugoslaviji, v maja 1920. se je izjjiačevanje prejemkov Izenačilo kraju, o katerem bi raerali vedeti geograf', da v izmerju al pari, tako, da so uslužbenci leta 1916. spada v belovarsko Županijo, ki je znana po svo-določeno jim mezdo v kronski veljavi, od tedaj jem — bogatstvu. Kako zadovoljnji bi bili tudi naši prejemali enako liram. j otroci, ako bi mogli jesti beli beli hrvatski kruh. Temeljni prejemki uslužbencev, stalna plača ia Res sramotno je, kako r.Piccclovci« zlobno sti- red sc objavi pozneje. Slovenska mati! Pokaži v teli težkih tasib, da imaš še čuta do svojega naroda i:i poilji svoje dete v naš domači vrtec. Tja, kjer se uči spoštovali "tebe, tvoj narod in kjer se uči pravilno goiotii-i tvojo govorico. Le tam ostanejo ivoji sinovi in hčere — zvesti svojemu narodu! PODI ISTEK (45) li, kje je bila?... In kaj je storila radi vas?,.. — Vedel sem že v Sabljarjih, ali, niti slutil nisem, da se je tako dogodilo!--je rekel Stanko osorno, kakor da se ne boji obsodbe, niti ne žeb' usmiljenja, ker je mislil, kako on bolj ljubi Mado, nego oni, in sc je ta nesreča pav za prav njemu dogodila. A ta misel mu je Sinila v glavo, ko je ob-Bcatrica se je stresla in hotela zopet privzdig- čutil neizmerno ljubezen, ki je zavladala V njem niti roke k očesu, ali spustila jih je hitro v na- in ga uverila, da ravno on ljubi Mado bolj, nego TUJINEC Danilo SiisunOvic. reč je in ponovila: —■ Bile bi se razveselile njene radosti, ali, tiste mati, sestra in Beatrica skupaj. Ona pa ga je pogledala, a njene oči so bile, ka- besedc je izgovorila tako, kakcr da ti je zaklica!. kor vedno, krotke, in rekla je mirneje: blaznež: »Jaz sera vladar vsega sveta!« — Videle smo takoj, da je bila tedaj v nji »ilna vrečica! Ob tem pripovedovanju se je Stanku zmračilo v glavi in niti ganiti sc ni mogel, ker mu je bil, da bi se takoj zrušil na po-d. Ali, videč, da je zopet obmolknila, kakor da razmišlja o nečem, ali čaka, kaj poreče on, fo je Stanko razžarjenih oči in odprtih ust potegnil za rokav. Skozi tisto ciprto okno je zazvcnel iznenada glas daljnega večernega zvona, in takoj so se vzbudili v Stankovi duši spomini prošle jeseni, ko je Mada zvonila, da prestraši ljubimca, ki sla se bila skrila na grobišču. Kakor da je cdmev zvona vznesel tudi Beatri-čine misli, je molčala, prislužkujoč nekoliko časa, a potem se vzravnala ter začela govoriti suho in ojstro, kakcr da je mera krivice prepolna. — Položile sve io tedaj in izsralc kri... A veslc — Čule smo že večkrat, kako ljudje zblaznujejo radi ljubezni, ali, da bi se bilo dogodilo kaj takega, ni bilo sliSati Še. Pri nas jih je že toliko skočilo tudi niz Boninovo, ali to je nekaj povsem drugega ... — Ni se čulo? In vendar ni tu nič Čudnega! Živa je, in to nr je dovolj za 'sedaj — — in jutri pcjdem k ! Ona mi cdpusti — pak, ako ne odpusti .., — Vi ne smete k nji — je vzkliknila Beatrica in stegnila reko, kakor da ga zaustavlja, — In ne bi vas niti pustili, ker Sc ne veite, kaj se je zgedilo kasneje! ... Naslednjega dne Je priScl edravnik in rekel — huda pljučnica — pak ji ^c pustil kri ter doposlal neka zdravila takoj istega večera. In ta-kcj ji je bilo bolje: ogrela sc je, spotiki, in rana na glavi se jc poznala povecm malo. Vsaj nam se ie zdelo tako, ker zdi se, da ni — spuščajoč se po vrvi — padla v jamo, amp«k udarila z glavo j — Ali pomislite — [e rekel Stanko krotko in ob ;kalo ter se onesvestila še le tedaj, ko je iz- žalostno — kako naj je to možno, da jaz.,., stopila iz mrzle vode... Pomislite, kak dan je bil | — Nc, če želite, da hitro edide, pa pojte, pa to!... In vendar se je vsled neke, sicer čudne pojte, pcite, pojte! — jo začela Beatrica kričati, radosti za-čtla oporavljati, in smo se zato začeli nadejati, da bolezen ni tako nevarna. .. Vročico jc sicer iniela, in temna rdečica in modrilo še ni izginilo z njenega obraza... ali tudi ne tisto veselje... In bala in sramovala sc ni nič pred nami! Pravim vam... tudi sedela je v postelji in začela jesti in vedno pričakovala nečesa — gledala je in (prislužkovala tudi ponoči,. • — No, in dočakala jef — je vzkliknila Beatrica iznenada ter pogledala v Stanka xlobno. — Došla je stara ciganka fn jo rekla, kako jc vaša Andje-lija vrgla tisto vedo, ki jo bo .morda atala življenje... Kako je vrgla in pognala njo iz hiše v noči, in kako ste ostali !