Poštnina plačana ▼ eoiovfnl Leto X, št. 229 Ljubljana, torek t oktobra 1929 Cena 2 Din mesečne 26 Din. aa taosemstvo 40 Ddo. Uredn&tvoi UnbOsaa. Koefflleva a&ca 6. Telefon Hm 3.22, »123, J124, 312S in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teklo« st m Cede i Koceoora 4. a Teletoe Ker. 190. Rokopi« m a* vračajo. - Oofcui po tarifa. Prttcmm a 84. T«Wn fc. 1122, 1123, «124. 3123, 3124 •ddeleki Lfrtbtiaaa. Preiemo» 4. Tetetoo «L 1492. Podružnica Maribor* Uetembturi eed it ta Teletu« tt 45& Podružnica Cel)«i Kocenova rftea ft. 1 Telekse It 19« Rabini prt po it 6ek. svvodiili Ljubljana fc. 11-842, Praha 6tsto 78.160) Wle» Nr. 105.241 sa ve'j bi x Ljubljana, 30. septembra. Ob ogromni udeležbi naroda s sodelovanjem predstavnika našega kralja princa Pavla, zastopnikov vlade. _ vojske, cerkve in najvišjih kulturnih institucij v državi, je bil včeraj v Splitu \odkrit spomenik škofu Gregorju Ninskemu, ki je pred 1000 leti ognjevito '.d-.:! pravice narodne cerkve proti u .- i- latinizacije. V mogočni pozi ;dstavlja grandijozno Meštrovi-.slo velikega borca, ki krčevito levici glagoljaško knjigo in po a.>- e, pol grozeče dviga svojo des-r Na genijalen način je v kret-j; aženo pol zmagovito, pol tragično -oo - ■ -no prizadevanje velikega škofa. '.rovič je z globokim umevanjem ~>dovinski in nacijonalni pomen t' .'jeve historične figure ustvaril li kip in njegovo delo je doživelo .v triumf popolnega narodnega ra-. vanja. Odkritje spomenika je bilo afirmacija naše narodne misli nz .... :iranu, a se je razvilo v nič manj :'.bno manifestacijo verske strpno-narodne cerkvene ideje. Gregorju Ninskem je narod Dal-tru !.;3, s sodelovanjem najavtoritativ-, v iih predstavnikov države, v imenu : Jugoslavije na prekrasen način de->al one fantastične eksaltade z crani morja, ki s sistematično do-ostjo, vredno pametnejše stvari, j znova propagirajo tezo. kakor da ;odna jadranska obala ne bila kos \ jugoslovenskega telesa in kakor bila na svetu sila, ki bi nam mog-^gati in to povrh še na osnovi onega ali nacijonalnega prava, le .: zemlje, za katero je Gregor Nin-2d tisoč leti branil narodno pravo lapram takrat vsemogočni latin-:rkvi. Na vse teatrsko kričave dežni "racije o nekem dozdevnem historičnem pravu Italijanov na Dalmacijo je dostojanstveno formuliral naš odgovor predstavnik Spiita, ko je poudaril: Ta spomenik je izraz naše vere in naše volje, naše svesti in izpovedi, da smo tu bili pred 13 stoletji, da smo tu in da bomo tu, dokler bo živel naš narod in naš ]ezik. Lepe besede je našel zagrebški nadškof dr. Bauer za pomen narodnega jezika v cerkvi. Upia^ičeno je poudarjal, da je glagolica, slovanska liturgija, najjačja obramba naše nacijonalnosti. najbogatejši izvor narodne zavesti in prosvedjenosti. Take besede so pomembne ob času, ko tvori eno od kar-ainalnih vprašanj bodočih odnošajev med našo državo in katoliško cerkvijo uvedba slovanskega bogoslužja mesto dosedanjega latinskega. Povsem pravilno je dejal zagrebški metropolit, da_ bi uvedba narodnega jezika v katoliško bogoslužje mogla biti tudi trden most k zbližanju katoliške in pravoslavne cerkve, kar bi našemu narodu osigura-lo verski mir in znatno olajšalo rešitev njegovih težkih notranjih problemov. Iskreno je želeti, da lepim besedam prvaka katoliškega episkopata sledijo sedaj t< J dejanja poglavarjev katoliške cerkve v Jugoslaviji. Ogromen pomen splitske svečanosti bi ne bil dovolj podčrtan, ako bi prezrli značilno podrobnost, ki pa je vzbujala kar največje odobravanje prisotnih množic. Spontano je prišel k pontl-fikalni katoliški maši v katedrali tudi dalmatinski pravoslavni mitropolit doktor Hajdin. S to svojo gesto je pravoslavni škof hotel simbolično izraziti, da v velikih narodnih vprašanjih ne sme biti verskih razlik in da je napredek našega naroda le v znamenju verskega miru in verske strpnosti. Vsi narodno misleči ljudje mu bodo hvaležni za to gesto, ki jo je narod z oduševljenim odobravanjem spremenil v prekrasno manifestacijo. Narod s svojim nepogrešljivim instinktom občuti, koliko nesreče in škode mu je prinesla proDaganda verske nestrpnosti in kako je baš zloraba vere prepogosto preprečila njegovo solidanost v prevažnm življenskih vprašanjih ter ga razdelila v sovražne tabore. Zlasti Slovenci skorajda z zavistjo gledamo na to pomembno manifestacijo in si ne želimo ničesar bolj iskreno, kakor da bi zli duh verska zlorabe bil skoraj izgnan tudi iz t^ših krajev. Koliko in kako neodpustno ce v tem pogleda tudi še danes greši \ naših krajih, o tem bi se dale pisati cele knjige. Še vedno je ponekod cerkev torišče širjenja najbesnejšega sovraštva proti katoličanom, ki so kulturno ali narodno politično drugače orijenti-rani nego je morda dotični duhovnik. Še vedno se sedaj v znamenju vere vodijo naprej stari strankarski računi, še vedno se delajo razlike po tem, na kakšen časopis je kdo naročen, v katerem pevskem društvu poje in nedavno smo čitali, kako so na Štajerskem v listu ki je podrejen cerkveni cenzuri, bili proglašeni nekateri novi cestni odborniki «!) za katoliške može. drugi pa za neka.sHške. akoravno je naibrž med temi ^iiekatoliki« najmanj toliko mož ki zvesto iznolnjuje'> svoje verske dolžnosti, kakcr med »katoliki«. Živimo v dobi pom;rjenj;> strasti. Ali bi ne bila sveta dolžini- vseh dobrih ljudi, da z jreo močjo fcieItij3jo na likvidaciji one- Delavske konvencije z Nemčijo uveljavljene Včeraj so bile v Beogradu na svečan način izmenjane ratifikacijske listine Beograd, 30. septembra, p. Delegacija narodnih organizacij naših delavcev v Nemčiji, ki se je pod vodstvom predsednika g. Bolhe nedavno mudila v Beogradu, je na merodajnih mestih tudi prosila, da bi se pospešilo uveljav-Ijenje delavskih konvencij z Nemčijo, ker je to vprašanje za vse naše izseljence v Nemčiji življenske važnosti. Vlada je v polni meri uvaževala to prošnjo in zunanji minister je predložil konvencije v podpis Nj. Vel. kralju, danes pa so bile že izmenjane ratifikacijske listine, s čemer so postale konvencije za obe državi obvezni. Besedilo konvencij bo v kratkem objavljeno v »Službenih Novinah«. Beograd, 30. septembra, p. Danes opoldne so bile v ministrstvu za zunanje posle na svečan način izmenjane ratifikacijske listine konvencije o soci-jalnem zavarovanju, ki je bila sklenjena med našo državo in Nemčijo v Berlinu 15. decembra 1928. Obenem so bile danes izmenjane note, s katerimi se uveljavlja sporazum o naših sezonskih poljskih delavcih, ki delajo v Nemčiji. Ta sporazum je bil sklenjen v Berlinu istega dne. Protokol o izmenjavi ratifikacijskjh listin gornje note sta podpisala za našo vlado namestnik ministra zunanjih poslov dr. Kosta Kumanudi, za berlinsko vlado pa nemški poslanik v Beogradu dr. Adolf Koester. Pred zaključkom pirotske konference Sporazum dosežen tudi o obmejnem prometu dvolastrnkov Konferenca tik pred uspešnim zaključkom Beograd, 30. septembra. Danes se je vrnil iz Sofije v Pirot predsednik bolgarske delegacije polkovnik Popov, ki je bil v soboto odpotoval v bolgarsko prestolnico po instrukcije svoje vlade. O današnji seji jugoslovensko-bol-garske komisije je bil izdan naslednji komunike: »Na današnji seji obeh delegacij je bil dokončan začasni pravilnik o dvo- lastnikih. Med obema delegacijama je bil tudi glede redakcije tega pravilnika dosežen popoln sporazum Gre še za to, da se primerjata besedili tega pravilnika v obeh jezikih, nakar bosta delegaciji tudi ta pravilnik podpisali.« Pričakuje se, da bo pravilnik podpisan še nocoj, tako da bi bila z današnjim dnem pirotska konferenca že zaključena. Objava novih zakonov in uredil Zakon o prometu z razstrelili Nova področja kontrolnih Beograd, 30. septembra, p. Današnje »Službene Novinec objavljajo zakon o proizvodnji, uvozu, izvozu in prodaji smodnika, razstrelil in ostalih razstrelilnih snovi, mu-nicije in orožja. S tem je zakon stopil v veljavo. Ista Številka objavlja uredbo ministra pravde, s katero se potrjuje pravilnik o upravi po&>; fonda odvetniške zbornice v Ljubljani, kakor ga je sprejela skupščina te zbornice dne 23 marca 1929. Nadalje objavljajo današnje »Službene No-vine« naredbo ministra za trgovino in industrijo, s katero se izpreminja uredba o delokrogu in o področjih kontrolnih uradov za mere in dragocene kovine. Izpremeajeni členi se glase: Člen 10. »v Ljubljani s področjem, ki obsega v ljubljanski oblasti politične sreze Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Laško, Ljubljanska okolica z Ljubljano, Novo me- — Odvetniški pokojninski iond uradov za mere v Sloveniji sto, Radovljica in Črnomelj.« Člen 11. »v Mariboru s področjem, ki obsega v mariborski oblasti politične sreze Dolnja Lendava, Dravograd, Ljutomer, Maribor levi breg, Maribor desni breg z Mariborom, Murska Sobota in Ptuj z mestom Ptuj.« Člen 12. »v Celju e področjem, ki obsega v ljubljanski oblasti poiitične sreze Brežice, Krško in Laško, v mariborski oblasti pa politične sreze Celje z mestom Celje, Gornji grad, Konjice, Slovenjgradec in Šmarje.« Zatem je v »Službenih Novinah« objavljen pravilnik o delovni dokladi in potnih stroških ter pavšalu za režijsko obratovanje v državnih gozdovih, ki se naslanja na predzadnjo alineo čl. 5. pravilnika o iakorišča-nju državnih gozdov v lastni režiji v soglasju s čl. 41. uredbe o potnib in selitvenih stroških državnih uradov. Za napredek obrtnega šolstva Resolucije kongresa profesorjev srednjih tehničnih šol treba enotnosti v obrtnem šolstvu Sarajevo, 30. septembra, č. Danes dopoldne je bil zaključen kongres profesorjev srednjih tehničnih šol, ki je zboroval od sobote. Po izčrpnih referatih je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se strokovnim, obrtnim in delovodskim šolam ne glede na to, ali obstoje kot samosto ni zavodi, ali kot sestavni deli srednjih tehničnih šol. Strokovne, obrtne in delovodske šole naj se v upravnem pogledu tretirajo enako kakor tehnične srednje šole. Za vse tehnične, profesijonalne in obrtne šole, naj se izdela enoten zakon, ki naj ne obsega samo srednjih tehničnih šol, temveč tudi strokovne, obrtne in delovodske šole in ki naj za vse te šole enotno uredi vsa upravna in personalna vprašanja. Kongres ponovno opozarja na potrebo ustanovitve sveta o profesijonalnem pouku, ki naj bi se ustanovi] pri ministrstvu trgovine in industrije, analogno Glavnemu prosvetnemu svetu pri ministrstvu prosvete. Kongres slovanskih planinskih društev V slovanski asocijaciji je organizirano nad 100.000 planincev Izlet na najvišji vrh Balkana Po- V interesu neoviranega razvoja, življenja in poslovanja srednjih tehničnih šol bi bilo potrebno, da bi vsi njihovi direktorji vedeli v naprej, s kakimi zneski morejo razpolagati v odnosnem proračunskem letu. V to svrho bi bilo potrebno, da se vsi direktorji sestanejo ob početku proračunskega leta in se sporazumejo o razdelitvi proračunskih sredstev, odobrenih za vse mate-rijalne in personalne potrebe v svrho olajšanja poslovanja in razdelitve proračuna. Končno predlaga resolucija, naj se uvede enotnost v izdajanju šolskih knjig. Učni načrt naj bi se izdelal sporazumno z direktorji vseh srednjih tehničnih šol. Danes so se udeležniki kongresa razšli. Včeraj so se udeležili tudi svečane otvoritve razstave dei dijakov srednje tehnične šole v Sarajevu in proslave njene 40-letnice. Pri tej priliki je zastopal kralja ar-mijski general Kalafatovič. Sofija, 30. septembra. AA. Avala poroča: Od 22. do 25. septembra se je vršil v Sofiji 4. redni kongres asocijacije slovanskih turističnih društev. Na kongresu so sodelovali odposlanci planinskih društev iz Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. V vseh teh društvih je organiziranih nad 100.000 članov. Našo državo so zastopali dr. Ignat Pavlaš, predsednik Saveza turističnih društev Jugoslavije, in njegov hjnik Paja Gračanin ter kot delegata Mate-« Hrovatin in dr. Josip Oblak i7. Ljub-Uai*. Kongresu je predsedoval sofijski odvečni, -sNikola Galcov. Otvoritveni seji so prisosi-ovali zastopniki bolgarske vlade, javnega življenja, poslaniki Jugoslavije, uesKoslovrške in Poljske ter mnogo občinstva. P(A otvoritvenih govorih je kon- ga st rasnega nstema, ki je iz strankar-skotaktičnih razlogov si prisvojil najvišjo božjo pravico: deliti ljudi na Bogu dopadljive in pogubi zapisane? Proslava Grgurja Ninskega v Splitu navaja v razmišljanju. Ona je vzbodbu-da_v.se; ljudem dobre in poštene volje k žilavemu delu za narodno solidarnost in za končno pomirjenje verskih in ple* merskih strasti, ki so nam dosedaj povzročile že toliko žalostnega razdejanja. gres pristopil k delu in sprejel 12 resolucij, ki se nanašajo na bodoče delovanje asocijacije slovanskih turističnih društev. Delegatom sta priredili sofijska občina in zveza bolgarskih turističnih društev bankete, nakar so udeleženci kongresa 24. septembra odšli v bolgarsko Švico ter se vzpeli na 3005 m visoki Musalom, ki je najvišji vrh na Balkanu. Pred razstankom so se udeležniki kongresa sestali na čajanki, ki jo je priredil jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Ne-sič. Prodaja kopališča lipik Osjek, 30. septembra. C. Minister soc?a4ne politike in narodnega zdravja dr. Drimlkorv-Ad je odločil, da se proda kopališče in zdiraiviliSče Lipifc v korist pokrajinskega kocpaftščnega zaklada za pobijanje tabeTikuioze v Hrvatski ia Slavoniji. Ta zaklad upravna higijenski zavod v Zagrebu, foi ie zgradil že dve zdravilišči za toJbertoloizne in ki bo po prodaji Li.pika z dobljenim denarjem izipopotai:l svoja zdravilišča ter morda zgradil še kako nov«. Do te prodaje ie prišlo zarto, ker je zdravilišče v Lipotai porabilo vse svofc do-hodlke za vzdrževanje posUoipij im investicije, tako d.a zaklad sam od njega ni imel nobenih do hodlkcv. Odbor kopališčnega zaMada bo iimefl 5. oktobra v Osijeku sejo, na kateri bo &9ec«d o modaJSteiah prodaje. Zaključek manifestacijskih zborov v Avstriji Avstrijska vlada bo izposlovala prekinitev prirejanj zborovanj bojnih organizacij - „Heimwehr" se laska dr. Schoberju Dunaj, 30. septembra, d. V dobro informiranih krogih trdijo, da je posetilo avstrijskega koncelaria dr. Schoberja po njegovem govoru v parlamentu več zastopnikov zapadnih velesil in sosednih držav ter z zadovoljstvom ugotovilo, da bo z njegovo vlado nastopila doba pomirjenja v Avstriji. V teh razgovorih je obvestil dr. Scnober te diplomate, da bo najbrže že v kratkem času dosegla avstrijska vlada s posredovanjem pri vodstvu desničarskih in levičarskih bojnih organizacij prekinitev prirejanja velikih manifestacijskin zborovanj. S tem bo odstranjen glavni povod stalnemu vznemirjanju inozemstva in ustvarjanja razpoloženja med avstrijskim ljudstvom za pričakovanje io napovedovanje odločilnega udarca, potom enega takih velikih zborov. Kancelar dr. Schober je uverjen, da se mu bo posrečilo s premišljenim posredovanjem to prekinitev doseS in da so bili včerajšnji veliki manifestaciiski zbori Heimwehrovcev poslednji v tem letu. Duna], 30. septembra d. r. Toliko napovedovana »kritična nedelja« v Avstriji, Je potekla mirno, kakor je bilo pričakovati takoj po nastopu dr. Schoberjeve vlade. Vsi štirje veliki ponodi v Stockerau, Modling, Pochlarn in Zwetteln. so se končali brez večjih incidentov. Glavno težišče dogodkov Je bilo v Stfickerau. kjer se je zbralo okoli 10.000 uniformiranih Heim-wehrovcev, med njimi tudi novo ustanovljena »Smrtna brigada«, ki je nastopila prvič z jeklenimi šlemi, kljub prepoved] po-licijer Nastopilo je več govornikov, med njinJ voditelj dunajskega »Heimwehra« dr. Pfrimer, ki je izjavil, da imaio Heimweh-rovci popolno zaupanje v dr. Sdnoberjevo vlado, ker pravilno ocenjuje veličino vse-narodnega heimwehrovskega pokreta. Za njim je govoril voditelj »Heimwehra< poslanec dr. Steidle, ki Je podčrtal borben! duh »Heimwehra<, in njeno trdno voljo izvesti duhovni preporod Avstrije. V novem kancelarju dr. Scnober j a vidi »Hebnwehr< rešitelja Avstrije in najboljše iamstvo za skorajšnji tako potrebni obračun s socija-lističnim boljševizmom. Ako pa v tej mi- siji dr. Schober ne bo uspel, potem bo avstrijsko ljudstvo prisiljeno poseči po drugih sredstvih, da bo vrnilo državi mir in red. Heimwehrovski pokret je v bistvu pokret proti boljševizmu, s katerim ni kompromisa Heimwehr je pripravljena in bo nadaljevala svojo akcijo s še pojačeno silo vse do tedal dokler ne pade zadnja trdnjava avstrijskega socijalizma — Dunaj. Po shodu v Stockerau so se vršili sCk.i^ v Modlingu, Pochlarnu in Zwettelnu, ki potekli vsi brez večiih incidentov. Do man; ših spopadov je šlo samo v M kjer je bilo aretiranih 20 komunističr tatorjev, ki so ščuvali delavstvo n napade Heimwe'flrovce. Socijalistični protiukrep! Duna), 30. septembra, d. Sočasno 7- zborovanji Heimwehrovcev so priredi tu^ avstrijski socijalisti nad 700 zborov s : po celi Avstriji. Celokupni republ tiski Schutzbund Je bil včeraj v naistrož; pripravljenosti ter je opravljalo informaci službo socijalistov samo v ozemlju, k :, so se vršili nacionalistični zbori. 934 kolesarjev in 149 motociklistov. Optimizen dr. Schoberja Duna], 30. sept. g. Zvezni kance-r d . Schober je danes sprejel domače i' inozemske novinarje, med njimi tudi poročevalca in naprosil navzoče v k: govoru za razumevanje prizadevan: strije, da doseže svojo konsolidacijo Avstrija potrebuje sodelovana in p časopisja, čigar kritika naj bo pop« svobodna. Presoja notranjega ooložz i ze-hteva tudi razumevanje in ljubezen zn avstrijsko ljudstvo. Zvezni kancelar je jen, da bo dosegel svoje cilje v r rr-n razvoju, zlasti, ker je osivel v službi s žave. Ako pregleda potek preteklih •':.:•/• let, mora konstatirati velik naDred . -ia razni.1 poljih. S pomočjo podpore D narodov se je vzpostavilo ravnovesje žavnem proračunu, tako da le fin- . gospodarstvo v redu. Odgovor grofa Bethlena lordu Rothermem Samo Madžari smejo presojati madžarske notranjepolitične razmere - Razgovori s socijalisti Budimpešta, 30. sept g. Ministrski predsednik grof Bethlen, ki prevzame jutri zopet vodstvo poslov, je danes na svojem posestvu »Inke« sprejel več novinarjev in jim dal daljšo izjavo o notranji in zunanji politiki. Grof Bethlen je najpreje ugotovil, da je nevredno tradicij samostojne in tisočletne države, da skuša opozicija v politične svrhe pridobiti inozemske činitelje za neugodne izjave o madžarskih zadevah. To namiga-vanje ministrskega predsednika očividno meri na zadnje izjave lorda Rothermerja, v katerih Je ta izrazil nezadovoljstvo z reakcionarnim madžarskim režimom. »Pravi cilj teh prizadevanj Je s pomočjo razni.! gesel zrušiti vlado. Domači politiki so v to svrho stopili v zvezo z inozemskimi ter jih napačno informirali, zaradi tega le ti napačno presojajo položaj v Madžarski. Le mi sami smo poklicani presojati madžarsko notranje politične razmere. V interesu države ne bom polemiziral proti raznim izjavam inozemstva. Smatram pa take izjave za neprimerno vmešavanje v madžarsko notranjo politiko. Kar se tiče bistva demokratskega napredka sem že ponovno poudarjal, da mora iti razvoj na pr-Iju svoboščin, tudi volilne pravice pokopoma. V sedanjem težkem položaju se za Madžarsko nacijonalni obstoj glasni Problem in z njim zvezana rešitev težkega gospodarskega in socijalnega zla. Opozicija se sklicuje na to, da je Ne' dosegla uspehe, ker je demokratična va. Moj odgovor nato je, da je antant. časa vojne občutila veliko moč. zmožn; in veliko silo nemškega naroda. Kljub teir, da traja vojna psihoza še dalje, so zapaa-ne države preveč pametne, da ne bi vedele, da se ta narod ne more traino drži tj pod vodo. Resnica je le ta, da prihaja postopoma do veljave, ne zaradi tega. ker je demokratična država, temveč ker je nemški narod — močan narod. Naš noložai je mnogo težavnejši. Mi smo maihen čigar naloga je predvsem ohraniti red j Bethlen je končno odklonil trditev, d ; v: • da na Madžarskem fevdaJen in oliga • režim. Končno Je grof Bethlen namignil, : v kratkem stopi-' v stik s socijalno kratsko opoz;>'io, ter skušal doseči, da b:-opustila in^emske zveze v korist • I; intereso-" Madžarske. To namigavanje to!