iva lac iijsi-ocIti v:j» narod!
«Slovenski Štajere» izhaja vsak dragi četrtek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Naročnina za celo leto 2 K. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati naprej. — Gena oznanil je za eno sh-an 32 K, za ‘l2 strani 16 K, 'I, strani 8 K, ‘/s strani 4 K, '/ie strani 2 K, ‘/ss strani 1 K. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Kranju (Kranjsko). — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo
in se morajo najdalje poslati do pondeljka pred izdajo dotične številke.
V
Št. 19. I
V Kranju, dne 29. oktobra 1905.
IVA*
II. letnik
<VAV*^*«K>W«
Preidimo od besed k dejanjem!
n.
Dokazana resnica je, da samo izobražen narod more gospodarski napredovati! Torej je moralna dolžnost vseh inteligentnih narodnih krogov, da skrbijo in delajo na to, da se narod, da se vse ljudstvo brez izjeme, — do zadnjega gorskega sela — tudi najpriprostejši delavec, na-obrazi.
Z nekim grozečim veseljem radi povdarjamo narodno zavednost, vztrajnost in žilavost češko. Pri tem pa kaj radi pozabimo, da Čehi tudi čez noč in iz nič na bogsigave kak čudežen način niso postali to, kar pomenijo danes. Tudi oni so bili nekdaj na isti stopinji razvoja, kakor smo mi danes, tudi njihovemu narodnemu obstoju so pretili isti viharji, isti brezobzirni nasprotnik, ki se zajeda in vsesava v naše narodno telo, ki izpodriva naše narodno delo, ki izpodriva naš narodni živelj, je grozil nekdaj češkemu narodu s smrtjo in poginom. Danes seveda se je že češki narod toliko osvojil, vspel tako visoko, da duševno in gospodarsko daleč nadkriljuje svojega nemškega soseda in češka-slo-vanska pesem zopet odmeva po krajih, iz katerih jo je nekdaj izpodrinila nemška beseda.
Toda če prebiramo liste češke povestnice, vidimo, kako je ta narod polagoma, a dosledno napredoval, koliko trudapolnega narodnega dela je bilo treba, predno so padli oni okovi, v ka-tevih še ječimo in vzdihujemo mi!
Zares mnogokaj se je že pri nas poskusilo, marsikaj je že hitro, mogočno vzplamtelo, pa zopet ugasnilo, zamrlo brez najmanjšega sledu!
To je znamenje površnega dela, in tako površno in navidezno je sploh naše narodno delo! Kaj in kako si sploh mislimo narodno delo! Nekaj želimo, nekaj nam ni prav. Hudo občutimo nezavednost, nizko izobrazbo, zaostalost narodovo. Vsi vneti za vse dobro kličemo: „Več izobrazbe, več luči, več prosvete ljudstvu!“ Mnogo dalje pa tudi navadno ne pridemo. Radi te pomanjkljive narodne vzgoje, če smemo to nedelavnost imenovati vzgojo! — pa imamo take sadove. Možje, ki so še pred par leti kot narodni župani županovali slovenskim občinam, pomagajo danes odpadnikom, nemčurjem k zmagi! Niso se zavedali, ko so bili narodni-značajni, niso umevali prav svojega stališča — kar so bili, bili so le slučajno od danes do jutri. In slučajno je zopet, da jih vidiš danes v vrstah nasprotnih.
Pridite med narod in poglejte in spoznajte naše ljudstvo! Ostanemo lahko pred pragom naših trgov, ali po naših lepih vaseh, da ne govorimo o naših mestnih okolicah.
Pravih, zanesljivih, samostojnih narodnih mož je tako malo! Krivi smo tega sami, krivo je temu naše delo, ki je navadno še tisto, kar ga je, — slabo, skoro bi rekli dostikrat škodljivo. Ljudje, ki še kaj delajo za narod, vse preradi tišče svojo osebo, svoj upliv in ugled v ospredje, predrzen, nevaren se jim zdi vsak, kdor bi si upal količkaj samostojno misliti, ubiti se mora tistega, ki bi imel zmožnost in voljo se dvigniti nad nivo mrtvega stroja — naši voditelji hočejo imeti v rokah slepo orodje, ne pa prebujen, izobražen narod, ki bi ne bil kakor
Slovencil Zahtevajte v vseh gostilnah „Slov. Štajerca“!
Takih gostiln, kjer „Slovenskega Štajerca“ ni na razpolago, se ogibajte!
Razobešanje slovenskih trobojnic po spodnještajerskih trgih in mestih — dovoljeno.
plaha čreda ovac, ki se razprši, če „udariš pastirja“.
Nič nemogočega ne zahtevamo: Dela, premišljenega, organiziranega narodnega dela! Treba je zato seveda zmožnosti in volje. Voljo mora imeti vsak, kdor čuti potrebne zmožnosti. Tu se ne potrebuje nič visoke učenosti, pač pa mnogo, mnogo vztrajnosti in potrpežljivosti in srca za naše slovensko ljudstvo.
Vztrajno bodi naše delo! Ne obupajmo pri prvem ponesrečenem poskusu, zadovoljimo se z najmanjšim uspehom. Pri mladini se morajo napeti vse sile, tu se ne sme prezreti nikogar, vsakega se mora uvesti v ono veliko narodno armado, ki je potrebna skupne narodne vzgoje, skupne narodne šole, da se privadi za vsako socijalno skupino prepotrebne prostovoljne discipline, ki izvira iz visoko razvite samostojnosti, iz prave svobodne individualitete.
Mladina naša je naš up, je bodočnost naroda. Vzgoja mladine je temeljito narodno delo, brez katerega si pravega napredovanja sploh misliti ne moremo. Kako pa se vzgaja naša mladina. Naše šole ne store dovolj, pokvarijo nam marsikaj, saj nimamo pravih narodnih ljudskih šol. Storiti moramo torej sami nekaj, izpopolniti, česar šola ni storila; uvesti bi se morale v daljnem pomenu besede neke vrste narodne nadaljevalne šole v naših društvih.
Čitanje raznih političnih listov ne koristi toliko, kakor se običajno misli. Kaj se je treba našemu kmetu, — ki ga tarejo gospodarske skrbi, ki tiči globoko v dolgovih — zanimati za razne malenkostne, brezpomembne praske, s katerimi polnijo večji listi svoje predale. Skrbimo rajše, da bo v društvih več gospodarskih listov in poučno strokovnih knjig. Dajmo ljudem take dušne hrane, kakoršna jim prija.
Mogoče pogleda ta ali oni o priliki malo globje v dušo našega ljudstva in videl bo nazore ljudske, ki vladajo: „Nemški znati“ to je prvo, kar mora otrok. Vesele se na tihem vsake nemške šole in če grmi prokletstvo na njo tudi iz lece. Kaj pomaga tu samo zabavljanje čez nasprotnike — tu je treba resnega, stvarnega pouka.
Ne z zasmehom, ne z odbitnostjo — s prijazno, prepričevalno besedo pojdimo med ne-vedne, zaslepljene in jih poučimo!
Marsikak konflikt že je po naših spodnještajerskih mestih in trgih povzročilo razobešanje slovenskih trobojnic.
Ge se je v teh krajih kakemu nemškemu oziroma nemčurskemu županu zahotelo odstraniti razobešeno slovensko zastavo, pa hajdi doli ž njo, in — mirna Bosna. Slovenci so se seveda jezili, a ni pomagalo nič; o kakih nadaljnih korakih proti takemu samooblastnemu postopanju pa za sedaj razen slovenjegraških Slovencev še ne vemo.
Ker je vsekakor gotovo, da bodo nam Nemci in nemčurji i poslej zabranjevali razobešati naše narod ne zastave, hočemo dobesedno ponatisniti tozadevajoče akte, koje nam je poslati blagovolila «Narodna čitalnica» v Slov. Gradcu v to svrho, kar bo Slovencem v enakih ali temu približnih slučajih gotovo v dobro navodilo ali koncept.
Kakor znano, je slovenjegraško občinsko predstoj-ništvo lani dne 18. avgusta odvzelo raz strehe tamošnje kmetijske zadruge oziroma «Narodne čitalnice» slovensko zastavo.
Vrli slovenjegraški Slovenci so se proti takemu zasramovanju Slovencev takoj pritožili pri svojem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Še isti dan izdalo je c. kr. okrajno glavarstvo in sicer zanikaven odlok, ki se glasi:
«G. kr. okrajno glavarstvo Slovenji gradeč, dne 18. avgusta 1904, št. 15234.
Kmetijski zadrugi
v Slovenj gradcu.
Zastavo v belo-modro-rudeči barvi, katera je v jutro 18. avgusta 1904 raz strehe «Kmetijske zadruge» v Slo-venjgradci plapolala, je vsled ukaza slovenjgraškega občinskega predstojništva dopoldne taistega dne uslužbenec občine odvzel in v občinsko pisarno oddal.
Prizivu, katerega je kmetijska zadruga takoj proti odredbi mestnega zastopa pri c. kr. okrajnem glavarstvu pismeno vložila ugodim in ovržem odredbo mestnega občinskega urada v smislu § 90 občinskega reda za Štajersko. Ta odredba občinskega urada prekorači namreč delokrog župana in ni bilo občinsko predstoj-ništvo v Slovenjgradci kompetentno, tako odredbo izdati, ker je mesto Slovenjigradec sedež političnega okrajnega oblastva. Obenem se vrne zastava, katero je mestno občinsko predstojništvo zaplenilo.
Nadalje sem primoran v smislu § 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 d. z. 1. št. 96 razobešenje belo-modre-rudeče barvne zastave na hiši kmetijske zadruge v Slovenjgradci prepovedati, ker zamore dati vsled sedanjega nasprotnega narodnega mišljenja med prebivalstvom Slovenjgradca razobešanje slovensko - narodne zastave povod nemirom.
Glede nadaljne pritožbe kmetijske zadruge tikajoče se razobešenje črno-rudeče-rumene zastave na glavnem
trgu od občinskega predstojništva nimam povoda kaj ukreniti, ker se razobešenje črno-rudečo-rumene, črno-rumene in belo-zelene zastave ne more smatrati za demonstracijo in ker so se v mestu že več nego 20 let zastave v teh barvah razobeševale.
Proti temu odloku prosto je kmetijski zadrugi, v teku 14 dni, začenši od dneva, kateri sledi dostavi, vložiti priziv na c. kr. namestništvo v Gradci pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradci.