*ami žnjo v hiši — — A tedaj --Ah nečem vam pripovedovati, kar smo doživele! Mislila tem zares, da je sirota izgubila pamet... Naslednjega dne je prišel *opet zdravnik: »Ne strašite se ie, ali, vedite, da bi mogla« — in maluiil je z roko, in me «no že vedele, kaj nam je hotel reči. In zajokal je tudi on. Vi ga poznate? Dr. Mirko jo je zdravil, dokler je nismo odpeljali v bolnišnico. Nismo smtli niti omenjati vaa pred »jo, takoj jo pomodrila Se bolj ter se začela močno tresti — pa tudi zdravnik je zabranili In sedaj fo čuva v bolnišnici mati, a \1 niti ne sanjajte za seda}, da bi mogli tja. dvigajoč ce s stolice, ter začela hediti gori in doli po sebi, pogledujoč ga tu pa tam z zmesjo jeze in usmiljenja. No, ko je uzrla njegov kot deteta prestrašeni cbraz in obupno kretnjo rok, ki jih je -sklepal proti nji, je prevladalo v Bcalrici usmiljenje in je pristopila k njemu. ■— Ne mislite, da vas je ona obsovražila — mu je rekla — a ravno zato vas ona ne sme še videti za nekoliko časa. Njej treba miru, naru.,. Saj se je dovolj izmučila radi vas--A vi? . Kaj sto vi delali do danes tam? — Meni jc, kakor da sem prespal ves tisti ča?~. in, ako je le kako možno, prosim vas, da rac nc vprašujete o tem! Vendar vam hočem nekaj reči,.. In sedaj jI je pripovedoval o nasvetu doktora Mirka, n^j sc tddalji od Made, dekler ne preizkusi njene ljubezni in ne dozna kaj natančnejega o njeni rodbini, v kateri da je zagonetnih stvari... — A talce?... Folem pa sie vi še manje vredni njene blazne ljubezni, ker prava ljubezen je res blazna, kakor je ravno njena., in ne razmišlja in ne računa, kakor vi! — In sedaj ste doznali, .redaj ste doznali! — Imale prav, imate popolnoma pravi — je re-i kel Stanko bolnim glr.som ter pridoda!: — \li, nisem jaz prvi pomislil tako: bil je io moj vr moja zla usoda, ki mi rusi srečo! — Ali pa bi želeli slišati, čemu io bile tu? Ni dvoma, da ste vi mnogo mislili tudi o tem. — Ne, nočem slišati po tistem ukora... — No vendar, morate vedeti vse. ker nočem, U bi mislili... Pripovest jc kaj enostavna in kratka... Hečeni le 5e prižgati svečo,.. — Jaz ne mislim nič... in nočem ničesar slišati! — je vzkliknil Stanko. — Vem samo, da jo ljub? m tako ljubim, kakor pač mladenič še r.i ljubil de-kleta... A za drugo mi ni niarL Grer.d 2 Bogom! _ Dajte mi vsaj besedo, da no pojdete k uji, dokler nc okreval Stanko je za hip omahoval, nc v zdoč, kaj bi rekel. — Ali je res dobio in potrebno, da bodi tak»? Pa kako morem dopustiti, da bi mislila ono, kar misli... Ali bi no bilo bolje, da izve?... >— Da, prav potrebno je. oa ne greste — raui »lenega zdravja! Sedaj se je pomirila v duli. js otci-ela, pak ne smete sedaj razpih. tisteg« strašnega plamena, ki jo jo tiral skoro do smrti! Upam, da skoro okreva, in čim bo mogla, pojde v Dubrovnik, pak pojte tudi vi tja! — Ali* za sedaj jo puščajte popolnoma na -miru. — Torej, pojde? No, da jI pišem... Vsaj to! (Dalje) V Ttefe. , gostilničar Valentin, Mladinski krožek M. K. P., Andrej Filipčič, neimenovana vrtnarica; po 7 L; Jcsip Šorn; po 6 L: Ferdo Malis; po 1 -f- 5 Vojko Ferluga; po 5 L: Karel Može, Fran Ven-turinj", dr. Gcljevšček, Angelj Kobal, Jcsip Cerovac, Rudolf Pavletič, Fran Hafner, Anton Smer-delj, Ukmar, Rudolf Petelin, Josip Mahne, Draga Kancbel, Josip Ferluga, Karei Kette in slikar Bunc; po 4 L: Ivan Gustinčič, Luli Hervatin; po 3 L: Matija Renko, Ivo Vrbanovič, Peter Mole; po 2 L: Jcsip Prah, Emil Lukač, Ivan Kosič, Miloš Kre-Ševič, Janko Komparc, Ivan IvanoviČ, Gulj, Jakob Rcnko, Josip Bizjak, Simon Skrinjar, Josip Prelc, Cctin, Fr, Zega, Al, Kompara, Švagelj Alojz, Vikt. Lcnček, Joško Kreševič; po 1 L: Martin Čretnik, Andrej Novak, ena kapljica, N, N.# Remec. Bog' plati darovalcem! ČEVLJAR sc želi seznaniti z mladenko ali udovo cd 20 do 30 let z nekaj tisoč lir premoženja. Ponudbe na upravništvo Iis.ta ped »Čevljar«, 38 RENOMIRANA JUGOSLOVENSKA ZAVAROVALNICA namesti za stalno agilnega potnika (akviziterja) pod jako ugodnimi pogoji. Začetniki se upeljejo v posel. Ponudbe naj se predajo upravi Usta pod ršt. 20-t. 3 ŽGANJARNA F. Pečenko v Trstu, ul, Scala Bel--vedere št. 1, prodaja na drobno in debelo pri-atna vipavska vina in teran, razno žganje in sladke mešanice po zmernih cenah. Priporoča si. občinstvu. 4 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pr*leg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-mclja Rieger, ulica Commerciale 3. 586 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi žt. 34. III. nad. jc edina dobroznana krojačnica v Trstu. 395 Uslrojenje, Izdelovanje fu barvanje se izvršuje z jamstvom. — Kupujejo se :: navadne lisićje kože In kune. :: Irgsvii 'm\m - M, Via Galferi 32 Pozor! Pozor! Šivalne stroje »SINGER<< preskrbim proti plačilu mesečnih aH tedenskih obrokov. A Ferluga, Via Raffmeria 9 I. od 1 do 3 pop. (24) ŠTEDILNIKE za vzidanje, vvsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi poslavlja. Izdelovalnica štedilnikov, Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri II. Bistrici. 