-maSjf v političnih krogih tako. da se bodg v Vatkem vrnili v domovino zmer:-! .-<>'-anti pod vodstvom bivšega ministri E;n, sta Garanvija, Kakor se dalje govori bo grof Bethlen i škofom reformirane cerkve Desideriem Bsi-tasarjem, ki Je očividno prevzel vodsr. •;, jesenske kampanje opozicije, osebno ra> pravi j al o njegovem programu. Nemci zavračajo Hugenbergove načrte Nemška ljudska stranka odobrava politiko dr. Stresemaima ln obsoja zahfeve po ljudskem glasovanju o sprejemu Youngovc pogodbe Berlin, 30. sept. s. Kakor javlja »Narodno liberalna korespondenca« ie dr. Strese-mann danes na seji odbora ljudske stranke podal poročilo o političnem položaju. Odbor je soglasno in brez debate spremi od predsedstva stranke predlagano resolucijo glede po nemških nacijonalcih predlaganega plebiscita proti vojni krivdi in glede Youngovega načrta. V resoluciji se opozarja nato, da je vsaka nemška v&da, tudi državni predsednik Hindenburg L» dr. Stre-semann z odločnostjo odklonil? trditev, da je Nemčija kriva na svetovni vojni. Borba proti laži o vojni krivdi se radaliuje z vsemi dopustnimi sredstvi. SeJai se še ne morejo videti vse posledice Youngovega načrta. Nemški narod pa si ni naložil z Youn-govo pogodbo novih obveznosti, temveč si je le izboljšal sedanje gospodarsko in zunanjepolitično stanje. Resolucija izreka na to minis. u dr. Stre-. žavnozborski frakciji za inicilativo, katero 'e uporabila pri važnin vprašanjih v gospodarskem življenju. Brezuspešni p!.v -ustvarja v nemškem meščanstvu razkol, čigar posledice resno ogrožaio pcirebis notranje reforme. IniciJatorJ! pleHsci?? s« frivolno Igrajo s svetimi nacionalnimi čustvi In gospodarsko bede nemške države. Prekrsti t ev Trondhjema v Nidaros Oslo, 30. septembra. Norveška vlaia >« podpisala ukaz o prekrščenju me^ia Trond-hjem, ki 6e bo od 1 januarja dalie imenovalo Nidaros. V Islandiji zmrzujejo lfudfe ReykJavJk, 30. septembra. Tetem vSera«šr.;?gi dme so drvjali po celi Islandiji strahoviti viharji. Mnogo oseb je zmrznilo zarad- :dinjske šole. poljedelske in gozdne šole. pripravljalni tečaji za šole slepih in gluhonemih, šole za nezadostno razvito deco in drugi slični tečaji za izpopolnitev učiteljskih pripravnikov. Za izobrazbo učiteljev na meščanskih šolah se uvedejo na moškem učiteljišču r Beogradu rišji učiteljski tečaji, ki bodo trajali dve leti in v katere bo sprejetih vsako leto do 30 učiteljev z najmanj triletno službo in s položenim praktičnim učiteljskim izpitom. O ureditvi teh tečajev bo minister prosvete izdal posebno uredbo. Četrto poglavje odreja, da pričenja šolsko leto II. septembra in se zaključuje z 10. septembrom prihodnjega leta. Pouk preneha 10. Junija, v S. razredu pa 30. maja. Šolsko leto se deli na tri tromesečja (1. december, 1. marec). Letni uspehi se sporočajo dijakom 28. junija z običajnimi svečanostmi. Ob sobotah popoldne ni šolskega Pouka. Peto poglavje prinaša določbe o vpisu, ki traja od 11. do 16. septembra. V izjemnih primerih sme učiteljski zbor dovoliti dijaku vpis do 30. septembra, po tem roku do 10. oktobra pa minister prosvete. V prvi razred se sprejemajo dijaki srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom in absolventi meščanskih šol: za vse Je predpisan poseben sprejemni izpit. Privatnih učencev na učiteljišču ni. Ocene so enake ocenam na srednjih šolah. Dijakom so dovoljena udruženja za umno in moralno ter telesno izpopolnjevanje, vendar ne "a plemenski ali verski podlagi. Članstvo v vseh drugih društvih z izjemo Rdečega križa je prepovedano. Dijaki polagajo po končanem 5. razredu diplomski izpit in prejmejo diplomo za učitelje narodnih šol. Šesto poglavje obsega določbe o učnem in drugem osobju. Nastavniki učiteljišč so profesorji, suplenti, učitelji in učiteljice. V Internatih so zaposleni vzgojitelji in vzgojiteljice ter ekonom kot pomožni organ ravnatelja. Za profesorje učiteljišč veljajo analogni predpisi kakor za nastavnike srednjih šol. V ostalem veljajo zanje predpisi uradniškega zakona. Minister prosvete bo skupno z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje izdal pravilnik o šolskih zdravnikih, ki bodo predavali na učiteljiščih o higijeni. Učitelji na vadnici morajo v načelu imeti diplomski izpit višje pedagoške šole, vendar pa se lahko imenujejo tudi učitelji in učiteljice s speciialno prakso. Ravnatelj učiteljišča predava 5 ur tedensko, učitelji in profesorji IS ur, profesorji z nad 20 let službe ter profesorji, ki poučujejo predmete s pismenimi nalogami in s praktičnimi poskusi, pa dve uri manj. Strokovni učitelji predavajo po 20 ur tedensko. Honorarji za nadure in za razredno starešinstvo odpadejo. Za ravnatelje učiteljišč se lahko imenujejo osebe s srednješolsko maturo ali učiteljsko diplomo ter končano filozofsko fakulteto. Imeti pa morajo profesorski izpit, 151etno uspešno profesorsko ali nadzorni-ško službo, od teh 5 'et na učiteljišču, in se izkazati s pedagoškim književnim delom ali z uspešnim prosvetnim delovanjem. Za ravnatelje se lahko imenujejo tudi načelniki in inšpektorji ministrstva prosvete z gornjo strokovno izobrazbo in loletno državno službo. Na ženskih učiteljiščih so lahko tudi ravnateljice pod enakimi pogoji. Plače, doklade in napredovanje ravnateljev in profesorjev ter ostalih nastavljen-cev učiteljišč se ravnajo po določbah novega zakona o srednjih šolah. Po določbah sedmega poglavja pripada vrhovno nadzorstvo nad učiteljišči ministru prosvete in jegovim organom, neposredno pa so zavodi podrejeni njihovim ravnateljem. Ocene v posameznih predmetih daje dotični nastavnik v soglasju z razrednikom na seji razrednega sveta. Pri oceni je treba upoštevati splošni napredek učencev in ev. še posebne razmere. Če so pri glasovanju razdvojeni glasovi obvelja predlog nastavnika. V osmem poglavju, ki obsega prehodne določbe, je rečeno, da bo minister v 3 mesecih pozval vsa privatna učiteljišča, naj se prilagode odredbam tega zakona. Nova zasebna učiteljišča se ne smejo otvarjati. Učiteljišča, ki že obstojajo brez internata, lahko delujejo še naprej, a nova se ne smejo otvarjati brez internatov. Pouk v letošnjem prvem razredu učiteljišč se bo vršil že na podlagi novega zakona. Pouk v ostalih razredih pa je treba preurediti tako, da bodo od letos dalje dijaki zadostili predpisu o 51etnem pouku na učiteljiščih. 29. kongres angleške delavske stranke v Veliki cilj angleške delavske stične reprublike« — Živahno Brighton, 30. sept. s. V prisotnosti približno 1000 delegatov in več članov angleške delavske vlade se je danes pričel XXIX. kongres angleške delavske stranke. Kongresu predseduje prometni minister Alorrison, ki je prečital kongresu spomenico ministrskega predsednika Macdonalda, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je bila odposlana pozdravna brzojavka, v kateri želi kongres predsedniku Mac-donaldu srečno pot ter izraža predsedniku Hooverju zahvalo za njegova neumorna prizadevanja za osiguranje svetovnega miru. V daljšem otvoritvenem govoru je izjavil minister Morrison, da je Velik'. cjlj angleške delavske stranke osnovati novo družbo — socijalistično republiko. Mnjri-son se je dalje zavzemal za nadaljni zi Francijo jamstvo za Izvedbo SKl-pbv. Berlin. 30. septembra, o. Za današnjo otvoritev jesenskega zasedanja nemškega parlamenta, ki ga je izvršil namesto obolelega predsednika Lobeja podpredsednik dr. Esser, je vladalo veliko zanimanje, ker so komunisti napovedovali, da bodo priredili med popoldansko sejo velike protestne demonstracije pred poslopjem parlamenta. Zaradi teh napovedi in živahnega gibanja, komunističnih mas po berlinskih predmestjih je zasedla policija že v jutranjih urah vse dohode do parlamenta in dovolila pristop k njemu samo poslancem in novinarjem. Odločnega nastopa policije pa so se komunisti ustrašili ter odpovedali že najavljene demonstracije proti vladnemu predlogu o reformi zakona za brezposelno zavarovanje, ki naj bi se vršile na trgu pred parlamentom. Zadovoljili so se le z manjšimi protestnimi shodi po predmestjih, pri katerih je prišlo do ponovnih lažjih spopadov s policijo. Odločnejše pa so nastopil komunistični poslanci v zbornici, kjer so poskušali z ob-strukcijo onemogočiti razpravljanje o vladnem načrtu reforme zavarovanja 2a slučaj brezposelnosti. Ker niso uspeli z razgrajanjem, so vložili celo vrsto nujnih predlogov. Med drugim so predlagali tudi uvedbo /urnega delavnika. Vsi njihovi predlogi pa so bili z velikansko večino odklonjeni. Za nje so glasovali samo narodni socijali-sn, ki so v zbornici sploh najboljši zavez- Kraljevo darilo Jugoslov. akad. čitalnici Beograd, 30. septembra, č. Nj. Ved. kralj je pustil danes predstavnikoma Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu --edsedniku Ivanu Zdolškiu in blagajniku Jerkoi Radmiloviču potom dvornega maršala izplačati kot svoj dar 50.000 Din za namene Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu. S tem darom je kralj ponovno podal dokaz svoje naklonjenosti tej akademski ustanovi, ker ji je že meseca februarja, ko se je osnovala podaril 10.000 Din. Zastopnika Jugoslovenske akademske čitalnice sta bila danes tudi v prosvetnem ministrstvu, kjer jima je bil izročen od ministrstva prosvete prispevek 3000 dinarjev. Posetila sta tudi generala Voji-na Maksimovica, bivšega velikega župana zagrebške oblasti, ki sta mu izročila srebrno plaketo kot dobrotniku in častnemu članu Jugoslovenske akademske čitalnice. Izvoz cementa Beograd, 30. septembra. AA. V prvih 6 mesecih letošnjega leta je znašal izvoz cementa iz naše države 224.389 ton v vrednosti 78 milijonov Din. V istem razdobju 1. 1928. pa smo izvozili 161.583 ton v vrednosti 57 milijonov Din. Odjemalke našega cementa so naslednje države: Albanija, Al-žir. Argentina, Brazilija, Venezuela, Dode-kanez, Egipt, Velika Britanija, Italija, Brit-ska Indija, Indokina, Kamerun, Kanada, Cipern, Kongo. Malajski polotok, Malta, Maroko, Nigeria, Nikaragua, Palestina, Peru, Sirija, Somalia, Sudan, Tripolis, Turčija, Cejlon, Čile, Španija. Preiskava o kaptolskih tatvinah Zagreb, 30. sept. n. Preiskovalni sodnik nadaljuje zasliševanje raznih oseb v aferi tatvine diptihona in drugih dragocenosti iz Kaptolske zakladnice. Danes so bili zaslišani zvonar katedrale Milčič, njegova žena in žena njegovega sina Marija, katere mož je pobegnil ter je bila za njim izdana tiralica. Zasliševanje raznih oseb bo trajalo še več dni. Novih momentov v tej aferi ni. Tatvina avtotaksija v Zagreba Zagreb, 30. septembra, n. Preteklo noč je bil ukraden v Zagrebu prvi avtotaksi. Neki dobro oblečen človek je došel na Jelačičev trg, kjer 6toje avtotaksiji, ter naročil šoferju Vladislavu Makdiku, naj ga odpelje v gostilno Parovoz pri kolodvoru. Ko je prišel tja, je dal šoferju bankovec za 100 Din. da ga izmenja v gostilni. V času, ko se je šofer mudil v gostilni, pa se je neznanec odpeljal z avtomobilom. Ukradeni avto je znamke »Durand« ter ima številko 11 - 10fŠ. Policija doslej še ni izsledila tatu. . '-X • Rimske izkopine v Sisku Sisok, 30. sept. č. Pri kopanju temelja za neko hišo ne daleč od kolodvora so naleteli na zanimive zgradbe iz rimske dobe. V globini dveh metrov so odkrili temelje velike stavbe, ki se je raztezala od juga proti vzhodu, ne daleč od nje pa so odkopali velik bazen kopališča, v katerega so vodile svinčene cevi. Na drugem mestu so odkopali lomčene cevi v premeru 20 cm. ki so služile za odtekanje vode iz kopališča. Pod bazenom so našli po 2000 letih še peč z ogljem in pepelom »Sfebodni G%®« ore nehal izhajati Zagreb, 30. septembra, n. Danes je, najbrž iz finančnih razlogov, orenehsl izhajati radičevski dnevnik »Slohodni Glas«. Njegova zadnja številka je bila zaplenjena. Neoojasnjen nar>ad v Beogradu Beograd, 30. septembra. AA. Snoči ob 17 sta dva neznanca napadla knjigoveza kretena Krniča na prostoru nred kavarno »Ava-la* na Jata en nskem polju in mu zadala z nožem dve težki rani. Krpič je bil preneljan v bolnico, pobegla napadalca pa zasleduje policija Nesreča na bosanski železnici Sarajevo, 30. septembra, č. Včeraj popoldne se je pripetila med postajama Reljevo-Semizevae v bližini Sarajeva železniška nesreča. Pri tovornem vlaku, ki je odšel iz Sarajeva ob 11.45. je skočilo s tračnic pet vagonov, natovorjenih z lesom in se prevrnilo. Hlodi so se zvalili na železničar ja Vaša Budimira. ki je ostal na mestu mrtev. Uradna komisija še ni ugotovila vzrokov nesreče. Potrjena obsodba železničarjev zaradi ne^-eče »»ri Čare vi Čuoriji Beograd. 30. septembra, č. Beograjsko ape-lacijsko sodišče je p«*irdilo razsodbo, e katero so bili obsojeni na dve leti težke ječe krivci železniške nesreče pri Carevi čupri-ji 28. novembra 1928. ko je izgubil življenje trgovec Radoslav Vašič in je bila povzročena materijelna škoda v višin; 265 000 Din. Kot krivci so bili obsojeni: vlakovodja Josip Prvanovič, kurjač Ludvik Bekeljcek in nadzornik kretnirar Dušan Grbo v i 6. Obsojeni tudi po prestani kazni ne bodo smeli več izvrševati železniške službe. Venizelos v Berlinu Berlin, 30. septembra. SeSmkai je prispel predsednik grške vlade Venizelos. Njegovemu prihodu pripisujejo listi velik pomen. Splošno se naglaša. da je treba med Nemčijo in Grčijo vzpostaviti tesne gospodarske In politične stike. Bolgari ob lOletefci neuiUske pogodbe Pariz, .10. septembra. AA. Iz Sofije poročajo, da se bodo 27. novembra t. I. o priliki 10-letnice podpisa neuillske mirovne Pogodbe po vsej Bolgarski vršila protestna zborovanja, na katerih se bo zahtevala lz-premerriba neuillske mirovne pogodbe. 401etnica Mestne hranilnice ljubljanske Danes proslavlja Mestna hranilnica ljubljanska 40.obletnico svoje otvoritve. Mestna hranilnica ljubljanska je nekak spomenik na oni za Ljubljančane velevažni dogodek, ko je prešla uprava Mestne občine ljubljanske v slovenske roke. L. 1882. so si namreč priborili Slovenci večino v mestnem zastopu ljubljanskem. Na svoji prvi seji dne 31. maja 1882. je novi občinski zastoD proslavil svojo zmago z dvema vele-važnima sklepoma: prvo, da se uvede za ljubljanski magistrat kot uradni jezik slovenščina in drugo, da se osnuje Mestna hranilnica. Ker je bila Mestna hranilnica ljubljanska ustanovljena kot očiten protiutež proti nemški Kranjski hranilnici, je trajalo šest let, dokler se je vztrajnemu borenju posrečilo doseči da so bila pravila potrjena. Dne 1. oktobra 1989. je Mestna hranilnica ljubljanska začela poslovati v sobici na dvorišču mestne hiše, od koder se je pozneje preselila v prostore, v katerih je sedaj trgovina z električnimi predmeti in v I. nadstropje nad to trgovino. Odtod se je dne 1. maja 1905. preselila v svojo lastno palačo v Prešernovi ulici, kjer posluje še danes. A tudi tu so ji prostori že preozki, saj je zaposlenih pri njej danes 35 uslužbencev in od 1. 1924. se je pomnožilo število strank v vložnem oddelku od 28.212 na 63.383 v 1. 1928 L. 1908. je Mestna hranilnica ljubljanska ustanovila v podpiranje trgovcev in obrtnikov »Kreditno društvo« na vzajemni podlagi članov. Tudi je uvedla »Domače hranilnike«. Mestna hranil' niča ima danes nad 50.000 obstoječih vložnih knjižic in izkazuje nad 377 milijonov dinarjev vlog. Ona je danes najmočnejši denarni zavod svoie vrste ne samo v Sloveniji, marveč tudi v vsej državi. Kljub temu, da so v Mestno hranilnico ljubljansko opetovano butali valovi političnih strankarskih strasti, vendar si je znal ta zavod s točnim in nepristranskim notranjim poslovanjem ohraniti in pridobiti zaupanje med najširšimi sloji. Brez dvoma gre v tem pogledu velika zasluga strokovno izšolanemu in discipliniranemu uradništvu. Mestna hranilnica ljubljanska ob svoji 40 letnici sicer nima pokazati kakih velikih vidnih znakov svojega uspešnega delovanja, ima pa zabeleženih čim več drobnih zaslug. Ko so po sep-temberskih žalostnih dogodkih 1. 1908. začele nemški denarni zavodi odpovedovati slovenskim dolžnikom svoja posojila, je bila Mestna hranilnica ljubljanska ona. ki je priskočila na pomoč in je s tem rešila marsikaterega kmeta in slovenskega obrtnika iz zadrege. Posojala je na Štajersko, Kranjsko in Primorsko. V Ljubljani je od 1. 1900. naprej malo hiš. ki niso bile postavljene s pomočjo Mestne hranilnice. Največjega pomena pa je Mestna hranilnica za mestno občino ljubljansko in s tem za celokupno prebivalstvo Ljubljane. ker ji nudi od vsega početka svojega obstoja posojila po izredno nizki obrestni meri. Našemu mestnemu denarnemu zavodu želim ob 40 letnici za bodočnost še lepšega vsestranskega razvoja. Stabilizacija rumunskih financ Bukarešta, 30. septembra. Pravni svetovalec rumunske narodne banke francoski profesor Rist je objavil poročilo o stanju Pnanc, gospodarstva in narodne banke v Rumuniji. Prof. Rist ugotavlja, da je stanje rumunskih financ zadovoljivo in da je lej kolikor toliko stabiliziran. Primanjkljaji. ki so obstojali v budžetih dosedanjih vlad, se po vsej priliki najbrže ne bodo več ponovili V soboto razsodba v procesu dr. Tuke? Bratislava, 30. septembra, h. Danes so se nadaljevali zagovori ter reiplike branit eljev vmovi£a, ki fe zopet slabo igral. Remis so bile partije: dr. Sin ser —Rožič, Przeplorka—Samisch in Pire—Rubln-steln. Partija dr. Geiger—Griinfeld je prekat je- Tat iz sirske tujske legije Maribor. 