V slučaju, da bi se priziv vložil, se vendar mora od tukaj oddana prepoved v interesu splošnega mira in reda takoj upoštevati.
C. kr. okrajni glavar
Capek.»
Proti temu odloku c. kr. okrajnega glavarstva slovenjegraškega vložili so Slovenci priziv, ki slove: «Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Zoper odlok z dne 18. avgusta 1904 štev. 15.234 vloži podpisana kmetijska zadruga (Pravilneje „Narodna čitalnica“. Opomba pošiljatelja teh aktov ) v Slovenjem Gradcu v odprtem roku sledeči priziv.
Glavna točka našej pritožbi je prepoved razobe-šanja slovenske trobojnice na naši hiši v Slovenjem Gradcu povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja.
Ta prepoved upira se na ces. naredbo z dne 20. aprila 1854 štev. 96 drž. zak. in se motivira s tem, ker zamore baje razobešenje slovenske zastave dati vsled sedaj šnjega nasprotnega narodnega mišljenja med prebivalstvom povod nemirom.
Ta vzrok pa ni veljaven in umesten.
Na našej hiši ravno imenovani dan ni bila razobe-šena izključno slovenska zastava, ampak tudi druga deželna zastava.
S tem se je hotelo na jasen način povodom cesarske slavnosti dokazati, da tudi spodnještajerski Slovenci časte na primeren in dostojen način svojega vladaija.
Ge nam okrajno glavarstvo pri tej priliki prepove razobešenje slovenske zastave, se čutimo mi razžaljeni v svojih patrijotičnih čustvih.
Sklicevanje na to, da v Slovenjem Gradcu vladajo nasprotna narodna mišljenja, je sicer istinito, pa da bi se iz teh nasprotnih narodnih nazorov smelo slovenski manjšini prepovedati to, kar se je dovolilo nemški večini, je naravnost nesmiselno.
Državni osnovni zakon dovoljuje prosto izražanje svojih misli in nazorov.
Člen 19. osnovnih zakonov zagotavlja slovenski narodnosti, slovenskemu jeziku, slovenskemu mišljenju in torej tudi slovenski zastavi iste pravice kakor nemški narodnosti, nemškemu jeziku, nemškemu mišljenju in nemški zastavi.	Konec prih.
Dopisi.
Stopno poleg Makol. To je tepec prve vrste tisti človek, ki je v ptujski «golazni» poročal o poboju o Štefanu Neratu in Lukežu Kernežu, ki se je nedavno v naši občini dogodil. Pravzaprav dogodila se je nesreča
v Sesteržah, pa oba udeleženca sta prava naša občana. Prvi je viničar, oženjen, star 35 let; drugi je bil kra-marček in mali posestnik, tudi oženjen, star okoli 50 let. Oba sta očitna prešestnika ter sta obiskovala neko grdo vlačugo v bližnji občini Sestrže. Nedeljo zvečer dne 8. sta se zopet st šla pri tisti baburi, se spoprijela in stepla in konec poboja je bil, da je Nerat Kermža ustrelil, ki se je kmalu na to mrtev zgrudil na tla. —- Štajerčev dopisnik vedoma resnico preobrača, in hoče oba grdeža vriniti klerikalcem. Toda vsi naši «Štajer-junci» . . . (Prosim vas g. urednik, le tako jih nazivajte zanaprej, ker pravi junci so in neumna teleta, kakor jih je obsodil nek nemški pisatelj, ki je zapisal znani stavek nekoč : «nur die allergrössten Kälber wählen ihre Metzger selber (noro tele, ki za mesarjem leti, kateri ga bo zaklal . . .) in to delajo vsi ti telički, saj povsod podpirajo in volijo najstrastnejše sovražnike našega (slovenskega) ljudstva! Pravim: vsi naši «Štajer-junci» to sami prav dobro vejo in lahko vsak čas s prisego pritrdijo, da je bil nesrečni Luka vedno njihov navdušeni pristaš. Kaj ni Šimen Žunko, pa Zaspan Joža, pa Bogec Miha, pa Šim en Šošter i. dr., saj je sploh znana resnica, da je bil pokojni Lukec Kerneža vaš prijatelj in somišljenik? Saj tega pri nas nihče ne taji, ker se tajiti ne da.
Gela naša župnija ve, kolikokrat da je ta nesrečni Luka na javni cesti «Štajerca» v roki dvigal, in na glas ljudem razlagal. Bil je kramarček in koder je hodil, videl si ga s kložnjo na hrbtu pa s «Štajercem» v rokah. Oni drugi pa je «Divji lovec», ki je menda blizu polovico svojega življenja po raznih zaporih presedel. Oba sta bila znana grda brezbožnika. Nobeden ni izpolnjeval svojih kršč. dolžnosti. V cerkvi ju že dolgo let nihče ni videl. To niso «klerikalci», ampak taki so pravi istiniti «Stajerjunci» .... «frlii diaboli» kakor jih sv. pismo imenuje s pravim imenom: «otroci hudičevi» . . . antikristi! Tvoji so, ljubi «Štajerc», in tvoji ostanejo. Nič se jih ne b oš mogel otresti. Kakor jih učiš, tako pa znajo. Saj druzega ne slišijo od tebe, kakor le ostudno psovanje vsega, kar je lepo in koristno. «Malopridno drevo ne more dobrega sadu roditi.»
Iz puščave od Sv. Jurja v Slov. goricah. Priko-bacal sem kot stari puščavnik spet enkrat iz svojega brloga na beli dan, ker skoraj bi se že naveličal svojega samotarskega življenja, pa tudi rad bi zvedel, kako so vendar Spodnji Gasterajčani «rihtara» volili.
Toraj evo vam!!! Ta slavno vladajoči paša, ali kakor bi rekel «rihtar», se je zbal, da bi se mu županski stolec prekucnil, zato si ni upal občinskih volitev očitno razglasiti, ampak je prav natihoma naznanilo pribil na občinsko tablo, tako da nikdo ni prav vedel za čas volitve. Ob času volitve pa so z njegovim prizadevanjem spet volili po njegovi nemčurski želji.
Seve, tudi njegovega podrepnika, po domače Ran-čeka ni manjkalo pri tej slovesnosti! Skoraj celo leto si je mož prizadeval, da bi nakupil zadostno število starih kokoši, da bi tem ložje pogostila svoje agitatorje, pa tudi «Ptujsko kroto» sta imela naročeno, ker ta pač ima nejc poseben okus pri jedi! Toraj dober tek Kanček, in pa ti slavno vladajoči nemčurski «rihtar» ! Ti slavni paša pač menda misliš, da bosta vidva z Ron-
čekom dobila zlato medaljo iz svinskih ščetin od ptujskega očeta Ornika, ker tako zagovarjata ono <krasta-vico»; zato pa tako ponosno kobaca vsakokrat v večih izvodih v to občino.
Pa reci, Dominek, če nisi nemčur! Kaj pa toraj dela tvoj «šlimer bund» ?
Seveda, ker si se rodil nekje tam v blaženem rajhu pod velikim kozolcem v priprosti slovenski hišici od priprostih kmetskih starišev. Zato si pa postal tako velik gospod nemškutar.
Z Bogom toraj «pje» gospod «rihtar», drugič te ne bom več krtačil. Ko nastopim svojo pot, vzel bom namesto krtače britvo seboj, da te pošteno obrijem.
Stric puščavnik, išči ga.
Ljutomer. Pri nas sta se pred kratkim nastanila 2 krojača, ki sta sicer oba v slovenski viničarski bajti zagledala luč sveta, a sta se potem prelevila v ono golazen, ki čuje pri nas na ime nemškutar. Poležavala sta toliko časa na medvedovih kožah v blaženem nemškem rajhu, da sta sedaj, vrnivši se v domačijo, popolnoma poraščena z nemčursko dlako. Hrastovo listje in želodi ne prijajo njunim želodcem, zato sta prišla v Ljutomer, da bi se tukaj sitila s slovenskimi groši. Pa ne boš Jaka! «I. Boschitz & F. Kozuwan, Anfertigung von Herrenkleidergarderobe nach Mass», se glasi njuna firma. No, saj drugi krojači tudi ne delajo brez mere, gospod Boschitz! Toda tak napis je za slovenski Ljutomer naravnost izzivanje. S tem, da sta lepi slovenski imeni Božič in Kocuvan prestvarila v tako nemčursko spakedranost, sta pokazala da se svojega materinega jezika sramujeta in da veje okoli teh puhlih glav nemški duh, kojega sta se navzela na Bavarskem. Kakor slišimo, lazita nemčurčka od vasi do vasi ter ponujata ljudem svoje delo in blago. Toda vsak zaveden Slovenec bo njima znal pokazati, kje je mizar napravil vrata. V trgu imamo narodnega krojača g. Jelovška, ki dela solidno in ceno, in tudi v okolici je dovolj dobrih krojačev, ki pa tudi ne delajo brez mere. Pozor toraj, pred takimi lačenbergerji!
Gospodarske stvari.
Za kmetski stan so nastopili dandanes hudi časi in če si ne znamo pomagati, bodemo morali propasti. Pri nas je še mnogo ljudi in sicer ne samo med kmeti, marveč tudi med našo inteligenco, ki mislijo, da je lahko vsakdo kmet. Ce ni kdo za nič druzega, pa bo dober za kmeta, pravijo. Oni mislijo, da, obstoji kmetijstvo samo v kopanju in oranju. To mnenje pa je popolnoma napačno in mi smelo trdimo, da ga ni stanu, ki bi potreboval za izvršenje svoje obrti toliko znanja, kakor ga potrebuje kmet, ki hoče na svojem posestvu prav gospodariti. Kmet mora biti naravoslovec, poznati mora torej natanko različna svojstva svoje zemlje, poznati mora svojstva rastlin, ki jih goji, poznati mora različne rastlinske in živalske škodljivce, ki mu pretijo, da vni-čijo sad njegovega truda, poznati mora nadalje življenje domačih živali in znati mu je, kako se dajo te najboljše izkoriščati. Kmet mora biti nadalje tehnolog, to se
pravi, znati mora svoje pridelke prav izkoriščati, on mora biti jurist ter poznati zakone, ki se tičejo njegovega gospodarstva in mora biti slednjič trgovec, da zna vsako stvar, predno jo začne, iz trgovskega stališča preračunati ter ono, kar ima, lahko in dobro spečati v denar. Vse to se zahteva od kmeta. Ni toraj dovolj, če zna samo dobro obračati lopato in motiko, marveč znati mora rabiti tudi glavo. Skrijejo naj se toraj oni, ki pravijo, da kmetu ni potrebno znanje.
