GLAS
LETO XIX. ŠT. 46 (913) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 18. DECEMBRA 2014
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto IG 
Božje Dete se rojeva v revščini
današnjega časa
  sako leto znova in znova stopa Bog na
zemljo v božični noči. Jaslice, božične
pesmi, lučke, sveta besedila … vse to
govori tudi danes! Božič je tu: Bog se znova
rojeva – udomačuje med nami, v naših
družinah, v mojem in tvojem srcu.
Toda problem je prostor, problem je čas,
problem smo mi ljudje, največji problem pa
je vsak praznik, ali da nimamo možnosti, da
bi se pripravili nanj ali da bi nam bila
nepoznana njegova vsebina. Nasprotno Božič
je postal najbolj sprejet verski praznik in s
tem tudi blizu vernim in nevernim. Za nas
verne pa to pomeni, da nam njegova vsebina
lahko uide iz rok in da smo tudi mi nasedli
njegovemu blišču, potrošništvu, folklori.
Zato sem v uvodu omenil, da je problem
Božiča za vsakega izmed nas prostor, čas in mi
sami.
- Bog se rojeva v naših srcih. Pretresljiv je bil
zame napis kot neko sporočilo ob zelo
sodobnih stalnih jaslicah v Ljubljani: “Če bi
se Bog rodil še tisočkrat, a ne v tvojem srcu, bi
se zaman”! Ne vem, kdo je avtor besedila,
pomembno je, da se je to besedilo vtisnilo v
mojo dušo in me to sporočilo vsako leto
najde v nekem trenutku ob jaslicah doma, v
V župnijski cerkvi ali kje drugje. Gre za to, dadam – damo prostor božjemu v svojem srcu.In kako se to zgodi, bi vprašal Mali Princ
Božje Dete. Božje Dete nam tudi danes
odgovarja: “Udomačiti me moraš”, kar
pomeni malo bližje priti k meni, me
pobožati, me objeti, se z mano igrati …
Nenavadne stvari, pa vendar vsakdanje, če si
želimo biti domači. To tudi pomeni pognati
se z vso silo, v nekem trenutku, ko me
obsijejo žarki božje – betlehemske luči, iz
blišča, potrošništva ali folklore v božično
ponudbo udomačenja z Božjim Detetom.
Blišč luči v adventu, jaslice ali božična
znamenja vsepovsod niso sama po sebi slaba,
toda izbiramo sami, ali jih bomo ponotranjili
ali ne.
- Bog se rojeva v naši revščini. Poznamo več
vrst revščine, navadno mislimo na
materialno revščino, ki je zelo velika tudi v
mnogih evropskih državah. V božičnih dneh
in še prej v adventu gre za odkrivanje revščine
– da poravnamo naše krive steze, da
preusmerimo naše sebične misli in dejanja v
dobrobit sebe in bližnjih, da presegamo
depresivno miselnost in vračamo upanje, da
sebe vzamemo v roke … Po angelu Cerkve
dobivamo sporočila: Poznam tvoja dela, ker
nisi ne mrzel ne vroč, sem na tem, da te
izpljunem … ponujam ti belih oblačil, zlata v
ognju prečiščenega (prem Raz 3,19). Priznati
našo revščino je brez dvoma milost in osebna
“korajža”, pa vendar edina preverjena pot
skozi 2000-letno rojevanje Božjega Deteta v
srcih ljudi.
Bog je v svoji vsevednosti izbral jasli – našo
štalo za sobivanje z nami. Ta štala je danes
morda naša odtujena delovna pisarna, morda
na zunaj urejena sodobna hiša, morda
skromno stanovanje. Toda po vogalih, kotih
naših src se kopičijo egoizem, nezadovoljstvo,
nerazumevanje, naveličanost in še kaj. Božje
Dete vstopa v mojo osebno revščino, da mi jo
pomaga spraviti v red.
- Božje Dete prosi za dovoljenje: Nekoč sta to
vlogo odigrala Jožef in Marija, danes to vlogo
odigravajo ubogi v naši neposredni bližini.
Ubogi: revni doma, v soseski, v župniji, v
občini prosijo in moledujejo, da mi, ki smo
preskrbljeni z vseh vrst dobrinami, odpremo
vrata srca Božjemu Detetu. Če to storimo, bo
svet lepši, več Luči bo med nami in več
domačnosti bo v naših sredinah. Ubogi v naši
sredini so kot pastirji ali kot angeli nekoč na
betlehemskih poljanah. So blizu Božjemu
Detetu, širijo njegovo slavo, kličejo po
pravičnosti in solidarnosti, so znanilci nove
pomladi.
Imre Jerebic
glavni tajnik Slovenske karitas
www.noviglas.eu
Vesel Božič!
Jaslice na Velikem trgu v Trstu
Sredi zime zasije Luč, ki odpira
vrata v nov čas. Naj žari 
v vseh nas, naj žari vse dni.
Igor Gabrovec
www.igorgabrovec.eu
Dragim bralkam 
in bralcem ter vsem
sotrudnikom želimo
blagoslovljene 
praznike!
Uredništvo
Svet okrog nas
18. decembra 20142
Povejmo na glas
Je tam, kjer so stiske
Razmišljanje ob nedavnem predavanju dr. Ivana Štuheca v Gorici 
Bog je ali Boga ni?
  Sloveniji in tu pri nas “Je še kdo, ki najde
pot, da preizkuša Boga, ki dela”?  (sv. Janez
Pavel II. - Prestopiti prag upanja).
To vprašanje sem si postavil po govoru dr. Ivana Štu-
heca, ki ga je imel v Gorici 27. oktobra letos ter ob
branju članka “Slovenski holokavst ni uspel”, obja-
vljenega v Novem glasu 27. novembra t. l.
Vabilo na predavanje dr. Štuheca je bilo zelo pri-
vlačno, najbolj pa me je zanimalo, kaj bo povedal
kot duhovnik, teolog ter kot oseba, ki je znana in
upoštevana v slovenski Cerkvi in družbi: “... o stanju
duha na Slovenskem, o družbi, o Cerkvi in politiki...
” Ob koncu govora, ki je bil po eni strani zelo zani-
miv, nisem zaznal tistega “duha, ki skuša razumeti
Boga, ki dela”.
Govor se mi je zdel bolj sociološke narave in naka-
zane rešitve so slonele bolj na človeskem prizade-
vanju kot na iskanju resničnih vzrokov za današnje,
lahko bi rekel, tragično stanje slovenskega naroda,
sovražno razdeljenega v samem sebi. V omenjenem
članku Slovenski holokaust ni
uspel je celo zapisano med dru-
gim: “razdeljeni smo bolj, kot smo
bili leta 1942”, ter “stanje duha v
Sloveniji je tako, da če razdelimo
orožje, bo pol mrtvih”.
Če Bog, in ne strici, posega z radi-
kalnimi dogodki v slovenski Cer-
kvi, pomeni, da je nekaj resnega
to, kar obremenjuje slovensko cer-
kveno skupnost. Prav ti boleči po-
segi pa nam pričajo, da ima Bog
rad slovenski narod. Ni treba biti
učeni za razumevanje tega, dovolj
je pogledati na zgodovino izrael-
skega naroda. Starozavezni prero-
ki so imeli to nalogo, da so razla-
gali boleče in tragične dogodke, ki
jih je doživljal izraelski narod za-
radi večjega ali manjšega odpada od zaveze z Bogom,
in kazali pot vrnitve. To nalogo bi moral imeti vsak
kristjan v moči svetega krsta, teologi pa še v večji
meri.
Po mojem mnenju so v glavnem trije dogodki, ki
od druge svetovne vojne do danes zaznamujejo ne-
gativno stanje duha na Slovenskem. Prvi je beg škofa
Gregorija Rožmana v tujino. Človeško gledano, za-
služi vse razumevanje, evangelij pa je bolj radikalen.
Glede podobnih današnjih begov svetujem prebrati
članek v tedniku Voce Isontina z dne 1.11.2014:
“Quei preti che fuggono e quelli che rimangono”.
Problem nastane, ko velik del cerkvene skupnosti
ima še vedno škofa Rožmana za mučenca in gleda
vse poznejše dogodke s te perspektive. Narod, ki
hoče imeti za ikono mučenca, pastirja, ki je zapustil
ovce pred volkovi, po mojem ni na pravi poti.
Drugi dogodek, če se temu lahko tako reče, je pro-
blem sprave. Če verjamemo, da je Kristusov križ tisti
kraj, kjer so se osredotočila in se tam ustavila vsa
grozodejstva od začetka do konca sveta in ki jih je
Jezus Kristus sprejel nase in v zameno dal odpuščan-
je, potem so tudi grozodejstva, ki so se dogajala v
Sloveniji, tudi tista od leta 1942 do danes, zbrana na
Kristusovem križu, že odpuščena.
Tragično je, da nobena od dveh sprtih strani ni spre-
jela tega odpuščanja. Izredno tragično je, da ni spre-
jela tega odpuščanja cerkvena skupnost. Če tisti, ki
je utrpel krivico, tudi veliko krivico, odpusti iz lju-
bezni do Kristusovega križa, mu to odpuščanje da
moč, da krivico popolnoma pozabi, ga ne boli več
in še več, da mu moč, da moli za spreobrnjenje sto-
rilca krivice. Temu rečemo milost. Toda, kdo si želi
te milosti? To je sprava, drugo je brezpredmetno be-
sedičenje. Če bi to naredili vsi verniki, bi že desetletja
ne bilo treba govoriti več o spravi. Edith Stein, ju-
dovskega rodu, karmeličanka, umrla je leta 1943 v
nemškem taborišču Birkenau in bila proglašena za
svetnico leta 1998, je zapisala: “Kdo zadošča za zlo
povzročeno judovskemu narodu v imenu nemškega
naroda? Kdo bo spremenil to
ogabno krivdo v blagoslov za oba
naroda? Samo tisti, ki ne bo do-
pustil tem ranam, odprtim od so-
vraštva, da rodijo drugo sovraštvo;
tisti, ki, čeprav žrtev tolikšnega so-
vraštva, bo vzel nase bolečino bo-
disi tistega, ki sovraži, kot tistega,
ki je sovražen... ”. Če do tega ne
bo prišlo tudi tu pri nas, bomo go-
vorili o spravi v nedogled.