30. septembra. V francoski tujski legiji v Damasku v Siriji se ie nahajal med prostovoljci neki Avstrijec z imenom Alois. ki si je pridobi! zaupanje komandanta tujske legije ter postal njegov sluga. V začetku julija pa je vojak nenadoma izginil in komandant je na svoje veliko presenečenje opazil, da ga je nehvaležni sluga okradel. Iz stanovanja, v katerem je bil zaposlen, je odnesel civilne obleke, dragocene zbirke draguljev, zlatnine, orijentalske raritete, verižice, prstane in druge dragocenosti. Bil pa 'e toliko nepreviden, da je pustil v svoj' sobi neko pismo iz Maribora, v katerem je b. popoln naslov odpošiljatelja. Policijska prefektura v Damaska je o tatvini in o naslovu obvestila r. s ribami-: 'Policijski komisarijat, ki je takoj u iskavo in ugotovil, da je bila 7. - ■-Ca: im lecrijonariem v živahnih k:rc: ■< er;C h stikih neka šivilja v marib . •!■. ^ nagci-lenskem predmestju, k se jt ž . seznanila po nekem dunajskem Cal ' iilljčl je policija našla tudi sliko ;a 'ansgs tatu in njegov točni naslov. Dc je, da je bil legijonar Alois Bernhs' Solno-grada 12. julija celo na obiski šivilji in jo za naklonjenost obdaroval a;roce-nostmi. ki jih je policija zapler so bržkone iz zbirke okradenega i k' ;a sirske tujske legije v Damask Mariborski policijski komisarijat e takoj stopil v stik z avstrijskimi obla' t: ki so osumljenca pred dnevi aretirale v inomo-stu. Tako je s posredovanjem . -'borske policije prišel oblastem v roke p- tolovsc. ki je iskal dragocenosti y O rije' zerske in razvedrila pa na ^padu. Iz vr - e Sirije je odpotoval s ponarejenim pot listom na oddih v domovino, kjer bo se ■. lahko užival prijete-' hlad za omrežer — kaznilnic celice._ Zopet požar v tov mi Remec i?a Dupli; Kamnik, 30. septembra. Komaj pred kratkim je gorelo .v tovarni Remec na Duplici pri Kamniku, i a krat so sumili, da so zažgali otroci. Mr so pa bili mnenja, da je ogenj nekdo podtaknil. V nedeljo zvečer ob četrt na 11. so opaziii, da se zopet vali dim iz objektov oir njene tovarne. Gorele so late, katerih je bilo precei. nekoliko proč od kraja, kjer le gorelo pred kratkim. Poklicani so bili takoj gasilci gasilnega društva Šmarca - Dupiica, ki so ogenj kmalu lokalizirali in rešili tov rno velike katastrofe. Na mesto požara ie prihitelo tudi gasilno društvo iz Radomelj in stopilo v akcijo. Požar je bil .....'š^ran v dobri uri, nakar so odšli gasilci -romov. Na pogorišču je ostala še samo gas" 11 straža. Skoro gotovo je bil ojstii takmjen; vsaj sledovi izpričujejo to. 1 a*. ki orožniki imajo zadevo v rokaV »11 preiskavo. Hmeljsiki t~? Žatec, 30. septembra, h. T«tk rfe zelo čvrsta. Cene 450 do 750 Kč. Bofoe Haiiteta 'aiHfl cen«. asi Kraji in ljudje Veliko nacijonalno-kulturno slavje v Splita Odkritje Meštrovičevega spomenika Grgurju Nmskemu se je izvršilo v nedeljo ob navzočnosti kneza Pavla, ministrov dr. Drinkovica, inž. Radivojevi-ča in dr. Švrljuge, zastopnikov univerz, cerkva, civilnih in vojaških oblasti, mest, korporacij in številnega prebivalstva, prispelega tudi z otoKov. Split je bil že na predvečer ves v zastavah, a krasno nedeljsko vreme je pripomoglo, da se je slavje lahko razvilo v najširšem obsegu in v nepopisnem navdušenju. Pontifikalno glagolsko mašo je ob 10. dopoldne služil v stolni cerkvi splitski škof dr. Bonetačič. Nato se je vsa odlična družba podala v Peristil, taer je bila na desni strani postavljena tribuna za visoke predstavnike. Pred kneza Pavla ie storil splitski župan dr. Tartaglia fc v em govoru obeležil zgodovinski pr n: en' Grgurja Ninslega, povdarjajoc kakor v prisego: budi ta spomenik dokazuje, da smo tukaj bili pred 13. sto-letr da smo tukaj in da bomo tu ostali, dokler bosta živela naš narod m naš jezik!« Sledite so" grandijozne ovacije kralievskenra domu, ko je knez Pavle potegnil za vrvioo it odkril spomenik Nato še govoril fcagrebškd nadškof 'dr. Ar.te Bauer, splitski škof pa je kip blagoslovil. Pevska društva so v skupnem zbora -apela prigodni koral, nakar so razni predstavniki položili •okrog 7(; vencev. Najlepši je bil kraljev, Id sta ga ve : čas slavja držala dva gardista. Opoldne S' :e v hotelu Central vršil ket, h kateremu je bilo povabljenih 150 odUčnrkov. Po županovi zdravici te kne/ Pavle nazdravil Splitu in Me-Stroviču, ki je z Grgurjem Ninskim ove-kovečli grandijezno idejo. Ob 17. je ko-: ukal ik<"zi nesto ogromen sprevod in orireia; lenezu Pavlu burne ovacije. Zvečer ob 21. je knez Pavle zopet kre-r.i1 iz Splita z dvornim vlakom ter je včeraj popoldne ob 15. prispel v Bohinj. Eancerle f Trebelno, 30. septembra. 'ancer;e. tako smo imenovali po domaČe našega Toneta Debevca, Je odšel za vedno od nas. Neusmiljena, zločesta roka je v pozni nočni uri 27. t. m. uničila življenje nožu, katerega ni poznala samo naša soseska, siovel je nsš Tone tudi preko neštetih dolenjskih gričev in far, kjer je imel povsod sv^ie dobre prijatelje. Se pristen stari dolenjski očanec, z nei-ECiiSno čed-': - -d zobmi it! s polnim me-* vr>i.ei svoj humor in s svoijm dovtipom razdrt marsikatero brihtno in učeno. V nf.adih >vh ie prepotoval daljne dežele in svok "redno razumnostjo se je priučil raznim spretnostim, katere je pridno uporablja, doma in s tem pomagal svojim sosedom. Vešč vsakemu rokodelstvu, dasi brez javnega pisma, se ni ustrašil še tako kočljivega posla, katerega ne bi dovršno izdelal. Odložil si sedaj, Tone, svojo lovsko puško, ki ti je bila zvesta tovarišica v življenju; oklenil si se je bi] kakor drage ljubice ali žene, z njo si se odtegnil v težkih urah hrupnemu svetu, da si potem v gozdni samoti utrni] pridržano solzo za svojo pokojno ženo in otročičem, katera ti je ugrabila usoda pred leti na tako tragičen način. Zlato jesensko solnce medli danes nad tvojo vinsko gorico v Jerengi, pokojen in hladen mir veje med trsjem, kjer se je "e nedavno glasila prešerna Barcerlova zdra-vička. V lepem spominu boš ostal vsem, ki so te bližje poznali. V slučatfh zastrupljena, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opciju, kokainu, je vporabna naravna »Franz Josefovair gi, poro:ajo tffnske »Lidr .. najlepši del jtompozicije s f o nnao rn ■'/ i I i > ., or stavek. Drugi deli so medlejSi, čeprav je skladateljeva težnja po velikem, da, največjem, zelo simpatična. Ivo Raič ravnatelj beograjske drame? Kakor javljajo iz Zagreba, je prejel zagrebški gledališki igralec in režiser gosp. Ivo Raič ponudbo za me6to dramskega ravnatelja v Beogradu, a se še ni odločil, če jo sprejme. To bi bil že drugi primer, da izgubi Zagreb svojega dramskega vodjo na Beograd. Pred nekaj leti je bil na podoben način premeščen iz Zagreba v Beograd dr. Branko Gavella. Pesnik Dubrovnika (»Der Dichter Ragu-sas«) je naslov feljtona o contu Ivu Vojno-viču v »Neue Zuricher Zeitungc od prošle-ga tedna. Pisec Herbert Taub daje v sestavku prikaz Vojnoviča kot človeka in pesnika ter dramatika. Plesalka Metoda Vidmar jeva Metoda Vidmarjeva, gojenka moderne plesne šole Mary Wigmanove v Dresdenu, se je vrnila v svojo domovino. Tu namerava delovati in uresničiti svoje načrte. Namerava nastopati tekom prihodnje zime pri nas s plesnimi večeri, ter zbrati okrog sebe mlade, za ples nadarjene ljudi. Pripravljena je sprejeti za svoje učence od_ 1. oktobra t 1. vse tiste, ki imajo res- K4i Ima prarv: hč) aH mati? Danes novo! Ob 4„ ^6., Yi8. in 9. uri. o atetvf is duševnem tinpKienJiu mlad« trnefr-U Je morala masliti po materini pameti ki ni smeta sta&aai glasu svojega srca! V glavnih v4o«ah MADGE BELLAMY in BARRY NORTON. V«« matere, vsi starši, oglejte si ta film, da vidite mater, ki ovira hčerkino srečo! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 no, so jo kamnoseki zazidali in nato na njo spustili po Škripcu drugi že obdelani kamen. Svečanosti je prisostvovalo tudi mnogo občinstva. Šolski praznik na Senovem Rajhenburg, 30. septembra. Včerajšnja nedelja je bila len in pomemben praznik za Senovo ln obsežno okolico. Slovesna otvoritev nove šole se Je vršila ob krasnem vrenemu. Ljudstva se je zbralo mnogo, pestrost zbrane množice pred novim šolskim poslopjem pa so še posebno poživila društva, tako najhenburški Sokoli, Orli in gasilci v krojih. Pri slavnosti sta sodelovala rajhenburški moški pevski zbor in gasilska godba. Pred velikim šolskim portalom, ki je bil opremljen za oltar so se na tribuni zbrali poleg kraljevega zastopnika polkovnika g. Gjorgja Buliča iz Ljubljane in zastopnika ljubljanskega župana g. vlad. svet. Svetka prav številni predstavniki državnih, posebno še šolskih ter samoupravnih oblasti. Ob 10. dopoldne je šolo blagoslovil Ia-vantinski knezoškof g. dr, Andrei Karlin, ki je nato tudi ob večji asistenci duhovništva celebriral slovesno službo božio. Takoj po opravilu je predstavnike in zbor pozdravil z balkona predsednik krajevnega šolskega odbora Josip Škobrne, prečita! pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade in notranjemu ministru, očrta! kratek historijat gradnje in se ponovno zaiivalil vsem. ki so pripomogli k izvedbi velikega načrta, tako posebe] 5e Trboveljski premogokopni družbi. Z veliko simpatijo so nato bile sprejete čestitke kraljevega zastopnika. Kratkemu, lepemu pozdravu zastopnika velikega župana so sledeli še razni nagovori predstavnikov. Ob 13. ie bil oficijelni del slavnosti zaključen. Med sviranjem godbe in strelja, njem s topičeni se je ljudstvo počasi razhajalo, predstavniki pa so se udeležili skup« nega kosila pri predsedniku krajevnega Šolskega odbora v Dolskem. Živahna nedelja polharjev LiubUana, 30. septembra. O svetem Mihaelu hudič žene polhe spat Tako slove izrek starih in preizkušenih polharjev. Res. Po svetem Mihaelu kmalu neha sezona za polšji lov. Včerajšnje Mihaelovo Je bilo za polharje najživah-nejše. 2e v soboto po noči je po lepih notranjskih bukovih gozdovih v ložkem in cerkniškem okraju na Menišiji, po bukovih gozdovih na Dolenjskem, v kočevskem okraju, ribniškem okraju ter okoli Velikih Lašč kar mrgolelo starih in mladih polharjev, obloženih s Skrinjicami, a vračajočih se dopoldne v nedeljo z bogatim plenom. Ravno tako ie bila noč od nedelje na ponedeljek prav prikladna za polšji lov. Nekateri so nalovili do 300 polhov. Letos splošno ni ugodna prilika za polhe. Večinoma so letošnji polhi mladiči, mali kakor miške. Redko se dobi kak lep eksem-plar, katerega kožica bi bila vredna 3 do 4 Din. Po nekaterih krajih pa zelo pokon čavaijo to redko žival. Brez pardona uničujejo vse, kar jim pride pod roke. Na kožnem trgu letos polšje kožice nimajo bog ve kake vrednosti. Kupujejo le prvovrstno blago, a zelo redko blago. Malih kožic sploh ne marajo, ali pa ponujajo 0.50 do 1 Din za kožico. Polharji se zato zelo Jeze na trgovce s kožami, ker nočejo do bro nagraditi njih nočnega truda po gozdovih. Na meji prijet vlomilec Maribor, 30. septembra. V juniju in juliju se Je klatil po Posavju v okolici Sevnice 26letni brezposelni rudar Josip KrevelJ iz Dolnjega Leskovca. Drzno je plenil pri najrazličnejših posestnikih v času, ko so delali na polju. Kradel Je vse, kar mu je prišlo pod roke. Najljubše so mu bile seveda dragocenosti in gotovina. V juniju ie vlomil šestkrat, ne da bi ga oblasti izsledile, v juliju je izvršil dve vlomilski tatvini, pri nadaljnih dveh poizkusih pa so ga kmetje pregnali in spoznali. Od takrat se ni več vračal v domačo vas, ampak je odšel v obmejne kraje, kjer se Je pričel baviti tudi s tihotapstvom, kajti 5000 Din, ki jih Je pridobil s tatvinami, mu je gotovo pošlo v času, ko se je skrival pred zasledovalci. V petek dopoldne so finančni organi prijeli pri 139. državnem mejniku sumljivega mladeniča, ki je brez dokumentov skušal prekoračiti mejo. Aretiranca so izročili mariborski policiji, ki Je ugotovila, da gre za zasledovanega Josipa Krevlja, za katerim Je Izdalo celjsko sodišče tiralico. Krevelj Je prav nevaren kriminalni tip, saj je celo za 17 Din napadel poštnega sela in ga ranil z nožem. Mariborska policija ga bo izročila celjskemu sodišču. Žrtev neprevidnosti Dutomer, 30. septembra. V soboto zvečer, ko se je avtobus, ki vozi na progi Ljutomer Sv. Jurij - Gornja Radgona, vrnil na svoje stajališče v hiši g. živinozdravnika Škofa, je hotel šofer popraviti motor, čigar starter ni popolnoma funkcijoniral. Naprosil je tukajšnjega ključavničarja Martina Robinščaka, ki je pred nekaj meseci otvorii svojo delavnico v hiši g. Pušenjaka na Starem trgu, naj mu pomaga Ker ie bila že tema, v provizornem sta-Jališču avtobusa pa ni luči, je Robinščak priklopil na prosti vod mestnega električnega podjetja ročno svetilko, ki jo je potem obesil ob hladilnik motorja. Šofer ga je sicer svaril pred tem početjem, toda Robinščak je menil, da ni nobene nevarnosti. Potem je počeni! pred motor in ga začel preiskovati Najbrž je bila žica svetilke preslabo izolirana in tok je preše! na avtobus, ki je bil ves elektriziran. Ko se je Robinščak dotaknil motorja, je tok z napetostjo 220 voltov šinil skozi njegovo telo ter ga pri priči ubiL Tudi šoferja je pošteno streslo, vendar je odnesel zdravo kožo. Takojšnja zdravniška pomoč ni uspela; umetno dihanje in injekcije so bile zaman. Pokojni Robinščak Je bi! spreten obrtnik ter kljub temu, da je bival v Ljutomeru šele kratek čas, priljubljen. Njegovo truplo so prepeljali v Gresovčak pri Ljutomeru, kjer bivajo njegovi starši. Ta nesreča bodi v svarilo vsem, ki jih njihov poklic ali lastna neprevidnost spravlja v bližino prostega voda. 325 dni« v preiskovalnem zaporu Ljubljana, 30. septembra. Danes dopoldne so iz preiskovalnega zapora v justični palači izpustili na svobodo Vičanom in tudi Ljubljančanom znanega, velikega, koščenega berača s plešo na glavi in dolgo sivo brado, Franceta Zde-šarja, rojenega januarja L 1876. v Belem pri Polhovem gradcu. Dne 22. marca 1928. so našli ob poti v gozdu nad Spodnjimi Lokami pri Krašnji v kamniškem srezu truplo umorjene posestnice Jere Severjeve iz Savelj pri JežicL Ker je berač Zdešar večkrat zahajal k Severjevi ter je ž njo po cele ure premolil in prebil v pobožnem premišljevanju, je dobil zato tudi ime »slovenski Razputin«. Opis berača, ki je usodnega dne sprem-Hal Severjevo proti Krašnji na sejem, se je precej ujemal z osebo Zdešarjevo. Orožniki so ga 7. novembra lani izsledili in odvedli v ljubljanske zapore. Preiskava je trajala zelo dolgo ter je bil končno, ker se je proti njemu nagrmadilo mnogo obremenjujočih okoliščin in indicijev, obtožen roparskega umora. Zagovarjal se je pred poletno poroto. Bila je prav senzacijonal-na razprava. Zdešar je vztrajno trdil, da Je nedolžen in da on ni Severjeve ubil. Zaslišanih Je bilo 36 prič, ki niso mogle kategorično potrditi, da bi bil Zdešar usodnega dne skupaj s Severjevo. Predlagane so bile od strani zagovornika še nove priče in je končno sodišče preiskavo prelo« žilo, da se izvedejo nove poizvedbe in da se konfrontirajo vsi v ljubljanski okolici bivajoči berači z Zdešarjem. Zaradi pomanjkanja dokazov je bila sedaj preiskava proti Zdešarju ustavljena. Zdešar je bil ravno 325 dni v preiskovalnem zaporu. Z lopato po glavi Ljubljana, 30. septembra. Na Celovški cesti v Spodnji Šiški je bilo danes mnogo razburjanja. Neki bosanski delavec je z lopato udaril tovariša tako močno po glavi, da mu je presekal levi uhelj in mu prebil lobanjo. Tovarnar otroških vozičkov g. Zemel-rok gradi ob Celovški cesti svojo hišo. Zidarska dela je prevzela stavbna tvrdka Svetina & Slokan. Pri gradnji sta bila zaposlena kot zidarska ročna delavca Ivan Kolmarič in Bosanec Bešir Bilkic. Kolma-nič je vozil na kup s karjolo izkopani ma-terijal po običajni deski. Bilkič pa malto. Srečala sta se s karjolami na deski in ni-kdo se ni hotel umakniti. Bosanec je v togoti udaril Kolmaniča z roko. Začel se je prepir. Kolmanič je nato prijel za opeko ter jo vrgel proti Bosancu. Zadel ga je v hrbet. Začela sta se znova prepirati, nakar je Bilkič prijel za zidarsko lopato ter ž njo udaril Kolmaniča po glavi tako, da ga je težko ranil nad desnim očesom in mu prebil lobanjo nad levim ušesom. Presekal mu je z ostrino lopate levi uhelj in je le malo manjkalo, da mu ni odletel na tla. Kolmanič se je nezavesten zgrudil in obležal v mlaki krvi. G. Lombar, vodja podružnice »Jutra« ▼ Spodnji Šiški, ki je deloma opazoval ves prizor, je takoj telefoniral po rešilni avto, ki je že ob 10.15 prepeljal težko poškodovanega Ivana Kolmaniča v javno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč na kirurgič-nem oddelku. Težko poškodovani Kolmanič se je za trenutek še le pozno popoldne nekoliko zavedel, sicer pa ves čas fantaziral. Njegova žena z dvema otročičkoma ga je popoldne posetila v bolnici, čim ji je policijska stražnica v Šiški naznanila nezgodo.. Ivan Kolmanič je bil prvotno trgovski, pozneje pa šolski sluga na Štajerskem. Po redukciji se je preselil v Ljubljano, kjer je skušal najprej dobiti kako njemu primerno službo. Moral se je boriti s težkimi materijalnimi neprilikami in jo zato, da preživi svojo družinico, segel po vsakem delu ter šel končno za stavbinske-ga delavca. Doma je iz Sp. Radgone, oče dveh otročičkov ter stanuje v skromnem stanovanju v Zgornji Šiški št. 158. Bilkiča so ob 1415 pop. odpeljali z zelenim Henrikom na policijsko ravnateljstvo, kjer je bil od dežurnega uradnika zaslišan o vseh podrobnostih, kako je prišlo do napada. Bilkič je priznal svoj zločin, zagovarjal pa se je, da ga je prvi napadel Kolmanič. — Preklel je meni, muslimanu, mater in to me je strašno raztogotilo. .. Proti večeru so odpeljali Bilkiča v poli- 5 cijske zapore v justični palači. Obtožil ga bo državni pravdnik. MAMLESCU N > S« N 3 •V©vesti sa Jesen in ximo v krasnih damskih plaščih in toaletah nudi v velemestni izbiri Fran Lukič, Stritarjeva ulic«. Domače vesti * Kraljev dar za spomenik Padlim četnl-kom. Njeg. Vel. kralj je odboru za postavitev spomenika padlim četnikom na Čelo-peškem Visu poslal prispevek 3000 Din. Odbor se je kralju zahvalil za izkazano pozornost. * Jugoslovenska akad. Stalnica kralju. Zastopnika Jugoslovenske akademske čitalnice v Zagrebu, predsednik Ivo Zdol-šek in blagajnik Jerko Radmiiovič sta bila v nedeljo ob 10.30 dopoldne v avdi-jenci pri kralju. Ob tej priliki sta izročila kralju v imenu Jugoslovenske akad. čitalnice krasno izdelano plaketo kot obteževalec za pisma z napisom: »Svo-me utemeljaču Njegovom Veličanstvu Aleksandru I. Karadjordieviču Kralju Jugoslavije vazda verna Jugoslov. Akademska Čitaonica u Zagrebu.