Ker se zahteva dandanes od kmeta toliko znanja, zato bodemo morali pač premisliti, komu naj izročimo svoje posestvo, ko nas več ne bo. Splošna navada pri naših kmetih je, da prevzame prvorojenec očetovo posestvo. Nič se ne gleda na to, ali je za kmetijstvo ali ni. Vsi drugi sinovi morajo navadno z doma s trebuhom za kruhom. Le tedaj, če so premoženjske razmere posebno ugodne in je prvorojenec bistre glave, pošljejo ga «študirat za gospoda» in nadomesti ga po rojstvu naslednji brat, o katerem se tudi ne gleda, bo li mogel voditi težko kmetijsko gospodarstvo ali ne.
Ta navada je za naše kmetijstvo velika nesreča. Čestokrat ostaja nam sam plevel doma, a najboljši sinovi se izgubijo po svetu. Zato se pač ne smemo čuditi, če gre ta ali ona prej krasna kmetija pod vodstvom malomarnega naslednika vedno bolj rakovo pot. S takim ravnanjem ne škodujemo pa samo kmetijstvu, marveč mnogokrat tudi svojemu narodu. Priden in talentiran človek zna si vselej pomagati. Žal pa smo Slovenci že taki, da se prav radi izneverimo svoji očetnjavi, čim ' pridemo v boljši položaj. Le poglejmo priimke naši narodnosti nasprotnih bogatašev in velikašev po primorskih, kranjskih, štajerskih in koroških mestih!
Ko odbiramo sina, ki bo nam sledil na posestvu, moramo biti toraj bolj previdni, nego smo bili dosedaj. Ne glejmo več, kateri sin je prvi rojen. Če je za kmetijstvo vnet, dovolj priden, talentiran in zdrav, obdržimo ga doma, če pa nima že v mladosti za kmetijstvo nobenega veselja, uči naj se rokodelstva ali trgovstva. Rokodelcev in trgovcev tudi potrebujemo in kdor je priden, zamore si tudi tu pomagati. Če hočemo svoje sinove šolati, odberimo si najboljšega, katerega mislimo obdržati doma, za kmetijsko šolo. Če je naša kmetija srednja, pošljimo ga v goriško ali novomeško kmetijsko šolo, če je pa velika, študira naj najprej na gimnaziji ali realki, a potem naj gre na kako višjo kmetijsko šolo, kakor so one na Dunaju, v Klosterneuburgu ali v Möd-lingu. Ko zvrši to šolo, pa naj ne postane gospod, marveč kmetovalec.
Pač žalostno je, da imamo Slovenci tako malo v kmetijstvu izobraženih gospodarjev. Kdor je kaj študiral, je rajši tudi pisač nego kmetovalec. Čim obleče kdo pri nas gosposko suknjo, pa se mu zdi kmetsko delo nekako poniževalno. In vendar je to delo, kakor telovadba sploh, zdravju in sicer dušnemu in telesnemu koristno. V tem pogledu morali bi si vzeti pri Čehih vzgled. Gospodarja, ki je zvršil visoko kmetijsko šolo, ni prav nič sram korakati za plugom ali pa voditi po polju različne kmetijske stroje. Zato bi svetovali tudi naši inteligenciji po deželi, naj ne misli, da onečasti svoj gosposki stan, če prime včasih za grablje, lopato
ali škarje. Ne, tak gospod, in bodi tudi duhovnik ali učitelj, ki se ne sramuje dela onih ljudi, med katerimi živi, je vreden tem večjega spoštovanja.
Ko odbiramo sina za dom, glejmo toraj tudi, da ga ne prevlada današnja posvetna nečimernost, kajti kakor je dobro, če se loti gospod kmetovanja ter pripomore s svojo večjo izobrazbo sosedom do napredka, ravno tako slabo je, če se loti kmet pri skromnih svojih sredstvih gosposkega življenja.
Kmetovalci, dober materijal ohranimo zase, slab materijal oddajmo drugim stanovom!
«Prim. Gospodar.»
Spodnještajerske novice.
Iz Hrastnika, v seji krajnega šolskega sveta dne 13. t. m. je bil voljen mesto odstopivšega Nemca Burgerja načelnikom Slovenec, trboveljski župan g. Ferdo Roš, njegovim namestnikom pa Nemec, ravnatelj g. Fran Seiller. (Zdaj upamo, da preide vsa zadeva v pravi tir!)
Zdravnik g. dr. Klasinc se je preselil iz Zgornje Polskave na Pragersko. Na Pragerskem, ki se leto za letom veča, je bil pač že potreben zdravnik.
Od Sv. Petra v Sav. dolini se poroča: Minuli teden je šel graščak Oto Pollak na lov na jerebice. Nedaleč od njegovega stališča je delala na polju posestnica Frančiška Štorman, katero je Pollak obstrelil. Sekanci so jo zadeli v obraz in vrat. Neprevidnega lovca so javili sodniji.
Slovenska kmetijska podružnica za Spodnje Štajersko. Kakor znano, se je v zadnjem zasedanju naročilo štajerskemu deželnemu odboru, naj do prihodnjega zasedanja predloži načrte glede ustanovitve slovenske kmetijske šole. Politična javnost na Slovenskem je prav radovedna, kako se bo skušal dež. odbor izviti. Gospode poslance pa opozarjamo nato sedaj ob vstopu v deželni zbor, da storijo vse potrebno, da se čimprej ugodi tej kulturni zahtevi in potrebi našega naroda.
Jurklošter. v Jurkiošterskih grajšinskih gozdih je vstrelil letos posestnik Marko Senica v Rudniku prvega divjega petelina v Patrovi dolini — prvi v teku štiridesetih let. Petelin je krasen ter spoznan od izvedencev eden najlepših. Redka prikazen. Kakor lovec sam pravi, jih je še več.
Celjske novice, v novi mestni nemški šoli se je podri te dni strop. Otroci so k sreči prej odšli iz sobe, sicer bi se bila zgodila velika nesreča, kajti vsi bi bili pokopani pod razvalinami. Šolo je zidala občina sama, kako dobro, se je pokazalo. Ti nemški očetje imajo pač denar za podporo pagermanskih društev in veselic, toda za zidanje mestne šole ga nimajo. — Na Ljubljanski cesti se je zlomil minuli teden voz, naložen s 25 centi premoga. Morali so preložiti premog na drug voz. Pri delu jih je zasačila tema. Naenkrat pripelje po ulici kočijaž tukajšnjega Štigerja. Čeravno so mu klicali «stoj!», se vendar ni ustavil, ampak podil naprej, da je zabodlo oje njegovega voza konja, ki je bil vprežen v voz s premogom. Oje je predrlo konju trebuh, da so mu izstopile čreva in so ga morali ubiti.
Okonina v Sav. dolini. Dne 12. t. m. je znani Mihael Poznič, hlapec pri posestnici Jeraj v Grošovljah, udaril z motiko po glavi posestnika Plesča iz Trnove nad Mozirjem, da je nesrečnež nezavesten obležal. Mihael Poznič je imel konje pri kovaču v Okonini in tamkaj se je napil žganja, da je bil kakor ob pamet; posestnik Plesec se je vračal iz Gornjega grada, kamor je hodil davke plačevat. Na cesti v Grušovljah ga je Poznič napadel. Rana je nevarna. Težko, da bo nesrečnež okreval. Žalosten zgled, kaj stori žganje.
Gornja Radgona. Že zopet so vlomili tatje, in sicer tokrat 10. t. m. v hišo g. Jož. Lipiča, krojača v Gornji Radgoni; odnesli so iz ene sobe vso obleko, obuvala, perilo in nekaj posteljne oprave. Iz druge sobe je izginila srebrna ura z verižico — vsega skupaj v vrednosti 280 K.
V	Klopcah pri Slov. Bistrici je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje Marije Pliberšek. Zgorelo ji je vse. Zima je pred durmi — žena je vredna usmiljenja,
V	Arclinu pri Vojniku je minoli teden zabodel z nožem delavec Janez Vengust posestnika Jožefa Kovača. Kovač je sedel s posestnikom Martinom Kovačem mirno v gostilni Randla. V gostilno pride tudi Vengust, ki ju začne psoval in suvat mizo, pri kateri sta sedela. Moža sta ga hotela na to spraviti iz hiše in sta ga začela suvati vun. Pri tem potegne Vengust nož in ga zasadi v prsi Jožefu Kovaču. Smrtno nevarno ranjenega Kovača so prepeljali v bolnišnico, Vengušta pa so orožniki prijeli. Nesrečno pijančevanje je zopet spravilo človeka na zatožno klop.
Poštni urad v Juršincih, kojega je vestno vodil skozi 23 let g. Fr. Koser star., je dobil poštni uradnik g. Fr. Koser ml., ki je služboval na Pragerskem.
Raznoterosti,
Štajerski Slovenci, ki še niste naročeni na „Slovenskega Štajerca“ — pozor! Kdor se sedaj za celo prihodnje leto naroči na novo na naš list in nam obenem tudi celotno naročnino pošlje, dobi vse letošnje številke do novega leta zastonj. Dobi tudi, ako to zahteva, še par že izišlih številk.
Naše naročnike, kateri nam še dolgujejo naročnino, uljudno prosimo, da se že vendar sedaj spomnijo svoje dolžnosti in nam takoj pošljejo naročnino. Vsakega posebej pač ne moremo terjati, saj pa tudi vsak sam ve, kdaj je čas plačati. Mi nimamo nikakih eksekutorjev, kakor jih imajo nemčurji, da bi po njih izterjevali naročnino. Nam še to smrdi, da smo primorani o tem v našem listu pisati. — Vsakemu svoje! Celo najzadnji hlapec je vreden svojega plačila in tudi on ne more samo od zraka živeti. Obenem naše rodoljube še enkrat opozo-
✓
rimo na članek v štev 18, stran 9 našega lista, kako naši nasprotniki podpirajo in razširjajo svoj list.