Bog ima vse ljudi rad, tudi tiste, ki
mislimo, da jih nima rad. Večji je
grešnik, bolj ga ima rad, ker vidi v
kakšni nevarnosti je, da se za
večno pogubi. Vendar, je še kdo,
ki verjame, da je pekel kraj velike-
ga večnega trpljenja? Kako bo lah-
ko tisti, ki ima vest obteženo tudi
z zločini, spoznal, da ga ima Bog rad in da potrpežlji-
vo čaka, da sprejme to ljubezen? To nalogo, pokazati
neizmerno Božjo ljubezen, je Bog naložil Cerkvi, to
je njena glavna naloga. In kako Cerkev, kristjan,
opravi dobro to nalogo? S tem, da sprejme krivico
in vrne odpuščanje. Brez tega ni kristjana.
Tretji dogodek, ki obtežuje cerkveno skupnost, in to
v novejšem času, je vedno večje zanimanje za tuze-
meljske dobrine na račun večnih. Ta težnja spodko-
pava vero pri temeljih in pohujšuje male. Mislim,
da ima današnje krizno stanje v Sloveniji korenine
tudi v opisanem.
Bodisi v evangeliju kot tudi v vseh apostolskih pi-
smih “gorje vam” je namenjeno predvsem tistim,
ki se imamo za verne, naša dela pa to zanikajo.
Vem, da je to, kar sem napisal, samo neko jecljanje
v primerjavi z resnostjo dogajanj v Sloveniji in pri
nas v zamejstvu, vendar se moram sprijazniti s tem,
da je ta moja mera.
E. R.
V
Začenjajo se priprave na V. zborovanje cerkva, ki delujejo v Italiji
Pravi humanizem izhaja iz Kristusa
  ovembra 2015 bo v Fi-
rencah V. zborovanje
cerkva, ki delujejo v Ita-
liji. Kot pripravo na to srečanje je
Italijanska škofovska konferenca
(CEI) izoblikovala in objavila po-
sebne smernice, namenjene cer-
kvenim svetom in laiškim orga-
nizacijam, da o njih razmislijo, se
o njih pogovorijo in na njihovi
podlagi izoblikujejo nove
predloge. V tržaški škofiji
je nadškof že imenoval to-
zadevno pripravljalno ko-
misijo, ki bo pod vod-
stvom vikarja za laike in za
kulturo msgr. Ettoreja
Malnatija skušala med ver-
niki s primernimi sredstvi
spodbuditi razmislek o
novem humanizmu, ki
naj se osredotoči na Kri-
stusa. Med člani komisije
je tudi predstavnik sloven-
skih vernikov, ki naj bi bil ne-
kakšen vezni člen med njo in slo-
vensko krščansko skupnostjo.
Smernice CEI je javnosti predsta-
vil nadškof msgr. Nosiglia, pred-
sednik pripravljalnega odbora, in
pri tem zlasti spodbudil krajevne
cerkvene skupnosti k dejavnemu
sodelovanju in iskanju odgovo-
rov na osrednje vprašanje zboro-
vanja, in sicer kako lahko evan-
N gelij vedno znova osvetljuje pri-zadevanja za gradnjo človekove-ga dostojanstva, ki je danes v
mnogih ozirih ponižano. II. va-
tikanski koncil je poudaril, da
edino Kristus v polnosti razodeva
človeka in mu odkriva njegovo
najvišjo poklicanost (GS, 22). Kot
pravi papež Frančišek, je Kristus
pravi Bog in obenem pravi člo-
vek, ki človeka nagovarja, da
vsem oznanja krščansko blago-
vest, da se odpira “ponotranjene-
mu humanizmu”, pri čemer pa
naj ne pozabi, da “vedno živi v
odnosu” in da Bog prihaja člove-
ku naproti v Kristusu.
Zborovanje cerkva, ki delujejo v
Italiji, bo v Firencah, zato se do-
kument Italijanske škofovske
konference začne z opisom ne-
katerih tamkajšnjih spomenikov
krščanske umetnosti, nato pa
preide h kratkemu opisu stanja
posameznih krajevnih cerkva,
kjer ne manjka pristnih zgledov
poslušajočega, molitvenega in
dialoškega humanizma. V nadal-
jevanju predstavi dokument ovi-
re, ki jih na poti evangelizacije
danes predstavlja prevladujoča
kultura, ko scientizem po-
stavlja na mesto racional-
nosti, relativizem pa na
mesto zanesljive in obliko-
vane vesti. Tretje poglavje
izpostavlja razloge našega
upanja. Le-ti izhajajo iz
Boga, ki vedno preseneča
in nas vedno spodbuja, da
ga v vseh okoliščinah oz-
nanjamo. Na koncu se do-
kument zaustavi pri “ose-
bi” kot središču prizade-
vanj Cerkve ter predlaga
pet poti do novega humanizma,
ki jih ponazori s petimi glagoli.
Ti glagoli so: “iti ven”, “oznanja-
ti”, “naseljevati”, “vzgajati” in
“preobražati”. Le če bomo mi sa-
mi izkusili Kristusa, ga bodo lah-
ko spoznali in prišli do njega tudi
drugi, pravi dokument.
(po članku msgr. Ettoreja Malna-
tija, objavljenem v Vita Nuova z
dne 5.12.2014, priredil t. s.)
  reveč je še vedno stisk, krivic in trpljenja
in zdi se, da jih človek noče ali ne zna
odpraviti. To ne velja samo za območja
pomanjkanja in zavrženosti, ampak tudi za
naš razviti svet, se pravi za življenje, ki ga tukaj
živimo. In v tem našem svetu so tesnobe vse
večje, in kadar ljudje svojo resnico zares izpo-
vejo, seveda le tedaj, ko vedo, da bodo pred
javnostjo zakriti, se ni mogoče ubraniti vtisa,
da smo oropani za pomoč, ki jo potrebujemo.
Postajamo boleče občutljivi in ranljivi in vse
več nas je, ki se bojimo obubožanja in nekateri
celo revščine. Posledica je nekakšno cinično
mirovanje, se pravi opuščanje prizadevanj za
izboljšanje obstoječega stanja, za katerega čuti-
mo, da ga pravzaprav ni mogoče izboljšati. Vse
več neenakosti in vse slabše življenjske razme-
re bojazen v nas le stopnjujejo in zato ni čud-
no, da v nas vse bolj prevladuje skrb le zase,
kar uničuje vsakršno možnost osebne in ko-
lektivne sreče. Toliko bolj so brezvoljni mladi
in brez prave zavzetosti, kar pa je še posebej
mučno, v nas raste posebno zahrbtno nezau-
panje. Raste namreč nezaupanje v ljudi, v
sočloveka, od katerega, se nam dozdeva, ne
moremo pričakovati drugega kot le mrzlo
brezčutnost in prav nič drugega. Tragičen
višek vseh stisk pa je, da so v nas shirala ali
umrla vsa lepa pričakovanja, tista pričakovan-
ja, brez katerih ni trdnega upanja in prepo-
trebnega veselja do prihodnosti. Kot rečeno,
je vse navedeno rezultat raziskave, ni torej eno
izmed površnih mnenj in predpostavk, pač pa
vsota zelo osebnih izpovedi nekaj tisoč ljudi
različne izobrazbe, starosti in politične opre-
deljenosti. In ker se sicer vse skupaj odvija ta-
ko, kot se, in ker trenutno očitno ni usmeritve,
ki bi prepričljivo spremenila sedanje stanje
oziroma ga obrnila bistveno na bolje, si mora
človek, se pravi, si moramo mi tako ali dru-
gače pomagati sami in sami premagovati sti-
ske, ki nas ogrožajo. Na dlani je, da bi potre-
bovali večjo pomoč, ki bi nas razbremenila,
večjo spodbudo, kot smo je sedaj deležni. In
tu se nemara spomnimo, da je in obstaja nek-
do, ki je gotovo prisoten tam, kjer so stiske, da
je nekdo, ki te stiske zares želi odpravljati in
zares človeku pomagati. Še več, da je in obstaja
nekdo, ki ima tako veliko moč, da lahko našo
največjo žalost razklene, da lahko s svojo sve-
tlobo prežene najtemnejše sence skrbi in da v
nas premaga celo trpljenje, ki je krvoločno in
ubija v duši vzgibe smisla. Trpljenje, ki je
srhljivo večje od nas in nas želi izničiti in
uničiti ter se hrani z našimi mukami in nas
potiska v brezizhodnost. Naj potemtakem ta
ljubeča oseba povsod po svetu, kjer so stiske
še mnogo večje, in tudi pri nas, kjer enako pu-
stošita obup in preutrujena duša, naj torej ta
oseba deluje kar najmočneje, da bo človek
spet bolj ljubil sočloveka, da ne bo več dopu-
stil dobesedne in notranje revnosti, da bo da-
režljiv in usmiljen in bo v srcih vseh kot žareče
sonce spet zasijalo tisto upanje, ki smo ga
kljub božjemu rojstvu že skoraj izgubili.