« Kralj je poklonitveno darilo z radostjo sprejel, nakar sta mu zastopnika Jugoslovenske akad. čitalnice obrazložila vse dosedanje delo tega društva. * Izpremembe v vojaški službi. Za komandanta 6. žandarmerijskega polka je Imenovan polk. TI. Obrad. za komandanta Čand. podoficirske šole pa polkovnik Kvin-tilijan Tartalja. V vojni mornarici je imenovan kapetan fregate Toma Tiianič za komandanta strojne podoficirske šole. Zan-darmerijski narednik Anton Zevnik je odlikovan z medaljo za vojaške vrline. — V nižjo šolo intendantske akademije je sprejetih tudi pet Slovencev in sicer Josip Priv-šek. Fran Gričar, Rudolf Bognar Stanko Gorjanec in Zvonimir Brozovič. * Izpremembe v konzularni službi. Kralj je imenoval generalnega konzula v Parizu Miroslava Jankoviča za direktorja konzularnega in trgovinskega oddelka v ministrstvu za vnanie zadeve, dosedanjega direktorja tega oddelka dr. Svetislava Pre-diča pa za generalnega konzula v Milanu. * Z zagrebške univerze. Svet tehnične fakultete na zagrebški univerzi ie izvolil za honorarne profesorje gg. dr. Franca Jesenka, Milana Fakina, Stanka Dimnika in Rudolfa Kavčiča. Minister nrosvete je to izvolitev odobril. * Natečaj za Inženjerje. Artiljerijsko-tehnični zavod v Kragujevcu potrebuje dva inženjeria kemije, enega inženieria strojne tehnologije z večjo prakso ter dva strojna inženierja za delavnice. Podrobni pogoji fe zvedo pri upravi artiljerijsko-tehničnega zavoda v Kragujevcu. Izbrani kandidati ^ dobe prejemke po zakonu, udobno stanovanje po zmerni ceni ter tudi honorarne ure v vojno-obrtni šoli. * Kongres slovanskih fllologov. Kakor smo že poročali se bo v dneh 6. do 11. oktobra vršil v Pragi kongres slovanskih filologov, na katerem bodo sodelovali tudi filologi iz neslovanskih držav. Ljubljansko univerzo bosta na kongresu zastopala profesorja dr. Franc Kidrič in dr. France Ramovš. * Zlato mašo je daroval pred nekaj dnevi v Gorici prvostolni kanonik, monsignor Ljudevit Kumar. Jubilant se ie rodil leta 1S56. v Kojskem v Brdih. * Himen. V nedeljo 29. t. m. sta se poročila v Braslovčah v Savinjski dolini g. Ignac Žerak, trgovec na Vranskem in gdč. M i cd Mihlerjeva iz Spodnjih Gorč pri Braslovčan. Za priči sta bila g. Ferdo Re-mic, trgovec v Šmartnem ob Dreti, in g. Josip Milner, posestnik v Braslovčah. Mlademu paru iskrene čestitke! * Spomenik dr. Reisu v Beojrradu. Na predvčerajšnji seji Udruženia rezervnih oficirjev in bojevnikov je bil storjen sklep, da se pokojnemu dr. A. Reisu. velikemu prijatelju našega naroda postavi na Kale-megdanu dostojen spomenik. Akcijo bo izvršil predsednik udruženja z osrednjim odborom, kateremu se bodo pritegnili tudi ostali prijatelji za Jugoslavijo velezasluž-nega pokojnika. * Kongres lovcev v Sarajevu. V Sarajevu se bo meseca oktobra vršil kongres dele-gatov lovski.i društev iz cele naše države. Na kongresu bo zastopanih nad 20. društev. * Železniškim upokojencem, vdovam in sirotam z rdečimi železniškimi legitimacijami v vednost. Zaradi podaljšanja imenovanih legitimacij za leto 1930. nai se zgoraj imenovani kakor hitro mogoče oglasijo vsak pri svoji najbližji postaji, v Lubljani stanujoči pa tam kakor vsako leto. Poleg le- * gitimacije naj vzamejo s seboi tudi zadnji odrezek prejemanja pokojnine in pa lastnoročno podpisano izjavo, da se ne pečata ne mož ne žena z nobeno trgovino ali obrtjo. V svojem lastnem interesu skrbite za pravočasno oglasitev. Lične legitimacije pridejo pozneje v poštev. kar se bo pravočasno poročalo. — Društvo železniških upokojencev. * Kranjsko učiteljsko društvo UJU na bo zborovalo 3. oktobra v gimnaziji, pač pa v osnovni šoli, pritličje. — Lapajne. * Za abnormalno in moralno zanemarjeno deco. Komisar oblastne samouprave sarajevske je sklical konferenco vseh bo-sansko-hercegovinskih samouprav, na kateri se bo razpravljalo o ustanovitvi centralnega doma za abnormalno deco. V zvezi* s tem je socijalni oddelek saraievske ob- i lastne samouprave zbral podatke o številu abnormalne in moralno zanemarjene dece na teritoriju Bosne in Hercegovine. Po teh avtentičnin podatkih Je v Bosni in Hercegovini nad 3000 abnormalnih in moralno zanemarjenih otrok. * Smrtna kosa v Juliiskl Krajini. V Do-bravljah na Vipavskem so pokopali znane- ga posestnika in mizarja Ivana Rustjo. Pokojnik Je bil dober gospodar in zaslužen zadružni sotrudnik. Blag mu soomin! * Drage besede. Anton Sfiligoj iz Biljane v Brdin je spregovoril v krčmi par besed proti papežu, italijanskemu kralju in Mus-soliniju. Goriški sodniki so ga obsodili zaradi tega na dve leti in 10 mesecev ječe * Požari. V Postojni Je zgorela do tal naka stanovanjska hiša pri vojašnicah Stranke trpijo veliko škodo. Malo pozneje je zgorela na nasprotni strani vojašnic nova še prazna baraka. V Zadlaz-Čadrgu na Tolminskem sta pogoreli dve hiSI in senik kmetov Valentina Kavčiča in Matiie Kende. Škode je okoli 50.000 lir. V Studenem pri Postojni je zgorela hiša kmeta Josipa Mi-lavca. Škode je 30.000 lir. * Obsodba zaljubljenega ribiča. Svoj čas smo poročali, da je 52 letni tržaški ribič R. G. Perini zaklal svojo mlado ljubico Nerino Slamovo. Perini Je v preiskavi in pred porotniki trdil, da je storil to trenutno užaljen, ker ga je zmerjala, da Je tat. Zagovor pa mu ni pomagal in je bil Perini obsojen na 4 leta. 2 meseca in 25 dni zapora. * Stekel pes ogrlzel tri osebe. Preteklo soboto se je priklati' v Banialuko stekel pes ter ogrizel tri osebe: železničarja Dragotina Borojeviča, gospo Maro Bernar-dičevo jn policijskega stražnika Andreja Hercega. Stražnik je psa z revolverjem ustrelil. Ugotovilo se je, da je pes bil stekel, zaradi česar so vse tri osebe bile odpravljene v Pasteurjev zavod. * Orožniki y boju z razboinikl. Kakor poročajo iz Srema. se je prošlo soboto po, dala žandarmerija na zasledovanje razbojniške tolp«; Milana Tomiča pri Dobrih Vodah. Kmalu je prišlo do spopada in streljanja. Razbojnik Velimir Soldatovič je bil v borbi ustreljen, ostali razboinikl pa so se razbežali. * »Grof« Pyellk-Inna le bale v Holandiji. Po vesteh iz Pariza je tamkajšnja policija ugotovila, da ie »grof« Mirko Pvelik prešel francosko-belgijsko mejo in se nahaja najbrže v Holandiji. O aferah »grofa« Pyelik» je obveščena nolandska policija, ki že išče tatu diptiha iz zakladnice zagrebškega Kaptola. * Samomor zaradi neozdravllive bolezni. V zagrebški okolici, v Odri, je preteklo nedeljo znani veleposestnik Friderik Specht izvršil samomor. Iz puške si Je pognal kroglo v želodec ter je kmalu nato umrl zaradi izkrvavitve. Zapustil Je pismo, da gre zaradi neozdravljive bolezni prostovoljno v smrt. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke kemično čisti, barva, pllsira In lika tovarna Jos. Reich. KINO IDEAL Danes zadnjikrat ob 4, '/»6, '/28 in 9 uri Plesalka bogov b MiibHane u— Premijera Švedske pravljične Igre »Nevesta s krono« bo v sredo 2. t. m. De>k> kl je najlepše Striodbergovo delo k njegove starejše dobe, je zaje«) iz švedskega ljudskega okolja in baijes)k>vja in opisuje v jedrnatem, vseskoz napetem dejanju zločin, spokomo pot in smrt uporne detomoriilke, ki loči in mrtva spet združi dva sovražna rodova. Mlina rjevih in Logarjevih. V to besno borbo med Dobrim in Zlim, kj ju predstavljata Povodni mož in Babica, posegajo tudi razni pr prodni e-te-meirti in razne mrtve reči, dokler končno ne zmaga ob smrti zlcčinke Dobrota, Vera to Ljubezen. Sodelujejo gospe Ša-ričeva, Marija Vera, Danilova, Rakarjeva in gg. Kralj, Skrbtošek. Cesar, Oregorin, Debevec in dTU«i. Dekoracije je naslikal g. Skražny. Godba g. Balafka. Režiio ima g Ciril Debevec u— Naš gospod župnik, komedija v petih dejanjih, se uprizori prvič v soboto 5. oktobra v dramskem gledališču. Komedijo odiKkttle preprostost in prisrčnost vsebine in pa prijetno risani značaji, med katerimi prvadi žuipnik Peiegrta, korenina in poštenjak od nog do glave. Naslovno vlogo kreira pri ljubljanski uprizoritvi g. Cesar. u— Uradne ure na velikem županstvu. V uradih velikega župana v Ljubljani se bo od 1. oktobra 1929. naprej uradovalo i ob delavnikih od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 18. ob sobotah pa od 8. do 14. ure._ Usnjene rokavice par samo Din 85-— J. Hofler, Miklošičeva 14 n— Filmske šolske predstave ZKD. V četrtek in petek bo predvajala ZKD obakrat ob 14.30 v prostorih kina Matice veliki kulturni film »Pori« za šolsko mladino in diiaštvo. Pori je najnovejši film berlinske »Ufe« ia opisuje zanimivosti iz črnega kontinenta — Afrike. Da omogoči ZKD ogled tega filma vsej šolski mladini in dijaštvu srednji'.! šol je pri obeh predstavah vstopnina 4 Din za osebo na vseh prostorih. Pogoj pa je, da se vstopnice skupno za ves razred nakupijo že v predprodaii v tajništvu ZKD (Kongresni trg — Kazina II. levo) ob dnevnih urah od 9. do 12. in od 15. do 18. najkasneje do jutri 18. ure zvečer. Pri dnevni blagajni na dan predstav ni nobenega popusta. Gg. profesorji in u$it«lji, ki spremljajo razrede, so prosti vstopnine enako tudi naslromašnejšj učenci (v izmeri 10% proste karte za ubožne dijake.) Prosimo šolska vodstva, da nam čimprej javijo število udeležbe. — Tajništvo ZKD. OBLEKE moške, fantovske in deške, raglane, površnike, usnjate suknjiče, trenchcoat In dežne plašče kupite sigurno najceneje v konfekcijski industriji JOSIP IVANCIČ Ljubljana Dunajska cesta št 7 Oglejte si velikansko zalogo! _Lastni izdelki! n— Dramski tečaj ZKD bo otvorjen drevi ob 19. Dostop imajo tudi vsi oni. ki se dosedaj Se niso vpisali. Gojenci nai pri« neso s seboj denar za vpisnino In šolnino za mesec oktober t j. v skupnem 40 Din. Prvi letnik ima pouk od 19. do pol 21. in drugi letnik od pol 21. do 22. na tehniški srednji šoli (I. nadstr., učilnica št. 10.) u— Promenadnj koncerti. Preieli smo: V letošnji krasni jeseni, ko se posebno ob so-botan in praznikih z vso vnemo žurimo, da se naužijemo lepega vremena in razvedrila, precej pogrešamo promenadno godbo v Zvezdi. Našo izvrstno godbo Dravske divizije bi po njeni odsotnosti tekom poletne sezone zopet radi slišali. Prejšnjo soboto je igrala, a preteklo soboto, ko se Je v Zvezdi zbralo nad 1000 šetalcev. prome-nadnega koncerta žal ni bilo. Naprošamo vojaško oblast, naj blagovoli omogočiti, da se bodo promenadni koncerti Dravske di-vizijske godbe vršili vsaj enkrat tedensko. — Prijatelj glasbe. o— Predavanje o tuberkulozi. Na sama-ritanskem tečaju Rdečega križa, ki bo danes ob pol 20. v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20, bo ob roki filmov predavanje o razvoju in preprečevanju tuberkuloze. K temu poučnemu in za delavstvo zelo važnemu predavanju vabimo poleg udeležencev samaritanskega tečaia tudi vs« druge člane okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se ga v čim večjem številu udeleže. Vstop brezplačen. in— V 8|W0 in zahvalo. Obitelj g. Alojzija Strnada se Je vrnila v Ameriko ter ob slovesu izrekla prisrčno zanvalo vsem, ki so Ji biti naklonjeni, zlasti pa ravnatelju velesejma dr. Dularju za prijazno darilo. Gdč. Strnadova je bila tudi kandidatka za Miss Ilirijo. BRZOJAV: pravkar Je dospela nova dolenjska ftPortugaCfta" (meit) ld se toči le v gostilni in kavarni „LEOJf", Kolodvorska ul-29. Istotam se toči prvovrstni cviček. Vsako soboto in nedeljo sveže krvave ln riževe klobase ter pečenice. — Od 1. oktobra dalje vsak četrtek in nedeljo divjačina. 12192 Šramel Maks konces. zobotehnik naznanja cenj. občinstvu, da otvori 1. oktobra svoj moderno urejeni zobni afelie v LJubljani 11514 Aleksandrova cesta št. 5/11. ar Leo Savnlk špecijallst za ženske bolezni in porodništvo v Ljubljani Tavčarjeva ulica štev. 6/1. ne ordlnira od 1. okt. t. 1 da* je vsled (»mesečnega študijskega potovanja v Nemčijo. 11546 u— Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni Je umrl v nedeljo g. Črtomir A v s e c, sin sodnika okrožnega sodišča, star komaj 22 let Njegov pogreb bo danes ob 15. — Smrt je ugrabila tudi gospo Ano F 1 a j s, ki jo polože k večnemu počitku danes ob 15. — Dolgi in težki bolezni Je podlegel v nedeljo A. Andrej Leban, zvaničnik drž. železnic. Njegov pogreb bo danes ob 17. na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! u— Skupščla skavtov y LJubljani V soboto 28 t. m. se Je vršila na realki ustanovna skupščina skavtov v Ljubljani. Na novo je bil ustanovljen steg skavtov, posebej pa steg planink, ki bodo delovale odslej popolnoma ločeno od izvidnikov (skavtov). Podana so bila poročila o delovnem letu, nakar Je bilo izvoljeno novo stegovo vodstvo. Skupščina je bila zaključena z žalostno vestjo, da je organizacija momen-tano brez društvene sobe, kar zelo otežuje delo te mladinske organizacije. u— Preprečen požar. Pekovski pomočnik Radivoj Šlajner je opazil včeraj okrog polnoči poleg Černetove barake na Tržaški cesti, da se nekaj kadi iz zaboja, prislonje-nega k leseni steni in Je ugotovil, da se nahaja v lesenem zaboju živa žerjavica in da so pričeli tleti razni predmeti, med smetmi. Obstojala je velika nevarnost, da se užge že tudi lesena stena barake, zaradi česar je odmaknil zaboj ter ga postavil v stran. Obenem je o tem obvestil stražnika, ki je prišel, da zbudi Cerneta. Černe ki je moral ogenj pogasiti, se bo moral zaradi neprevidnosti zagovarjati na pristojnem mestu. u— Pes Jo Je napadel Vdovo Marijo Stalovsko, stanujočo v Lepodvorski 23, je predvčerajšnjim zjutraj napadel pred vrati njenega stanovanja velik črn pes ter Jo močno obgrizel na levi nogi. Preplašena Stalovska Je morala iskati zdravniške pomoči, dočim Je pes pobegnil iz 'niše. Zadeva Je bila JavIJena tudi policiji, vendar psa, ki se bržkone potepa naokrog in Je brez gospodarja, niso mogli izslediti, u— S kolesom io ]e podrt. Ko se Je peljala Pavla Šušteršičeva predvčerajšnjim zjutraj s kolesom po Dunajski cesti, je nenadoma privozil iz Dvofakove ulice neki drugi kolesar, ki se je z vso silo zaletel vanjo in jo podrl. Šušteršičeva Je dobila pri padcu težje poškodbe po telesu, zlasti težko pa se je poškodovala v desno nogo. Kolesar, ki Je nesrečo zakrivil, je vozil nepravilno in nI dajal nobenega opozorilnega znamenja. Po nesreči se je takoj odpeljal dalje, ne meneč se za ponesrečen-ko ter ljudi, ki so ga skušal! ustaviti u— Pobegel vajenec. Delavka Elizabeta Pogačnikova, stanujoča v mestni baraki poleg klavnice, je prijavila, da le te dni pobegnil njen 17 letni sin Rudolf. Dečko Je zapustil svoji mesto ko£ vajenec pri mehaniku Florjančiču na Dinaiski cesti že pred kakimi 14 dnevi in se od tedaj tudi ni več pokaaal doma. ifcikor ie navedla mati, se fant »otepa po mestu in ljubljanski okolici. Sevedi se pri pohajkovanju druži z raznimi pokvarjenimi tovariši. Fanta zasleduje policija, da ga odda materi in privede na pravo pot u— Matere! Ne pozabite vpisati svojih otrok v telovadni tečaj »TKD Atene«. u— Klobuke Usti. lika, preoblikuje in barva Mirko Bogataj, Stari trg 14. 1201 u— Dame! Ak« si hočete ohraniti ali pri-dobiti zdravje, gracijozen korak in pravo linijo, se vpišite v pritličju ženske realne gimnazije danes i torek, 1. okt in v sredo, dne 2. oktobra v telovadni tečai Atene, od 5. do 7. popoldne. 1203 u— Za zdravje »troka priredi Atena v soboto in nedeljo, 5. jn 6. t. m. nabiralni dan. Ljubljančani, pozdravite odprtih rok, odprtega srca naše požrtvovalne socijalne delavke. Iz Maribora a— Proslava desetletnice gledališča. V proslavo desetletnice 1. t m. bodo ob tri-četrt na 20. zadonele fanfare Smetanove »•Libuše« z balkona kazinske dvorane na Slomškov trg. V spomin smrtj velikega Ju-goslovenskega dramatika Iva Voinoviča se bo uprizorilo tudi fJ. dejanje iz njegove »Smrti majke Jugovira. — Proslave se bo udeležil tudi upravnik ljubljanskega gledališča, pesnik Oton Župančič. a— Sanacijski odbor za Narodno gledališče. Te dni se je pod predsedstvom g. generala Maistra ustanovil v Mariboru sanacijski odbor za mariborsko Narodno gledališče Odbor ima namen zbrati sredstva, da se odplačajo stara bremena, kar bo omo. gočilo nadaljnji razvoj gledališča. Upamo, da se bo naša javnost klicu odbora primerno odzvala. a— Rekord v službi ljubezni do bllžniega Menanik Ivan Romih, ki vrši vsako noč in večinoma ob nedeljah in praznikih službo na rešilni postaji, je v nedeljo zjutraj absolviral svojo 1000 vožnjo z rešilnim avtomobilom. V času rekordov je to častno število vredno zabeležbc i»»r>©l*vo,!e. Gospodu Romihu, ki je dober narodnjak in prijatelj naših listov, pa iskreno čestitamo k uspehu v tako plemeniti, človekoljubni tekmi. a— Akcija Za zgradbo vzpenlače na Pohorje. Predpriprave so sedaj tako daleč, da se sprejemajo obvezne izjave za nakup deležev. Izjave sprejemajo gg. župan dr. Juvan, trgovec Ant. Birgmayer ml. v Melj-skem dvoru inž. Ant. B2upel v Vetrinjski ulici 30, trgovec Fran Btireš. tvrdka Jul. Meinl v Gosposki ul., hotjiir Andrej Oset v Mariboru, hiš. posest, \nton Turk na Pobreškl cesti 5, ključavničar drž. žel. Srečko Verlič v Malgajevil ulici 5. trgovec V. Weixl, rentier Ivan Wftkler. Gosposka ulica, učitelj Jos. Pajtler vf?ekrah. Interesenti se naj obrnejo na epega izmed teh gospodov in naj čimprej deleže podpišejo. Iz praktičnin razlogov so dele*i po 100 Din. Plačati jih bo treba.; ko izide tozadevni poziv v časopisih. Uspeh akcije je odvisen sedaj od zanimanja prebivalstva v mestu in v mariborski cblajtl. Kdor ve ceniti pomen v razvoju kmetijskega prometa, ki se bo razvil, če bo Pohorie brez večjih štrapac dosegljivo, In kdor ve. kaj pomenijo dohodki iz tujskega prometa, bo pristopil k akciji. Pomislimo, da so se naši severni sosedje rešili Iz gospodarske krize skoro Izključno s povečanjem tuiskega prometa. Treba pa tujcem nekaj nuditi. Ena prvih etap v tem pogledu je zseradba vzpe-njače na zeleno Pohorje. Naložba denarja Je sigurna, ker bo z udeležbo avtonomnih oblasti dana možnost za njihovo nadzorstvo. Treba pa spravitj kapital vsaj 2 milijona Din, ako se naj tudi avtommne oblasti udeleže! Zbirajte podpisnike deležev tudi med prijatelji in znanci! a— Prva vrtnarska pomočnica v Mariboru. Včeraj je s prav dobrim usoehom napravila izpit lz splošnega vrtnarstva gdč. Otilija Borovka, hčerka vrtnarla mariborskega Olepševalnega društva. Mladi vrtna-rici čestitamo k uspehu! a— Dravsko brv so sedal temeljito popravili in Položili nove Impregnirane hrastove hlode. Sedaj še delajo novo škarpo, da bo reguliran iztok kanala lz koroškega predmestja po Strmi ulici. a— Z gobami zastrupljeni otroci rodbine Ader iz Laznice pri Limbušu, ki iih je v nedeljo zvečer rešilni avto prep«Ijal v bolnico so bili včeraj že izven nevarnosti in na potu okrevanja. Otroci so < gozdu našlj mušnice in misleč, da so užttqe gobe, so si napravili ogenj in si jih s-pekl^ Ko so se vrnili v vas, jim je postajalo vedno bolj slabo. Oče je Žagar /na Rozmanitovi žagi. a— Samomor kmečkega fanta. Pri Sv. Petru niže Maribora si Je včeraj kmečki mladenič 26 letni Franjo Likovec. sin uglednega posestnika lz Trčove z lovsko puško prestrelil srce. Bfl Je