Okrajni odbor ptujski agitira pri slovenskih kmetskih občinah za razširjenje bolnišnice in hiralnice v mestu Ptuju. Ornig kot okrajni načelnik ima izvoljenega namestnika. Pa tega prezira, pusti ga v zapečjaku; faktično nadomestuje načelnika svak Strašil, on podpisuje za Orniga, kar izhaja iz pisarne okrajnega zastopa ptujskega. Tudi tu skrbi Ornig za žlahto, v stran potisnjeni pa so graščaki Pongraz, Ulm, Kübeck, Klamer, Hellin in izdajice kmetskega stanu Vrabelj, Visenjak in Žampa. To preziranje od strani Orniga ni posebno častno za te gosposke in kmetske okrajne zastopnike. Strašil pa prekoračuje oblast in delokrog okrajnega odbora nasproti občinam in županom. Te dni je poslal županstvom v podpis neko peticijo, s kojo naj se zahteva od deželnega odbora in zbora razširjenje bolnišnice in hiralnice na deželne stroške Kratkomalo se naroča, da mora župan peticijo podpisati in okrajnemu odboru vrniti. Odkod pa izvaja Strašil to oblast, da sme on kaj takega v imenu okrajnega odbora naročati ali zapovedati? Kje je zakon, da bi moral občinski predstojnik slepo podpisati vse, kar zahteva načelnik ali njegov namestnik? Ali ni peticija, ki se odpošlje po naročilu urada ali druge osebe, vredna, da njo vrže deželni odbor v koš? Vsak župan, ki pozna svoje pravice in dolžnosti, ne bode na komando podpisal nobene peticije, ampak bode nepodpisano okrajnemu odboru nazaj poslal. Okrajni odbor sploh, žganjar Strašil posebe, nima prav nobene pravice kaj takega zaukazati ali naročati. Strašilov svak Ornig je sicer «liferant» za bolnišnico in hiralnico; kolikor poznamo Orniga, bi on rad vedno več «lifral», da bi imel še več zaslužka pri bolnišnici in hiralnici. Pa za ta svoj dobiček naj skrbi sam, da bi kmetske občine ptujskega okraja v ta namen podpisovale celo peticije na deželni zbor, to bi bil naravnost javen škandal, tembolje, ker je svak Ornigov sam podpis zaukazal. Župani, sedaj veste, kaj vam je storiti. Ako bi Ornig ali Strašil radi tega katerega župana nadlegovala, naj to župan naznani našemu uredništvu.
Ali je Ornig prijatelj slovenskega kmeta? Ptujski «Štajerc» hvali peka in župana Orniga, kakor pravi cigan svoje šepavo, slepo in mršavo kobilšče. To mora «Štajerc» storiti, ker pek in župan Ornig s tovariši berači po svetu denar, da se ptujskemu gegaču napolnijo jasli, sicer bi gladu prezgodaj poginil, da dobi Ornigov svak Blanke mastno plačan tisk in papir za «Štajerca». Kšeft redi vse prijatelje Ornigove in «Štajerčeve» naprednjake, najbolje pa gotovo žlahto Ornig-Blanke-Strašil. Zadnjič je bilo prišlo na dan, da plača ptujski «Štajerc» za tisk in razpošiljanje lista 11.470 K. Od tega denarja spravi brez dvoma največ Blanke, ker on daje za «Štajerca» papir in tisk. Kakor objavljen račun kaže, ne dela Blanke poceni, ampak zna dobro računiti. In zakaj ne bi, ako da denar südmarka, mariborska in druge nemške hranilnice in celo trgovska zbornica v Gradcu? Ornig je član te zbornice in celo njen zastopnik v deželnem zboru. Sme se tedaj opravičeno trditi, da je Ornig tudi v teh svojih službah skrbel za list «Štajerc»
in posredno za tiskarja Blankeja. Nikoli pa še ni bilo slišati, koliko je že dal ali «ofral» za «Štajerca» župan Ornig, tiskar Blanke, žganjar Strašil, trgovec Kazimir Kolenc, Selinšek. Sadnik, Kraker, Slavič, Lepoša, odvetnik dr. Fichtenau in dr. Plachki. Ali'ti gospodje zato, da njim «Štajerc» v vsaki številki poje hvalo in slavo, da njih slika in priporoča kot naprednjake, kmetske prijatelje i. t. d., ne poznajo nobene hvaležnosti, ali je res tako težko iz njih dobiti groš, kakor se vobče govori? Ge drugi plačujejo za «Štajerca» stroške, je to za vse ptujske, deloma do skrajnosti umazane, nemške in nemčurske prvake in mogotce prav komod. Take so razmere pri listu, ki vedno druge psuje, ki vedno obrekuje in laže. Dobrodelnost Ornigova in tovarišev pa je v resnici take. da se ne upa prav na dan, ker jej svitloba škoduje. Tu hočemo peka in župana Orniga in njegov pljuvalnik «Štajerca» le na dva dogodljaja iz novejšega časa spomniti. Mestni za-stop ptujski je pred nedavnim časom dovolil za veliko število ubogih učencev in učenk na mestnih šolah 100 K, pišemo celih sto kron podpore!! Tako beračijo dovoljuje mestni zastop za uboge šolarje. Pa še pri tej beračiji se ni sramoval staviti pogoje glede razdelitve. Po nasvetu mizarja Kracarja so mestni očetje z Ornigom vred sklenili, da od te podpore v znesku 100 K ne sme nobeden slovenski otrok ničesar dobiti, ampak le oni nemške narodrosti. To je najbolji dokaz, da je gola, ostudna in črna laž, da bi bil Ornig in njegovi tovariši prijatelji slovenskega kmeta ali slovenskaga ljudstva. Ta vzgled kaže, da je Ornig in tovariši največji sovražnik in zatiralec slovenskega ljudstva, iz kojega se je rodil, da je odpadnik najslabše vrste, njegov list «Štajerc» pa, navadna plačana cunja. Da svet vidi in se do dobrega prepriča, da ptujskih odpadnikov nikakor preostro ne sodimo in obsojamo, še enkrat posvetimo tem brezstidnim hinavcem v obraz in še navedemo drugi dogodljaj. Vam-pasti Ornig hoče veljati tudi za svobodnega človeka. O njegovi dobrodelnosti ne ve nihče nič, pa on hoče biti čislan in slavljen in «štifelpucer» «Štajerc» ga hvali, da se vse kadi, seve za — po celem svetu — in ne pri Ornigu zberačen denar. Evo Ornigovo dobrotljivo srce! Sin njegovega uslužbenca, ubogi dijak predloži Ornigu šolsko izpričevalo. Izpričevalo je dobro, to mora Ornig sam priznati. Ni se v svoji zagrizenosti mogel toliko premagati, da bi dijaka pohvalil, kar bi ga nič ne stalo; namesto da bi mu stisnil debelušast pek kronico v roko, se je zarežal nad dijakom: «Ker si Slovenec, ne dobiš nič od mene, če bi bil Nemee, bi dobil.» Tako je pripovedoval dijak. Mi pa rečemo fej in stokrat fej nad tako brezmejno surovostjo.
Štajerski deželni zbor je začel delovati dne 18. t. m. Deželni odbor je predložil poročilo o financah pretečenega leta, iz katerega je razvidno, da je bilo prebitka 550.430 K 68 vin. — Predložen je tudi proračun za leto 1906. — Deželni glavar se je v toplih besedah spomnil umrlega poslanca Žičkarja. — Posl. dr. Dečko in sodrugi stavijo predlog glede državne podpore pri zidanju cest Luče-Kamnik in Solčava-Železna Kaplja (gl. tudi tozadevni predlog poslanca Berksa in sodrugov v državnem zboru!) — Posl. dr. Krašovec in sodrugi stavijo vprašanje glede neke ceste v gornjegrajskem okraju
ter vprašanje glede razmer o razobešanju zastav. — Posl. Resel in sodrugi stavijo predlog za uvedbo splošne, enake in taj ne volilne pravice — Predloženo je poročilo deželnega odbora glede predloga posl. Jurtela in sodrugov v zadevi podpore slovenski dijaški kuhinji v Celju. — — Občina radgonska je vložila na deželno vlado prošnjo, da se spremeni meščanska šola v Radgoni v nižjo gimnazijo. Dež( Ini šolski svet se je iz različnih umljivih in opravičenih vzroke v izrekel proti temu in v istem smislu se je izrazil deželni odbor, ki v svojem poročilu, predloženemu deželnemu odboru, predlaga odklonitev te prošnje. — Ker se je občina Slatina izšolala iz šolskega okolišča Sv. Križ in se je ustanovila zanje posebna nemška šola, za katero pa so morale ostale občine ravno tako občutno plačevati, predlaga deže1ni odbor, da se v olajšanje ostalih občin deželni donesek za nemško šolo zviša na letnih 10.000 K na 15.000 K. — Dne 19. t. m. so se vršile volitve v razne odseke. Izmed Slovencev so bili voljeni: v šolski odsek dr. Dečko, v policijski odsek Kočevar, v odsek za obč. stvari dr. Krašovec, v gospodarski odsek dr. Ploj, Roškar, v kulturni odsek dr. Jurtela, v železniški odsek Vošnjak.
Glede prodaje našega lista odgovarjamo tem potom vsem onim gg. trgovcem, ki so se zadnji čas v tej zadevi obrnili pismeno do nas, naj malo potrpe, ker se nam je dotični formular in prošnje pri preselitvi pisarne založil.