753 NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. BabiČ, ul. Artisti št. 7, zraven Corsa Vitt. Em. Piazza S. Caltcrina. Najnižje cene. Svoji k svojim. 587 društva pcstcnjikejfa političnega okraja sprožili i p™ izrazu »pastir«: goveji pastir je čred, misel, da bi se na Nanosu zgradila planinska koča.P1* govedar), a OVCJ1 pastir Sporazumno z osrednjim odborom se je ustanovil • OVČfiT. v ta namen poseben odtek za nabiranje prlspcv- kv. Kjer-koli je šlo za kak naredni sklad, nismo Slovenci nikdar zaostali. Vedoč, d.i gre poleg ve-Ievažne^a narodnega pomena tudi za povzdigo tujskega premeta, so bili pred leti silovatelji tc ideje uverjeni, da marsikdo priskoči po svoji moči na pomoč. Vera jih ni varala? Sklad sc je hitro množil in prepričan sem, da bi danes stala vrh Nanosa lepa stavba, ki bi pričala o slovenskem značaju našega Nanosa, če bi nc bila prišla vmes nesrečna vojna leta, ki so zaustavila vsako na-daljno nabiranje? a glavne: da je za takrat znaten sklad vslcd razmer — splošne draginje-vahrfe — padel na minimum svoje vrednosti. — V takih o-kcliščinah ni torej mislili na skorajšno zgraditev planinske keče- Treba bo torej še truda in naredne požrtvovalnosti, predno se ta koča dogradi. Da pa ne bi vslcd tega trpelo naše planinsko življenje, umistil se je edber vlpavika-senožeške plan. podružnice, da preskrbi planincem — obiskovalcem divnega Nanosa razmeram zadovoljajoče zavetišče in prenočišče- Komu ni znano, da tair £ori pod vrhom že stoletja kljubuje tudi najhujšim vetrovom cerkev, zidana v čast pred 1500 leti živečemu slovanskemu svečeniku, sv. Hije-rcnirnu? Že stoletja — pravim — je kljubovala ta stavba najhujšemu neurju -— in pa ztnc^la kljubovati razmeram med vejno. V cerkvi so bili nastanjeni vojaki, ki st> puslošili in cnečaščali znamenito stavbo. V ta namen se je vipavsko-senožc-4ka p-an. podružnica, dogovorno s prizadeto cerkveno upravo, odločila nabirati prispevke za najnujnejšo popravo cerkve, a sedanjo zakristijo po možnosti zvečati ter priredi vsem obiskovalcem — planincem in ncpianinccm — v zavetišče. Tem načinom bi bilo za silo ustreženo prvi potrebi ter bi se spomladi lahko pričelo z delom, osobito že radi dejstva, ker bi brc^dvcmno — bodi z materijalom, bodi z vožnjami, bodi z delavnimi močmi — priskočili prizadeti cbčinarji na pomoč. Rcdoijabi! Kdo izmed nas Slovencev bi ostal hladnokrven, ako bi začelo kako nasprotno planinsko društvo g:aditi kočo na našem Nanosu, prihajali v itik z našim ljudstvom in je zastrupljati / narodnem oziru? Dolžnest slovenskega ljudstva 1x>di, da se pravočasno upre takim »pespeševa-ielj em prometa«, ki bi nam potujeevali našo zemljo. Sicer bedi to zavetišče na razpolago vsemu potujočemu občinstvu bjez razlike narodnosti, toda, naš ponosni Nanos stoji na. slovenski zemlji _ slovenski vratar naj bo njega gospodari — In da se preprečijo tuje namere, jc v moči nas samih. — Zato so tem petom ebrača podružnični odbor do vseh članov bratskih podružnic in ljubiteljev narave, da se v veselih družbah In prijetnih zabavah spominjajo »Sklada sv. Hijerouima« s primernimi denarnimi zneski, ki naj se blagovole pošiljati Podružnici oilov. plan. društva v Vipavi«. (Ostali slovenski listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv}. liUdOSLOVENI X Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI41« Z ozirom na dejstvo, da zgornji oko? ličani niso nikdar redili veliko goveje živine, pač pa ovce v večji množini, in spodnji okoličani, takozvani »mandril jari (mandrieri)« skoraj nobene vrste živali v toliki množini, da bi se jim laliko pri delo ime »črednik« iz mandra (mandria) ali »ovčar«, se more trditi z gotovostjo, da pridevek mandrijar ni v nikaki zvezi z izrazom mandra = čreda, t. j. črednik. Da se beseda »mandrijar« ne sme iz? vajati iz mandra (mandria) s čreda, pač pa iz mandria s vinograd, vrt, sploh po? Ije, je najboljši dokaz slovar: »Dizio* nario ital. tedesco« iz 1. 