takoi mrtev.1 Vzrok obupnega koraka Je nesrečna ljubezen do nekega manf ^emožnega dekleta, katero so mu baje sc-rodniki branili. Pogreb žrtve nesrečne Ijubeziol bo danes popoldne na šentpetersko pokopališče. Dogodek je izzval v celi okolici globoko sniiiti«. Kino £}uUktn*fa dve t TeL |730 Premijera veselega filma Nespametna sreča Roman mladega dekleta Ob 4, %7r, m 9. Prwn in m m MJJ.H —a» »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« y Mariboru Dolgo in temeljito se je pripravljal Cankar za svoje najodližnejše odreko delo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« že v »Mesečini« in zlasti v »Zgodbah iz doline šent-liorjaoske« vidimo, ka!;o je gledal umetnik s tiho smehljajočo ljubeznijo svoje rodoljube, vse ničvredne pot^ uhe, kolibo je trpe! zaradi njih in jih v trpiienju spoznal Alojzij sveti« je naštu-diral gosp. Rasberger. Nove dekoracije ja po režiserjevem načrtu izdelal gledališki mojster Bofik, efektno razsvetljavo je napravil gosp. Hefman, slikal je gosp. Horvat Vsekakor bo v sredo, 2. t m. lep večer v gledališču in dostojen uvod v enajsto gledališko sezono. Režijo ima višji režiser g, J. Kovič. Iz Celja e— Trlglavanskl sestanek v Celju bo v petek 4. t m. ob 20. v klubovi sobi celjskega doma. e— Ustanovitev akademskega kluba v Celju. Tukajšnji slušatelji visokih šol ustanavljajo v Celju svoj akademski klub. V ta namen se bodo zbrali visokošolci iz Celja in okolice v soboto 5. t. m. zvečer na informativnem sestanku v Gozdni restavraciji. e— Lastnike srečk drž. razredne loterije, ki so kupili svoje srečke v podružnici »Jutra« v Celju, opozarjamo da naj srečke čim prej obnove za igranje v IV. razredu 18. kola. Žrebanje bo že 7. oktobra, srečke pa je treba obnoviti vsaj par dni poprej. e— Izgubljena aktovka. Pred dnevi smo poročali, da je izgubil odvetnik g. dr. Božič aktovko z rokopisom aike slovenske drame. Policija pa je napravila pogrešno prijavo, ker je aktovko izgubil odvetnfs g. dr. Novačan. Aktovko so že našli. e— Zopet tatvina kolesa. Trgovcu Ladislavu Vegiju na Glavnem trgu je ukradel v soboto popoldne z dvorišča neznan tat zaklenjeno, skoro popolnoma novo kolo znamke »Styria«, črno pleskano. z električno razsvetljavo, s tovarniško štev. 593.772, vredno 2000 Din. O tatu ni sledu. e— Ukradene deske. Policiji je prijavil mizarski mojster Jakob Vodopivec, stanujoč v Gaberju, da mu je neznan storilec ukrade! izpod kozolca, kjer ima shranjen svoj les 10 do 15 desk-krajnikov. e— Podla tatvina na Ljubljanski cesti. V nedeljo zvečer je naše! zastopnik avtomobilskih tovarn v Celju g. Pavel Bremec, ko se je vračal s svojim avtomobilom po Ljubljanski cesti proti mestu, na cesti v bližini Joštovega mlina ležečega mlaišega moškega. G. Bremec je nalož?l nezavestnega mladeniča na svoj avtomobil in ga nemudoma odpeljal na celjsko policijsko stražnico, od koder je bil prepeljan z rešilnim vozičkom v javno bolnico. Ko se je fant prebudil iz nezavesti, je povedal, da se piše Ivan Veber, krojaški Pomočnik iz Kamnika in da je bil v Celju na vojaškem naboru. Nato se je peš vračal v Kamnik. Na Ljubljanski cesti, kjer ie bil pozneje najden pa so ga nenadoma popadli silni krči v želodcu, postalo mu je slabo in zgrudil se Je nezavesten na tla V času nezavesti pa ga je neznan lopov okradel. Slekel mu je suknjič, v katerem je bila listnica s 60 Din gotovine, in z vsem skupaj pobegnil. Adria čevlji CELJE NAK0D5ffl OOl to najlažji pot, po katerem prihafe.-o š®ce bolezni v naše telo. Pri bolesti gr' nripavositi, nahodu, so neobhodiro potrebne -msji« ANA-COT^PASTILE dira. Wf-Ti>der3. DotevaiJo s« v vseh lefca. .vh ^uivaflte se preparatov, ki zadnje |.ms k .tiraijo ANACOT-PASTILEI_j___ Smrt ©bupanca Lfvtomer, 30. septembra. V Dravi se je litrpil viniear mestne ob-fcine v Brebrovniku Josip Križan. Pogre-lali so ga že več (hi- Mož je bil zadnje čase nekam zmeden to se je že pred leti ho-t* utopiti v neki maki, ki pa je bila pre-'va. Siromak je delal ;e dolgo vtis duševno »medenega človeka ln ko so ga sedaj potegnili iz Drave tir položili k večnemu počitku na Humu fri Ormožu, so vsi prepričani, da si je viel življenje v duševni Vi olezni. I? škofe Loke S— Sejen sv. Mhaela se je vršil izje-jRomc. r.a soboto, ke ob nedeljah ni v navadi. Udeležba ni tla velika niti s strani prodajalcev, niti kuicev Vzdolž Glavnega trga je bilo razposavlienih nekaj stojnic $e najbolj je bil aseden zelenjadni trg. V prvih ~ vpoldansEh urah je imelo mesto zopet svoje obiajno lice. g;— Novo, povedno stanovanjsko hišo fr razširjeno gospdarsko poslopje si je pos:s i! na pomlad pogoreli Franc Grohar tz Vincarij. Vsa d da so dovršena in nudi Rovi dom Tajneja >rav lep vzgled podjetnosti. s'- Bvkrrtca, nsla naselbina ob glavni cesti v Selški dolini stalno dela na napredku svoja občine. V letošnji pomladi so si Bul;->včam z lastni' sredstev postavili pro-Gaslni domin kupili obenem brrz-galno. ki j je kupovala agilna šol upra-virsljica ga. Len diskov a, soproga proku-risfa okr. iranilniie v Škofji Loki. Sedaj pa so obča i na dilu, da tesne šolske pro-razširijo. K- bodo predloženi načrti odobres: V* posli i-je za eno nadstropje dvigne ir. otvori "r Doleic Matevž — oba iz Bu-Kovice. h ^rania ?— Parcelacija Ukozarjevega posestva. 1 ukajSnji trgovec i. Tosra Likozar je dal svojo posestvo naproti mestnega pokopališča parcelirati n. 12 stavbenih parcel v povprečnem obseg.. 800 do 1000 kvadratnih metrov. Parcele sc kupili sledeči interesentu mehanični f Bitenc, fotograf 5-efar R- 5-;k - dr. Ivan Er-U' -Mina, stavbenik Anton B-dovc, l ion .bolniški blagajni Brto-nce j po eno patca^, tovarnar Stanko Poljak' in trgovec Anten Božič po dve parceli. 1 udi trgovec Likozlr si je obdržal še dve parceli. Interesenti v večini bodo pričeli prihodnjo leto z gradnjo lastnih stanovanjskih hiš. Tako se cbeta na tem posestvu, ki lezi na lepem vzfšenem svetu nad ko-krsko strugo s kranim razgledom nova kolonija. Iz Kamnika ka— Smrtna kosa. V soboto je preminul v Ljubljani v Leonišu g. Ivan Žargi, posestnik in trgovec. Stfošno znanega pokojnika, ki je bil star D let, so pokopali v ponedeljek popoldne na pokopališču na Žalah. Naj mu bo laika žemljica! ka— Kino v Kamnku. Potovalni kino invalida Kratila je prijel v soboto s predstavami. Šotor ima rspet na prostem ob sejmišču. Vse predstave so bile razprodane. Kakor kaže, bo -bčuten mraz, ki je napočil poslednje dni, mnogo vplival na poset kina. Iz Trlo vel i *— Zvesto in vztrafio prijateljstvo. Danes pred 50 leti so ocrinili k vojakom trije mladi Trboveljčani in sicer Ameršek Voibenk, Drnovšek J;kob in Zupan Ja-KOO. Bili so ti trije rajboljši prijatelji in je trajald daIJ'e tudi Pri vo-jalcin. Skupno so si pomagali v težavah skupno so delili veselje in skupno so se zopet vrni« od vojakjv. V Trbovljah so vstopih v službo pri rudniku in. sicer Ameršek kot paznik, ostala dva kot delavca, vendar pa je obstojno prijateljsko razmer-nada'-!f- Poročili fe. se in vse tri družine so bile oblagodarjfcne s številnimi potomci^ Neskaljeno prijateljstvo med družinami Je prešlo tud. na otroke. Danes hočejo vse tn družine praznovati tp dolgoletno prijateljstvo s primernim slavjem, ^brale se bodo danes z vsemi otroci pri Amersku, k: že dolgo vrsto let uživa zasluženi pokoj, da pozive stare spomine in utrdijo starj prijateljstvo Še za nadalje I emu slavju se pridružujejo tudi njih šte^ viim prijatdji in znanci. t— Sobotta gledališka predstava »Vrag« je izredno dobro uspela. V?i igralci in igralke hi d: novinka gdč. Bellenzierjeva v glavni ulogi so igrali dovršen«. Ocenjevati posameznikov ni potrebno, ker so izpolnili svoje naloge vsi prav odlično. t— Ze zopet smrtna nesreč*. Mladega, komaj dva setletnega delavca, zaposlene-;VpTI P^etju, Dukič, je pri polaganju proge zadek zelezna cev z vse silo v za-mrtpT7 tako močno, da je oble?*' na mestu rtlL TV6 V™ Karl ^-dvešek in le doma iz Leskovca pri RaihenbuTgu. h Zlor°yan!e učiteljskega društva, i oktobra_se bo vršilo zborovanje učiteljskega d rušiva za srez Murska Sobota. Na dnevnem rtdu bo poročilo o skupščini v L jubi rani, uročilo o državni skraščini v Aagrehu m se razne druge stanovske za-deJ,ef., uči'eljstvu bo predaval priznan praktik na polju smernic modeme šole, g. Ernest Franc. (Ja?- fe 7adeh ^lednega člana so-nosice občne, županovegaočeta. Josipa S8' Kerx se 1« takoj nudila zdraV Ijenia ' J® b°!nik na P°tJ o^^av- Sokol Prva tekma v odboikl v Kranju. V nedeljo 29. sept 1929. je otvoril Sokol v Kranju svoje letno telovadišče. V okviru lepo uspele prierditve se ie vršila tudi propagandna tekma v odbojki med moštvoma Sokola Kranj ln Sokola I. iz Ljubljane. Končala je sicer s precejšnjo zmago gostov, vendar so domačini pokazali nri svojem prvem nastopu toliko razumevanja za to zdravo športno panogo, da bodo lahko v kratkem dosegli s primernim treningom še lepe uspehe. Odličen poset prireditve in za. nimanie za lepo igro sta dokaz, da se delo mladine pravilno ceni in upošteva in je le želja vseh, da bi se uvedla odboika čimprej tudi v drugih društvih. Ob Napoleonovem spomeniku Zanimanje, ki je zavladalo po vsej Sloveniji za Napoleonov spomenik v Ljubljani, je dokaz, da ta spomenik in ozka ljubljanska zadeva, ampak da odgovarja duši in srcu vsega našega naroda, ki združuje v svoji narodni zavesti dvoje vodilnih misli, to je misel narodnega edinstva, ki je bila najprej izražena v Iliriji in ilirizmu. in misel na Francijo, ki je nas prvič iztrgala iz obkrožujočega nas nemštva in je tudi v svetovni vojni omogočila z velikimi žrtvami naše narodno osvobojenje. Ti dve misli sta s prahom neznanega francoskega vojaka zakopani v temelj Napoleonovega spomenika, zato ni čudno, da se druži ves narod okoli njega s takim zanimanjem in da se zaveda, da to ni navaden ljubljanski spomenik, ampak dokaz naše narodne zavesti. prerojenja in prenovljenja. Preglofc boko je posegel veliki Korzikanec v našo zgodovino, da bi njegovo ime ostalo pozabljeno med nami. Celo v dneh najhujšega pritiska Je odmevalo lz Vodnikove »Ilirije oživljene« ln spomin na njegov prihod se je ohranil povsod kot spomin na nekaj trenutnega, velikega, česar še nismo takoj zavedli in je prešlo, preden ie moglo obroditi svoj sad. Šele sedaj se nam odkriva vsa veličina tedanjih dogodkov in če pomislimo besede Ilirije, ki pravi: Operto eno roko na Galijo imam, to drugo pa Grekom prijazno podam, kako bi se bila zasukala zgodovina, ko bi se drugi del kitice glasil: to drugo pa Serbom prijazno podam! Saj ie Karadjordje iskal zvez z velikim Napoleonom in on mu je obetal pomoči v slučaju, da se dogodki razvijejo po njegovih načrtih. Toda misel, ki se nam zdi danes tako naravna, Je bila takrat še neizvedljiva in Ilirija je imela postati le zveza med CTalijo-Francijo in Grki — t. j. Carigradom. S tem je bil prvič poudarjen pomen, ki ga ima lega naše domovine v evropskem svetu. A vkljub temu, da čas takrat še ni bil dozorel, misel Napoleonova ni zamrla, ra7.vijala se je naorei in se po stoletiu uresničila. Uresničila jo je zavest naroda, ki se je prebudila ob glasovih marselieze. Zato je narod vedno čutil nad seboi ta svetli trenutek in NaDoleonov spomenik je samo mejnik dveh dob: one temne pred njim in one vedno svetlejše za njim. Naša zgodovina je zelo žalostna, brez velikih bojev in junakov, brez oravih podvigov in zmag. Med vsemi korotanskimi vojvodi ne najdemo niti enega, ki bi se bil novzpel do odločnih dejanj, komaj smo se vselili v novo domovino, že se začne umikanje, podajanje in potujčevanje. Od panonskih knezov edini Kocelj kaže zmisel za narodno stvar, ker ie sprejel Cirila in Metoda. Ves srednji vek životarimo, robujemo. propadamo. Niti Celjani vk'iub vsej mogočnosti se ne novzono do ideie kake narodne države, kar bi ne bilo tako nemogoče, če vidimo, da je bil njih sodobnik češki krali Podjebradski, husitski izrazito naroden vladar, — Matija Korvin. kralj ogerski in Brankoviči, ki so z vso silo branili zadnje ostanke srbske države. Zato je tudi narod ohranil Celjane le malo v spominu in je na njih mesto sprejel kralja Matjaža, kralja ogrskega. Za Celjani se začno kmečki upori in turški boji, ki zopet ne prineso niti velikih narodnih junakov niti odločilnih zmag. Zaradi neodločnosti in nezmožnosti popadajo kmetje v boju za staro pravdo in na turški meji se bijejo Turjačani in drugi za Avstrijo. Bitka pri Sisku je še največji dogodek te dobe. In potem se zopet začne suženjstvo, hlapčevanje, propadanje skoraj brez odpora. Edino, kar nas še drži, je notranja, neuničljiva moč naroda. In tu pride francoska revolucija In za njo Napoleon in Ilirija. Sai ni čuda, da narod niti ni mogel razumeti velikega trenutka, vkljub temu, da mu je Bog ob enem poslal pesnika, ki je to dovolj jasno povedal. In po Napoleonu zopet nič. Komaj da se zavemo revolucije 1. 184S. In potem — Radetzky. Največji ponos Kranjcev je bil. da so se pod Radetzkyjem bili proti Ple-mentezarjem. Saj je bil morda ta Radetz-ky »en fajn gospod«, toda navdušenje za njega je bilo dokaz strašne slepote, saj smo se kot suženj narod bori'1 proti narodu, ki se je hotel osvoboditi. In Ljubljana je postavila Radetzkyju kar dva spomenika, seveda z nemškimi naipisi, postavila ju je prej, preden je postavila spomenik kakemu svojemu pesniku, in sta stala ta dva spomenika do svetovne vojne in še Po nji so ju morali ponoči odstraniti »neznani zlikovci«. Tako smo se šele v zadnjih desetletjih preteklega stoletja zavedli svojega jaz — in komaj da smo se pripravili na svetovno vojno. (Mnogi se še do takrat niso otresli suženjskega duha!) In tako je ona kratka doba Napoleonove Ilirije res edini svetli trenutek, ki nam pokaže, kje smo in kaj smo. Ne gre zato, kaj so nam dali Francozi, vprašanje je, kaj smo sami vzeli. In četudi smo skoro vse zamudili in prezrli Napoleonovo idejo, se je ta sama razvi-J.ala,v "as m. okoli nas in danes vidimo, da je bil v nji zarodek našega osvoboje-nja. Zato bo Napoleonov steber le dokaz da smo se popolnoma prerodili in prenovili, da gledamo sedaj drugače na svojo zgodovino in da smo na pravi poti v bodočnost Narod se tega zaveda, zato se Je tako iskreno združil okoli Napoleonovega spomenika, da se mu ob stoletju pokloni na razvalinah preteklosti — z jasnim pogledom, prost zmot in zablod in z zavestjo, da je nam pokazal pravo oot Šport Zadnj! športni dogodki V nedeljo se je vršilo zadnje kolo dr-žavno-prvenstvenih tekem, ki je zopet končalo dokaj nesrečno za zagrebške klube. BSK je v Beogradu porazil Haška z 2 : 1 (0 : 1), Hajduk, najresnejši kandidat za državno prvenstvo, pa Gradjanskega s 4 : 2 (2 : 2). Reči se mora, da sta bila oba poraza nekoliko neupravičena, ker sta oba zagrebška kluba nudila igro, ki bi vsaj zaslužila neodločen rezultat. Stanje je sedaj nastopno: Hajduk 7 5 2 0 24:13 12 BSK 6 3 2 1 16:12 8 Hašk 8 3 1 4 15: 15 7 Jugoslavija 7 2 2 3 11 :19 6 Gradjanski 8 1 1 6 8 : 24 3 Kakor rečeno, je bilo to zadnje kolo državnega prvenstva, vendar pa se bosta vršili še dve tekmi, ker sta bili dve tekmi BSK, in sicer s Hajdukom in z Jugoslavijo, anulirani. BSK ima sicer še vedno izglede, da doseže prvenstvo, vendar pa bi moral dobiti obe tekmi proti Hajduku in proti Jugoslaviji ter doseči boljšo goldiferenco kakor Hajduk V Sloveniji je jesensko prvenstveno tekmovanje v polnem razmahu. Rezultati v Ljubljani so bili: Ilirija : Svoboda 5 : 2 (2 : 0), Ilirija rez. : Svoboda rez. 5 : 2 (1 : 1), Primorje : Jadran 6 : 1 (4 : 0), Primorje rez. : Jadran rez. 4:1 (3:0), Slovan : Reka 7 : 2 (4 : 2), Natakar : Krakovo 3 : 1 (1 : 1). Mariborski tekmi sta izpadli naslednje: Rapd : Svoboda 10 : 0 (6 : 0). ISSK Maribor : Železničar 4 : 2 (1 : 0). V Celju sta bili dve prvenstveni tekmi, ln sicer je rezerva Atletikov porazila rezervo SK Olimp s 7 : 1 (1 : 0). Tekma med prv.uia moštvoma Atletikov in Olimpa pa je z 2 : 2 (0 : 0) ostala neodločena. Od zunanjih nogometnih tekem bi bilo omeniti naslednje: Dunaj: Sportklub : Austria 1 : 0, Wacker : Bohemians (Praga) 1 : 0, Hertha : Admira 4 : 2, Hakoah : Nicholson 0 : 0. Praga: DFC : Sparta (Kladno) 3:1, Viktorija Žižkov : Sparta Kosife 4 : 1. Slavija : Rapid (Dunaj) 8 : 2 (3 : 1)1. Avstrijsko amatersko prvenstvo: GAK : Linzer AK 3 : 1, Lustenauer AK : Klagenfurter AC 2 : 1. Milan: WAC : komb moštvo Milana 3 : 0. Bratislava: Sparta : SK Bratislava 6 : 2. V Kranju se je po petletnem odmoru zopet vršila nogometna tekma na novo otvorjenem sokolskem telovadišču. SK Kranj je porazil SK Bratstvo s 3 : 2 (2 : 1). Zmaga domačega moštva, ki se je komaj pred par tedni formiralo, nad Jeseničani, ki veljajo kot najboljši na Gorenjskem, je izzvala pozornost. Ako se bo nogometno gibanje v Kranju organiziralo na pravi poa. je pričakovati še prav razveseljivega napredka. V Ljubljani je hazenska družina ISSK Maribora v prvenstvu porazila družino SK Ilirije » 17 : 6 (9 : 4). Prošlo nedeljo smo zaključili plavalno sezono, in sicer s plavalnim mitingom za prvenstvo srednjih šol za prehodno darilo SK Ilirije. Miting, čigar organizacija je bila v rokah plavalne sekcije SK Ilirije, je tcvantitavno in kvalitativno izborno uspel ter pokazal, da v plavalnem športu zelo lepo napredujemo. Prvo mesto si je s 131 točkami priborila I. državna gimnazija, kateri sledijo ženska realna gimnazija 104, III. državna gimnazija 98, realka 53, trgovska akademija 14, tehnična srednja šola 8 in II. državna gimnazija s 5 točkami. V soboto se je vršila v Ljubljani izredna glavna skupščina Saveza motoklubov SHS. ki jo je sklical upravni odbor, ki je podal demisijo, ker ni mogel dalje nositi odgovornosti za nepovoljno denarno stanje Saveza ter je zahteval od skupščine novih dohodkov. Po podanih poročilih in podelitvi absolutorija se je na predlog ljubljanskih delegatov sklenilo, da se prenese sedež Saveza v Zagreb, kjer je tre-notno motociklistični šport najmočneje razvit in kjer so zaradi dirkališča mogoče velike mednarodne prireditve. Športna komisija je bila že sedaj v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen znani zagrebški športnik g. Edo Funk. Poročilo včerajšnjega »Jutarnjega lista« je tendencijozno, kar dokazuje najbolje »oglasni sklep glavne skupščine, da se izreče dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku dr. Albinu Kanda-retu in ostalemu upravnemu odboru za dolgoletno požrtvovalno delo zahvalo skupščine. O tej skupščini bomo še poročali. SK Reka. Seča upravnega fa poslovnega odbora se bo vrš'Ia danes točno o-b 20. uri v kavarni »Zgwic«. Prosim polnoštevifao. — Tajnik 1. Gospodarstvo Naša zunanja trgovina v 8 mesecih o« Najboljše, najtrajnefše, zato 13 najcenejše! Primanjkljaj trgovinske bilance se je zelo zmanjšal. Kakor smo