Janez Povše
P
Obisk Gorazda Žmavca
Minister med rojaki 
v videmski pokrajini
  inister Republike Slo-
venije za Slovence v
zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc se je prejšnji to-
rek in sredo mudil na dvodnev-
nem obisku med Slovenci v vi-
demski pokrajini. V torek je obi-
skal slovensko Benečijo ter se
pobliže seznanil z družbenimi
delavci in kulturnimi oz. šolski-
mi ustanovami, v sredo pa je bil
v Terski in Kanalski dolini.
Obisk se je začel v Špetru s se-
stankom z odboroma krovnih
organizacij SKGZ in SSO z Vi-
demskega in predsednico Inšti-
tuta za slovensko kulturo. Mini-
stra sta spremljala svetovalca iz
vladnega Urada Dejan Pod-
goršek in Irena Vadnjal, ob njiju
pa še generalna konzulka RS v
Trstu Ingrid Sergaš.
Do obiska je prišlo z namenom,
M da bi minister neposrednospoznal utrip in specifiko slo-venske skupnosti, ki živi v tem
delu zamejstva, družbene akter-
je, splošno sliko in tudi ljudi.
Veliko je bilo individualnih
predstavitev in sproščenega po-
govora z vprašanji in poudar-
kom na vsakodnevnih vidikih
delovanja. Pokrajinska predsed-
nika krovnih organizacij Gior-
gio Banchig in Luigia Negro sta
ministru izročila tudi doku-
ment, v katerem sta zaobjela
najbolj pereče problematike ter
posebnost tega najšibkejšega
dela zamejstva v Italiji. Še pose-
bej sta v njem izpostavila
vprašanje gospodarskega razvo-
ja obmejnega območja.
Delegacija je prvi dan šla na
obisk dvojezične šole v Špetru,
kjer je bila nekdanja ravnatelji-
ca Živa Gruden deležna poseb-
nega poklona. V popoldanskih
urah pa se je zvrstilo več srečanj
v Čedadu, na obeh sedežih
krovnih organizacij in obeh be-
neških medijev, Doma in Nove-
ga Matajurja, ter s predstavniki
Kmečke zveze in SDGZ. Prvi
dan obiska se je končal v Špetru
s predstavniki kulturnih orga-
nizacij.
V sredo je bila najprej na vrsti
Terska dolina, minister se je za-
to odpravil v Bardo in obiskal
tamkajšnji etnografski muzej.
Predviden je bil sicer tudi obisk
Rezije, a je ta del programa od-
padel. V popoldanskih urah se
je delegacija odpeljala v Kanal-
sko dolino, kjer se je srečala s
slovenskima duhovnikoma Ma-
riom Gariupom in Dionisiom
Mateucigom, se pogovorila s
predstavniki kulturnega sre-
dišča Planika in društva Ma-
rio Černet ter se sestala s
starši otrok, ki obiskujejo
tečaje slovenskega jezika. Mi-
nister in svetovalci z Urada so
obiskali tudi Žabnice, nekoč
pretežno slovensko vas v Ka-
nalski dolini. Tam se je dele-
gacija najprej srečala z župni-
kom msgr. Dionisiom Ma-
teucigom, ki jim je predstavil
stanje v tej vasi Kanalske do-
line in božjepotno svetišče
Sv. Višarje.
/ str. 19
Foto DP
Nadškof msgr. Nosiglia
Edith Stein
Aktualno 18. decembra 2014 3
  o se bliža Božič, se tudi v medijih
nekoliko bolj obračajo na ljudi, ki
so odrinjeni na rob, ki so pregan-
jani … Mi si ne moremo kaj, da se ne bi
ozrli na glavne osebe samega božičnega
praznika in se zausta-
vimo ob njih zato, da
bi videli, kako so tudi
te odrinjene na rob in
preganjane, pravza-
prav smo v zadnjem
desetletju priče že te-
mu, da se je po za-
hodnih, zlasti anglo-
saksonskih deželah
izgubilo celo ime
praznika z vsebino
vred – na njegovo me-
sto je prišel neki ne-
določeni “Praznik luči”, da pač ne bi mo-
tili “drugače verujočih” in neverujočih.
Lepo, da smo v politični in religiozni ko-
rektnosti šli tako daleč, težava pa nastane,
ko prav tisti, katerim bi radi na ta način
ustregli, ne spoštujejo tega, da bi se mnogi
še vedno radi držali božičnega in preosta-
lega izročila, sploh, če je to izročilo krščan-
sko. Tako se je zgodilo, da sta se v Bruslju
dve aktivistki skrajne levice, preoblečeni
v policistki, spravili nad velike jaslice na
“Gran Place” kar s pendreki. V neki šolski
ustanovi v Bergamu pa je ravnatelj jaslice
v šoli kar naravnost prepovedal, ker so pač
diskriminatorna zadeva. Če se niti
ne preveč ukvarjamo s t. i. naci-
stom iz Illinoisa, ki je na Faceboo-
ku objavljal blasfemne fotografije
uprizoritve jaslic, k istemu početju
pa tudi vabil svoje privržence po
socialnih omrežjih. Do Božiča je
še nekaj časa, tako da se bo gotovo
zgodilo še kaj zanimivega v tej
smeri. Vidimo, kako se je drastično
povečal protikrščanski gnev, ki je
marsikdaj zelo nasilen, vsekakor
pa dobiva veliko medijske pozor-
nosti v zahodnem svetu, lo-
gično pa, da se v Sloveniji na
to ne ozirajo preveč, če se
sploh kaj. Lahko skušamo za-
deve minimalizirati, jih pome-
sti pod preprogo, a se dejstev
ne da spremeniti. Strinjati se
zato moramo s sociologom
Philipom Jenkinsom, ki pravi, kako je
protikatoliški gnev še “zadnji sprejemljiv
stereotip”. Nihče se namreč ne sme obre-
gniti ob nenadzorovano priseljevanje
(imigracijo s tujko), saj ga brž označijo za
rasista. Nihče se ne sme
ne strinjati se z zahteva-
mi gejevskih lobijev, saj
ga takoj označijo kot ho-
mofoba. Nasprotno pa
ne le, da je, če je naperje-
no proti katoliški Cerkvi
in katoličanom, vse do-
voljeno, temveč celo
spodbujeno, celo do te
mere, da so tovrstni moj-
stri označeni kot heroji.
Krivda je seveda večpla-
stna, gotovo, da nepo-
sredno zainteresirani, torej katoliški kri-
stjani sami, ne naredimo
prav veliko, da bi se razme-
re izboljšale. Ne mislimo,
da bi morali začeti kuriti
grmade in organizirati
križarske pohode, vsekakor
pa tudi ne smemo kar tako
nekritično in pasivno “na-
stavljati drugega lica” in
ignorirati tega, kar se nam
dogaja. Ne more nas ne za-
nimati skrb vzbujajoč veter,
ki veje po parlamentih,
univerzah, redakcijah, šolah in drugih
“kulturnih” ustanovah. Treba je ugotoviti
in jasno povedati, da težava obstaja, da ni
prav nič zanemarljiva in je ni mogoče več
spregledati. Lahko se tudi med seboj raz-
delimo glede načina, na katerega bomo
na krivico odreagirali – nekateri bodo
namreč zagovarjali pot odmika in molit-
ve, drugi bodo spet ubrali bolj aktivno
pot. Ena pot ne izključuje druge, brez
težav gresta z roko v roki. Vsekakor pa se
ne moremo več pretvarjati, kot da se ne
bi nič dogajalo. Ni problema – če je treba,
jih bomo tudi še dobili po glavi. Lahko
prenašamo tudi mučeništvo, ne strinjam
pa se s tem, da, kot rečejo naši nekdanji
“bratje”, delujemo kot “budala”. Dru-
gačni in na rob odrinjeni smo tako danes
kristjani, začenši s samim Gospodom Je-
zusom in njegovo družino – dejstva po
svetu so neizpodbitna. Ni narobe, če se
preostali z nami ne strinjajo, težava je, da
nam odrekajo pravico do obstoja, kakor
tudi način, na katerega to počno. Kakšen
bo torej naš odziv? Nam je pravzaprav
sploh še kaj mar za našega Odrešenika, za
naše svetinje, za našo vero nasploh?
Andrej Vončina
K
ZVEZA SLOVENSKE
KATOLIŠKE PROSVETE
želi članom, 
društvom, pevskim 
zborom, 
organizacijam 
in vsem, ki njeno 
delo podpirajo 
in spremljajo, 
duhovno bogat praznik 
Gospodovega 
rojstva in 
Božji blagoslov 
v novem letu 2015
ZDRUŽENJE 
CERKVENIH 
PEVSKIH 
ZBOROV
želi vsem svojim 
članom, sodelavcem
in prijateljem 
blagoslovljene 
božične praznike 
in uspešno 
novo leto 2015
Blagoslovljen 
in vesel Božič 
Vam želi
KULTURNI 
CENTER 
LOJZE 
BRATUŽ
Vsem svojim članicam, sodelavcem in prijateljem  
voščita srečen Božič in zdravja polno 
novo leto 2015
. . .
SLOVENSKA 
PROSVETA
ZALOŽBA MLADIKA
Združenje ARS,
ki Vas bo 
tudi v prihodnje
osrečilo z odličnimi 
razstavami naših umetnikov,
Vam vošči vesele božične
praznike, miru in dobrega
v novem letu!
  a zgodba je stara, pa vendar stara
ni. Sega v prejšnje stoletje, in v
njej je veliko resničnega.
Pred hišo rasejo smreke, zelene in
košate. Dvigajo se visoko, z mojega ok-
na je ena videti celo višja od dvonad-
stropne stanovanjske hiše, ki mi kima
z druge strani ulice. Danes sta me na
elastičnih smrekovih vejicah zabavali
dve veverički: lovili sta se, tekali ena
za drugo, plezali, in ko se je zdelo, da
jima bo zmanjkalo, sta se spet ulovili.