1806, ki je bil sestavljen po slovarjih akademije »Della Crusca« v Milanu. V tem slovarju čita? ino »mandriano ? ein \Vinzer der um die Halbscheid arbeitet«. Izraz mandri? jar je torej brezdvomno istoveten z mandriano * vinogradnik (obdelovatelj mandrije), ki dela za polovico pridelka kot zaslužek, kar se na mnogih mandri* j ah še danes vrši. fržaski^ okoličani so bili v srednjem veku, enako vsem poljedelcem vse Ev? rope, le nekaki naiemniki zemljišč t. j koloni. Obdelovali so meščanskim last? nikom zemljišča »na polovico« in ker so se imenovala ta kmečka posestva in se še dandanes imenujejo »mandrije«. so se ti naši spodnji okoličani upravi? ceno imenovali mandriani (mandrieri) = mandrijari. Vse vinograde, vrtove in sploh polja spodnje okolice označajo tako tržaški meščani kakor tudi okoličani z imenom mandrija in ravno iz te besede se mora po zdravem razumu izvajati pojm man? drijar. Tudi na Krasu v bližini tržaške okolice imenuje ljudstvo večkrat njive in vinograde, viseče na solnčno stran »mandrija«; tako tudi snožeti, kjer je bil nekdaj prostor, kamor so zganjali ovce v stan za molžo in strižnjo. V tržaški spodnji okolici je še mnogo vinogradov. Se pred malo desetletji so se naši okoliČanski mandrijarji pečali skoraj izključno ali vsaj po večini z vinogradništvom; v bližini mesta pa tudi z vrtnarstvom. Kdo starejih se ne spo? mi n j a onih lepih vinogradov po man? dri i ah spodnje okolice? Gotovo se jc obdelovala trta po teh krajih — četudi ne v toliki meri — že za časa Rimlja? nov. Izraz niandria?vinogra'Miadika«, O poročilu ^Mladike« v četrtkovi »Edinestit (štev. 5J je pomotoma izostalo; Uprav-r*štvo in uredništvo »Mladike.* je v Gorici, ul. Carducc: (Gosposka ul.} 2 (knjigarna). — Urednik: pesnik France Bevk. »Učiteljski List«, Izšla je 1. štev, letošnjega »U čiteljskega Listaš z naslednjo vsebino; 1. Slak *V prihednjost«. — 2. * Politika t morala«. — 3. Ve!j. Sokolić: »Školstvo u češko »lovačkoj repub-licb-. — 4. »Stavka srednješolskih učiteljev Julijske Benečije*. — 5. J. Puhar: »Učitelj i pčelar-stvo«. — 6. Iv. Grbec: t Srečko Kumar«. — 7. Iv Grbec: »Beseda o naših koncertih«. — 8. Iz organizacije. — 9. Šolske vesti, — 10. Književnost in umetnost. — 11. Razne vesti. Mladinski list »Novi rod*. Misel izdajanja žaba vno-poučnega lista za mladino je izzvala po naših krajih obilo zanimanja. Daa za dnem tse oglašajo naročniki in upati je, da se v najkrajšem času njih število še pomnoži, Ker jo pa zaradi štrajka državnih nameščencev zastal v prošlem mesecu ves poštni promet za celih 14 dnfin je gotovo, da niso mogla ravno zaradi te nepredvidjene zapreke dospeti pravočasno vsa naročila, ja sklenilo podpisano upravništvo, da podaljša rok za naročitev do vštetega 15. januarja t. L — S tem je dana vsakomur prilika, da so priglasi kot naročnik pravočasno. Opozarjamo še posebej, da sc bo list tiskal le v omejenem številu izvodov £a da bi morebitni zamudniki ne mogli prejeti prve številke lista, ker bo naklada pošla gotovo v najkrajšem času. — Toliko v vednost šolskim vodstvom, uči-teljstvu in ostali jugo*Iovenski javnosti. Naročnina znaša za vse leto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L. — Upravništvo r,Novega roda/, Trst, Ruggcro Manna 20, L Skladni koledar za L 1921 ped geslom: »Čas je zlato« je izšel v samozaložbi ^Narodne tiskarne* v Gorici. Cena L 4'50. po poŠti 5 L. Trgovci dobe znaten popust. Ta skladni koledar je odlikuje s tem, da ima vsak dan svoj pregovor, kar je sedaj novega za nas Slovence, Take skladne koledarje imajo Angleži. In ti pregovori so tudi po večem prevedeni Le angleščine. Naj jih navedemo par; Glava brez spomina je trdnjava brez posadke«. »Kadar nas zapustijo upi, si kopljemo grob*. »Vsi smo v zmoti, a \sak se drugače moti*. »Sreča pomaga le pogumnim«. »Kjer je mnogo občudovanja, je tudi mnogo zaničevanja«, »Žalibog ima mnogokrat laž daljše noge, kot resnica«. »Kadar je: jej, jej, jej! Kadar ni: foj, joj, joj!« Življenje jc denar, ne razsipaj ga!« »Srečen je oni, ki se uči na stroške drugih«. »Jeza ne pozna jeze«. »Premišljevanje čez noč, prinaša pomoč.» »Nesreča je stroga šola življenja«. ^Vsak, ki mnogo ve, ta malo ve*. »Ne uzmi vraga (žene) radi blaga, ker blaga če nastat, a vrag če ti ostat.* »Boljše je, da ovco ostrižeš kakor pa da jo prodaš.« ^Pleme-nit Človek misli na ^ebe navsezadnje.« »Pri velikem trpljenju ialežejo besede tohke, kot muhe«. »Dober začetek prihrani polovico dela in_truda.« -Kdor prerano uživa, se sam &ebe ubija«. »Ne prepiraj sc s vsakim bebcem, saj mu zabijaš klin, ki ga ima sam v glavi, !o vedno globckejše«. ^Takih in enakih pregovorov je 365. Priporočamo koledar. Id je nekaj novega za nas! LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno, — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske, — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja očesa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Kreosotov sirup, pripravljen po posebnem re ceptu, preizkušeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta ra ljudi in živino vedno v salogi. — Poštne pošiljatve. 