že kratko poročali, je naša država v avgustu t. 1. uvozila 161.818 ton v vrednosti 635.5 milijona Din proti 125.103 tonam v vrednosti 634.6 milijona Din v istem mesecu lanskega leta Uvoz letošnjega avgusta je torej le za malenkost višji od uvoza lanskega avgusta. Največjo uvozno postavko tvorijo tkanine in tkaninske siro-vine. katerih vrednost je dosegla 196.4 milijona Din. Druga postavka je železo in železni izdelki v vrednosti 80.1 milijona Din. Potem slede stroji in orodje v vrednosti 58.4 milijona Din, premog v vrednosti 27.2 milijona Din in ostalo. V prvih osmih mesecih je znašal uvoz 1 milijon 85.732 ton v vrednosti 4969.6 milijona Din, dočim smo lani v istem času uvozili 975.479 ton v vrednosti 5051.6 milijona Din. Uvoz se je torej letos povečal po količini za 110.253 ton, a po vrednosti se je zmanjšal za okrog 82 milijonov Din (za 1.62 %). To znači. da smo letos uvozili več sirovin kakor lani. Ako primerjamo vrednost uvoza (635.5 milijona Din) z vrednostjo izvoza v znesku 1006.2 milijona Din. vidimo, da je bila naša trgovinska bilanca v letošnjem avgustu aktivna za 370.7 milijona Din. Za ta znesek se je zmanjšal primanjkljaj trgovinske bilance, ki so ga do avgusta iVVszovali vsi letošnji meseci. Primerjava našega izvoza v osmih meseeib t 1. (4616.6 milijona Din) s vrednostjo nvozn y istem ?a=n v vrednosti 4969.6 milijona Din nam poknže deficit 353 milijonov Din proti deficitu 1176 9 miliiona Din r enakem časn lanskega leta. Proti lanskemu letu se je torej pasivni saldo zmanjšal za 823.9 milijona Din. Če se bo naša zunanja trgovina razvijala v tem ugodnem smislu tudi v naslednjih mesecih t. 1., je pričakovati za letos zopet aktivne trgovinske bilance. Nade na nadaljnji obsežni izvoz so že tolike, da je naš optimizem popolnoma opravičen = Nemški hmeljarji za carinsko zašfito in za hitro uveliavljenje fhmeljskega izvornega zakona. Kakor javljajo iz Niirnberga, se je Nemška hmeljarska zveza spričo kritičnega stanja hmeljarstva obrnila na kom-petentna bavarska ministrstva z zahtevo, da se izdajo predpisi, po katerih bi bile nemške pivovarne prisiljene, da gotov odstotek svoje potrebe po hmelju krijejo z nemškim pridelkom, češ, da je nemški pridelek hmelja letos v količinskem kakor v kakovostnem pogledu takšen, da la.hko glodko krije potrebe nemških pivovarn. Nadalje izvajajo, da je nemško hmeljarstvo zaradi obsežnega uvoza hmelja dovedeno skoro do popolnega jDoloma. Zveza zahteva spričo obilne in dobre letine ter nizkih cen v inozemstvu tudi primerno carinsko zaščito. Tretjič ee zahteva hitro nveljavljenje hmelfckega izvornega zakona. Kakor pa je podoba, se nemške pivovarne in trgovci s temi zahtevami prav nič ne strinjajo, ker lahko dobe iz inozem stva tudi kakovostno boljše blaso po nižjih cenah, kakor so v Nemčiji Zlasti se branijo zaščitne carine. Iz raznih komentarjev teh zahtev 6 strani pivovarniških krogov se da skoro razločno razbrati, da pivovarne niso baš neomahl.jivo prepričane o prav izvrstni kakovosti nemškega hmelja. = Pred izredno dobro letino koruze. Trganje koruze se je že pričelo in obeta se izredno dobra letina, kakor ie bila v 1. 1925., ko je samo koruza vrgla okrog dve milijardi Din. Računa se. da bo dosegel pridelek okrog 350.000 vagonov, od česar bo po od bitku domače potrebe ostalo za izvoz okrg IOO.OTjO vagnov koruze Zaradi ugodne letine so, seveda, cene popustile in še dalje popuščajo, kar povzroča velike brisre produ-centom. ki imajo s produkcijo velike stroške. = Lombardiranje Vojne škode po Poštni hranilnici se vrši za posoiila preko 5000 Din samo za velike komade 5000, odnosno 10 tisoč Din nominale. Interesenti naj torsj izmenjajo. ako bodo iskali posojila, prej svoje male komade v velike. = Podraieije jajc. Spričo man Se proluk-cHe so s; cene jajcem zopet dvignile, tak.) da znaša r.alrpna cena za komad !.3u Din Po"prc3eva:,..e iz in^emstva je veliko = V trgovinski register so ee vpisale naslednje tvrdke: Josip Cerjak. trgovina z mešanim blagom v Artičah pri Brežicah; Žu-mer Josip, trgovina z vinom, žganjem in sadjevcem na debelo v Celju; Bon Vinko, veletrgovina z vinom v Krškem: Lubas Franc, prva jugoslovenska izdelovalnica harmonik v Ljubljani; Boltin Ludvik, trgovina z mešanim blagom v Logatcu: Simonič Stanislav, trgovina z vinom v Mihalovc h; Voršič Jožef. trgovina z vinom na debelo v Moravcih; Roko Lasan, trgovina z vinom na debelo v Mostah pri Ljubljani; F. Dejak, trgovina z vinom na debelo v Rakitnici: Neuman Gvi-don, trgovina z vinom, jabolčnikom in žganjem na debelo v Turškem vrhu; Plevnik Josip, trgovina z vinom na debelo v Vera-čah. — Izbrisali sta se nastopni tvrdki: Alojz Lešnik, trgovina z vinom v Krčevini. ker se je obratovanje opustilo, in Ana Cor, trgovina z usnjem in Čevljarskimi potrebščinami v Murski Soboti, ker ee je ustanovila javna trgovska družba. = Redni občni zbor bodo imeli rudarski družbeniki rudnika in železarne v Storah 24. oktobra ob 11. v tvorničnih prostorih. Med drugim bo na dnevnem redu izpremem-ba družbenih pravil zaradi valorizacije bilančnih postavk investicij. = Odpravljen ie konkurz o imovini Franca Fidlerja in Frančiške Fidlerjeve, trgovcev v Slov. Bistrici, ker je bila vsa masa razdeljena. = Likvidacija treh delniških družb v bo tiči. »Ferum«, livarna, d. d.; »Adiec, d d. za prometne, rudniške in kmetijske potrebščine, potem »Hrast«, d. d. za lesne izdelke, vas tri v Subotici, so stopile v likvidacijo. = Plačilne težkoče nemške uvozne tvrdke. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je prišla v plačilne težkoče tvrdka za uvoz jajc Max Popper v Frankfurtu n. M. Vzroki težav pa niso v frankfurtskih poslih nego bolj v izgubah pri posestrimski tvrdki J. Popper & sinovi v Sent Miclansulmaru v Rumuniji. Pasiva znašajo okrog 2 milijona mark. = Insolvenca italijanske predilnice volne. Iz Rima javljajo, da je bil otvorjen konkum o imovini predilnice volne G. B Bianehi, k! ima v raznih krajih Italije tvornice. Pasiva znašajo 17 milijonov, aktiva pa le blizu 9 milijonov lir. Obratuje sedaj le le tvornica v Arezzu pod oblastvenim nadzorstvom. Borze 30- septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet prilično velik. Največ je bilo zaključkov v devizah na Dunaj in Prago. Vso potrebo je pokrila Narodna banka in Ie povpraševanju po devizi na trg je ustregla privatna ponudba. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje malo slabša. Zaključkov v Vojni škodi kakor v ostalih državnih papirjih ni bilo. V bančnih vrednotah so bili ob nespremenjenih tečaiih naslednji zaključki: Praštediona po 865, Union po 202, Jugo po 81 in Poljo po 15.75. Od industrijskih vrednot je bil Gutmann slabši. V Dravi in Oceaniji sta oslabeli notici za denar. V Trbovljah je notica za denar močnejša. Močnejši je tudi denar za Isis. Zaključki: Slavonija po 130, Šečerana po 425 in Brod vagon po 130. Devize in valute. Liubliana. Amsterd. 22.805. Berlin 13.5275-13.5575 13 5425), Bruselj 7-9068, Budimpešta 9.9178, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). Dunaj 7.974 — 8.004 (7.9S9), Lan dom 275.84, Newjork 56.71, Pariz 222.68, Praga 167.93 — 168-73 (168.33), Trst 296.4 - 298.4 (297.4). Zagreb. London 275.44 _ 276.14, Newyork 5>161 - 56.81. Pariz 221.63 — 223.63, Milan 296.508 — 298 508. Curih 1094.4 _ 1097.4. Amsterdam 22.765 — 22.835, Berlin 135325 do 13.5625, Dunaj 7-974 — 8.004, Praga 168.03 — 168.83, Budimpešta 9.9028-9.932S. Curih. Beograd 9.1275, London 25.1675, Newvork 518.45. Pariz 20.32, Milan 27.135, Madrid 76 80. Berlin 123.67, Dunaj 73. Praga 15.36. Buka-ešta 3.08, Budimpešta 90.50, Sofija 3-75, Varšava 58.22. D n naj. Beograd 12.495 — 12535, Berlin 169.15 - 169.65. London 34.46625—34.56625, Milan 37.16 — 37.26, Newvork 709.65 do 712.15. -Pariz 27-805 - 27.905, Praga 20.9975 do 21.0775, Curih 136.88 _ 137.38; dinarji 12.4525 - 12.5125. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljan. kreditna 123 d, Praštediona 865 d. Kreditni 170 d, Vevče 130 d, Ruše 250—260, Stavbna 50 d, šešir 105. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 403.5 — 405, kasa 403.5 — 405. ra december 412.5 — 414, investicijsko 84 .So. agrarne 52.5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 860 — 870. Union 202 _ 203, Kreditni 93 denar, Srpska 155 denar, Jugo Si do 83. Narodna 8000 denar, Zemaljska 130 do 135. Ljubljanska kreditna 123 denar, Poljo 15.75 — 16, Katolička 32 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 40—45, Naš i če 1710 blago, Gutmann 180 _ 190, Slaveks 96 — 100. Slavonija 120 — 135. Danica 125 — 127, Drava 375 denar, šečerana 420 — 430. Brod vagon 130 — 138, Lje-vaonica 210 — 220, Union mlin 130 — 145, Vevče 132 — 134. Isis 20 denar, Dubrovač-ka 425 blago. Oceania 195 denar, Trbovlje 465 — 480. Jadranska plovidba 540 blago. Beograd. Voina škoda 403 — 403.25, za december 413.5 — 414. investicijsko 83.5, agrarne 53. Narodna 8200. Blagovna tržišča VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 30. septembra 1929. Višina barometra 3088 m Kraj Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplle Split Temper. 4-6 » 0 8-0 8-0 9 9 13 en 9 X0 80 80 70 60 40 Smer vetra in brzina v m. in (»k. S\V 3 W 2 SSE 2 mirno mirno J2 Padavine i* 10 Vr«ta mrrla v »m do 7. vre • NW 2 1 9 NE 4 • Žito -f Cbicago (30. septembra). Pšenica: september 128.5, december 135.75. marc 142.5; tendenca zelo čvrsta. Koruza: september 99.5. december 97.375, marc 101.75; tendenca čvrsta. _ V Winippegn je notirala pšenica: september 143.5, december 145.5, marc 152; tendenca zelo čvrsta. + Ljubljanska borza (30. t. m.) Žito: Tendenca nespremenjena. Brez zaključkov. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): baška, nova, 80/81 kg, 1 % primesi, promptna po 247.5 do 250: sremska, 80 kg. 1 % primesi, promptna 237-5 — 240; slavonska, 77 kg, 2 % primesi, promptna 227.5 — 23f): rž: 72/37 kg, 2 % primesi, promptna 215.5 do 217; moka: >0gc, fco Ljubiiana, pri odjemu celega vagona, plač. 30 dni 352.5 — 355; koruza: baška, zdrava, mlevska vozninr slov. postaja, promptna, plač. 30 dni 210 — .17.5: oves: baški, novi, slov. postaja, navadna tarifa 210 — 212.5. -f- Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca za fižol čvrsta, sicer slaba. Promet: 68 vagonov pšenice. 65 vagonov koruze, 5 vagonov moke, 2 vagona krompirja in 2 vagona fižola. Pšenica: baška. 77 kg 190 do 192.5: baška. 78 kg 192 — 195: ladia Dunav 195 _ 200: sremska 180 — 185. Rž: baška 150 — 152.5. Ječmen: banaški in sremski 125 — 127.5. Oves: baški in «rem-ski 145 _ 15r). Koruza; stara, banaška, baška in sremska 147.5 — 152.5. Moka: VVo-« 290- 300; »2« 2?0 — 280; »5« 245-255; »6r 210 - 220; »7« I75 - 185; >8« 115 do 125. Fižol: 2% 480 — 500. Otrobi: baški in banaški 105 — 110. Cene pšenici, ovsu, koruzi in nižjim kvalitetam moke so malo popustile. + Ljubljanska blagovna b»rza (30. septembra.) Les: Tendenca mlačna. Zaključeni so bili trije vagoni bukovih drv. Iščejo se 141 tekočih metrov hrastovine, rezane na živ rob, 30 X 40 cm v dolžinah od 2-6 m, blago popolnoma zdravo, brez gnilih grč in bel 'ne, očeljenD (cena fco vagon nakladalna postaja); hrastove frize (po 100 kubičnih m), oo možnosti samo od 5 cm širine naprej, debeline 27 mm (cene fco vagon meja Postojna. , „ , Hmelj + Strasbourg (27. t. m.) Ta teden ee je v Alzaciji po deželi živahno nakupovalo. V druge roke je prišlo ta teden okoli 1000 sfo-tov. od katerih je pokupila edinole tvrdka Lavnč nad 500 po 100 — 3o0 francoskih frankov za 50 kg. deloma celo pod 100 fran- Solnce vzhaja ob 5.57, zahaja ob 17.42, luna vžahaja ob 3.44, zahaja ob 17.28. i coskih franl-ov tf™^ • u-t— Iz življenja in sveta Kako je učinkovala smrt kardinala Duboisa Prt mafl zadušnld za pokojnim francoskim kardinalom Dubodsom se Je zgradil neki svečenik od velike žalosti med mašo na stopnice pred oltarjem Ruska naselbina najsevernejših Evropcev Trinajst sob za sedmero mož — Sovjetska naselbina v Franc Jožefovi deželi — Pet mesecev nepretrgane noči trije meseci slepeče luči Franc Jožefova dežela, ki jo je leta mesece slepečo solnčno luč, sicer pa 1873. odkrila avstrijska ekspedicija meglo in skeleč mraz. Srednja tempe« Payer in Weyprecht je bila pred tremi ratura znaša v teh krajih 30 stopinj leti, meseca maja 1926. proglašena za Celzija, kadar pritisne mraz pade živo sestavni del ozemlja sovjetskih repub« srebro do 50 stopinj pod ničlo, lik v Rusiji. Že L 1870. pa je ruski uče* njak in revolucijonar Krapotkin doka* zoval, da eksistira na severu Nove Zemlje neznana dežela, pokrita z le« deniki, tako da pomeni dežela Franca Jožefa v bistvu to rusko odkritje. Sovjetska vlada bo sedaj poskusila Z začasno kolonizacijo, ki bo imela za« enkrat samo znanstvene svrhe. Dala bo zgraditi v deželi Franca Jožefa tri hiše, ki naj bi nudile zavetje prvim njenim naseljencem. Njih število bo skromno — samo sedem mož bo in vsi bodo služili znanosti. Poveljnik našel« bine bo državni fizik Iljaševič, znani raziskovalec polarnih zemelj. Severne« ga podnebja je že vajen, ker je prebil dve leti na Novi Zemlji. Drugi bo me« teorolog Šaškovskij, tretji zdravnik Georgijevskij, četrti strokovnjak za radio tehnik Frenkel, peti kuhar Sna« harjev, šesti mehanik Murov in sedmi pomožni delavec Aleksin. Vsi pa bodo imeli vedno polne ro« ke dela, zakaj njih naloga bo opazo« vati vreme in beležiti vremenosiovne podatke. Radio bo imel pri tem naj« več dela, zakaj postaviti se bo moral v posredovalno službo s svetom, po« sebno z Rusijo in ji bo moral vsak dan sproti poročati o vremenskih raz« merah. Moskovska vlada polaga na to največjo važnost. Meteorološka služ« ba v Evropi je silno slabo razvita in če je nezanesljiva, da se ji časih po« smehujejo, so krive temu pomanjklji« vo organizirane opazovalne postaje na severu naše zemlje. Zrak v arktičnem ozemlju Franc Jožefove dežele je silno jasen. Če ni megle, lahko opazuje človek s prostim očesom 50 km na daleč ladje, ki jih razloči do zadnje podrobnosti. Tudi najboljši ledolomilec rabi več dni, da se skozi led približa svojemu cilju, med tem ko ga oni na ledu vidijo že oddaleč in se ga veselijo. V treh hišah, ki jih bo postavila Rus sija, bo imel vsak član kolonije svojo sobo. Vsi skupaj pa bodo imeli na raz« polago jedilnico in kuhinjo. V bližini prve hiše bo drugo poslopje, ki bo slu« žilo higijenskim svrham. Tam bodo kopalnice, dočim bo tretje poslopje zi« dano kot skladišče in namenjeno samo čuvanju živil in hrane. Sovjetska vlada bo oskrbela koloni« jo z vsem potrebnim za tri leta, njene člane pa bo izmenjavala vsako leto, za« kaj del j ne bo mogel vzdržati nihče v neznosnem mrazu. Treba je namreč pomisliti, kaj pomeni za Evropo žive« ti v takšni puščobi mesece in mesece, imeti pet mesecev popolno temo, tri Milijoni kraljeve ljubice V Parizu se Je začel te dni senzacljonalen proces zaradi zapuščine lepe plesalke Gaby Desly-sove, ki Je bila nekoč ljubica bivšega portugalskega kralja Manuela. Plesalka Je do zadnjega skrivala svoj Incognito (ako, da so po njeni smrti Jedva doznall za njeno pravo Ime. Pisala se Je Navratil In zdaj se poteguje za njeno dedščhio 2 milijonov dolarjev 20 oblteljl iz Francije ter še nekaj madžarskih ln češkoslovaških državljanov, ki hočejo vedeti, da je bila pokojnlca madžarskega, oziroma češkoslovaškega porekla. Naša slika prikazuje plesalko v času, ko Je bila njena lepota na višku. Za 13 let podaljšano življenje Pariški listi poročajo iz Newyorka, da je priobčil ugleden matematik dr. Dublin, ki je uslužben pri neki ameri« ški zavarovalni družbi, razpravo, iz katere sledi, da traja srednja starost Američana v povojnem času približno 57 let. Pred vojno je segala srednja starost Američana in Evropca do 44., odnosno 45. leta. Pariški listi izvajaio, da računi glede srednje starosti v Ev« ropi po vojni niso tako ugodni kakor v Ameriki, vendar pa se bližajo ame» riški številki. Od kod ta porast življenskega tra« javnja? O stvari povprašani socijologi izjavljajo, da treba uspehe pripisati novim znanstvenim metodam higijene in medicine v boju proti boleznim in starosti, za katere imajo zlasti Ameri« čani pravi zmisel. Izumitelj „gojzerc" umrl Iz Goiserna na Tirolskem poročajo, da je tamkaj umrl v starosti 81 let čevljarski mojster Franc Plieseis. Ta je zadnji iz skupine tistih čevljarjev, ki so pred dolgimi desetletji začeli iz. delovati »gojzerce« in jih napravili slavne po vsem svetu, kjer je kaj pla« nincev doma. Plieseis je ostal kakor njegovi teda« nji tovariši do zadnjega preprost čev« ljar, ki je izdeloval svoje produkte na roko. Bil je mnenja, da ni fabriško de« lo nikoli tako dobro kakor ročno in tako je umljivo, da so svetovni trg osvojili prav veliki fabriški obrati, ki so lahko ustregli rastočemu povpraše« vanju po okovanih gorskih čevljih, do« čim so ostali izdelovalci pravega iz* delka v ozadju. Šele v najnovejšem času so se goisernski čevljarji toliko zmodernizirali, da so se združili v kar« tel in pričeli to vrsto čevljev produci« rati s stroji. Upajo da bo ta pravi fa« brikat kmalu izpodrinil nepravega kon« kurenčnega. Tožba zaradi rešitve V • I • • življenja Pariška igralka Adrijena Druotova se je naveličala življenja. Sedla je v svojem razkošnem stanovanju za mi* zo in napisala več poslovilnih pisem svojim prijateljem in znancem. Potem se je napotila v lekarno, kupila moč* no dozo veronala in ga zavžila v pri« jetni domnevi, da se bo zbudila v ne* besih. Toda mesto da bi zaspala in mirno zatisnila oči, so jo popadli stra« hoviti želodčni krči. Tako zelo so jo zvijali, da je tri dni dirkala iz postelje m v posteljo in potem, ko si je opo* mogla, šla naravnost k lekarnarju ter ga ozmerjala zaradi praškov za blju« vanje. Revež lekarnar ji je bil namreč dal praške za bljuvanje mesto vero* nala. Prav bi bilo, če bi bila stvar s tem končana. Ampak Adrijena Druotova meni, da ima pravico spraviti lekar« narja pred sodnike. Vložila je tožbo in zahtevala od moža odškodnino, ker ji je — rešil življenje! Kurijozna tož* ba, kajne? V tožbi protestira zoper to, da so ji zdravila povzročala skozi tri dni takšne bolečine. Najbolj pa so igralko ranila pisma, ki jih je bila na« pisala in že oddala na pošto. Po njeni sodbi, so jo oropala za več ugleda ka* kor pet tucatov obrekovalcev. V Fran« ciji pa ne moreš storiti človeku večje krivice, kakor če ga osmešiš. In tako pride zdaj ta reč pred sodnike, ki se bodo seveda morali zelo potruditi za salomonsko razsodbo. Povratek h Porenja na Angleško Angleški poklicni vojaki, ki so prebili delj časa v okupacijski armadi na Nemškem se vračajo po večletni odsotnosti domov. Tn jih vidimo v trenutka, ko so ugledali domačo zemljo pri Dom. Nov cerkveni slog Tudi cerkveni slog Je postal zadnja leta stvar-nejšl. Dokaz za to, da tudi svetišča navzemajo vedno sodobnejše oblike, nudi stavba nove evan-geljske cerkve v Schmargendoriu prt Berlinu. Pročelje je čisto gladko. Smrt matematičnega fenomena V Frankfurtu ob Meni je umrl, 50 let star, dr. Gottfried Riickle, največ* ji računar, kar jih je kdaj živelo. Ru* ckle je obvladoval vse matematične panoge kakor nihče drugI. V astrono* miji si je napravil ime z izračunitvi* jo 54 planetoidnih poti. Večkrat je na* stopal v javnosti kot umetnik raču« nanja. Število s štirimi mesti je n. pr. skvadriral v hipu, istočasno si je vti« snil v spomin število 24 mest, ki si mu ga povedal. Površino kakšnega pla* neta je izračunal v štirih sekundah, če si mu povedal dolžino premera, kubič* ne korene za števila desetih mest je izračunal hitreje, nego bi jih kdo na* pisal. In vse te stvari je delal na pa« met. Da si je zapomnil 200 števil, je Ne mučite svoie dece z rJbjhn oljem, temveč ji dajte JEMALT je zlatorujav prašek, prirejen iiz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega eks trakta, gigar hranivost je obče poznana. Dobiva se v vseh lekarnah. potreboval 7 min. 4 sek. Do 200 števil so zmogli na podoben način tudi dru* gi pred Riicklejem, toda ta si je za« pomnil lahko 288 števil v 10 min. 39 sek., 408 številk v 26 min. 48 sek. in celo 504 števila v 44 min. 20 sek. Avtomobil s kopalnico Ne more se reči, da bi indijski ma« haradže ne korakali z duhom časa. Angleška avtomobilska družba Rolls Rovce je dobila od nekega maharadže naročilo za potniški avtomobil s po« polno porcelanasto kopalnico. Tvrdka mu bo napravila želj eni avtomobil, ki bo imel posebno konstrukcijo, da se ne bo voda ob času vožnje izlivala iz posode. Na toaletnem stolcu v kopalni« ci bo mikrofon, po katerem bo ma« haradža lahko govoril s šoferjem. -„ I.IJ"' ISBUBIf«! m? n Habibulah umorjen? Nepotrjene vesti so koncem prošlega tedna javile, da le postal Habibulah, sedanji gospodar Afganistana In tekmec Amanulaha, žrtev umora. Pričujoča slika kaže nekdanjega nosača vode ▼ bojni opremi. Hrib bo izginil Razširjenju kalifornijskega mesta Los Angeles, čigar naglemu razvoju ni para v zgodovini svetovnih mest, se postavlja po robu hrib Bunker Hill, ki se dviga na površini 90 ha 33 m viso« ko. V Los Angelesu so premišljali, ka* ko bi to oviro odstranili in so tudi že našli rešitev. Hrib bodo čisto navadno odkopali. 