Praznik slov. štajerskega učiteljstva. (Dalje.) III. Občni zbor rZveze". Ob 11. uri se je nabralo v veliki dvorani celjskega BNarodnega doma" veliko število — do 200 — slovenskega štajerskega učiteljstva ia več prijateljev našega stanu. Med gosti smo videli c. kr. okr. šol. nadzornika S u p a n k a (opravičili so se c. kr. okrajni glavarji celjski, mariborski, slovenjegraški, c. kr. šol. nadzorniki Dreflak, Scbechel, Vodušek in Sehmoranzer — zadnja dva sta prišla h koncertu. Kot opravičilo je veljal pogreb ptujskega c. kr. okr. glavarja), ravnatelja Schreinerja, profesorja Lavtarja, dr. Fr. Ilešiča, ravnatelja dr. Eomiha, zastopnike rZaveze" predsednika L. Jelenca, upravnega odbornika tov. Dimnika in dež. poslanca tov. Gangla, dr. Kukovca itd. Pri časnikarski mizi sta sedela urednika rDoraorine" in rNarodnega Lista". Občni zbor je otroril predsednik tov. K o c b e k s tem-le pozdravom: Slavni zbor! V vabilu k našim današnjira zborovanjem nZveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" smo rekli: Velikoneni ponedeljek bodi vstajenja dan za nas slov. štaj. učiteljstvo! Pokažimo, da se hočemo tesno stanovsko organizirati na znotraj in na zunaj, da hočemo braniti naše ljudsko šolstvo proti vsakerau nazadnjaštvu v korist našega naroda. Z našim učiteljskim praznikom, ki pa pomenja za nas d e 1 o, smo združili še drug namen, da z našim koncertom zvečer v proslavo 601etnega vladanja presvetlega cesarja izrazimo svoj dinastični čut. Obiskovalci zborovanj naše BZveze" vedo, da nas radi pooaste dobro nam znani in priznani šolniki ter zastopniki raznih naših organizacij in društev. Tudi danes imamo v svoji sredi g. ravnatelja c. kr. učiteljišča v< Mariboru in predsednika nSlov. Šol. Matice" Hen. Schreinerja, g. profesorja Lavtarja, g. predsednika rSlov. Matiee" in tajnika društva slov. profesorjev dr. Fr. Ilešiča, predsednika BZaveze jugoslov. učit. društev" tovariša L. Jelenca, dežel. poslanca in izbornega urednika „ Učit. Tovariša" in ^Zvončka" tovariša Gangla, mestnega odbornika bele Ljubljane in predsednika »Ljubljanskega iičit. društva" ter neumornega blagajnika BUčit. konvikta" tovariša Dimnika in ravnatelja mešč. šole v Krškem in župana dr. Eoraiha. Pozdravljara Vas najiskrenejše! Živeli! (Burno ploskanje.) Posebno veselje pa me navdaja, kadar vidim v naših zborovanjih navzože neučitelje, kakor tudi danes. Teh niso privabila naša stanovska razmotrivanja, nje je gnal neodoljiv čut, da nam pionirjem Ijudske prosvete izkažejo svoje simpatije, da javno dokažejo, da tudi oni žele napredek šolstva v korist našega naroda, da tudi oni žele boljše stanje učit. stanu. Bodite mi 6rčno pozdravljeni! — (Ploskanje.) Veselo znamenje za nas učiteljstvo je, da je tudi nam prijazno časnikarstvo danes zastopano. Iskreno pozdravljara gg. urednika ,,D o m o v i n e" in BNarodnega lista". Živeli! (Ploskanje.) Začetkoma sem rekel, da je danes naš praznik, dan vstajenja. Naše vstajenje pa je le potem mogoč°, ako se vse cenjene slov. učiteljice in učitelji zavedajo stanovske organizacije. zlasti v sedanjih burnih časih, ko se nčiteljstvu izkuša na vse načine izpodkopavati zaupanje in ugled. Kakor vidim, ste prihiteli iz vseh kraje? zelene Štajerske na naša zborovanja v starodavno mesto Celje. S tem ste n a j s ij a j n e j e pred narodom pokazali svojo s t anovsko zavednost. Pozdravljam Vas, kličoč: ,,Na zdar!", posebej pa še navzočega šolskega nadzornika g. Supaneka. Slavni zbor! Letos praznujemo izreden dogodek, namreč 60 letnico vladanja presvetlega cesarja. Kako je napredovalo šolstvo ? teku zadnjih 60 let, kako se je povzdignil učiteljski stan v tem času, o tera Vam bo danes poročal odličen go?ornik. Prepričani pa smo vsi, da se je to moglo zgoditi le potom šolskih postav in zakona o društvih, katere smo prejeli od našega preljubljenega vladarja. Ako se ozremo v dolgo dobo 601etnega vladanja, se moramo čuditi, v koliko so se v tem času izpremenile socialne, gospodarske, kulturne in politične razmere med avstrijskirai