592 Zlato in srebrne Krone plačam več kot drugi kupci. AiDert Ma, urar, Hazzlni 46 (9) (v bližini drvenega trg.i) ZLATO, srebro in krone plača po najvišjih cenah Pertot, u!. Sv. Frančiška 15, II. 26 PRODAJALKA in kasirka manifakturne stroke, ki govori italijansko in slovensko, se išče. Ponudbe pod »Poštena«, če mogoče v italijanskem jeziku na upravo. 27 ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp,, Trst, ul. Machiavelli št. 13. 29 ZELO INTELIGENTEN mladenič, 22 let star, i srednješolsko maturo, popolnoma zmožen nem škega In angleškega ter deloma tudi italijanskega jezika, išče službo korespondenta ali drugo, primerno svoji izobrazbi. Ponudbe pod »Hitra pomoč« na upravo lista. 30 SLUŽKINJA, poštena in pridna, plača. Naslov pri upravništvu. se išče. Dobra 33 KUPUJEM cunje in vreče. Molino grande 20, Babic. 31 ZAHVALA Podpisana se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijate* Ijem in znancem, ki so spremili k zad* njemu počitku ANfOHA MAHC Posebna zahvala veljaj č. gosp. žup* niku, učiteljstvu, šolski mladini, stare* šini in lonjerskenvu pevskemu društvu ROCOL, 8. januarja 1921. (23) Karifa ffarc 01 SMCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorlo Emanuele III. 2i, I. sprejema od 9-12 In od 15-1S. Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba — Vse po moderni tehniki, ameriški In Švicarski sistem UELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belili in pisanih, žepulli robcev, možklti nogavic itd. I tKIEl, M. Corso V. E1!!. l\n li mm——m wm plača vedno par c-nt. več nego vsak drugI — kupec, edlnole — Alojzij P o v h, trgovina Piazza Garibaldi št. 3, tel. 3-29 (prej trg Barriera) (25 unci! Posestva, grajščine, hiše, vile, premogokop, hoHe gostilne in trgovine v Sloveniji prodaja pisarna nepremičnin Za$ors i. Maribor, Bavarska ulica 3. Begala itlcga v«eh patrcbIČia. MebdUicn delavnica za viaka popnvli&oja. Stroj za šivanja in voaij? pnvi oemSki azartf ' Seldel & Neumann In ,Slnger* Gast & Oasser Tvrdka uitnovljea 1. 1873 FRANCESCO BEDHAR Trst, ul Campanile 19 ZAHVALA. Podpisani se hvaležno zahvaljuje »Katoliški zavarovalni družbi« v Veroni in podružnici iste v Gorici za hitro in nataično plačilo požarne škode povzročene na lastnem poslopju v Dornbergu. DORNBERG, 5. jan. 1921. (25) Ivan KerSevats JOSIP STRUCKEL Trs«, vojal Via Nuova • S. Cateaina. Vel ka izbera vsako vratnega blaga za možke in ženske. - B aga za suknjo, žamet, ba h&nt, s- ile, etaiuin ter raznih predmetov za okrca oblek. Vse po znižamb konkurenčnih conah. KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« t Francka Slepič Vladimir Geržina trgovec in posestnik zaročena Sp. Šiška-Sv. Peter na Kr., 30. dec. 1920 (26) ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU tlita tom vnai nI. Mm. — im Delo lika glavnica In rezervni zaklad K C. SI. 223,000.000 IzrcuilkiMMVsitata ia ne&jalaita tnisakclji. ===== Uradu« ur« 1-13 ■■ ALESSANDRO LE¥I HiNzI-Trst Via Rettorl i«. 1 — Piazza Rosarlo — Via Malcantcn it. 7 Velika izbera spalnih In Jediinih sob, kuhinjskega pohlitva kakor tudi posameznih predmetov. Proračuni in projekti (30) Delo solidno II ■Min iMi«iiHiiiaBumiimi«inii ii.-m| Gentilli & 3(rižman£ič S I I Trst — Via Mazsini štev. 40 — Trs«, Velika skladišča firanifakturiuga blaga Velika izbera blaga | za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije : I Na debelo (28) Na drobno | MRII IIMillHMIlHillMRHnHiliaHliaHlieBiii hm Stran IV. »ELHNObT« šfev. 8. v i rstu. tine v. januarja iv^i > Sciealia . Izšla je januarska Številka trfaSka tnanstvrae revije Scientia«. Vsebuje obširen čla-Cek biologa profesorja dr. Giorgio Ravasinija o fiovih vidikib o snu, izgovorjenih v najnovejšem £asu od patologa profesorja dr. Maria Barbare na palermskem vseučilišču, o vidikih, kateri izpopol-tajujejo one ranjkega dr. Francesca Veroneseja. t)alje razpravo o psihobiologičnih izvorih umetnosti. nove prispevke k avtokataličnim pojavom in j begalo bibliegrafijo magnetizma. • * ♦ PLAMEN < V kratkem začne izhajati v Ljubljani pod tem naslovom nov U astre vani list, da izpolni vrzel, la jo Slovenci bridko občutimo na polju ilusiro-V inega časopisja. Ilustrovani list pogreša inteligent in preprost človek, kajti dobra slika, ki je mnogo /bolj zgcvcma, nego sama beseda, spopclnuje nazorno, kar skuša pojasniti beseda. In če kdaj. potrebujemo ravno v tem trenotku, ko stojimo Slovenci in