Stiger contra Založnik. Te dni smo čitali v nekem listu o politični kazenski pravdi, ki se je vršila pred enim tednom pred okrajno sodnijo v Slovenski Bistrici. Poizvedovali smo o podrobnostih in zvedeli sledeče: Dne 9. septembra volile so kmečke občine slovenjebistriškega okraja enega zastopnika v okrajni zastop. Slovenski volilci, ki so izvolili z veliko večino narodnega kmeta svojim zastopnikom, so se po dovršeni volitvi zbrali polnoštevilno y Narodnem domu. To priliko porabil je gospod Založnik ter v daljšem govoru orisal nesramno postopanje posili-nemške stranke zoper Slovence, poživljal zbrane kmete, naj vzbujajo v svojih občinah narodno zavest in razvijajo smisel za gospodarsko osamosvojitev, in jih navduševal za neizprosen boj zoper one nemškutarske trgovce in obrtnike, ki poznajo slovenskega kmeta le tedaj, kedar jim nosi denar, sicer pa mu ne priznavajo pravice do obstanka. Govoril je pri odprtih oknih in dostojno, v krepkih izrazih pa je bičal nemškutarstvo in žel zato tudi vsestransko priznanje. Le eden se ni mogel za govornikove besede navdušiti, namreč pisar Belec, ki se je pritihotapil k oknu in tako neopažen poslušal najhujšo obsodbo svoje brez-značajnosti. To človeče, ki je še nedavno v slovenski družbi kričalo «živijo!», samo da si je smelo svoje grlo zastonj zalivati s pivom, si je pri oni priliki zapriseglo, da mora spraviti govornika, ki je tako kruto žalil njegovo nemčursko «čast», pod ključ. In da bi bolje in sigurnejše završil svoj umazani naklep, nalagal se je deželnemu poslancu in županu g. Stiger-ju, da ga je imenoval g. Založnik «svinjo, ki pije slovensko kri». Stiger pa je bil tudi tako kratkoviden, da si je brez pomisleka dal navesiti to najnovejšo žival, in hajd v Maribor k dr. Mravlagu. Zdaj pa se je zavela strastna gonja za pričami, katere sta se udeleževala pred vsem imenovani
pisar Bebec in pa cestni postopač Ačko, ki je prvi šel na limanice — menda ne zastonj!
V sredo 18. t. m. vršila se je obravnava pred sodnim pristavom g. dr. Fehleisch-om. K obravnavi se je pripeljal kot zastopnik obtožbe dr. Mravlag, ki pa je med potjo «svinjo» izgubil in le še obtožil besede, da «Stiger pije slovensko kri». Zagovarjal je obtoženca g. dr. Lemež. Sodnik je obtoženca oprostil krivde in kazni in obsodil zasebnega obtožitelja g. Stigerja v plačilo vseh stroškov.»
Zaslišanih je bilo zavsem 15 prič, od teh 7 Štiger-jevih. Značilno je, da o «svinji» ni nobena nič vedela. Kako je toraj ta krvoločna žival zašla v tožbo? A tudi ostale besede potrdili ste le dve priči. Bebec in Ačko, ki pa sta se premalo pogovorila poprej, ker sta si v izpovedbah naravnost nasprotovala. Ostale tožiteljeve priče govorile so za obtoženca, a ena je celo potrdila, da jo je pisar Bebec napeljeval k krivi izpovedbi in ji zato plačeval starino in smodke! Temu nasproti pa so obtoženčeve priče odločno zanikale, da bi se bilo o gospodu Štigerju govorilo kaj žaljivega.	Konec prih.
Necičnrji se hudo jeze, ker so pri volitvah v šent-lenartski okrajni zastop tako reginientno pogoreli. Psujejo in razsajajo kot norci. Izmed takih poročil naj tu eno navedemo : «Ker sem kot Slovenec storil svojo dolžnost in sem iz veleposestva volil v okrajni zastop zavedne Slovence, ne pa nemčurjev in štajercijancev, napadla sta me istega dne, ko sta se vračala zvečer pijana in nemčurskih golažev sita, dobroznana partinjska posilinemca, prvi bivši občinski svetovalec Demant ali kakor seje on podpisaval «Georg Diemanth Gemeinderat», drugi Vam, g. urednik, že dobro znani partinjski Rojs, ki se podpisuje Roies, kateri je pred par leti privandral v to občino in je tudi letos ob času občinskih volitev hotel postati župan. Ker pa so si zavedni Partinčcnje izvolili za župana pametnejšega Zavednega moža, še vseeno Roies ni izgubil upanja in je sedaj v okrajni zastop tembolj agitiral za nemčurje. Pri teh volitvah postavili so ga ntmčurji za svojega kandidata (če se njim ni sam usilil. Op. ured.), pa dobil je sila malo glasov, ker ga še nemškutarji niso marali voliti. — Ta dva nemškutarja napadata pri vsaki priliki in brez povoda mirne Slovence. Ravno tako napadla sta tudi mene na mojem domu z grdimi priimki in psovkami. Slišale so se med drugimi tudi besede: prokleti, zabiti Slovenci, farški podrepniki, osli itd. Posebno sla rentačila nad menoj, ker sem šel volit. In ker se kot zaveden Slovenec za tako lajanje ne zmenim in si le mislim: «Blagor takim siromakim, ker njih je nemčursko kraljestvo», sem zapisal te vrstice, da tudi javnost zve, koliko sta se ta dva «gospoda» že naučila od «giftne krote». Seveda take ljudi ne bom nikdar vprašal, koga naj volim, še manj pa, da hi volil njiju. Kar pa se tiče krav past in štriglat, ter ne na volišče iti, bi bilo ravno to za ta dva jako zdravo, ker v drugem slučaju bi si ne bila nakopala toliko sramote in dolgih nosov, da se jima vsakdo smeji, kako sta «pametna».
V Zamarkovi, dne 21./10. 1905.
J. Ščnveter.
Zunanje novice.
Zavidanja vredni uredniki. Biti urednik časopisa, to je kajpak izreden užitek. Ako ima list mnogo inse-ratov, pravijo naročniki, da je malo čitan, ako pa ima malo inseratov, pa zopet govore, da list ni priljubljen, da torej ni nič vreden. Ako je urednika često videti na ulici, pravijo, da je postopač, ako pa ni neprestano vsemu svetu pred očmi, marveč dela pridno doma v svoji sobi, govore ljudje, da ni za nobeno rabo, ker bi sicer hodil med ljudi, do bi izvedel kake novice. Ako zamolči kak mučni dogodek, se govori o njem da je bojazljivec, ako pa spregovori o dogodku, pa pravijo, to je urednik, ki ima največje veselje s škandali. Ako zamolči urednik iz sočutja ali vsled prošnje ime kakega grešnika, kriči vsa ulica: aha, podkupili so ga; ako pa priobči celo krivčevo ime, pravijo, da je surovež. Ako pa priobčuje vesti in poročila o ljudeh, s katerimi se srečava, dnevne dogodke in vesti izpred sodišča, potem urednika takoj obsodijo, da je podla klepetulja, ki brodi v blatu človeške družbe; ako pa piše bolj za širše občinstvo, pa to čitateljev ne zanima. Ako smelo odkriva in biča propalost, neopravičnost in nasilstvo, je revolver-žurnalist in če pride radi te borbe za dobro in pravično stvar pred sodišče, se mu krohotajo ljudje in kriče: prav se mu godi, zakaj pa je tako pisal! Ako se pa po bridkih izkušnjah premisli in neče več jemati kostanja iz žerjavice za druge, je navaden pisar, ki nima smisla za kaj višjega, za ideale.- Ako pa črta v rokopisu; ne razume ničesar in si nakopava sovraštvo; če pa ničesar ne črta, takisto ne razume ničesar, sicer bi ne dovolil pisati vsega, karkoli kdo hoče. Ako posname kaj po drugih listih, pravijo: s škarjami si pomaga, najraje bi ničesar ne delal. Ako citira svoj vir, govore: aha, zavarovati se hoče, ako ga pa ne navaja, kriče: To je ukradel pri drugih! — In vzpričo tega naj še kdo dvomi, da nima urednik najkrasnejšega življenja pod božjim solncem!
Prst prodajala za 500 dol. Brooklynski zdravniki so ravnokar izvršili redko operacijo. Neki igralki, kateri je bil pred štirimi leti odstreljen sredinec leve roke, so pritrdili isti prst neke ženske, katera ga je prodala igralki za 500 dol., ker potrebuje denar. Imeni prodajalke in igralke sta še tajni. Operacijo je izvršil zdravnik dr. A. L. Neiden. Ni jedna izmed obeh žensk ni čutila mnogo bolečin in obe sta operacijo dobro prestali. Ko so prodajalki prst odrezali, pritrdili so ga na razrezani ostanek izgubljenega prsta igralke, na kar so obe za roke skupaj zvezali, tako, da se pritrjen prst ne more premakniti. Sedaj morata ostati obe tako zvezani tri tedne oziroma toliko časa, da se vidi, je li operacija uspela ali ne.
Modro svetlobo mesto kloroforma. Profesor Redard v Ženovi trdi, da se da uporabljati pomirjajoči vpliv modre svetlobe na občutke pri kratkih operacijah, da se s tem narkozo odpravi in doseže brezčutnost. Redard drži električno žarnico z modrim steklom nasproti bolnikovemu obrazu v mali oddaljenosti, približno petnajstih centimetrov in to žarnico mora opazovati bolnik z odprtimi očmi. Glava bolnikova in žarnica ste pokriti s
tankim modrim blagom, da se s tem zabranjuje dostop navadni svetlobi. Pid tem se pove bolniku, da ne bode čutil, ako gleda mirno v luč, med operacijo nobenih bolečin. Ako se odstrani blago po dveh, treh minutah, je bolnik že neobčutljiv, zenici sta razširjeni in ta neobčutljivost zadošča, da se izvrši kratko operacijo brez bolečin. Preiskave takih poskusov v londonskem Royal Dental so imele uspeh pri 60 do 70 odstotkih. — Z na-daljnimi poskusi se pa mora dognati, ali je pri tem modra luč pravo uspavilo, ali pa ne igra v tem slučaju kaka lahka hipnoza svoje uloge, hipnoza, katero pro-vzročuje motrenje modre luči.
Zamenjani otroci, v nekem večjem ameriškem mestu je bil ples, katerega se je udeležilo mnogo žen, ki so po ondotni navadi prinesle sebo svoje male otroke. Da bi gospem omogočili plesanje, ponudilo se je nekaj ljubeznivih gospodov, da bodo pazili na male. Prešli sta dve, tri, štiri ure, a gospe se niso vrnile k svoji deci, ampak plesale naprej. Ljubeznivi gospodje so se -naveličali dolgega varuštva, zato so poslali gospem sporočilo, naj nehajo plesati in prevzamejo otroke. Gospe so pa odgovorile, da hočejo plesati do ranega jutra. Zdaj so se sklenili otroci maščevati. Otrokom so zame-nili obleko in odšli vsak na svoj kraj. Ko so se zjutraj gospe naplesale, pograbila je vsaka onega otroka, ki je imel tako obleko kot njen. Strašno presenečenje se jih je pa polastilo, ko ni imela nobena svojega otroka. Bilo je obilno vrvenja i popraševanja, predno je vsaka dobila svojega otroka. «Ljubeznivi» gospodje si pa ne upajo damam več pred oči.