Kaki dve minuti sta počeli akrobatske
vragolije pred mojimi očmi, potem sta
se izgubili naprej v smer drugih dre-
ves. Televizija v naravi.
Štiri večmetrske smreke so bile pred
časom božična drevesca v vazi, ki jih
je kdo od sosedov posadil, namesto da
bi jih po praznikih zavrgel. Kajti bolje
je odločiti se za take kot
za posekane, brez kore-
nin. Pred davnimi, dav-
nimi leti so kraljevale v
kaki dnevni sobi,
ovešene s srebrnimi, zla-
timi trakovi, čokoladni-
mi obeski, bonboni in
pisanimi kroglicami - v
veselje odraslih in otrok.
In na njih so utripale
lučke: rdeče-rumene,
prelivajoče se v zeleno-
modro, razsvetljevale so in razsvelje-
vale čas otroštva mojih otrok.
In tako, kot so danes brez okraskov,
brez lučk, brez trakov, brez obeskov vi-
soke in močne, tako bo kdaj v prihod-
nje tudi ta zgodba iz prejšnjega stolet-
ja, okleščena domišljijskih dodatkov
in besednih umetnij, ki se vsakokrat v
ustvarjalni domišljiji pletejo v nove be-
sedne vence in dogajalne splete, zasi-
jala v vsej svoji preprostosti kot izraz
hvaležnosti dragi osebi.
Živela je dobra in pridna tetka, ime ji
je bilo Anka. Trdo je delala in služila
kruh v tovarni pletenin. Zgodaj je vsta-
jala, da je začenjala z delom že ob
šestih zjutraj, popoldne pa je rada po-
pazila svoje nečake. Zelo rada je tudi
pletla, posebno nogavice, jopice in
brezrokavnike. Vedno je našla čas, da
je napletla nove izdelke. Iz tovarne je
pogosto prinašala volneno prejo vsa-
kovrstnih barv, še pogosteje pa že sple-
tene ostanke blaga, ki jih je potem do-
ma parala, da je imela volnene
klobčiče za pletenje. Ta volna pa ni bi-
la gladka, marveč nagubana, tako da
je bilo malce teže plesti. Najraje je ple-
tla nogavice, najprej majhne za
malčke, ko pa so zrasli, je pletla tudi
za njihove otroke, može in žene.
/ str. 14
Majda Artač Sturman
T
Božična zgodba
Le sekaj, sekaj smrečico,
le pleti, pleti majčico...
Božič in “kristjanofobija”
Nas kaj zanimajo
napadi na nas?
Kristjani in družba18. decembra 20144
  Sestra Veronika Saksida ob 50. obletnici redovnega življenja
“Nikdar nisem podvomila o izredni
milosti, ki mi je bila dana”
POGOVOR 
  a praznik čudodelne
svetinje, 27. novembra,
so v goriški skupnosti
slovenskih Marijinih sester z
zahvalno sveto mašo, ki jo je da-
roval nadškof msgr. Carlo Ro-
berto Maria Redaelli, praznovali
tudi 50. obletnico poklica s. Ve-
ronike Saksida. To je redovnica
s posebno pestro življenjsko
zgodbo, ki z veliko duhovno
svežino pripoveduje o velikih
darovih Božje milosti.
Ste lepo praznovali?
Hvaležna sem bila, da sta se
praznika ujemala. Škof bi itak
vseeno prišel, ni prišel zaradi
mene! Naslednji dan smo praz-
novale z voditeljico s. Irmo
Makše in provincialko s. Slavico
Lesjak iz Ljubljane, prišla je tudi
s. Mirta Rezar, ki je bila z mano
v Kanadi.
Izhajate iz znane in številne
družine. Kaj nam lahko po-
veste o spominih na svoja
prva leta?
Oče je bil policaj v Trstu, tam
sta se spoznala z mamo, leta
1919 pa sta šla v Ljubljano. Ko
sem bila stara pet let, smo se z
družino iz Ljubljane preselili v
Gorico. Naša družina je bila šte-
vilna, rojenih je bilo 16 otrok,
od teh 11 živih. Jaz sem najm-
lajša. Pri odločitvi za prihod v
Gorico (l. 1941, op. p.) je šlo za
Božjo previdnost. Teta v Gorici
nas je spodbujala, naj zaradi ita-
lijanske okupacije zapustimo
Ljubljano in da nam bo v Gorici
bolje. Tu sem obiskovala itali-
janske šole. Še kot otrok sem
stopila v Marijin vrtec, pozneje
v slovensko dekliško Marijino
družbo; v njej smo veliko igrale.
V mladosti sta me vedno sprem-
ljali posebno Marijino varstvo
in varstvo angela varuha.
Kmalu ste spet krenili na
pot...
Dvajsetletna sem skupaj z rod-
nimi sestrami odšla v ZDA, kjer
sem sodelovala pri kulturnem
društvu Prešeren in pri cerkve-
nem petju v slovenski cerkvi sv.
Cirila v New Yorku.
Kdaj ste prvič slišali Božji
klic?
To se je pravzaprav zgodilo prav
takrat, v Ameriki. Med branjem
duhovnih knjig sem naletela na
knjižico sv. Vincencija Pavelske-
ga, v kateri so bili opisani začet-
ki redovne kongregacije usmil-
jenih sester. Pisalo je tudi o ne-
kem dekletu, ki je začela streči
bolnikom in je med drugim
imela moje ime: pisala se je
Marjeta... Tako sem razmišljala,
da bi tudi jaz lahko šla za redov-
nico. Mislila pa sem, da sem za
redovno življenje prestara, saj
sem imela 25 let, pa me je no-
tranji glas opozoril, da je še čas.
Ob priložnosti sem obiskala slo-
vensko župnijo Marija Pamagaj
v Torontu, kjer so delovale slo-
venske usmiljenke, ki so pa rav-
no takrat odhajale. Prednica s.
Rozalija me je napotila k usmil-
jenkam v New York, kjer so me
sprejele, a le pod pogojem, da
končam višjo srednjo šolo. Pred
vstopom sem obiskala mamo v
Gorici, kjer so me znanci
spraševali, zakaj ne vstopim raje
k slovenskim Marijinim se-
stram čudodelne svetinje, ki so
bile tu prisotne. Za ta korak me
je navduševal tudi msgr. Rudolf
Klinec, ki je bil nato zelo zado-
voljen, ko sem sprejela in
N odločila, da ostanem v Gorici.Ameriške sestre so mojoodločitev z uvidevnostjo spreje-
le.
V red ste stopili leta 1964...
Da, preoblečena sem bila 27.
novembra leta 1964, zato praz-
nujem 50 let poklica. Prve zao-
bljube sem imela po petih letih,
večne pa sem naredila, ko sem
bila kasneje v Kanadi.
Po noviciatu so me poslali v
medicinsko šolo v Gorici. Po
opravljeni šoli me je vodstvo
naše družbe leta 1969 poslalo v
Kanado, na župnijo Brezma-
dežne v Torontu, kjer so sloven-
ske Marijine sestre že delovale.
Poleg drugih obveznosti smo
tam poučevale v slovenski so-
botni šoli in varovale tudi otro-
ke. Štiri leta sem učila otroke
tretjega razreda slovenske šole;
tam sem zelo rada pripravljala
tudi slovenske igrice in nastope.
Bil je res lep čas!
S pomočjo goriških sester smo
nato zraven cerkve kupile zem-
ljišče za sestrsko hišo, ki smo jo
s pomočjo tamkajšnjih Sloven-
cev pozneje dozidali.
Po nekaj letih sem se vrnila v
Gorico, kjer me je čakala strežba
bolnikov, kar sem z veseljem in
z Božjo pomočjo opravljala 16
let.
Na željo predstojnikov sem se
leta 1988 vrnila v Toronto, kjer
je bil leto prej dograjen Dom Li-
pa. Tam je bila sestram zaupana
bolniška oskrba naših Sloven-
cev. Sestre so sprejele to odgo-
vornost in za to ustanovo pro-
sile denar po hišah. Ljudje so
pripomogli, da se je Dom zidal.
To je krasen dom, vedno dobiva
nagrade za prvovrstno strežbo.
Pri tem delu sta me navdajala
veliko notranje veselje in pa za-
vest, da služim Bogu. Še zdaj je
v Domu več kot 90 gostov Slo-
vencev, žal pa ni več skoraj nič
slovenskega osebja.
Ga še vodijo sestre?
Ne, dve redovnici sta umrli, jaz
sem odšla zaradi zdravja. Ljudje
so to zelo občutili. Redovna
družba žal nima drugih sester,
ki bi jih poslala tja.
Rada bi omenila požrtvovalnost
g. Franca Sodje, ki je bival v Do-
mu. Bil je vedno na razpolago
in je takoj pritekel, ko je bilo po-
trebno podeliti zakrament bol-
nikom podnevi ali tudi ponoči.
V Domu je bilo več lazaristov,
tudi g. Časl. Letos spomladi je
tam umrl tudi Vili Čekuta.
V tem Domu sem skupno dela-
la 24 let. Dodeljena mi je bila
tudi služba v cerkvi Brezma-
dežne. Zaupani sta mi bili delo
v zakristiji in pa krašenje cerkve.
Pri tem delu se mi je kar sam od
sebe porajal navdih, kako ustva-
riti čim popolnejšo harmonijo
barv in oblik cvetja, ki je krasilo
cerkev, kar je povzdignilo bogo-
služne slovesnosti in razveselje-
valo vernike. V naši družini
imamo malo daru za take stva-
ri...
Ljudje so me prosili za krašenje
tudi ob porokah (s. Veronika mi
pokaže nekaj fotografij res lepo
okrašenih liturgičnih prosto-
rov; op. p.). Cvetličarne namreč
delajo vedno enake stvari. To
sem delala zjutraj, popoldne pa
v Domu.