sploh Jugosloveni takorekoč na pragu svojega novega svobodnega življenja, pozitivnih in stvarnih pojasnil o našem položaju. Potrebujemo spoznavanja bogastva in krasot, ki nam jih nudi naša ožja in širša domovina. Potrebujemo bodrila, ,da se smotreno, zavedno in vestno poprimemo dela, da dosežemo one cilje, po katerih hepenimo. V našem nevoustvarjenem jugoslovenskem političnem, gospodarskem, socijalnom in kulturnem življenju je mnogo točk, ki so vsem poštenomi-slečim Jugcslovenom, vkijub najrazsežnejšim strankarskim nasprotstvom in različnim svetovnim na-ziranjem, enako pomembne, za katerih pojasnitev, pospešitev in uresničenje nam bije vsem skupno teplo srce. Pred vsem stoje kot taka skupna vprašanja v prvi vrsti »popolnitev našega osvobojenja in ujedinjenja in vsi s tem vprašanjem združen; problemi, kakor boljše medsebojno spoznavanje naših plemenskih in krajevnih razmer, narodnih šeg in navad, naših krasnih krajev in pokrajin, naših narečij, naših gospodarskih in kulturnih institucij. Nadalje je potrebna skrb za vzdrževanje, podpiranje in pospeševanje vsakojakih kulturnih in gc-spodarskih organizacij naših nepriključenih bratov, razširjanje zanimanja za lepe kraje in krt-anenite dele našega naroda na Primorskem in Koroškem, Nič manj važni od tega politi-čoo-prosvetnega dela, ki naj vzbuja zanimanje, ljubezen in navdušenje v naših srcih ter ustvari predpogoje in pripravi j tla |za lizpolnitev naših narodnih idealov-«so drugi cilji, ki so jasno izraženi v hotenju vseh Krtremljenrj: (poglobitev edinstvene državne misli, konsolidiran je skupnega državnega gospodarstva £n državnih financ, smotreni razvitek njihovih predpogojev, kakor ustave, davčnega sistema, uvozt in izvoza, valute, prometnih sredstev; nadalje p-spe?evanje blagostanja skupin in posameznikov ir ureditev panog, ki so mu podlaga, kakor razve, naše industrije, našo domače obrti, naše trgovin* »popolnitev poljedelsko produkcije, tujski promet itd. itd. Slednjič je poleg teh in sličnih političnih, So cljalnih in narodno-gospodarskih strani nam vsem bo vsled velikih stroškov za tisk in papir tiskalo le neobhodno potrebno število izvodov, vabimo vljudno vse one, ki žele imeti list »Plamen* ali ga dobiti na vpogled, da ga takoj naroče ali sporoče svoje naslove. — Ljubljana, v decembra J920. Izdajatelj: urednik Jos, Pronk, Ljubljana, Gruberjevo nabreije 14, II. Gospodarstvo ZA * GOSPODARSKI LIST«. Ako opazujemo ustroj človeške družbe, vidimo, da se različne skupine ljudi; bavijo z različnim delam, ali opravilom; in te skupine imenujemo ista-novc, ali poklicc. Najstarejši, najštevilnejši in najvažnejši med temi je pa poljedelski poklic, ker je neobhodno potreben za vzdrževanje življenja, in zalo tudi ni možno brez njega nikako drugo delovanje. Iz poljedeL stanu so se razvili tekom časa vsi a.-tali stanovi in poklici. Ker je namreč obdelovanje zemlje jako naporno opravilo, so že od nekdaj ljudje polagoma opuščali poljedelstvo, loteč se kakega drugega, lažjega, poljedelcu koristnega dela, in so za to delo dobivali od njega hrano za življenje. Vsako delo ali epravilo temelji torej na izkustvih, ki so jih pridobili v njem predniki od o-ne£a časa naprej, ko se-je pojavila potreba po tem delu ali opravilu. Iz teh številnih izkustev — so nastali torej različni poklici in tozadevne strokovne vede. Tudi dandanes opazujemo, da se ljudje še vedno v obilnem številu odvračajo od poljedelstva ter prehajajo k obrti, trgovini in k drugim poklicem, ki se jim zde udobnejši in unosnejši, pre-puščaje poljedelcu skrb za njihovo prehrano. Kakor ubogi oče mnogoštevilne družine, mera danes tudi kmetovalec irkati čhn izdatnejših potij in sredstev, da bi mogel s svojim delom namiliti vso to neštevilno mncžico, ki gleda vanj z odprtimi ustr.ii, kakor gnezdo ptičkov k materi, ki jim dona 5a branrv. Lno najuspešnejših 'siedslev za izvrševanje današnjega, toli težavnega poljedelskega poklica je gotovo kmetijsko-strok ovna veda, ki obsega nauke o izkustvih, pri deblje nih na podlagi praktičnih in prin doznanslvenili opazovanj in raziskovanj v vseh različnih panogah obširnega poljedelstva, in ki navaja kmetovalca k intenzivni kulturi zemlje in k vpcrabljanju vseh tozadevnih pripomočkov v svil o čim boljšega in cenejšega oroizvajania vseh različnih kmetijskih pridelkov. In to kmetijsko-•trckovnšm pcu! om, knjigo in časopisjem, če hoče V3pcredno korakati z stalimi stanovi. Še pred izbruhom vojne so izhajali v naših krajih različni kmetijsko-strokovni listi, ki so izvrstno vršili svojo nalege. a rc nehali vsled