20 milijonov kubičnih me* trov žive skale bo treba odstraniti, a ker bi odnašanje te velikanske množi* ne kamenja oviralo promet, če bi šlo skozi mesto, bodo zgradili najprvo predor skozi Bunker Hill. Seveda sto* pijo v akcijo najmodernejši in največ« ji stroji, ki so pripravni za takšna de* la. Stroške so preračunali na 40 milijo* nov dolarjev in vendar se je našla ak* cijska družba, ki razpolaga s tem ka* pitalom. Ta družba upa seveda na ve« like dobičke. Že sedaj pravijo, da je tistih 90 ha, na katerih stoji Bunker Hill, vrednih 35 milijonov dolarjev, a v petih letih, ko bodo dela končana in bodo začeli graditi na njegovih tleh nov mestni predel, se bo njihova vred* nost popetorila. ^Crenckeoat in de$ne ptaliCf peteline v, krasne, iz črnega tirolskega lod.na, za S. gig. duhovnike, boste najugodneje krapi® pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Turistična reklama med cigaretami Italijanski tobačni monopol je do. volil prilaganje maiih turističnih re* kiamnih listkov v zabojčke cigaret »Savoia«, »Orientali«, »Uso Egiziano«, »Eva«, »Regina«, »Eji« in »O. U. D.«. Na listkih so fotografije vsega tega, kar more vzbuditi zlasti pozornost in zanimanje pri turistu, ko potuje po Italiji. Kdor redno kupuje omenjene vrste cigaret, dobi - tobakarni stereo* skopični aparat za Dovečanje fotografij na reklamnih liskih. 80-letnica slaviega ruskega učenjika V Leningradu je jraznoval 801etnico svojega rojstva ziameniti fizijolog Ivan Petrovič Pavla\ Čeprav naspro* tuje sovjetski vladi in razredni politi* ki, ga je baš vladj najbolj počastila na njegov dan. Dovdila mu je podpo* ro 100.000 rabljev z. njegov laborato* rij, poleg tega je p«zvala leningrajski sovjet, naj prepove »romet z v<^zovi v vsem okolju tega L-boratorija, da bo stari učenjak lahko mirneje delal. Snov, ki uničuje otekline raka Na dunajski vseučliški kliniki prof. Eiselsberga so začei pridelovati iz oteklin raka neko skivnostno substan« co, ki ima to sposonost, da raztopi stanice raka. Nje deovanje je podob* no delovanju znanih 1' Herelleovih mi* kroskopskih bitij, k: žrejo bakterije. Tudi v krvi zdravil ljudi je neki agens, ki uničuje starice raka, vendar je iz zločestih oteklin pridobljena snov veliko silnejša v svtjih učinkih, vrh tega pa ti učinki stano naraščajo. O pravem bistvu te snov še ni dosti zna« nega, vendar upajo, ia bo igrala po sedanjih začetnih poskusih še veliko vlogo v prizadevanju za pobijanje ra« ka. Najmodernejši samski plašč vefour in kasha, cela svilen podloga z vatelinoa Din S90— Zelo trpežen rimski plašč, pod»o2eo Din 350.— Plašč za deklice v sterosi od 3 let naprej od Din 120.— dalde Najmodernejša kožuhovlna -a na plašče se dobi pri: F. k I. Gorica", Ljubljana, Sv. Petra esta 29 Oglejte si razstaro v iztožbil Miss Margareta Bondiieldova minister za Javna dela na angleškem si je po avtomobilski nesreč] že toliko opomogla, da lahko bodi po bergljah. ProšJo sredo je prišla v londonski Downšng Street na sejo ministrskega sveta. mm Izvleček iz programov LJUBLJANA (572 m), '.AGREB (307 m), BEOGRAD (429 m). PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). CJNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m). LANGENBERG (473 m), STUTTGART (360 m). BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON 0aventry 1533 m). RIM (441 m). STOCKHCLM (Motala 1348 m).* Torek . oktobra. LJUBLJANA 12.30 Reproducirana glasba. — 13: Napoved čas, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Pe, člana kr. opere. — 21: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poroila. — 22.15: Lahka glasba. OSTANITE DO IMA J Nobena, javna prireditev, koncert affi predavanj« vam ne mudi večjega uižrtka kakor vaš radik>-aparat, alko se poshždte TUNGSRAM BART-JEVIH CEVI. _7 Sreda, 2. okfobr*. LJUBLJANA: Opcldanski program odpade. — 17: Koncert radio - orkestra. — 19: Otroški kotiček. — 19.30: Francoska vojna (prof. Kranjec). — 20: Prenos programa iz Prage. — 22: JTapoted časa in poročila. — 22.15: Koncert radio - orkestra. ZAGREB 12.$0: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert radij - orkestra. — 20.30: Slovanske maodrane. — 21.30: Koncert zagrebškega >evske?a kvartete. — Lahka godba. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Popoldanski koncert — 20.30: Radio - kvartet — 22: Poročila. — 22.40: Konc;rt lahke glasbe. — PRAGA 19.05: Zabaven program. — 21: Koncertn5 večer. — BEDO 17.40: Popoldanski koncert. — 18: Prenos iz Prage. — 21 Koncert iz Prage._ VARŠAVA 18: Koncert francoske glasbe. — 50.30: Koncert solistov. — 22.45: Godba za ples. _ DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Glasba za ieco. — 16: Koncert ortestra. — 20: Arije n pesmi. — Lahka godi*. — BERLIN 17: Koncert orkestra. — 20: »Odisej«, 6cent za soliste, zbor in orkester. — 22.30: Zabaven program. — FRANKFURT 20: Korcert komorne glasbe. — 21: Prenos iz Suttgarta. — LANGENBERG 17-35: Konce*t komorne glasbe. — 20: Zabaven večer. — STUTTGART 1615: Popoldanski koneert. — 20r Prenos kcncerta iz Frankfurta. — 21: > Učitelji in učenci«. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radio - kvarteta. — 12.05: Pevski koncert. _ 17.40: Madžarske pesm s cigansko godbo. — 20: Prenos iz opere. — 22.15; Koncert vojaške godbe. — L05DON 19.45: Mešan program. — 21: Pevski koncert in voiaska godba. — 22.15: Valckav večer. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. _ 21 s Koncert vojaške godbe. — STOCKHOLM 18.15: Kabaretni program. — 1E.45: Vojaška godba. — 22.45: Godba za ples. »JUTRO« St. 229 ============================= 7 » Torek, 1. X. 1929 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka i beseda 50 par. Če naj 1 pove naslov Oglasni od-: delek »Jutra*, je plačati | posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen ij pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da se mu pomije po pesti naslov aH Hatto drugo informacijo ticece so malih oglasov naj priloii v *mamicah a /Ž|| sicer ne ho prejel odgovora t CENE MALIM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Moderna masaža mastnega fai suhega obrata, ilanikura 84127 ključavničarja sprejme »O-lici Ljubljane. . Je navesti do-. ibovanje, em- ,;s itd. ter po-i jlaeni eddelek od »Zmožen 33.334 Ki ekle »'dno ln poSteno. . strežnico t po-urah. Predeta-viti «e je med 11. & 12-O _ ' ov v oglasnem ura« 34092 Tovarna perila G. Vojska sprejme več dobrih pomočnic in več učenk m izdelovanje moškega perila. na električni pogon. 84074 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Električno striženje las. — Moderno britje, bre* mila, čopiča, vode. 34125 Izurjeno pletiljo In navijalko sprejmem na Opekarski e. št. 82. 84055 Brivskega pomočnika sslad?..*. -rejme takoj ali po do-jo-š >ru Vek o slav Vvborsr, Eiovenjgradec. J 83810 Dekle • ->. n pošteno, ki je rish* hišnih opravil - -aženja pa tudi j a' H knrečkih del, T, ,ako; v trgov-L':-'o ni deželi. Pisme-poaudbe na naslov: Tončka Zaplctnik, Križe TriSSc. 33309 Pošteno dekle •».'/a -"o it; pridno, zmožno ;!b del. kakor tu-i-; 5 oče. sprejme družina majhnim otrokom. Na-1'ri^e oglasni oddelek • im, 88782 rg. učenca Jrnc šol. ko izohraz-■iega in poštenih iprejm« takoj v z niefan. blasom Janka Prevalje. V 83684 c menca • ' ii**' 'osko izobras-.'.'.m-m t večjo tr- 'atfis-* Maga.— _ , > oddelek . ' .'■ Jot »Mesto - ake'r . i?" 83582 3 trg. pomočnike verzirane v vseh panogah mešane stroke, za manufakturni, konfekcijsko ga lantprijski in žeiezninski oddelek sprejm?m Reflek-tiram samo na prvovrstne, nemščine zmožae. vojaščine proste moči Ponudbe z navedbo p!ai"e in dosedanjih službovanj na ogla;ni oddelek »Jutra« pod šilro »Mesto na Dolenjskem« 83581 Rudniški obratovodja za manjši obrat, energičen, zanesljiv, absolvent rudarske šole, dobi mesto. Ponudbe e prepisi spričeval in zahtevo pkč- na oglas, oddelek »Jutr« pod šifro »1929«. Vajenca sprejmen: zu. cijučavničar-»tn «w Knii Ivan, Gra-33875 Pekovskega učenca i 3 let, s stano-" i.it n trano. drugo po sprejme takoj Skrinjar, pekov-jnoj er. Slov. Javornik 34045 ■vsKega pomočnika i r;gi bubi štucerja ■ • z 10. oktobrom A vi,- BeVbello, brivski in •salon v Domžalah. 34082 Spretna pletilja dobi stalno mesto Istotako več prešivalk volne Naslov y oglasnem oddelku »Jutira«. 83788 Trg. pomočnika mlajšega sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »5000 kavcije« 84105 2 kroj. pomočnika sprejme R o a m a n Janko v Sp. Šiški (Ljubljana VB) Hotimirova 14. 84083 Lectar. pomočnica sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 84073 Dva čevljarska pomočnika za močne delavske čevlje sprejme Rado Uzelae, Plasti. 83972 Oskrbnik-viničar e spričevali vinarske to sadjarske šole, priden, pošten. dobi stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače pod »Vinograd« na oglasni oddelek »Jutra« 34098 Absolventa trg. šole Ljubljančana, s pisarniško prakso sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Pisarna«. 84099 Služkinjo pošteno in pridno sprejmem takoj. Predstaviti se je na Karlovstki cesti 18. pritličje. Bar. 84101 Vajenko boljših 6taršev -»prejme modni salon M. Ravnikar, Škofja ulica 18/1. 84138 Trg. potnika manufakturne stroke, vpeljanega pri privatnih strankah, sprejmemo za Ljubljano in okolico, proti dobri proviziji. Pismene ponudbe : navedbo dosedanjega službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Potnik 101«. 33859 Potnike za prodajo brezkonkurenč-nega uglednega predmeta po Sloveniji, z lahko dosegljivim dnevnim zaslužkom po 500 Din, ozir. mesečno 10—12.000 Din. »prejmemo. Prednost imajo inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. — Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko na ogla/sni eddelek Jutra« pod značko »Marljiv 500« 84075 Pletilja izurjena na stroju štev. 10 (iobi stalno delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 339H O. TIr. Ri>tman: Kozamurnik U nfepv avtfiinohi! Žaganje drv najceneje pri Oran Franc, Vilharjeva c., telefon 2820. 186 Pletiljam oddam delo telovnikov na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84022 Šivilja dobro Izurjeni, gre takoj Šivat na dom Naslov peve oglasni oddelek »Jutira«. 34037 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Vodna ondulacijs e centralnim sušenjem 84128 Prva oblast. koncesfjonirana šoferska šola Camernik. Ljubljana I Jogo avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični uouk in praktične vožnje ns različnih moder nib avtomobilih, » pričet kom t i a k » g » pr ▼ e /s a 854 Francoščino ln klavir poučuje Anets Potočnik, strokovno izprašana učiteljica — vila »Roža« (pri mostu), Groharjeva cesta Mirje. 34076 Kontoristinja začetnica, s 4 razr. mo-ščanske šole ln trg. tečajem, dobra stenografinja in strojepiska, z znanjem slov. in hrvatskega jezika išče službo. Naslov v ogl. cddelku »Jutra«. 84133 Pekovski pomočnik mlad, vojaščin« prest, sposoben vsakega dela y pekarni. išče 6lužbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84116 Šofer samski, kvalificiran mehanik, zmof&n samostojnih popravil, išče elužbo Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kvalificiran šofer«. 34.110 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Trajna cudulacija (Da*"> ivellen) je slika nravnih valov. 34129 Nemščino fn latinščino poučujem proti nizkemu honorarju. Naslov v univerzitetni kvesturi. 33816 Nemško govoriti se vsak-1 o hitro nauči po moji metodi. Salendrova ulica 4/31. 84097 Francoščino in nemščino poučuje mlada dama. Tudi specialni pouk t manjših skupinah 7a otroke od 8 do 12 let. Honorar zelo zmeren Uspeh zajamčen. Stari trg 8/II, desno. 34088 Moderna šola novih jezikov francoščina, angleščina, Italijan., nemščina, ruščina. Otroški vrtec poučevanje nemščine. — Gosposvetska cesta St. 16, pritličje. Vpisovanje od 6. do 8. ure zvečer. 84090 ** * ^ Hi iitiifffoftirtM Boljša šivilja želi preskrbeti dobro mesto svoji pomočaici, ki je imela pri njej 8 leta učne in 1 lato pomočniške dc-be, je zelo pripravna, poštena, vestna in spretna v šivanju. Ponudbe na pošt-ni predal St. 6, Sv. Peter v Sav. dolini. 88806 Mesar, pomočnik izurjen v vseh mesarskih panogah, želi stalne službe v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33168 Mlad gospod absolvent Grednje šole — vešč_ perfektno italijanščine, išče zaposlenja. Sprejme vsako delo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nizki cena«. 33914 Krojač dobe: delavec, trezen, z lastnim orodjem in obrtnim listom Posebno iz vežban za usnjate suknje, iišče stalnega namežčeoja pri kakem podjetju ali tovarni. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«, 83842 nekoliko otresli mokroto. Ju Je »prebil i jpodar skozi vežo ln tako sta ; 7'c' šklepetale z zobmi orispeli na '.!' sta naš« gospoda Kozamumlka ni m vred v skupni potrtosti odrinili Uradnik mlinsko- in lesno industrijski, s Štiriletno prakso samostojen, pošten, vesten m marljiv, iščf službe. — Ponudbe pod »Risar« na podružnico »Jutra« v Ma riboru. g402' Šofer ki vozi sedaj avtobus, že!' premeniti službo. Ponudbf na naslov: Jakomin, avto podjetje Bole, Brezje. _ 8373 600 Din nagrade dam onemu, ki mi preskr bi mesto v pisarni. Dopi r na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Vestna in to* na«. g^-,, Mesto clrkularlsta za trd in mehak le« is?. Icrnac Boršič. parna žan-,-Mestinje, pošta Pobplat. — Je mlad, spreten in im-dolgoletna spričevala. 34W Prodajalka z večletne praVso. zmožn-kavcije. Išče mesta. Cen-' ponudbe na ogla«, oddele^-»Jutra« pod značko »V" stroke« 8411!1 Trgovski sluga « 4. rnzrHi rimnazije. K J1' me»ta. Ponudb* na ogl*«n: oddelek »Jutra« pod Wfr" »Priden 91«. 84091 Radi preselitve trgovine prodam vse predmete, dokler traja zaloga, s popustom 50 odst. Po-služite se izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka Belihar & VelepiS, Mestni trg 18 83838 Steklene stene železne peči in 800 parov čevljarskih kopit proda Vokač. Krekov trg St. 10 83740 Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako »e obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana. Cigaletova ul. 1 83496 Gonilna Jermena prima, češke znamke F. Policky d. d., vseh vrst ima stalne t zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 211 Dijakom pri nabav; čevljev 10 % popusta nudi Kos, čevljar na Tržaški cesti — Stan in dom. 84092 Motorno kolo Harley Davirlson 350 ccm, dobro ohranjeno, kompletno opremljene, radi nabave večjega prodam. — Na ogled v kurilnici na Jesenicah. 84107 MMM Enonadstropno hišo novo, s 8 trisobnimi stanovanji in obsežnim vrtam pod ugodnimi pogoji prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 82943 2ago t polnojarmenikom ln drugimi stroji t-er skladiščem, v izmeri 8000 m». tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zaga«. 82865 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Barvanje las. neškodljivo in neizpralno. 84130 Restavracijo dobro idočo, v prometnem letoviščnem kraju oddam proti odkupnini 46.000 Din z vsem Inventarjem, vi nom, žganjem, premogom, prašiči tn vsem drugim mogočim. Treba je samo priti in ogledati. Reflek-tanti nai se obrnejo na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »46—50«. 84109 Gostilno debro idočo, na periferiji mesta dam xa daljšo dobo v najem. Potreben kapital 40.000 Din. Pojasnila daje podr. »Posest«, Celje. 34124 Dijaka v vso oskrbo blizu srednje tehnične šole Lastna sobica Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 84117 Stanovanje velike sobe in kuhinje Išče stranka brez otrok, v mestu aH na periferiji. Plača 500 DiL Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno 22«. 84004 Sobo in kuhinjo v Florijanski ulici štev. 8 odda tako; trg. Mohorič. 84054 Gostilno, trgovino » moderno dvonadstropno hišo tn velikim -vrtom (stavbišče) v Mariboru proda Zagorski, Maribor. Tattenbachova 19. 38528 Seme divjega kostanja, leloda. akacije, jesena, javorja, bukve, jelove »torte in gobe kupu;e FRUKTUS, Ljubljana. Krekov trg 10. 816 Železen štedilnik dobro ohranjen, po ugodni cenj naprodaj na Kette Murnovi cesti, vila »Dragica« (pod Pauškom). 84060 2 glinasti peči dobro ohranjeni, kompletno kuhinjsko opravo, trg. opravo za delikatesno ali slično trgovin 1 prodam._ Poizve ee na Zrinjskega c. št. 8, pritličje. 