Bojazen-bolezen. Malodie de la peur imenuje dr. Menard v «Našem domačem zdravniku», bojazen, ki se lahko povspne do bolezni in on smatra te bolezniške pojave zelo različnim in pogostim. Po njegovih izkušnjah so ljudje, ki žive v neprestani bojazni in razdraženosti in ki vidijo v vsem, kar se dogaja, temelj za bodočo nesrečo. Drugi se boje pred gotovimi stvarmi, pred vožnjo na vozu ali vlaku, pred gromom in bliskom ali pred posameznimi živalimi. Pri pogledu na mladega osla je omedlel vojvoda epernonski, in Lord Roberts je zbolel, ako je videl mačko; Tyho de Brahe se je stresel, ako je opazil zajca ali lisico; isto se je godilo filologu Sca-ligerju pri pogledu na vodno krešo, Erasmus je dobil mrzlico, ako je videl pred seboj ribo in lečo. Da poskačejo celo neustrašene dame pred mišjo na mize in stole, je znano. Kar je gledalcu smešno, je večkrat boječi se osebi vir hudih bolečin, katere provzroča v marsikaterih slučajih smrt ali samomor. Znani so slučaji, ko so se ljudje umorili edino le iz strahu pred psi in pasjo steklino. Večkrat zasleduje ženske in moške misel na rudečico, kar jih tako muči, da jim je zagrenjen vsak živ-Ijenski užitek. Taki ljudje žive v vednem strahu in čim večji je strah, tembolj očividen je vpliv rudečice. Kakor mnoge živčne bolezni, je tudi ta bojazen nalezljiva in se prenese na osebe, ki so k temu nagnjene. — Zdravljenje te bolezni, ki jtvori le en del splošne nervoze, zahteva ljubeznivo spoznavanje zdravnika bolnikovih občutkov. Posmeh vpliva v tem oziru prav slabo.
Propadla hamburška tvrdka Samson ima šest milijonov dolga. Lastnika tvrdke sta zbežala.
Nova srca za stara. To je najnovejša novost ameriških zdravnikov. Gutherie in Carell, vseučiliščna zdrav-/nika v Gikagi, sta napravila namreč poskus, stara, obrabljena srca nadomestiti z novimi. Poskus se je posrečil le deloma, vendar upata zdravnika, da pride . čas, ko bo mogoče izživljeno, onemoglo človeško srce nadomestiti z mladim, krepkim srcem žive opice. Na ta način, pravita zdravnika, je zagotovljena prihodnjost človeškemu življenju, posebno pa še takrat, kadar bo mogoče tudi druge dele telesa kot pljuča, jetra, obisti, roke, noge in celo glavo nadomestiti z raznimi telesnimi deli kake živali. Upati smemo torej, da bodo imeli Američani v kratkem kozje noge, opičje roke, pasjo glavo, prašičevo srce, tigrova pljuča, levova jetra in oslovsko pamet!
Pravila za japonsko nevesto. Japonski pisatelj Naomi Tomura je priobčil v nekem pariškem listu 13 zapovedi, ki jih da japonska mati svoji hčerki pred poroko: 1. Ko se poročiš, postavno nisi več moja hči, zaradi tega moraš slušati svojega tasta in taščo, kakor si slušala dosedaj očeta in mater. 2. Ko se udaš, ti je tvoj soprog edini gospodar. Bodi snažna in postrežljiva. Stroga pokornost možu je plemenita krepost žene. 3. Ko se omožiš, bodi vedno ljubezniva napram svakinjam in svakom. 4. Ne bodi ljubosumna, ker ljubosumnost ni sredstvo, da si pridobiš ljubezen svojega moža. 5. Ako tudi tvoj mož nima prav, ne jezi se, temuč bodi potrpežljiva, in govori ž njim o stvari šele, kadar se umiri. 45. Ne govori preveč; ne reči ničesar slabega, o svojem bližnjem nikoli ne laži. 7. Vstajaj rano, hodi spat pozno in ne dremaj popoldne. Pij malo vina in ne mešaj se pred svojim petdesetim letom v svet. 8. Ne daj si nikoli od čarovnikov prorokovati bodočnosti. 9. Bodi dobra gospodinja in štedljiva. 10. Ne mešaj se nikoli med mlade ljudi, čeravno si mlada gospa. 11. Ne nosi svetlih oblek, oblači se snažno. Ne bodi prevzetna na premoženje in stališče svojega očeta. 13. Ravnaj vedno dobro s svojimi uslužbenci. Ti nauki bi tudi evropskim nevestam ne škodili.
Koliko Stane en vojak? Kakor je znano, ima Anglija izmed vseh velevlasti najmanjšo vojsko. Na vsakega vojaka pa potroši ta država letnih 2325 K. V Avstro-Ogrski stane vsak vojak na leto 1125 K, v Franciji in Nemčiji 1035 K, v Italiji 950 K, na Ruskem pa 925 K.
Čuden običaj, v mestu Tiverton na Angleškem •majo že 700 let kaj čuden običaj. Do leta 1205 je trpelo mesto zelo na pomanjkanju vode. Tega leta so Pa našli v bližini mesta velik studenec, ki napaja celo naesto. Vsakih sedem let gredo meščani z županom na čelu k studencu, kjer imalo meščani pravico, suniti v vodo župana in druge višje mestne glave. Tako se je zgodilo tudi 15. septembra letos; celo policijskega inšpektorja in policijskega sodnika so vrgli v neprostovoljno kopel. Povsod ne praznujejo kake svoje obletnice na tako slovesen način!
Strašno zločinstvo. V ruski guberniji Mehilev ob bukovinski meji je zmanjkalo v vasi devet otrok v sta-rosti 4 do 7 let. Orožniki in nesrečni starši so otroke Par dni zaman iskali, končno pa zaslišali iz neke skalne votline v gozdu otročji jok. Orožniki so šli v jamo ter Zagledali starega kmeta Serkega, kako je z velikim
nožem paral malemu dečku trebuh, dočim so trije otroci zvezani ležali na tleh. Starec je hladnokrvno priznal, da je umoril na isti način šest otrok, češ, da je imel v spanju prikazen, ki mu je rekla, da bo našel vsak zaklad v zemlji, ako se zemlja napoji s krvjo petdesetih nedolžnih otrok.
Čudak. V Nondorfu na Avstrijskem je živel v razpadli koči cunjar E. Kondretzki. Ker ga ni bilo par dni na izpregled, vlomili so sosedje v njegovo stanovanje ter našli cunjarja mrtvega, okoli njega pa 12 mačk, ki so bile razdraženo divje. Le z veliko previdnostjo so jih polovili. Mož je umrl naravne smrti, kajti našla se je tudi oporoka, v kateri določa svojo zapuščino 4000 K v dosmrtno preskrbovanje njegovih mačk. Njegovi sorodniki hočejo oporoko ovreči.
Žrtva predrznosti. V Cvitavi se je nedavno produciral na vrhu cerkvenega stolpa plezalec K. Beroušek ter nosil na hrbtu 49 letnega oženjenega krovca A. Friedla. Ko je po končani produkciji Friedl zapustil akrobatov hrbet ter se prijel za rob ob stolpu, se je rob odtrgal in Fridl se je prekupicnil v strašno globočino, kjer je takoj obležal mrtev.
Posledice glavnega dobitka. Vdova Hoffer, kanti-nerka v Sedanu, je dobila v loteriji milijon mark ter je postala takoj sloveča. V kratkem je dobila 10.000 pisem, v katerih jo razni ljudje prosijo za posojilo. V skupnem jo prosijo za 2,980.000 mark, skoraj za trikrat toliko, kakor je sama dobila. In v kake namene jo prosijo. Neka rodbina jo prosi samo za 50.000 mark, da reši iz ječe nekega svojega člana, ki je bil baje po nedolžnem obsojen. Neki mož piše obupno, da se ne more ločiti od svoje žene, ker mu manjka 5000 mark. Na stotine nadebudnih pesnikov posveča svoje pesmice božanstveni kantinerki. Razni samostani in redi jo prosijo, naj izvršuje dobra dela za rešitev svoje duše. Nekateri angleški in francoski odvetniki so se ji ponudili za tajnike. Neštevilno vojakov, katerim je v kantini stregla, jo prosi na račun starega prijateljstva za posojilo, lovske puške, pse, konje, bicikle, motorje itd. In koliko je dobila šele ženitnih ponudb! Pišejo ji markizi in plemiči: «Ne hrepenim za vašim denarjem, želim samo vas za ženo, ker ste pravi angelj.»
Najdražja brzojavka. Najdražja brzojavka, ki se je sploh kdaj odposlala po svetu, je bila depeša, ki jo je Vite poslal carju in s katero mu je naznanil vso vsebino rusko-japonskega dogovora glede miru. Brzojavka je bila šifrirana, obsegala je 15.190 skupin šifer ter je veljala 28.000 K.
Ženska vojaški kapelnik. Pri nekem ameriškem polku so nastavili za kapelnika vojaške godbe gospico Nelly Miles, sorodnico generala Nelsona Milesa, ki se je proslavil v špansko-ameriški vojski. Gospodična Miles je nenavadno nadarjena za glasbo ter je pred časniško komisijo, ki je oddajala službo, napravila tako izvrsten izpit, da so jo enoglasno sprejeli. Nova kapelnica nosi obleko, ki popolnoma odgovarja uniformi regimenta.
Velika tatvina. Trgovcu Kretzschmarju je med potom v Berolin bil ukraden ček za 1,300.000 mark.

Obesil se je!
(Humoreska. Spisal Peter Verdnik.)
V prijazni vasici zelenega spod. Štajerja je danes na vse zgodaj živahno gibanje. Možje resnih obrazov tekajo semtertje, gostobesedne žene stiskajo glave, celo otroci so poprej pokonci kakor sploh. Volitev občinskega odbora je današnje geslo! Žefka, ki je nekdaj služila za kravjo deklo in nosila coklje, sedaj pa je mogočna gospa, ker se je v Mariboru naučila nekoliko «kuhldaič». si na vse kriplje prizadeva, spraviti svojega soproga Blaža v novi odbor; spela se je celo do nade, da bo mati županja ter si — tako pravijo vsaj hudobni jeziki — popolnoma skrivaj že naročila klobuk.