vojnih razmer. In danes, ko ce vračamo k miru in jc nujno potrebna vzpostavitev poljedelstva, občuU naš kmetovalec tim večjo potrebo po svojem kmetijsko-strokovnem glasilu. Zategadelj poživljamo vise razumne poljedelce in kmetijske strokovnjake, ki se zanimajo za go-epodarski napredek naših krajev, naj bi «e združili in skupno ustanovili »Gospodarski list *, ki naj Ui odgovarjal vsem potrebam in težnjam našega kmečkega ljudstva. Priglasitve sotrudnikov in naročnikov, kakor tudi podpore za oiLtujcni list, sprejemajo vsa kmetijska društva, podružnice in zadrege v Julijski Benečiji ter naj se pošiljajo sledečim kmetijskim društvom, ezirema zadrugam: v Gorici, Vipavi, Postojni. Komnu. Trstu, Voloskem in Pazinu, kjer Jim je ravno bližje. Kmečka zveza. * * # Dobava živil za Avstrijo. Včeraj je začelo v Bel-fastu vkrcevanje na prvi parnik, ki ima na podlagi angležkega vladnega kredita dovesti semenski krompir v Trst. Je to ipamik Baron Renfrew«, ki ima dovesti v Trst 60.000 ton semenskega krompirja. Od ostalega semenskega krompirja, ki ga dobavi Anglija za avstrijsko poljedelstvo, pojde le cn del preko Trsta, cttalo pa preko severnih pristanišč! Prihod »Barona Renfrewas se pričakuje proti koncu februvarja. Od parnikov z žitom s lovoiom za Avstrijo, so napovedani za bližnji čas: > Atlantic« iz Galvestona s 4000 ton severno-ameriške pšenice in ladji »Mar-schall Allembv« in Domingo de Larinaga* vsaka s 4.800 ton sevemc-amcriSke pšenice. Te ladie težko da bi dospelo v Trst pred začetkom febru-varja. Ker je Jugoslavija zaprla za sedaj prevoz blaga morajo vsi prevozi živil Ji. povzročeni do o^nju. streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih p!oič proti razbitju. Tavarovanja proii tatvini z vlomotn. Z*-varovanla poSiljatev na morlu ln do suhem. 2l-vljeniska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v v-:ch deželnih i'uvn'ii mestih In važnejših krjih. I P JOS. JURCA: Hwi> Kogar bi kdaj po vsakdanjih naporih prevzela domača tesnost, bi mu pripo* ročal kolikor mogoče daljen izlet po na* ši kraški planoti, ki ga gotovo prezrači in prezdravi, da se bo čutil čilega najmanj mesec dni. Ako si pri tem deležen še pravega, pristnega kraškega terana in ako te vodi pot skoraj ves čas po gozd* nih stezah kakor iz dutovske postaje v Avber, ter leži nato pred tabo velik del Krasa kakor na dlani in se razgrinja pred tabo na nasprotni strani zanimiv svet, obsegajoč Vrhe in Nanoško planoto, po* tem sem prepričan, da boš svoj izlet z zadovoljstvom uvrstil med planinske. Scstoo na Knorivn ali KobTlili. tu mišljeni najbrž stari Rimljani, ki so imeli svoj čas tu znamenito naselbino Sta ti o ad Frigidum. To je moral biti vse* kakor večji kraj, ker je posredoval živa* hen promet med Akvilejo, ki je štela do 100.000 prebivalcev, in središčem Pano< nijc, Emono (Ljubljano). Ravno pri Aj* dovščint je leta 394. po Kr. zadal cesar Teodozij starorimskemu ajdovstvu v od* ločini bitki smrtni udarec. Kaj je bilo v slovenskih krščanskih časih še rimskega v teh krajih, če ljudstvo ne ve niti za rimsko ime. ampak imenuje Rimljane kar ajde in kraj, kjer so stale rimske raz* valine, Ajdovščino? Ostal ni niti spo*[ min nanje, to se pravi živ spomin, ker izkopanine s<~» pokazale važne rimske ostanke. Kontinuiteta rimske kulture je bila pretrgana za dolga stoletja, in ko se jc spet pojavila, ni bila to več rimska, ampak krščanska kultura. Zato je nesmiselno smatrati Avber recimo za starorimsko ime, kakor da se ;e kdaj zvaio Avbor in da sc mora nazi* vati dandanes Albero, to je drevo. To drevo jc zrastlo čisto drugje in ko na* šemu slovenskemu Avbcru natančno po* gledamo pod korenike, bomo spoznali, da ie vse kaj drugega ko drevo. Blizi e Jezikoslovni resnici je bil oni nemški častnik, ki je razlagal, da je naš Avber nemški Auf Berg. Prav daleč od resnice j t>a je bil oni navihanec v »Goriški Str a* :>i«, ki je predlagal v ironičnem smislu ustanovitev društva za razlago krajev* nih imen od Avbera do Kobarida.