Znana je vaša sestra Zora, vse-
stranska umetnica; pred šesti-
mi leti je v Gorici razstavljala
svoja likovna dela tudi vaša
sestra Mirjam.
Mirjam je začela slikati pri 50
letih. Tudi brat, ki je v Avstraliji,
je začel slikati na stara leta in to
dela z veliko lahkoto.
Koliko vas je še živih bratov
in sester?
Tu smo štirje. Brat je v Avstraliji
z družino. Bi lahko bili tu, a ni-
smo imeli pravice do dela. Bilo
je težko, samo zaradi tega je
naša družina trpela; bolezni ni
bilo. Veliko smo trpeli. Še zdaj
mi delajo 'ceremonije' za
državljanstvo, sploh za reziden-
co itd. Pa sem tukaj že 40 let! Še
vedno imam ameriško in ka-
nadsko državljanstvo, italijan-
skega pa ne.
Ena sestra je v Kanadi, z njo sva
bili veliko skupaj. Poročila se je
s prof. Mahničem, ki je tu učil
med vojno. Njune štiri hčerke
so vse izobražene in poročene.
Tudi one so umetnice.
Ste se v ZDA v 50. letih srečali
s Francetom Goršetom?
Da, v New Yorku. Večkrat je pri-
hajal k nam, nato (leta 1971, op.
p.) se je vrnil v Slovenijo. V cer-
kvi Brezmadežne je naredil
križev pot in nekaj kipov, a zdaj
je tudi to že spremenjeno.
Slovenci v Torontu imajo dve
župniji: ena je župnija Brezma-
dežne čudodelne svetinje, bla-
goslovljena leta 1961 v zahod-
nem predmestju Toronta, dru-
ga Marija Pomagaj, ustanovlje-
na leta 1953, v kateri so se zbi-
rali prvi priseljeni Slovenci, ki
jih je bilo veliko. Tja hodijo zdaj
maševat duhovniki iz Brezma-
dežne; prej je bil tam g. Batič,
po rodu iz Ajdovščine. Slovenci
v Kanadi imajo tudi zelo lepa le-
tovišča; Primorci imajo leto-
višče Simona Gregorčiča, Prek-
murci imajo svoje itd. V Kanadi
je še nekaj Goričanov, ki tam
živijo več kot 50 let. Naše skup-
nosti še vedno zelo lepo deluje-
jo, ohranjajo tradicije, združuje-
jo se za praznovanja.
Župnija je zelo lepa, še sedaj
prejemam pisma po pošti. Žal
mi je le, ker zaradi težav z vi-
dom ne morem pisati in odgo-
varjati tem, ki mi pišejo.
So prisotni tudi mlajši Slo-
venci?
Pripadniki prvih slovenskih ge-
neracij so se poročali med seboj,
zdaj so zakoni v glavnem
mešani, maša je angleška. Vsa-
ko nedeljo so tri maše, cerkev je
zelo obiskana in živa, k maši
hodijo cele družine. Tu v Gorici
pa se mi zdi vse bolj mrtvo...
Kaj pa Slovenci v New Yorku?
Teh je zdaj verjetno manj, na
Manhattnu pa je še danes cer-
kev sv. Cirila, kjer je župnik p.
Martin Krizolog, in tudi sre-
dišče slovenskega življenja v
New Yorku. To je sicer v mestu;
več Slovencev je vedno bilo iz-
ven mestnega jedra. Razdalje so
seveda velike, čeprav so - z razli-
ko od Kanade, kjer moraš nujno
imeti avto - dobre zveze, ker
odlično deluje podzemna želez-
nica.
Odkar ste redovnica, ste živeli
več časa v Gorici ali čez lužo?
Približno pol in pol.
Se vam kaj toži po Kanadi?
Malo že, sicer imam zelo lepe
spomine. To je pač naše redov-
no življenje. V Torontu smo
imele hišo, skrbele za cerkev in
krašenje, poglabljali smo se v
duhovno življenje sv. Vincenci-
ja. Slovenci so bili povečini ver-
ni, vse je bilo zelo lepo organi-
zirano. V zadnjih letih se je naša
skupnost v Domu Lipa vedno
bolj krčila in ostali sva le še dve
sestri. Ker mi je začel pešati vid
in ker novih poklicev ni bilo,
me je pred dobrima dvema le-
toma spet sprejela goriška skup-
nost, kjer lahko še kaj poma-
gam.
Delo z bolniki je bilo skozi
vsa ta leta vaše glavno opra-
vilo. To še vedno delate?
Kolikor morem, pomagam pri
strežbi dveh bolnic. Vedno sem
čutila Božjo pričujočnost, da res
služim Bogu, če delam za bol-
nike. Nikdar nisem imela težav.
Z veseljem sem delala.
Se je po vašem mnenju Gori-
ca spremenila v vseh teh le-
tih?
Sestre so iste, zato je, kot da bi
prišla domov. Zunaj se mi me-
sto zdi mrtvo, ni življenja. Tudi
slovenska skupnost je tu dru-
gačna, bolj živahna v vaseh kot
v mestu.
Domotožja pa res nisem čutila,
ne ko sem šla tja, ker sem že bi-
la, ne ko sem se vrnila.
Kakšne spomine imate na s.
Justo, ustanoviteljico in ste-
ber goriške skupnosti Mariji-
nih sester?
Sprejemala me je pri vseh
težavah, bila mi je duhovna ma-
ti. Hvaležna sem ji za vse, da me
je sprejela in tudi kam poslala,
če je bilo potrebno. Zaupala mi
je. Bila je osebnost! Bog jo je iz-
bral za to postojanko. Tudi njej
ni bilo lahko, imela je težave z
oblastmi.
Kaj bi vi po svoji prehojeni
poti svetovali dekletu, ki čuti,
da jo Bog kliče, pa morda s
težavo izbere to pot?
Če to čuti, naj ne odlaša! To je
izredna stvar, Bog jo bo vedno
podpiral. Vsako delo, ki ga na-
rediš, če ga narediš v Božji po-
svečujoči milosti, ima veliko
vrednost. Če narediš s tem na-
menom iz ljubezni do Boga,
prikliče veliko blagoslova na vse
ljudi, ki jih srečuje.
Naj se ne boji! Bog jo spremlja,
Marija jo spremlja. Bog vedno
kliče. Veliko jih je, ki rečejo:
“Imela sem poklic, pa nisem
šla”... Ljudje takih mladih da-
nes žal ne podpirajo. Svet je tak,
da tega ne spodbuja.
Tudi če mi je bilo kdaj težko,
moram priznati, da tudi v
dušnem trpljenju nisem nikdar
podvomila o izredni milosti, ki
mi je bila dana. Kljub nekate-
rim, tudi težkim oviram, me je
v poklicu vedno spremljala za-
vest poklicanosti. Veselje in mir
me nista nikoli zapustila. Veliko
uteho sem našla tudi v branju
duhovnih knjig.
Vem, da me Brezmadežna tudi
zdaj, ob zatonu življenja, ne bo
zapustila. Hvaležna sem Bogu
za vse milosti in dobrote, ki mi
jih je izkazal v teh 50 letih re-
dovnega življenja.
“Slavim Te, Gospod,
ker si me vzljubil”!
Danijel Devetak
Lepo pričevanje udeleženke 
Romanje v Assisi,
Cascio in Loreto
  red enim letom, in sicer 9.
novembra 2013, je papež
Frančišek sprejel osebe s
posebnimi potrebami zveze UNI-
TALSI.
Ni mogoče opisati, kar sem
doživela v Rimu. Ko smo se
vračali domov, smo že načrtovali,
na katero romanje bomo šli na-
slednje leto, saj smo se počutili
kot ena sama družina. In res se je
zgodilo.
Odločili smo se, da bomo od 13.
do 16. oktobra letos poromali v
svetišča v Assisi, Cascio in Loreto.
Spremljal nas je nekdanji nadškof
Dino De Antoni.
Dan pred odhodom je moja ma-
ma zbolela in je žal morala ostati
doma. Zdelo se mi je, da se ruši
P svet, saj bi brez spremstva moralaostati doma. Telefonirala semtrem prijateljicam, a ker je do
odhoda manjkalo manj kot 24 ur,
so s težkimi srci vabilo odkloni-
le.
Zaskrbljena sem telefonirala Ne-
vini in jo vprašala, ali pozna koga,
ki bi me lahko pospremil. Moji
“rešiteljici” je ime Danila: upoko-
jena medicinska sestra, ki si je tu-
di sama želela romanja, a so bila
mesta ob prijavi že zasedena.
Bog pozna naše želje in nas nikoli
ne zapusti: poslal mi je pomoč. Z
Danilo sva se spoznali na avtobu-
su in imela sem občutek, da jo
poznam že od nekdaj.
Najprej smo se ustavili v Assisiju.
Tam smo si ogledali zgornjo in
spodnjo baziliko.
Najlepši trenutek
je bil v kripti, kjer
je pokopan sv.
Frančišek (na sli-
ki) . Dostop do
kripte ni lahek, ker
je mnogo stopnic,
a po zaslugi naših
prostovoljcev (jaz
jih imenujem an-
geli varuhi) se je
vseh osem vo-
zičkov znašlo pred
oltarjem. Tam sem
z mislijo objela ves
svet in molila za
vse. Višek romanja je bil predzad-
nji večer, ko smo imeli procesijo
z lučkami. Peli smo in dvigali
sveče k nebu. Takrat sem začutila
navzočnost naše Matere Marije in
zazdelo se mi je, da sem v nebe-
sih. Po procesiji nas je škof Dino
De Antoni blagoslovil.