narodi. Poleg teže ogromnih vladarskih dolžnosti pa je moral presretli cesar prenašati tudi bridke udarce neustniljeDJe usode. A vkljub temu nam je vzor neumorne delavnosti in požrtvovaloosti v blagor drugim, v korist svojih podložnikov. Ko praznujemo ta redki jubilej, sem prepričan, da vsi želirao, naj Bog ohrani našega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja. Pozivam Vas, da vzkliknete z menoj presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. trikratai: Živio! (Glasni živioklici.) Nato imenuje za reditelja tov. Žagarja jia Kranjca ter predlaga, da se odpošfje vdanostna brzojavka na kabinetno pisarno cesarjevo. Predlog se sprejme. Eavnatelj mariborskega učiteljišča gosp. Schreinerse zahvaljuje za pozdrav posebej kot predsednik ,,Slov. Šolske Matice", katere cilji se sicer ne strinjajo z nZveznimiu, vendar pa ujemajo. Dočim ima rZreza" nalogo pospeševati stanovske smotre učiteljstva, skrbi ,,Slov. Šolska Matica" za pospeševanje in podporo duševnega napredka v učiteljskib vrstah. ,,Slov. Šolska Matica" se lepo razvija, letopisi izkazujejo od leta do leta naraščanje društvenikov. Zahvaljuje se učiteljstra za gmotno in duševno podporo nSlov. Šol. Matice". Ako rSlov. Šol. Matica" danes še ne zadostuje vsem zahtevam, je vzrok to, da je treba povsod ledino orati. Prepričan je, da je duševni napredek slov. učiteljstva tesno združen s stanovskim. Ker je pa danes slovenski učitelj na svojem mestn ter zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti, mu tudi priznanje od drugih strani ne izostjfoe. V današnjih težkih časih nam je pričakovati boljše bodočnosti naroda edinole od Ijudske šole. Kdor tedaj dela za ljudsko šolo, dela v eminentnem smislu za narod in mu zasigurava boljšo bodočnost. (Živahno pritrjevanje.) Predsednik BZaveze jugoslov. avstr. učiteljskih društe?" tov. L. J e 1 e n c iz Ljubljane izvaja. da v teku zadnjih 38 let nobeu stan ni toliko napredoval kakor učiteljski stan. Ne bo primerjal obče naobrazbe ne delovanja v šoli in zunaj šole, reče samo, da je napredek jako velik. Učiteljstvo je spoznalo mo« organizacije in se je začelo združevati ter v društvib delovati. In ravno v tem oziru je prednjačilo štajersko učiteljstvo, ki je začelo slov. učiteljsko organizacijo. Nastala so okrajna učit. društva, osnovala se je BZavezau, ki ima baš letos 20. glavno skupščino v Gorici. Vendar se štajersko učiteljstvo še ni zadovoljilo, vztrajalo je na pričetem potu in si osnovalo pred nekaterimi leti nZ?ezo", katere občni zbor kot predsednik ,,Zaveze" presrčno pozdravlja. BZvezau naj raste, cvete in se krepko razvija. (Živio-klici.) Urednik rUčit. Tov." in dež. poslanec idrijskega mesta, tov. Engelbert Gangl se zahvaljuje za pozdrav, ki se mu je izrekel kot deželnemu poslaneu, izvoljenem kolikortoliko na učiteljskem programu. Poslanci iraajo samo sedanjost, a učiteljstvo ima bodočnost. Nemški pesnik Grillparzer je izrekel nekdaj Eadeckemu krilate besede: V tvojem taboru je Avstrija! Mnenje nas vseh pa je, da je bo- dočnost slovenskega naroda v taboru slovenskega učiteljstva. Na treh trdnih stebrib sloni organizacija slovenskega učiteljstva, ki mu bo zasigurala bodočnost: na narodnosti, svobodomiselnosti in demokratizmu; na narodnosti, ker mora učitelj skrbeti za to, da se ljudstvo zave svoje narodne samobitnosti in svojih narodnih pravie, na svobodomiselnosti, ker more šola vršiti le tedaj svojo nalogo, ako je neodvisna, od te ali druge struje. Šola služi svojemu namenu. Na demokratiškem stališču stojimo, ker žutimo pač mi najbolje poniževaDJe in odvisnost najširših ljudskih slojev in delimo omiko delavskeimi kakor gosposkemu detetu. Prvotna vrednost vsakega je enaka. Kar dvigne enega nad drugega, je duševna si!a. A ta ga ne dvigne, da bi poniževal druge, teravee zato, da pritegne tlačene in poniževane nase ia jih otme uboštva in sužnosti. V znamenju teh treh prioeipov najlepše pozdravlja zborovanje.) (Hrupno ploskanje.) Predsednik izvrševalnega zbora »Narodne stranke", g