« Ravno Kobrid in Kobdilj kot staroslo* venski sestavljeni imeni sta nam dala v roke ključ, s katerim smo se navadili od* nirati temen smisel prej nedoumnih kra* evnih imen, ki so po velikem številu •estavlienke. Kaj ko bi bil tudi Avber taka sestavljenka iz Av -f ber oziroma zc uvažujemo velarizacijo ali izpremem* bo l*a v v, ki je preobrazila ves naš je* ::ik s krajevnimi itneni vred n. pr. Bo* vec = Boleč, kaj ko bi bil Avber sestav* Men iz Al ber? To je edina možnost 7.a slovensko razlago, kajti korena Avb* ali Alb* slovenščina ne pozna. Koren in izraz ber srečujemo v istr* skem imenu Sum*ber, ojačenega v bor t>a v vseh onih sestavljenih imenih, kjer radi večzk>žnosti imena dobiva sona* llas. Primeri: BranUbor. Mari*bor, Sena* ■ bor. Avber in Sumber ste dvozložni in. se ne čujete kot sestavljenki, zato osta*j j a prvotni ber kakor v nemški besedi 3er*g (hrib). Ber je osnova za važni slo* venski izpeljanki br*do in bre*g, ki je nastal s predevom iz ber«g. Brdo je naj* pogostnejše višinsko in krajevno ime, i vsaka znatnejša vzpetosf, zhstl če je: naseljena, nosi rada to ime; opozarjam na Grabovo in Filipčje Brdo pri Sežani in zlasti na Goriška Brda in Brda ob izlivu istrske Mirne nasproti Cittanuovi — tako daleč sega slovanski značaj te pokrajine — ki imajo komaj 40 m nad* morske višine. Beseda breg je dvozna* čna, pomeni predvsem dviganje sveta nad ravnino, reko ali morjem, to je naša j brežina in vodni breg, obenem pa znači tudi lahko ves hrib in v tem smislu ima*. mo celo vrsto prostih in sestavljenih imen: Breg, Križni Breg, Zaletič breg itd. To je hrvatski brieg, brežuljak. Ko bi hoteli ugotoviti razliko med pojmi sber (*bor), brdo in breg, bi morali uva* zevati vsa naša tozadevna krajevna, ime* na, a do čistega rezultata ne bi dospeli, ker značijo vsi majhne vzpetesti, na* seljene ali nenaseljene. Ker ali *bor se rabi lc v sestavah, zato je brez obrazila kakor pur*man v razloček od man*ž ~ mož in se od ostalih dveh loči torej bolj po obliki ko po pomenu. Naravnost iz njega je izpeljano krajevno ime Br*je,| ki sc je moralo glasiti v staroslovenščini j Brr*ije, Brr*ijane. Vrhu mareziganskega hriba pri Kopru pa stoji vasica Burji. Zdi se> da se je tu že v samem prostem j imenu e ojačil v o in da se je ime gla* j silo v staroslovenščini Bor*ije oziroma Boriji. Pomanjševalko od Brda nahajaj mo v imenu Brce. Vse polno je tedaj i berov in borov, brd in brc, brij in bre* gov, zlasti na kraškem svetu, ki je br* dast že po svojem značaju, in Avber ki ima 398 m nadmorske višine in se dviga kakih 100 m nad bližnjo okolico, ni naj* zadnji, ampak po prav stari obliki svo* jega slovenskega imena prvi med njimi. (Konec prihodnjič). rrna mm v registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pler Lulgi da Palestrina št. 4, L n. sprejema hranilne vloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po o, vetje po dogovoru. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune. - Posoja hranilne puSice na dom. • Rentnl davek plačuje iz svojega. Daj« posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvremsi nedelj in praznikov od 8 do t- L]ubIjtmsKa Kreditna Mu1 Podružnica v Trsiu. Centrala v Ljubljani. Podružnico: telje. Bodlje, Gorica, Sanj., Split, Trst, Maribir Ptuj. Delniška glavnica K 50.003.000. Reseiva X 45.000.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',// nhr, na žiro-račune proti 3°/fl "lile. tJiaJJ Za na odpoved vezane vloge plaća obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. J Ha eroth] ie v velikem prometnem Kroju ustanovljena 1827, prenovljena 1911. Udobno stanovanje, lepa prostorna skladišča, velike kleti pripravno za vinsko trgovino, zaloge piva ln gostilniško obrt Posestvo arondirano v dobrem stanju, lep vrt,- prostorni hlevi in sprave. - Alojz Domicelj, Št. Peter na Kr. (10) inserlrmie v „Edinosti"t Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta IK34. PaituinkavTnta bL UvatošoMLn. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akv:~a-torjl se sprejemajo po najugodnejših pogojih. Edino mazilo EcJlno mazilo ki ohranjuje usnje in ga vzdržuje m^hko. Skladišče v Trstu, ulica Torre biance štev. 12 - Telefon šle v, 10 r, PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton šiv. 9 • Trst (Hlil ustinov!j«na !»U 1828 ) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bon in Chtvreaujc, lak, podlage in vuk*vrstni predmeti za čevlje itd. DO Uđiidnlh cenah Postrežba točna. T? Brzojavke : DREOSSI, Trst. Po&tno hran. račun It—53 Prodajalna 14-67 Stanovanje 30 — 11 DREOSS1 & C.-Trst Trg Oberctan štev, 1- □ □ Telefon: ' ZHLOQH: (20) Železni«, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. - Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spactejoče drobnarije, — Velika zaloga tehtnic vseh zistemov. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniku iz Postojne. Ker *e nara jo nakopičilo mnogo gradiv«, &mo morali zanimivi dop-is — za danes odložiti, ker so čakale na priobčitev drufje ie bolj zaostale stvari. Megli pa smo odložiti tudi zato. ker aktuvalnc*t -vsebine Važcš^ dopisa o-slanc. Ofrcstite' Prrdc v par dneh