Romanje postane prekrasno, ko
si v lepi družbi in deliš izkušnje,
petje, molitev, veselje … Zahvalila
bi se rada vsem, ki so pripravili to
doživeto romanje. Hvala Ediju, ki
je pripravil vse pesmi in jih
spremljal s kitaro. Predvsem pa
hvala naši Nevini: naj ji Bog po-
plača vse delo in potrpežljivost.
Naše štiridnevno skupno roman-
je je minilo hitro in naši žareči
obrazi so pričali o veselju in sreči,
ki bo trajala še dolgo!
Emanuela Tomsič
“Vedno sem
čutila Božjo
pričujočnost, 
da res služim 
Bogu, če delam 
za bolnike”.
“Vsako delo, ki 
ga narediš, če ga
narediš v Božji
posvečujoči
milosti, ima 
veliko vrednost”.
Kristjani in družba 18. decembra 2014 5
  misel kvasa ni, da ostane
sam zase, temveč, da se po-
meša v moko. To velja tudi
za socialni nauk Cerkve (SNC).
SNC ne služi ničemur, če je zgolj
“nauk”, zapisan v okrož -
nicah in knjigah, večina
kristjanov pa ga niti ne
pozna, kaj šele, da bi med
seboj razpravljali o iz-
kušnjah, ki izhajajo iz
življenja po smernicah
SNC.
Prvi korak torej je: orga-
nizirati javno razpravo o
SNC! Vse se začne tu, ko
čim več kristjanov in dru-
gih ljudi dobre volje poz-
na principe SNC. Drugi
korak je: deliti izkušnje,
do katerih pride, ko SNC
upoštevamo v vsakdan-
jem življenju. V Italiji je
vsaj 90 skupin, ki preu ču -
jejo SNC. Kaj pa v Slove-
niji? Imamo na Teološki
fakulteti inštitut SNC, po župni-
jah skupine, ki SNC preučujejo?
Po zaslugi fundacije Giuseppe
Toniolo iz Verone je v tem mestu,
letos že četrtič, potekal festival
SNC: razstave, okrogle mize, pre-
davanja, predstavitve knjig, filmi,
srečanja in soočenja glede eko-
nomije, dela, šole ter javne upra-
ve. V štirih dneh, od 20. do 23.
novembra, se je festivala ude-
ležilo okoli 40.000 obiskovalcev,
S o festivalu poročajo mediji …Kako razvijati človeško družino?Na napačni poti smo, če globali-
zacija postaja zgolj homologiza-
cija. Mar ni “potrošniška družba”
zgodovinska zabloda in polom
človeške družine, ki vodi v pro-
pad naše civilizacije? Kriza, v ka-
teri smo se znašli, in to ne prvič,
ni le finančna kriza, temveč tudi
kriza ekonomije, socialna in in-
stitucionalna kriza. Za izhod iz te
krize ne zadostujejo stari recepti
ekonomije. Ne zadostuje “raz-
voj”, ki je samo nedefinirana ko-
ličinska rast. Zemlja ni le zemlja,
je tudi čas! Potrošništvo je žal zu-
naj časa. V potrošniški
družbi je čas klonil pred
prostorom. Tehnika
brez etike nas vodi v po-
gubo. Premalo je uspeti
s “tržnimi nišami”, če
podjetja niso družbeno
odgovorna. Potrebno je
izdelati vizije, ki bodo
dolgoročne in bodo
vplivale na življenjske stile. Tudi
čas je dragocen vir, ki nam je
dan. Velika večina politikov se
ukvarja s prostorom (kako biti
všečen v političnem in medij-
skem prostoru). Zelo malo poli-
tikov pa se ukvarja s časom, ki
teče, s procesi, ki bodo omogočili
stabilnost prihodnjim generaci-
jam. Priča smo inerciji in celo na-
zadovanju glede izboljšanja ka-
kovosti bivanja.
Papež Frančišek v apostolski
spodbudi “Evangelii gaudium”
pravi, da je čas nad prostorom,
edinost nad konfliktom, polie-
dričnost nad uniformiranostjo.
Temelj SNC je spoštovanje dosto-
janstva vsake osebe. Vera nas od-
pira za srečanje z drugim in Dru-
gim. Vprašanje je: kako pre-
raščam individualizem, egoizem
in rasizem? Kako se soočamo s
krivicami, obupom, lenobo, na-
puhom …? Imamo za to sploh
čas? Imamo čas za SNC? Časa za
to ne bodo našli tisti, ki ne naj-
dejo časa, da bi poslušali otroke,
ženo, moža, tisti, ki nimajo časa
za molitev in prostovoljno delo.
Paradoks je, da živimo v nepre-
stani naglici, pripovedujemo, da
“nimamo časa”, po drugi stra-
ni pa čas zapravljamo in raz-
metavamo. Leta in desetletja
ne naredimo korakov, ki bi
nam omogočili bolj kakovo-
stno življenje. In to samo zato,
ker nekateri ščitijo svoje privi-
legije, ker drugi fanatično
vztrajajo pri “tradiciji”, pri
vzorcih, ki so se že zdavnaj po-
kazali za škodljive.
Za uresničenje določenih idej
je potrebno veliko časa, to so
odločitve na “dolgi rok”, ki
presega čas enega človeškega
življenja, morda tudi več gene-
racij. Zakaj ne bi sanjali o pro-
jektih, ki presegajo obdobje
ene civilizacije? Odločitev za
tako vizijo pomeni iti “preko
samega sebe”, načrtovati sce-
narije, katerih sadove bodo
uživali drugi.
Če želimo danes živeti na način
iz preteklosti, smo zunaj časa,
živimo v stereotipih in lažni var-
nosti. Potrebno je upoštevati re-
alnost, upoštevati tudi četrto di-
menzijo stvarnosti, sprejeti gi-
banje, spremembe in novosti.
Namesto da ohranjamo stare
prostore, se je potrebno odločiti
za procese. V času srečamo
Upoštevajmo socialni nauk Cerkve!
Zemlja ni le zemlja,
je tudi čas!
revščino, bogastvo, zdravje, bo-
lezni, greh, milost, sovraštvo, lju-
bezen, obup, krivice, zaston-
jskost, interese. Se vsega tega za-
vedamo?
Premalo je samo delati. Potrebno
se je vprašati: kako delamo in za-
kaj delamo? Kako so v potekajoče
procese vpleteni podjetja, banke,
šole, sindikati? Če želimo biti v
času, mora biti v središču priza-
devanj človek in njegov integral-
ni razvoj, s tem pa tudi varovanje
stvarstva. Podivjana logika “pro-
fita za vsako ceno” nas ugona-
blja. Kaj pomaga človeku, če si
Najlepšo romanco, Ljubezni romanco
sam Božji nam Sin je za Božič zapel:
Brezmadežno Marjam izbral je za Mamo,
in noč v Betlehemu, in jasli in hlev.
V romanco je stopil še z Jožefom zvestim,
s pastirji, z orkestrom spod kril Angelov.
In kot se dogaja le v božji povesti …
Vse nas je odrešil prekletstva okov.
Odtlej hoče biti kot mi – pravi Človek,
čeprav je od vekomaj Eden od Treh!
Oh, kaj vse božična romanca izzove …
Veš, upam, da tudi pri Tebi nasmeh.
Vladimir Kos
Božična romanca
ves svet pridobi, svojo dušo pa
pogubi? Potrebno se je soočati z
globalizacijo, ki temelji na brez-
brižnosti do človeka in narave.
Kot pravi papež Frančišek, potre-
bujemo globalizacijo solidarno-
sti. Ekonomija je bistvena za rast
skupnosti. Potrebno je soočenje
glede odnosov med podjetji,
bankami in sindikati, glede od-
nosov v podjetjih, glede poveza-
nosti med vzgojno-izobraževal-
nimi ustanovami in podjetji. Po-
trebujemo politiko, ki bo upošte-
vala čas.
Bogdan Vidmar
Goriška18. decembra 20146
Sovodnje ob Soči / Obnovljen Kulturni dom
poimenovan po Jožefu Češčutu
Obnova Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči in poimenovanje
stavbe po prvem povojnem županu in vsestranskem družbenem
delavcu Jožefu Češčutu je bila v nedeljo velik ljudski praznik, ki je
privabil številno občinstvo iz vasi in okolice. Ob prisotnosti narodnh
noš in nastopu otroškega pevskega zbora pod vodstvom Valentine
Nanut je spregovoril predsednik KD
Sovodnje Erik Figelj, ki je predstavil
obnovitvena dela, se zahvalil članom
društva, ki so sodelovali s
prostovoljnim delom, in pri tem
podčrtal doprinos Rudija Petejana in
Draga Tomsiča ter obrazložil odločitev
za poimenovanje stavbe po Jožefu
Češčutu. Poudaril je, da se bo
društveno delo še razvijalo, če bodo
vaščani prihajali in sodelovali, kot je
bilo značilno za Češčuta in njegove
sodelavce, med katerimi je podčrtal
doprinos pokojnega Janka Cotiča. Sledil je nastop županje Alenke
Florenin, ki je povedala, da je bila obnova mogoča, ker je lastnik
stavbe, družba Alpe, prejel odškodnino zaradi širitve avtoceste.
Pozdravili so še Livio Semolič za SKGZ in družbo Alpe, predsednik
Zadružne banke Doberdob-Sovodnje Dario Peric, ki je omenil
prispevek bančnega zavoda za obnovo doma, župan pobratene
občine Škofja Loka mag. Miha Ješe, pokrajinska odbornica Vesna
Tomsič, goriška pokrajinska predsednica ZSKD Bruna Visintin,
predsednica Glasbene matice Milena Padovan in številni
predstavniki kulturnih društev iz sovodenjske in bližnjih občin.