dr. K u k o v e c , izvaja: Vaše zborovanje se tiče tudi nas drugih neueiteljskih krogov. Vaše delo je za javnost velikega ponaeua, zato smo se ga udeležili tudi mi, ki se brigarao za usodo slovenske javuosti. Zborovanju moremo le želeti najlepših uspehov in najplodovitejših sklepov. Pojavila se je v slov. narodu na Sp. Štajerskem«zadnja leta struja, ki odreka šoli ia učiteljstvu zasluženi in potrebni ugled. Pokazalo se je eelo, da se je ljudstvo zbesnelo proti šoli, da mnogi godrojajo in prekliiijajo, ako o šoli le kaj slišijo. To di vzraslo iz našega vedoželJDega naroda samega, temveč so mu to gotovi gospodje umetnim potom ucepili iz politiškib ozirov. nNarodna stranka" si ni prisvojila tega v politiškib borbah pač pa lahko popularnega, a narodu škodljivega gesla, temveč si je prizadevala ugled šolstva varovati in dvigniti, dobro vedoč, da ima le oni narod up v dosego politiških in gospodarskih uspehov, ki skrbi za svoje solstvo. Siišal sera danes poudarjati narodnostni moment v organizaeiji slov. učiteljstva. Ako se danes bore nueodvisoia nemški sodniki z vso žilavostjo za nemškonarodni značaj sodišč, ako sto.je v prvih bojnih vrstah za politiške pridobitve nemštva, ako vlada izjavlja, da proti vesti uradnikov nima orožja, ga ne sme iineti tudi proti narodoemu učiteljstvu, če vzgaja slovensko mladino v Darodnein dubu in to ne iz politiških, temveč iz vzgojeslovDih ozirov. Žalibog, da so razmere pri nas na Štajerskem take, da šolske oblasti goje tajno neznanajnost med učiteljstvom. Smatrara pa Vašo orgauizaeijo za dorolj krepko, da bo z vso ostrostjo pospeševala in branila narodno vzgojo v naših šolah. Naj koristi današnje Vaše zborovanje Vašemu stanu in eeli naši javnosti. (Živahno pritrjevanje.) Nato je dal predsednik besedo tov. Ljudevitu Černeju, ki je govoril o temi nVzgojujmo mislece!" prav krepko in jedernato. Razpravo objavimo v celoti. — Ko je govornik končal, mu je vse čestitalo na izborno izvedeni razpravi. Velezanimivo je bilo tudi predvanje g. dr. Fraua Ilešiča: „ J u b i 1 e j 1848—1908." Govornik je razpravljal o prvih nastankih slovenske šole 1. 1848 in o prvih učiteljskih skupščinah. V živih slikah je kazal prve sestanke slovenskega učiteljstva v Ptuju in Vidmu 1. 1848. in 1849. in prve znake zbujajoče se narodne stanovske zavednosti med tedanjim učiteljstvom. Predavanje dr. Ilešiča, ki je le del veeje razprave, je bilo sprejeto z največjo pohvalo. Ko je zahvalil predsednik oba govornika, je zaključil občni zbor, ki je napravil na vse najlepši in najpovoljnejši vtisk. Tako dostojno in stvarno zboruje učiteljstvo ! * * * Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo konec poročila (ustanovitev nZveze narodnib društev" in koncert) danes teden. BrzojaTni pozdravi. Zagreb. K patriotskoj proslavi želi najsjajniji uspeh! Savez hrvatskib učiteljskih društava. Ljubljana. V imenu deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani najsrčneje pozdravljam vse zbrano slovensko učiteljstvo, iskreno želeč ob današnjih zborovanjih in koneertu obilo najboljšega uspeba in najlepše zabave! Živeli! Juraj E e ž e k , predsednik. Dornberg. Slava in najboljši uspeh Vam bojevnikom za narodne in stanovske svetinje ! Goriško ueiteljsko društvo: Kriiman. Gorica. Iskren pozdrav zbranemu učiteljstvu in čestitke k ideji ustanovitve narodne socialne zveze, s katero ste se postavili na čelo gibanja za kulturni napredek naroda! Dr. Dinko P u c , predsednik nZveze narodnih društev" na Goriškem. Praga. Da sledi resnemu posvetovanju uspešno delo, žele Adrijani: Cernič, Junežko, Lozan, Mačkovšek, Prekoršek, Prijatelj, Puenik. Slibar, Žnidaršič, Zupanič. Vojnik. V duhu z Varai! Želim najboljše nspebe! Naprej naš stan! Naprpj zastava Slave! B r e z o v n i k. Gorica. Duhom Vam kličem srečea uspeh prizadevanjem ! K r a j n i k. Gorica. Oprostite, ne morero priti. Obilo uspeha! D u 11 e r. Ljutomer. Iz oddaljene prlekije kličemo dični BZvezi" krepko naprej! Geh, Karba, Mavrič, Eobič, Vršič, Zaeherl.