Blaž, sicer pošten možak, je bil pa popolnoma suženj svoje soproge. Kar je rekla «Pepi», to je moralo obveljati. Danes na vse zgodaj je «Pepi» pripravila svojemu «Blaziusu» najlepšo obleko, polikano srajco, pomagajo pri oblačenju mu pa delila razna navodila, kako se ima obnašati pri volitvi: «le s „ta fajn“ ljudmi voli,» — tako je namreč «Pepi» nazivala nemčurje — «da prideš v „ausšus“, potem pa že veš, kaj vse še lahko postaneš.»
Blažu ta navodila niso nič kaj ugajala. Kakor rečeno, bil je pošten rodoljub; na volilnem prostoru so ga seveda nemčurji z veseljem sprejeli, kajti «Pepi» jim je obljubila, da bo volil s «ta fajn» ljudmi. Gledal je vedno v tla, sram ga je bilo, da izdaja svoj narod. Ko pa mu še sosed Otorepec reče, «pojdi domu, pa babjo kikljo obleči,» je bilo po Blažu; naglo krene okoli vogla ter izgine iz volilnega prostora, krene jo v dober četrt ure oddaljeno gostilno. Pri volitvi so nemčurji ravno radi dveh Blaževih glasov pogoreli.
Lahko si mislite, kako je «Pepi» radi tega besnela. Sklenila je, se bridko maščevati nad možem, celo smrt mu je namenila, ker je itak z nekim lovcem občevala nekoliko skrivnejše, kakor se za pošteno ženo spodobi. Videla se je v duhu že mlado, premožno vdovo, zopet zaročeno z njenim «naprednim» častilcem Lesniko — kakor so mu ljudje pravili — znala sta seveda oba enako «kuhldaič» in tudi Lesnika se je prišteval med «ta fajn» ljudi, torej dvojica, kakor vstvarjena drug za druzega. Kakor je «Pepi» bila že «brihtna», skovala je kmalu načrt, kako se bo maščevala na Blažu, obenem pa dosegla svoj namen oprostiti se ga, kajti ne iz ljubezni do njega, marveč do premoženja, je postala njegova soproga.
Blaž je imel navado, kadar mu je «Pepi» le prehudo s svojim strupenim lezikom pristopala, da je šel v gostilno, se nekoliko napil ter se potem v svojo provizorično, samo v to svrho prirejeno čumnato splazil in vlegel spat, ne da bi si prižgal luč.
«Pepi» je dobro slutila, da bo Blaž danes storil ravno isto, zatoraj se je precej lotila dela: Prevrtala je z debelim svedrom na stropu, ravno nad glavo Blaževe postelje luknjo, spustila skozi njo iz podstrešja dolgo vrv, ter naredila na spodnjem koncu zanjko. Sedaj je skrita opazovala, kedaj pride Blaž domov. Ni bilo treba dolgo čakati; ko se je dobro stemnilo, jo primaha Blaž precej vinjen, ali delal je oprezno, da bi ga «Pepi» ne slišala.
Uro kasneje se splazi «Pepi» v zasilno spalnico svojega soproga, kateri je v zadovoljnost soproge trdo smrčal, mu dene previdno zanjko okoli vratu, jo nekoliko zategne ter urnih pet odide.
Pri tem delu pa je je Blaž le zbudil ter urno presodil nakano, tiho vstal iz postelje, snel si zanjko raz vratu ter jo previdno pritrdil na tik postelje stoječo železno peč in čakal, kaj da pride.
Gez nekaj časa se napne vrv, železna peč pa se prične pomikati proti stropu. Blaž gre tiho iz čumnate, se skrije pod stopnjice, nakar priteče «Pepi» po stop-njicah s svetilko v roki, pot ji je lil po obrazu, po tako trudapolnem delu. Pomagajte, pomagajte, je vpila «Pepi» pred hišo, mož se je obesil! Sosedje in sosede v nočnem kostimu prihitijo na pomoč, «Pepi» jim sveti v čumnato in glej, visoko na vrvi visi — železna peč, o Blažu pa ne duha ne sluha. Velik smeh se je lotil zbranih, Pepi pa je tiho izginila v temni noči.
Kmalu za njo je izginil tudi Lesnika, ker so ga imeli na sumu, da je pri «delu» pomagal.
Ura ............—
prihodnjosti «|»
je moja pristna amerikan-ska antimagnetična odprta patent-Roskopf-an-ker-remontoir ura št. 97 s plombo v patentovanem nikelnastim obodu s krasnimi zvišanimi oksidiranimi podobami kakor kaže tu stoječa slika. Dalje z emajliranim kazalcem, 36 ur tekoča, natanko reparirana s triletnim jamstvom. V futeralu iz jelenovega usnja, z nikelnasto verižico in priveskom, komad gld. 2'50, 3 komadi 6 gld., 6 komadov gld. 13-50.
Denar se vrne ali
pa se zamenja, ako se pošlje nepokvarjeno nazaj.
Pošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje
HANNS	KONRAD
prva tovarna za ure v MOSTU (Brüx) št. 1174, češko.
Velik ilustrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se pošlje na zahtevanje zastonj in franko.
Naročniki štirca'!
Ste li storili svojo dolžnost in naročnino o pravem času ponovili?
%
30 dni na ogled.
Po pogojih mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevi lca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko «Volksfreund» št. 663, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te haimonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomna zavita peresa ne samo za tipke, ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 tipk, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, mahagoni barvno poli-tirana, črni robi z barvnimi portami, dvojni meh z niklas-timi okovi, velikost 31-j-15 cm in stane 7 K Navodilo, po
______	katerem se lahko vsak sam
nauči igrati, priložimo zastonj. Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke po K 2'20, 3'50, 4'40, 5'50. Finejše harmonike po 9, 10. 12, 14, 16 kron so razvidne iz mojega cenika. Imam v zalogi tudi gosli, flavte, citre i. t. d. Na mojih harmonikah ni colninskih izdatkov, ker so češki izdelki. Prosim, se ozirati na to! Nobena rizika! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetju od «Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus»
HANNS KONRAD v Mostu (Brüx) št. 1176 Češko.
Velik ilustrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se pošlje na zahtevanje vsakemu zastonj in franko.	82
Proda se poceni
lepa hiša
s popolno koncesijo za gostilno, trafiko in grajzlarijo vred. Pogoji so ugodni. V obližju se ne nahaja
noben konkurent.
Kje? pove gospod Jurij Černiko pri Sv. Jožefu,
pošta Slov. Bistrica, Spod. Štajersko.	74
SPBT
Zaveden Slovenec! Kupuj svoje potrebščine le pri Slovencih. S tem boš ukrotil svojega največjega sovraga in najhitreje pripomogel do osamosvojitve slovenskega naroda.
izdeluje in priporoča:
Vydrovo žitno kavo.
Juhni pridatek znamka «Vydra».
Johne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specialiteta: ,Dessert delicat' in masleni oblati).
Šumeči limonadni bomboni «Ambo».
Dišava za pecivo «Buhtin».
Napravite poskus!
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v iu poštnina.
Najizvrstiiejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
prva sisečka tovarna tamburic
J. STJEPUŠIN
Sisek (Hrvaško)
Ta tovarna je bik odlikovana na Pariški raz stavi leta 1900 in na Milenijski 1. 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, cit-e, kitare, mandoline, harmonike in okarine. V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
„Tamburica“
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.
Za vsak inštrument se jamči.	79
Velik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj.
Pripravna darila za dečke.
1 m
Poceni parni stroji,
ki se kurijo s špiritom, stoječi s cilinder-varnoitnim ventilom, piščalko na par in vodopolnu-jočim vijakom. Visokost 24 cm. Kompletna s svetilko na špirit v kartonu zipakovana K 1’50. Ravno tak parni stroj, večji, okrog 34 cm visok, en komad K 2'80.
Laterna magika, črno lakirana, z nikelnastim objektivom tremi optičnimi lečami in petrolejsko svetilko. Kompletna z 12 slikami, 20 cm visoka K S'öO, 24 cm visoka K 5—, 28 cm visoka K 81—, 34 cm visoka K 12'—. Dobiva se naravnost pri
HANNS KONRAD
prva tovarna za ure v Mostu (Brüx) št. 1177 Češko.
Bogato ilustrovan cenik, obsegajoč čez 1000 slik, se pošlje na zahtevanje zastonj in franko.	84
$loM(i Mri!
Vsak zaveden slovenski trgovec na Spodnjem Štajerskem in Koroškem ve, da je naš list „Slovenski Štajerc“ tudi njegov zvesti prijatelj.
Da se naš list prav hitro in močno razširi, obrača se vodstvo „Slovenskega Štajerca“ do Vas s pozivom, da vsak od Vas prevzame prodajo tega lista.
V vsakem mestu, v vsakem trgu in pri vsaki fari se bode zamoglo našega lista mnogo številk razprodati, zraven pa bode prodajalec imel še lep dobiček.
Kateri trgovec hoče naši sveti narodni stvari koristiti, ne bo opustil lepe prilike in se bo takoj o tej zadevi pismeno do nas obrnil, da mu priskrbimo potrebno dovoljenje. Kateremu trgovcu v teh krajih ni narodnost in boljša bodočnost deveta briga, ta se bo zanimal za to ponudbo.
Treba je le, da se nam naznani, s kakšno trgovino se dotični trgovec peča, v kateri občini obstoji njegova trgovina in koliko je hišna številka dotične trgovine.
Toraj, junaki, naprej in na delo za narod!
i
n
i
1;
;
i
■;
5.
<
!
Pozor! Čitaj!
Bulnemu zdravje!
Pozor! Čitaj!
Slabemu moč!
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranj.ijo mrzlico in vse di'uge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. —- Denar se
pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.	lül—11
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z uprav sijajnim*in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu. težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 vin., 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod
naslovom:
P, Jurišič, lekarnar v Pakracu 104, Slavonija.
?
Rt
Z <
J
c
• W> •+->
H/5
o S
•§ g
E
o- c
<u
a/
.ti ’ć?
s- >cj 4) o 03 *-
M
S
o»
>
O
m
a>
-Š-I
‘S4
a.
’Ö
o
S
‘S
OJ
cu
CÖ
N
cä
o
u
a»
*5"
>C/5
>
O —
C/5 >U
O O
Za gospođe učitelje!