Ploščo z napisom Kulturni dom Jožef Češčut je odkrila Češčutova
vdova Marija Tomsič. Pred vhodom v obnoljene prostore je stavbo
in prisotne blagoslovil župnijski vikar msgr. Renato Podbersič.
V notranjosti so bile na ogled tri razstave, obiskovalci pa so
spremljali kulturni program, med katerim so razdelili tudi knjižico
o življenju in delu Jožefa Češčuta, ki jo je napisal Aldo Rupel, izdalo
pa KD Sovodnje s prispevkom sovodenjske občinske uprave in
Zadružne banke Doberdob-Sovodnje.
AŠZ Olympia / Telovadna božičnica
Amatersko športno združenje Olympia vabi na telovadno božičnico,
ki bo potekala v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Slovenskem
športnem centru Mirko Špacapan v Gorici. Nastopili bodo deklice
in dečki predšolske skupine Gymplay, ritmičarke, orodni telovadci
in člani show dance skupine Olympia. Toplo vabljeni!
Mirenski Grad / Koncert Vokalne skupine
Chorus '97
Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna vabi na božični koncert, ki ga
bo skupaj z gostoma, baritonistom Zdravkom Pergerjem in
organistko Evo Dolinšek izvedla v cerkvi Žalostne Matere Božje na
Mirenskem Gradu v soboto, 27. decembra 2014, ob 19. uri.
27. Nagrado Dušana Černeta prejme
Skupnost družin Sončnica
Skupnost družin Sončnica iz Gorice bo v nedeljo, 28. decembra,
prejela 27. Nagrado Dušana Černeta. Podelitev bo v Močnikovem
domu ob cerkvi Sv. Ivana z začetkom ob 17. uri. Srečanje bo
posvečeno tudi pregledu letošnje dejavnosti tega zaslužnega
društva, glasbeni točki in družabnosti. Skupnost družin Sončnico
so uradno ustanovili 13. junija 1999, dejansko pa je začela delovati
v korist družin in vrednot, ki so temelj družinskega življenja, že leta
1994. V tem obdobju so se uveljavili društveni nizi predavanj o
vzgojnih, verskih, socialnih in kulturnih vprašanjih, gledališko delo
skupine O'Klapa, poletna središča, letovanja, izleti in druga
srečanja, ki pritegujejo udeležence z obeh strani državne meje na
Goriškem, a tudi s Tržaškega.
Nagrade Dušana Černeta je poseben odbor v Trstu začel
podeljevati leta 1976 ustanovam ali posameznikom, ki se v našem
zamejstvu odlikujejo zaradi predanosti slovenstvu, krščanstvu in
demokraciji, in to v spomin na javnega delavca Dušana Černeta
(1916-75), ki jim je bil dosledno zavezan. Skrb za nagrado je pred
leti prevzela Knjižnica Dušana Černeta, ki je za premostitev zastoja
pri tradicionalnem letnem podeljevanju lani izročila tri nagrade, v
vsako pokrajino, kjer avtohtono živimo Slovenci v Furlaniji Julijski
krajini, po eno: Kulturnemu centru Lojze Bratuž v Gorici,
beneškemu duhovniku in kulturnemu delavcu msgr. Marinu
Qualizzi in Šolskim sestram tržaške province.
Kulturni dom / Spominska razstava “Arrigo
Tonutti – Poklon umetniku”
V sredo, 17. decembra 2014, je bilo v galeriji Kulturnega doma
odprtje spominske razstave “Arrigo Tonutti – Poklon umetniku”. V
delih Arriga Tonuttija (1933 - 2003 iz Ločnika pri Gorici) vedno
najbolj prevzema njegova zvestoba nekaterim temam, ki so bile
zanj značilne. Poleg krajinskih izrezov skritih kotičkov v nekoliko
odmaknjeni goriški okolici pritegnejo pozornost predvsem njegovi
žanrski motivi. Le-ti predstavljajo najbolj viden in uspešen rezultat
njegove osebne interpretacije resničnosti. V teh motivih je umetniku
uspelo z veliko sproščenostjo in svežino prenesti na platno notranja
izkustva. Čeprav je njegova dejavnost v glavnem potekala na
obrobju uradnih umetniških dogajanj v naši deželi, je bil Tonutti
brez dvoma eden najbolj izvirnih, navdušenih in aktivnih goriških
slikarjev. Spominska razstava, ki jo prirejata Kulturni dom Gorica
in kulturna zadruga Maja, bo odprta do 10. januarja 2015: od
ponedeljka do petka, od 9. do 12. in od 16. do 18. ter v večernih
urah med prireditvami.
Kratke Nova zbirka Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica
“Velik dogodek za našo
manjšinsko skupnost”
  opek mladih not je naslov
nove zbirke posvetnih in
sakralnih skladb za otroške
in mladinske zbore, ki jo je izda-
lo Združenje cerkvenih pevskih
zborov - Gorica. Praznična pred-
stavitev projekta, ki je bil izpel-
jan s podporo Javnega sklada Re-
publike Slovenije za kulturne de-
javnosti, je potekala v komorni
dvorani Kulturnega centra Lojze
Bratuž v petek, 12. decembra.
Prijetno kulturno srečanje so z
dvema pesmicama uvedli mladi
pevci Otroškega pevskega zbora
Emil Komel pod vodstvom Da-
mijane Čevdek Jug, sklenili pa
pevci Otroškega pevskega zbora
Veseljaki iz Doberdoba pod tak-
tirko Lucije Lavrenčič; ene in
druge je na klavir spremljala Eli-
sabetta Cavaleri.
Predsednik ZCPZ Dario Bertinaz-
zi je poudaril, da je predstavitev
te zbirke velik dogodek za našo
manjšinsko skupnost in še pose-
Š
bej za našo goriško stvarnost. Za-
misel zanjo je prišla na dan na
seji Združenja in predstavlja ve-
liko pridobitev na slovenskem
glasbenem področju. “Kljub izi-
gravanju določenih krogov in
odločitvi deželnega odbornika
Torrentija, da preuredi financi-
ranje naših slovenskih ustanov
kljub nasprotovanju tako
Združenja kot Zveze cerkvenih
pevskih zborov iz Trsta, ne bomo
opustili našega delovanja”. Ber-
tinazzi je še pojasnil, da Torrenti
ni sprejel nobenih pripomb “in
na pismo podpisanega ni odgo-
voril”. Zato se je zahvalil vsem,
ki vsak dan neutrudno delajo za
naše pevske zbore, pevovodjem
in skladateljem, pa tudi Republi-
ki Sloveniji za podporo. Lani so
predstavili zgoščenko zbora Ve-
seljaki, letos pa zbirko skladb do-
mačih avtorjev, ravno tako na-
menjeno otroškim in mladin-
skim zborom. S tem je želelo
ZCPZ poudariti posebno pozor-
nost do najmlajših, “saj edino
preko njih se bo naša prisotnost
na tem ozemlju ohranila”. Ber-
tinazzi se je zahvalil vsem skla-
dateljem, ki so sodelovali pri
zbirki, Patricku Quaggiatu, ki je
notografiral skladbe, članicam
odbora Martini Gereon, Martini
Hlede in Damijani Čevdek Jug,
ki so projekt speljale do konca,
ter neutrudni tajnici Monici
Quaggiato.
Prof. Martina Gereon je o novi
izdaji povedala, da združuje
skladbe, ki so že bile izvedene,
ostajale pa so zgolj v rokopisih
in doslej bile še neobjavljene. Iz-
jema je le Quaggiatova maša Go-
spod je moj pastir, ki je že izšla v
Pastirčku. Poleg te vsebuje
zbirka 12 skladb, razdeljenih
v dva sklopa: v prvem so po-
svetna dela za otroške glasove
ob spremljavi klavirja ali kita-
re, v drugem pa pesmi sakral-
nega značaja. Gre za dela
šestih zamejskih skladateljev,
ki se z glasbo ukvarjajo (oz. so
se ukvarjali) poklicno ali pa
ljubiteljsko, vsekakor imajo za
sabo bogate in razvejene iz-
kušnje kot zborovodje, usta-
novitelji glasbenih skupin, ko-
repetitorji, organisti, glasbeni
pedagogi, snovalci avtorskih
skladb ali priredb itd.; nekateri
so za svoje delo in visoke umet-
niške dosežke tudi že prejeli la-
skava priznanja. Iz goriške po-
krajine prihajajo Silvan Zava-
dlav, Patrick Quaggiato, Martina
Gereon in pokojni Mirko Špaca-
pan; iz Tržaške pa Petra Grassi in
Walter Lo Nigro. Potem ko je
Martina Gereon navedla nekaj
podatkov o vsakem izmed
omenjenih avtorjev, je še dejala,
da so za oblikovanje platnice
zbirke zaprosili pevce otroških
zborov, včlanjenih v Združenje:
prejeli so okrog 40 risbic, izmed
teh so izbrali štmavrsko jesensko
naravo; v notranjih straneh so
objavili po dve risbici za vsak so-
delujoči zbor.
Bertinazzi je nato poklonil zbir-
ko navzočim skladateljem - v
imenu Mirka Špacapana jo je
prejela njegova vdova Manuela
Quaranta -, primerno darilce pa
štmavrskim otrokom. / DD
Občina Sovodnje ob Soči
Jubilejno praznovanje
80-letnikov
  a številno skupino oseb,
rojenih na območju
občine Sovodnje ob Soči
leta 1934, je bila nedelja, 7. de-
cembra, pomemben praznik.