34039 Za fotografe! železna konstrukcija in steklo za feto-atelje, po-rabno tudi za kaj druzega poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34081 Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem belo gosje kg 130 Din, čisto belo kg po 130 Din in čisti beli puh k? po 300 Din. L. Brozovic Zagreb, Ilica 82. 182 2 lončeni peči staji, lepi in veliki naprodaj v Slomškovi ulici 7/n desno. 84112 Črn lestenec preproge, plašč, klobuki, obleka, zibelka, kovče<*, ijrače in karnise naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84093 Železna konstrukcija * steklom, za delavnico, •>m stranske stene in toli-:o strehe poceni naprodaj "aslcv v oglasnem oddelku Jutra«. 84079 Železno peč večjo, sistem »Meidinger«, dobro ohranjeno kupi foto. graf D. RovSek, Ljubljana 84080 Kdor bi založil 100.000 Din, ima na lepem podjetju dosmrtno stanovanje in hrano. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »840«. 84066 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah C e r n e — Juvelir LJubljana, VVollova ulica 3. 20% ne kron. bone k u D u j e Puftka gtediona Osijek. 340% 77/ ^Jiiešdškš^^dm Zimsko suknjo rujavo, dobro ohranjeno, prodam za 850 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33892 Dve suknji skoTaj novi poceni prodam Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 34089 £ehaU Trgovino vpeljano, na dobrem prostoru cddam 1 blagom in inventarjem, eventuelno s koncesijo, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«. Moderno pekarno z ekonomijo dam v zakup v mestu Spodnje Štajerske Ponudbe pod »Pekarna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 84025 2—2M> tonski avto . _ Aurtro Fiat. 45 k. g., e _ priklopnim vozom ia 2 to- LepO garaŽO 2V Tee T dobrem stanju, moderno, v Ljubljani ob delom, novo, » polnimi Tržaški cesti oddam v na- gum. s* takojšnjo upora- >m. Naslov v oglasnem ter kompletno napravo oddelku »Jutra«. 3410B za izdelovanje olja-- Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje posoja in prodaja lasulje. V zalogi šminke, krep, ma-stiks itd. 84182 Stanovanje 3 parketiranih sob, kuhi-i.je in kopalnice oddam e 1. novembrom v Rožni dolini V/33 (pod Rožnikom). 84020 Visoko pritličje obstoječe iz 3 sob, predsobe, kuhinje in shrambe takoj ugodno oddam. Na željo samo S sobi. Vodovod in elektrika v hiši. Naslov v oglasnem odelku Jutra. 83759 Stanovanje 2—8 sob, kopalnice in pritiklin Iščem » 1. novembrom 1929. Plačam do Din 1500. Pcnudbe na Centra poštni predal 248. 84103 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi -rili Na prulah oddam s 1. novembrom t. -L mi eni stranki brez otrok. Pojasnila daje Franc Mar-tineo, Ljubljana, Pruls 8, med IS. in 14. uro. 84106 Stanovanje 2—5 sob, v sredini mesta iščem za takoj ali november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Tri »obe«. 34137 2 prazni sobi v I. nadstr., s posebnim vhodom, event. s souporabo kuhinje oddam. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra« 34077 Zračno sobo oddam na Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83996 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 1. oktobrom ▼ Koritkovi ulici. Heinrlcharjeva hiša. 83949 Krasno sobo • olnSi.o, v novi tHI, s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam prazno ali opremljeno gospodu ali gospodični. NasloT v ogl. oddelku »Jutra«. 83867 1 ali 2 gospoda vzamem na stanovanje — na želj« s zajtrkom. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 84061 Prazno sobo s Štedilnikom iščem, evsnt. grem u hišnico. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Čednost«. 84048 Sostanovalko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34063 Opremljeno sobo parketirano. z elektriko in posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. NasloT v ogla*, oddelku »Jutra«. 84053 Prazno sobo parketirano ln kabinet 1 električno rassrvetljavo takoj odd*m 2 osebama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Bližnji centrum«. 84061 Sostanovalca dijaka ali visokoSolca sprejmem na Mir ju, BogUičeva St. 8. 34067 Lepo sobo • aeparlranim vhodom ln elektriko takoj oddam ▼ centra mesta. !faslo* pove oglasni oddelek »Jutra« 84088 Dve sobi oddam S boljšima goopo-doma ▼ bližini univerze. Naslor r oglasnem oddelku »Jutra«. 84047 Opremljeno sobo lepo, 1 dvema posteljama, parketirano. t elektriko ln posebnim vhodom oddam 1 aH 8 osebam* takoj aH pozneje v Rožni dolini X-¥ — Podroinik. 34086 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Klinika pni, glave. roke. noge Itd. 84131 Prazno sobo takoj oddam. — Naslov T oglasnem oddelkn »Jutra«. 84059 Sostanovalko sprejmem takoj. Vprašati med 1. In 8. uro popoldne. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 84057 Lepo sobo • posebnim vhodom ln par-keti, a v»o oskrbo ali brez takoj oddam. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«. 34095 Sobo veliko m solnčno oddam 3 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84036 Opremljeno sobo solnčno ln komfortno takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84065 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru bre* otrok, ali 8 boljšima gospodoma. Istotam oddam sobo * 1 posteljo, za obrtno lo-Io. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutr%«. 83696 Opremljeno sobo lopo ia solnčno, z elektriko in strogo separiranim vhodom, v bližini Jug osi. tiskarne išče inženjer. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Inženjer 86«. 84086 Lepo, prazno sobo « strogo separiranim vhodom, v neposredni bližini šentjakobske šole ali poštne direkcije takoj oddam samostojni, starejši dami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oktober 100« 83874 Opremljeno sobo • posebnim vhodom to električno rauvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov oglasnem oddelka Jutra 84181 Lepo sobo s posebnim vhodem. blizu contra oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84115 Zq stanovanje oddsm takoj stranki brez otrok 2 prazni sobi v vlil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34122 Elegantno sobo z 8 posteljama, solnčno, t elektriko in parketi ter vhodom ia stopnjic, 1 uporabo kopalnice takoj od-dam zakonskemu paru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. &4072 Dve sobi 1 8 ali S posteljami, elektriko in vhodom iz gtop-njic takoj oddam gospodom ali vieokošolcem. — Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 84071 Prazno sobo z elektriko, r novi vili takoj oddam eni osebi ▼ Staničevi ulici 6, za Bežigradom, LJubljana. 84070 Prazno sobo s poBbbnim vhodom in elektriko, pripravno za pisarno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 84094 Sobico oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 84119 PriiUm Kislo zelje prvovrstno rezano in ▼ glavicah razpošilja po nizflti ceni Gustav Erklavec, Ko-deljevo St. 818. Moste pri LJubljani 88459 Drva za oglje bukova, blizu Sevnice — okoli 400 m' poceni prodam Pojasnila daje Sauer, Zagreb, Vlaika ulica 72c/ITT. 34044 rv7 Gospodično * večjo družbo, med 8. Is 9. uro v nedeljo zvečer v Operni kleti, prosim za naslov pod »Krasoe oči« sa oglas, oddelek »Jutra« 34068 Lopad Dobila pismo? Ja* ničesar! Žalosten. . . Piši D. 11 nazaj B. Tisoč po. — Tv. 84052 »Kopriva« in »Bodeča neža« rastoči v samoti, se v strahu, da jima jesenski piš ne etre življenja, obračata do ljubitel jev teh vrst pre-ziranih cvetk, |ja ju pravočasno rešijo bližajoče se zime. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kopriva« ln »Bodeča neža«. 54012 Gledališki frizer R. Grobelnik — Celje Lasni ateljs. Posestne lv sulje, kit«. 84186 Damo ki sem jo v petek ob tri četr* na 9 zvečer sledil proti izhodu na glavnem kolodvoru, prosim za naslov pod »Svetlosiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 84040 »Mary« BH sem teden dni ▼ Italiji in zato Te nisem mogel pričakati. 84100 Diskretne vzajemnosti dlstingrirane dame ▼ zrelejših letih, »ainteredrane na prijateljstvu korektnega ter nesebičnega, hvaležnega druga, d želi inteli-gent. Cenjene dopise pod »Anananke« na oglas, oddelek »Jutra«. 84098-a Fotograf hi Šofer želi znanja 1 damo, ki poseduje 40.000 Din v imetju, aH pa ima foto-atelje. Za »lučaj sporazuma, takojšnja ieniter. Tajnost zajamčena. Resne dooise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod SIfro »Srečna bodočnost«. 84111 Llllil Klavir prodam na Glincah, Tržaška cesta 28. 84049 Nikljasto uro je Izgubil reven dijak v nedeljo zvečer od glavnega kolodvora do Celovške ceete. Najditelja prosi, da jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 34035 Umetno zobovje se je našlo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 840S7 n* Prostovoljna dražba komplatne kuhinje in raznega pohištva se vrši 2. oktobra od 9. do 12. ure v Gorupovi ulici 8/1 desno 84118 Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 212 Izjava Podpisana izjavljam, da trditve gospe Rozalije Ga-šperin, stanujoče na Seno-žetih št. S6, da oem jo jaz prosila, da naj napram meni odstopi od tožbe, niso resnične terr »s bo vsak, ki bo trdil to ratnaial, moral zagovarjati pred sodiščem — Slov. Javornik, dne 25. septembra 1929. — Rozalija Iskra, žena tov. delavca. 84108 strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje in najsolidneje pri 11497 •Minlei «£fccflc LJUBLJANA KOPITARJEVA 1 (nasproti Jugoslov. tiskarne) Zahtevajte naš novi katalog! Peči Monolit in Ekonoma Velika zaloga! I00.GUZELJ LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 5 Telefon 3252 Dobro ohranjen mobilen voz opremi en, v katerem se nahaja lepo stanovanje se takoj proda. Naslov se poizve v podružnici „Jutra" Celje. direktno is > Tovarne oi. tov skladišča *HT£yAJ?eeTiEZI>lAail . ,.kflTj» nos , ■ UMeinefdJCercCd I JiariBor &»»-B| Razpis. Pri hiše srezkega poglavarstva v Konjicah se oddajo takojšnja popravila strehe im oken. Ponudbe na podpisano občino do 10. oktobra t 1. Občina trg Konjice. 11509 Petelfne (Legborn) z najboljšim rodovnikom, 8—6 mesecev stare, prodajamo po cenah o 80 Din naprej. Gallusom, Bačka, Topola. 84041 r. Bencin-motor 19 HP, fabrikat Langen-wolf, stabilen, malo rabljen, zamenjam za vozeč bencin-motor 8—5 HP. — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bencinmotor« 33925 kupite šolske knjige t knjigarni TISKOl^E ZADRUGE IJIJBLJAM Prešernova 54. T zalogi Ima šolske knjige za vse šole v predpisanih izdajah i osem lesenih stiska nic -odam Vse v najboljšimi i takoj porabnem stanju. _ena ?a vse skrajno nizka naslov v oglasnem oddelku Jutra«. S3672 Delavnico za ključavničar, cbrt liče Franc Lončar. Moste pri Ljubljani 84114 BSA motocikli %znih modelov, S. V. in 1 H. V, malo rabljeni 'rodno naprodaj pri za-'opstvu B. S. A. motocik-ts, Maribor, Trg Svobode '■• 6- 84028 BSA motocikel 'vocilind., 7 HP. z veliko irikolico, električno razsvetljavo. * laksonom v 'ajboljšem stanju zaradi lOlezni naprodaj PoizkuS-iia vožnja In Informacije rl zastopstvu BSA jnoto-ikle« Maribor, Trg Svobode f. 84087 Gostilno v Narodnem domu v Konjicah damo za ve6 let v najem. Napredni gostilničarji ali gostilničarke z osebno pravico in kavcije zmožni, naj pošljejo svoje ponudbe naikeeneje do 10. oktobra 1929 na Sokolsko društvo t Konjicah. 84046 Gostilno vzamem v najem. Položim kavcijo. Ponudbe pod SIfro »Gostilna« na podružnico »Jutra« ▼ Celju. 84128 Mori .OPEL' 500 ccm Opel Motodub Motoclnb 500 ccm ni več iz cevi etnveč iz jeklenega okvira (Chromsilberstahl.) Osnovali smo poseben odJehk motornih koles in ga popolnoma oddeMi o J oddelka za avtomobile in iščem zastopnike, ° ki bi prevzeli komi^ijonalno sklad>šCe s sedežem v Zagrebu za Hrvatsko Slavonijo in ualmacijo, w Beog. adu za kraje prt ko Save in Drine, v LJubljani ali Mariboru za Slovenijo. „OPEL« eentrala Zagreb, Ilica 73 Domald Keyboe: »ftnsap t oblakih" Letalski roman Kaj se je doslej zgodilo: Videti je, da bo Dick Trent razočaran končal prvi dan svoje službe pri zračni pošti. CarmSchael, ravnatelj letališča, mu zaradi snažne nevihte ne dovoli poleta preko Skalnih gora. Tedajoi pa se odpro vrata; v pisarno stopita stari Rand, lastnik podjetja, in njegova hči. Rand ima važno pasmo za svojega sina in Diok se ponudi, da poleti z njim v vihar. Ko se oče obotavlja, pravi njegova hči, da se zanese na Dicka, da bo srečno preletel nevarno sotesko. Presurrjen po tem dokazu zaiuipanja, odleti Dick v meteano noč. 2. poglavje. Razsvetljeno letališče je kakor blisk izginilo pod njim. Nekaj sekund ni videl ničesar razen črne teme in le počasi so se njegove oči prilagajale črni noči. Dick je nepremično strmel na orodno desko, zakaj vedel je, da se v tej blazni dirki nad nevidnim svetom ne more zanesti na svoje čute. V višini 500 čevljev je naravnal letalo v vodoravno smer in Odbrzel s hitrostjo 100 milj na uro skozi leteči sneg, ki mu je srdito bičal obraz. Vid se mu je počasi vračal. Obrisal si je sneg z naočnikov in oprezno znižal višino poleta, ravnale letalo proti prvemu znamenju, ki je bilo še deset milj daleč od njega. Bel žar se je nenadoma pojavil in prav tako nenadoma izginil. Dick je stisnil ustnice. Le malce preveč na levo ali na desno, pa bi bil povsem zgrešil luč. A na luči k bilo treba tolikanj skrbno paziti, dokler ni bil onkraj sosteske. Še 70 milj je bilo do nje! V metežoi, tako gostem, da ni videl niti do konca kril, je srdito ril od znamenja do znamenja. Še dva in zdrevil bo v »past« — najbolj zavratni del proge: v gorsko sotesko, kjer sta se bila ponesrečila in ubila že dva vrla letalca. Belo žarenje se je nenadoma izpremenilo v rdečino. Dick je pogledal nizdol in opaizil rdečo svetlobo, ki je sevala k njemu s prazne ravnice. »Letite na svojo odgovornost« je pomenilo to znamenje. Pomenilo je, da je spredaj še slabše vreme, ter dovoljevalo letalcu, da pristane na svojo pest. Toda pred Dickom se je mahoma pokazal obraz devojk, fiCovS Sad, ŽeIext*icSca 38 12180 Ali že veste da se vsa knjlgoveška In galanterijska dela izvršijo solidno in po nizki ceni v knjigoveznici 12245 §. A. Feldstein Ljubljana, Vidovdanska cesta št 12. 1>+ ■>e\* S' milje, prtd®, blazine, smynna, gobelin in vso zraven spadajoče prejo in voloo dobite najceneje pri TONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana. Ifa debelo! Ha drobno! Anton Jenko strojna pletarna Domžale jzdetade prvovrstne ženske obleke in vseh vrst puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zete so-ftdmo. Cene konkurenčne. Prepričajte se. 1121J Halo! Pozor! Najboljša brezalkoholna pijača Je Griginai Sanitas Dobi se v vseh gostilnah h> restavracijah. Izdeluje: L slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova vL 27. 4V Ustanoviti želimo v vsakem mestu podružnico in iščemo zanesljive osebe 11598 kot poslovodje. Udobno zaposlenje proti dobri plači in kot postranski zaslužek. Strokovno znanje in kavcija niste potrebni. Ponudbe pod br. 368-7 na interreklam d. d., Zagreb, Marovska 28. Gtgov&fc tekat, prittiene stanovanje Za takoj ali pozneje išče v sredini mesta trgovski loikal ali pa stanovanje obstoječe iz 2—3 sob. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nusjno 855«. 11438 a Kupujte šolske knjige v Tiskovni zadrugi! Zahvala. Vsem, ki ste z nami sočustvovala ob prebridki in prerani iz®uibd našega ljubljenega sina, brata in svaka, gospoda Adolfa Hudnika uradnika drž. železnice izrekamo tem poitom naijsnčnejSo zahvalo. Nepreglednemu številu spremstva na njegovi zadnji poti, kakor vsem društvom, godbi »Soikola I«, pevskemu dinuStiviu »Sava«, osobjiu kurilnice in predstavnikom vodstva (kurilnice, zastopnikom direkcije ter vsakem« posebej' bodli izrečena tisočera zatovaJa. Nadalje se zahvaljujemo g. Švajgerju za iep poslovilni govor ter darovalcem krasnega cvetja. Ponovna srčna hvala prav vsem. V Ljubljani, dne 30. sept. 1929. ŽALUJOČI OSTALI. na vročo paro LANZ s kondenzacijo, novovrednostno 12190 poceni prodamo. Naslov: Bruder Fischer, Wien III., Fasangasse 38. Con j. občinstvu naznanjam f da 40 prispeli elede&i plesni I Slagerji: Ia alaer kleinen Kondito-1 rel . . . Beim klelnen Amanulla ... I Lasa dir nli voo Hoffmann | erzShien Wenn der welsie Flieder | wleder blOht... Rosen nnd Frau'n Itd. itd. | Tovarntika laloga Columbia gramofonov, s novim | »planno-refleTOm«. /Tehnik* I Josip Ban j al Ljubljana, Praiakova 191 — »Ljubljaneki dvor«. 122011 Radi preselitve trgovine prodam vse predmete, dokler traja zaloga, s popustom 50%. Poslužite se izredie prilike' katero Vam nudi tvrdka BELIHAR & VELEPSČ MESTNI TRG štev. 13. 1219g Največja Izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles dirkalnih, za ceste ture io damskih, motorjev, malih dvokoles; za otroke, iaračnih ie otroSkjh vozičkov ' rasnih modelov od najcenejšega do najfinejšega, brzošivalnih strojev Central Bobbin. Pred neka- 6 Pom oglejte a zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. tovarna ^ dvokoles te otroških vozičkov, LJubljana, Kariovška e. 4. C^iki franka. Pnodaja na obroke . . • •• vim ' ..v t Pogrebni lavod J. C-ajSek, Vodmat-Lju b! jaai. Cenjenim damam se priporoča modni salon danskih klobukov I A. PEKOLJ ki se nahaja odslej Ljubljana, Mestni trg 17 (hiša Kenda). 11549 Alojzij Lombar, krojaštvo Ljubljana — Šiška naznanja, da je otvoril na željo tudi delavnico za izgotavi anje oblek po II. in IIL tarifi ter se tozadevnim interesentom najtopleje priporočam 11526 Mestni pogrebni uvod Občina Ljubljana 4 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Andrej Leban zvaničnik drž. žel. dne 29. t. m. po dolgi, mukapolni bolezni, previden s svetotajstvj za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Sp. Šiška-Mali dom št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostmo vest, da je naš iskreno Iriiijeni sin, brat, nečak oziroma rejenec Avsec Črtomir lesni manipnlaat po kratUci, mučna bolezni, previden s svetotajstvii za umirajoče, v starosti 22 let dne 29. sept. 1929 mimo v Gospodu zasipal. Pogreb se vrši v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 15. nri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Siv. Križu Ljubljana ■ Cešnjtca pr] Železnikih, 30. sep AVSEC ANTON, sodnik okrož. sodišča, oče; MARUA, rod. SIMONČIČ, mati; DEMŠAR FRANC h DEMŠAR LEO-POLDINA roj. SLMONČlC rejni st-nS.; DUŠAN, NADA, SVETOVID, FRANCI, JOVITA in SVETOZAR, bratie in sestri. 11597 V tužni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra mamica, stara mamica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Ana Flajs dne 28. t. m. ob 22.15 url v starosti 56 let po kratki in mučni bolezni v Leonišču v Ljubljani, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnloe se vrši v torek, dne 1. oktobra ob 3. popoldne rz mrtvaške veže