Izšel je lično vezan, jako praktičen

z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, Juž. Štajerskem in Primorskem, z osebnim staležem kranjskega ljudsko-šolskega učiteljstva in z ročnim zapisnikom za šolsko leto 1905/06. Sestavil učitelj v Ljubljani.
C<ena: Za 75 učencev 70 vin., za 100 učencev 80 vin., za 125 učencev 90 vin., za 150 učencev 1 K.
Naroča se pri tiskarju in založniku
Iv. Pr. Lampretu v Kranju.
M
Konkurenčna budilnica,
po amerikanskem sistemu, gre, naj se jo položi kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, s 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek, gld. 1’45, 3 komadi gld. 4’—; z ponoči se svetečim kazalcem, gld. 1'65, 3 komadi gld. 4’50. — Brez rizike, ker je zamenjati dovoljeno, ali pa se vrne denar. Pošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje
tove.ra.SL ase ere
V MOSTU
(Brix) Št, 1175
Češko.
obsegajoč čez 1000
HANNS KONRAD
V MOSTU (Brix) Št. 1175
Češko.
Bogato ilustrovan cenik, slik o urah, zlatnini in srebrnini, se pošlje zahtevanje zastonj in franko.
Drnžinslia pratilja
za Uto 1906
je dobiti odsedaj naprej pri trgovca Alojziju Uršiču v Ljutomeru.	«e
^InVPtlPi! Spominjajte ob vsaki priložnosti družbe OiUVClid. sv Cirila in Metoda!
Kupujte narodni kolek!
Želodčne bolečine, slabosti, bljuvanje, slab tek, zabasanje, gorčica, krčni in nervozni popadki povzročajo hude posledice, ako se zanemarjajo. — Zdravniška pripoznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v tem slučaju Fellerjeve rabarbara - krogljice z znamko «Elsa-Pillen», 1 zavoj (6 škatjic) 4 krone, in E. V. Fellerja, Stubica, Elsni trg, Hrvatsko, 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 kron. Fellerjev rastlinsko esenčni fluid z znamko.
Proda se majhna, dobro idoča
trgovina
vsled rodbinskih razmer v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem tik cerkve in šole pod prav ugodnimi pogoji.
■ Blago vse novo. ======
Ponudbe je vposlati na upravništvo «Slovenskega Štajerca».	76
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka
Te glasovite in ne nadkri-Ijive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar in izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Te preženejo velike in male gliste ter bolečine po leh povzročene. Tudi delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter «koliko» in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoče bolesti.
Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in «madronu» in zato ne bi smela manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Dobiva se samo v „Mestni lekarni v Zagrebu11. Naročuje se edino in točno le pod naslovom:
Mestna lekarna v Zagrebu, Markov trg št. 80
poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa se povzame. Manj kot en ducat (12 steklenic) se ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko na vsako pošto:
1	ducat (12 steki.) 4 K —
2	„	(24	„	) 8
3	„	(36	„	) 11	„
Priznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni mogoče vseh tukaj ponatisniti, zato navedem imena le nekaterih gospodov, ki so s posebnim uspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barentinčič, učitelj, Janko Kišur, kr. nadlogar, Štefan Barčic župnik, Ilija Manič, opančar, Zofija Vuhelič, šivilja, Jožef Seljanić, kmet i. t. d.
4 ducati (48 steki.) 14 K 60 v.
6	„	(60	„ ) 17 „ — „
Mestna lekarna v Zagrebu,
jtfarHoV trg št. 80, poleg cerKVc sV- jtiarKa-
Ustanovljena leta 1860.	Ustanovljena leta 1860.

m
D/’xl iorii>lr i	PolisWl1 delavcev vsak dan bolj pri-
■	B ■ manjkuje in kmetovalec že danes brez
..	.......,	pomoči poljedelskih Strojev polja obdelovati in pridelkov obdelati ne more. Kdor si pa kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro blago.
Najboljše in najzanesljivejše stroje, posebno pa slamoreznice priporoča
lllltltilnioo.
čistilnice proste in najboljše, kakor tudi
Trgovina z železnino „MERKUR“ P. Majdič v Celju.
Posebni ceniki strojev brezplačno. — Zaloga posod za mleko. — Nepremočljive vozne plahte.
—.... Traverze in oement. ■■■—-.
Pripoznano najizvrstnejši
brane, valarji, stroji za sejati «Agrikola», amerikanski stroji za kositi otavo, deteljo in žito, stroji za obračati seno, grablje za seno in žito, stiskalnice za seno in slamo, preše za vino in sadjevec.
Hidraulične preše, mlini za grozdje in mečkači za gr ožje, mlini za sadje, brizgalnice za trs in zelišča, aparati za sušenje sadje in zelenjave.
Mlatilnice s patentovanimi valjično - masnimi legarji za ročno, vitalno in motorno silo.
Vitalne naprave za vlačilno živino, čistilnice za žito, trijerji, reblače za koruzo, rezanice za krmo s patentovanimi maznimi logarji, rezanice za repo, mlini za slamo, soparniki za krmo, peči s štedilnimi kotli, premikajoče se sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje se izdelujejo in razpošiljajo v najnovejših, z darili
Natančni ceniki zastonj in poštnine prosto.	obdarovanih konstrukcijah.	iščejo se zastopniki in prekapci.
PH. MAYFARTH & Go., DUNAJ II\1
Ustanovljeno 1872.	Taborstrasse št. 71.	1000 delavcev..
Odlikovana z več kot 550 zlatimi in srebrnimi kolajnami i. t. d.	55
Najboljši in najfinejši čaj na sveta! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah. Na debelo razpošilja:
Indra Tea Import Compani Trst.
MT Dobiva se povsod,
Zahtevajte pri nakupu
jtr.
Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „Schicht“ in varstveno znamko „jelen“.
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko) JURIJ SCHICHT
naj večja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.	54
Varstvena znamka.
Ustje (Češko)
Pozor!
Slovenske rodoljube uljndno prosimo, da nam blagovolijo naznaniti dobre in poštene agitatorje za razširjevanje našega lista osobito iz onih krajev, kjer je še najbolj treba narodne zavesti, ker nameravamo takim agitatorjem poslati v to svrho po en celi lanski letnik in letošnje številke „Slov. Štajerca“ brezplačno. Ne zanašajte se dmg na drugega! Toliko truda pač lahko vsak rodoljub žrtvuje za našo dobro stvar.
Prekajevalec in tvrdka za izvoz vsakovrstnih živil v lastni hiši
Jan. Ev. Sirca v Kranja
Kranjske klobase, napol prekajene, majhne, ena 10 kr., kila 1 gld.; velike, ena, debelo rezana 20 kr. Salame, izdelane ä la viene, kila 80 do 85 kr. Krakovske, zelo dobre, kila 1 gld. Salame iz gnjati, zelo dobre, priporočljive in priljubljene, gld. l-52. Ogrske salame, prima, kila gld. 1'80. Gnjat (šunka) s kožo in brez kože, kila 1 gld. Gnjat brez kosti (Rollschinken), kila gld. 1-20. Pleče (Rollschulter) brez kosti kakor gnjat, kila 95 kr. Cesarski kos (Kaiserfleisch), srednje masten ali pust, mešani del, kila 82 kr. Prekajen špeh i kožo ali brez kože, kila 82 kr. Svinjske glave, prekajene, ločene od kosti, kila 48 kr. Svinjski jezik, kila gld. 1'20. Goveji jezik, kila gl. 1-20. Salame, trde, ä la ogrske, kila gld. 1'50. Brinjevec, pristni, naravni, liter od 70 kr. do gld. 1-30. Slivoveo, pristni, naravni, liter 70 kr., 1 gld. in gld. 1'30. — Pogojil Pošiljam edino le po povzetju in to od 5 Kg naprej. — Vse je pripoznano kot dobro blago.	67
Stsiiie nranilnil) vios nat! 19 milijonov Kron.
Stanje rezervnega zaklada nad 650.000 kron.
❖
t
I JKcstna Minica IjniljanstSa Z
❖
❖
*
❖
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
n	trgu zraVsu rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denanic vleče se sprejemaj« Mi po posti io potom c. Kr. poštne tiranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4 */* °/o na leto- — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno o*/, izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 66/, izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menjice in vrednostne papirje.
V
V
V
t
V
V *
V
V
V
V
Kreditna banlfa
v Ljubljani.
podružnica V CeioVcu. podružnica V Spijeta. Akcijski kapital 2,000.000 K.

Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijorifet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
ViuKuluje in dtVinKulujc VojašKe ženiittinsKe HaVcije.
Eskomt in inkasso menic. Borzna naročila.
Promet s čeki in nakaznicami.
Zahtevajte brezplačno in franke
moj veliki ilustrirani cenik o dobrih solidnih in cenenih urah, zlatnini in srebrenini	81
Hans Konrad
prva tovarna za ure v Mostu (Brüx) št 1375, Češko
Nikelnasta anker-remont-ura, sistem Roskof-patent, z nikelnasto verižico in futralom gld, 2'—3 komadi 5'75 gld., 6 komadov gld. 11'25. Ista z dvojn. pokrovom gld. 3P40. Pristna srebrna remontoir-ura, odprta gld. 3 80, Pristna srebrna oklopna verižica gld. 1‘20. Nikelnasta budilka gld. l-45, 3 komadi 4 gld., s ponoči se svetečim kazalnikom gld. l-65, 3 komadi gld. 4 50. Za vsako uro strogo reelno triletno pismeno jamstvo. Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne!
Ceno češko
posteljno perje
5 kg novega skubljenega K 9-60, boljšega K 12---belega, jako mehkega, skubljenega K 18'—; 24 kg snežnobelega, mehkega, skubljenega 30 K, 36 K. Pošilja se franke proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	35
Benedikt Sachsei, Lobes 198, p. Plzen na Češkem.
3Frawca Jožefa
grenki vrelec
istinit reprezentant grenkih voda.
(Od medicinskega oddelka dunajske splošne bolnišnice.)
69
	Ustanovljeno 1. 1JSJ	
* 0 H £ TJ 5 a a •n Ö TS 0 u 6	Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf jtaoptnaiitt v £jubljatii prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.	V n c a p Cm» P S 53 a *5 0 0* S 0 •
	Mrotfani cctrtlji dobe se brezplačno.