Udeleženci so se zbrali, da sku-
paj podoživijo preteklost in si
slovesno nazdravijo ob visokem
jubileju. Osemdeset let je kar
dolga doba, v kateri so jubilanti
marsikaj izkusili. Njihovo mla-
dostno obdobje prav gotovo ni
bilo rožnato, saj je tedaj svet in
tudi Goriško močno zaznamo-
vala druga svetovna vojna. Tudi
povojna doba je v mladih pustila
grde spomine, saj so prestajali
pomanjkanje in tudi revščino. V
negotovosti za prihodnost se jih
je večina posvečala iskanju dela
in zaslužka, druge pa je pritegni-
lo nadaljevanje študija. Danes se
Z vsem zdi, da so jim leta blisko-vito tekla in da so se kar naen-krat znašli v objemu osemdese-
tih let. Mnogo letnikov je že za-
pustilo ta svet. Tudi nanje so se
spomnili in nekaterim so 6. de-
cembra položili na grob šopek
nageljnov. Preživeli so že večkrat
v preteklosti praznovali okroglo
obletnico, zadnjič so se zbrali tu-
di ob 75-letnici. Več kot dvajset
prisotnih slavljencev se je v ne-
deljo udeležilo sv. maše v Ga-
brjah v cerkvi sv. Miklavža, kjer
jih je msgr. Renato Podbersič v
pridigi s spodbudnimi besedami
zelo prijetno in stvarno nagovo-
ril. Poleg iskrenih voščil je pou-
daril vlogo in pomen starejših,
ki so si v življenju nabrali veliko
izkušenj in bili več let v oporo
družinam ter so še vedno v po-
moč tudi mladim vnukom in
pravnukom. Po maši je bilo pred
cerkvijo opravljenih precej foto-
grafskih posnetkov za spomin.
Ob prisotnosti županje občine
Sovodnje, ge. Alenke Florenin,
so se zbrali v bližnji župnijski
dvoranici in si nazdravili z
voščili in kratkimi nagovori
županje in slavljencev. Kasneje
so se v družbi spremljevalcev od-
peljali v Bilje v gostišče Kogoj.
Sledilo je prijetno in živahno
srečanje. Vsak slavljenec je prejel
spominsko pergameno z voščili
in geslom “Sonce naj vedno sije
v tebi, tako bo vsak dan čudo-
vit”. Z veseljem so sprejeli tudi
slike, ki spominjajo na mlajša le-
ta. Veselo srečanje se je nadalje-
valo do popoldanskih ur. A pre-
den so se razšli, so izrazili željo,
da se taka srečanja morajo pona-
vljati vsako leto.  (ed)
V soboto, 13. decembra, so goriški skavti z zahvalno mašo v štan-
dreški cerkvi obeležili 50. obletnico ustanovitve organizacije. Daritev
je ob somaševanju msgr. Podbersiča, dekana Bolčine in g. Markežiča
vodil upokojeni nadškof Dino De Antoni. V prostorih doma Anton
Gregorčič je sledilo veselo praznovanje. Daljši zapis prihodnjič.
OPZ Emil Komel (foto dpd)
OPZ Veseljaki (foto dpd)
Dario Bertinazzi Martina Gereon
Goriška 18. decembra 2014 7
Visoki jubilej v Rupi
Osemdeseti rojstni dan
MePZ Rupa Peč
  risrčen večer v objemu šte-
vilnih domačinov, ki so iz-
kazali domačemu društvu
in pevskemu zboru bližino in to-
plino, je obeležil častitljivo
obletnico MePZ Rupa Peč. Šte-
vilni gosti, ki so se pridružili slo-
vesnosti, pa so izkazali jubilantu
zasluženo priznanje in spošto-
vanje za vztrajnost in nepopu-
stljivost v osmih desetletjih pre-
pevanja, ne glede na vse zgodo-
vinske vihre in družbene spre-
membe v tem dolgem obdobju.
Osemdeset let. Toliko časa že
prepevajo Rupenci in Pečani v
domačem mešanem pevskem
zboru. In prav zato je bila izbira,
da bodo svoj “okrogli rojstni
dan” praznovali na društvenem
sedežu tudi najbolj logična
odločitev. V pretesni dvoranici
za vse, ki so se hoteli udeležiti
tega dogodka, se je v dobri uri
P
trajajočem programu zvrstil
splet pesmi, slik, glasbe in v prvi
vrsti... spominov. MePZ Rupa-
Peč, ki ga danes vodi Zulejka De-
vetak, je ob tej priložnosti pri-
pravil krajši koncertni program,
ki je bil vpet v dobro zamišljeno
predstavitev celotnega delovan-
ja v zadnjih 80 letih. Prvi diri-
gent in ustanovitelj MePZ Rupa-
Peč je bil leta 1934 domačin Ja-
nez Pavletič, ki ga je po drugi
svetovni vojni nadomestil brat
Niko Pavletič. Zbor je že v takrat-
nih časih hladne vojne gojil od-
nose s pevci iz sosednjega Mir-
na. Dolgoletni dirigent zbora
(od 1962 do 2006) je
bil Zdravko
Klanjšček, s katerim
je zbor obogatil pev-
sko zakladnico s
skladbami sloven-
skih in tujih avtorjev.
Leta 2006 je dirigen-
tsko palico zbora
prevzela zdajšnja
zborovodkinja Zulej-
ka Devetak. Zgodo-
vinske obrise petja v
dveh sestrskih vasi-
cah sovodenjske
občine, ki sta jih po-
dali napovedovalki
Romana Teržan in
Danijela Fakuč, so
prišli še bolj do izraza
s fotografskimi po-
snetki, ki so jih predvajali med
posameznimi sklopi pesmi.
/ str. 18
AČ
Obvestila
Skupnost družin Sončnica iz
Gorice toplo vabi v nedeljo, 28.
decembra 2014, ob 17. uri v
Močnikov dom v Gorici na
družabno srečanje s prikazom
fotografij in posnetkov z dveh
zanimivih izletov na Bavarsko v
Nemčiji (avgusta 2013) in v Turin
(avgusta 2014). Ob tej priložnosti
bo potekala tudi krajša slovesnost
s podelitvijo letošnje nagrade
Dušana Černeta prav Skupnosti
družin Sončnica.
AŠZ Olympia - Gorica vabi na
Telovadno božičnico v četrtek, 18.
decembra 2014, ob 17. uri v
društveni telovadnici - drevored
20. septembra 85 - Gorica.
Nastopajo deklice in dečki
predšolske skupine Gymplay,
ritmičarke, orodni telovadci in
show dance skupina Olympia.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič vabita v
četrtek, 18. decembra 2014, na
novo srečanje pod lipami. Gost
večera bo goriški duhovnik msgr.
Gašper Rudolf, prvi župnik župnije
Kristusa Odrešenika v Novi Gorici
in sedanji župnik v Medani,
pastoralni izvedenec ter avtor
knjige Sidra božje besede, kjer so
zbrani njegovi nabožni nagovori. V
pogovoru s prof. Mirjam Bratina bo
podal duhovno misel za letošnji
božični čas. Srečanje bo potekalo
v komorni dvorani Kulturnega
centra Lojze Bratuž s pričetkom ob
20. uri.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča udeležencem
silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28.
decembra, v Pineti pri Gradežu, da
bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30
s trga Medaglie d'oro/z Goriščka,
nato s postanki pri vagi pri Pevmi,
v Podgori pri športni dvorani, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob
16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato
s postanki v Sovodnjah pri lekarni
in cerkvi, na Poljanah, v
Doberdobu, Jamljah, Štivanu in
Ronkah. Organizatorji priporočajo
točnost.
Zveza slovenske katoliške
prosvete, Združenje cerkvenih
pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ
Olympia, Slovenska zamejska
skavtska organizacija, krožek
Anton Gregorčič in stranka
Slovenska skupnost želijo letos
šestič zapored počastiti spomin na
Mirka Špacapana z božičnim,
dobrodelnim koncertom, ki bo v
soboto, 10. januarja 2015, ob
20.30 v duhovniji sv. Ivana v
Gorici.
V palači Locatelli v Krminu je do
18. januarja 2015 na ogled
razstava Laure Grusovin “Alle
fronde dei salici”. Urnik: od četrtka
do sobote od 16.00 do 19.00, ob
nedeljah od 10.30 do 12.30 in od
16.00 do 19.00.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi
inštrukcije slovenščine in varstvo.
Tel. štev. 00386 41256240.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna masaža
stopal, tajska masaža itd. Zelo
ugodno, blizu meje. Pokličite na
00386 40 575805.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Dobrosrčna upokojenka iz
Kozine z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
24 ur dnevno. Tel. št. 00386 40
621 424 (iz Italije) ali 040 621
424 Slo (mobi).
Prodaja se gradbena parcela za
stanovanjsko in poslovno gradnjo
8.000 kvadratnih metrov, 300 m
od igralnice Perla - Nova Gorica in
starejšo stanovanjsko hišo v
Šempetru. Telefon 00386
41625393.
Voščila
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vošči članom in
prijateljem vesele božične in
novoletne praznike.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 19.12.2014 do 25.12.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan,
od 21.00 do 22.00. Spored:
Petek, 19. decembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 20. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 21. decembra (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 22. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-zabavna
in zabavna glasba - Zborovski
kotiček - Iz krščanskega sveta -
Novice iz naših krajev - Obvestila.
Torek, 23. decembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 24. decembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Kako
so pastirji ob jaslicah? - Izbor
melodij.
Četrtek, 25. decembra (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Koncertna sezona 2014-2015
IN ZOPET PRIŠLA NOČ SI SVETA
Slovenski komorni zbor iz Ljubljane
Martina Batič, zborovodja
Na sporedu pesmi iz svetovne božične zakladnice 
in božične skladbe slovenskih skladateljev
Kulturni center Lojze Bratuž
Ponedeljek, 22. decembra 2014, ob 20.30
Informacije na tel št. 0039 0481 531445  
ali po e-mailu na info@centerbratuz.org
Dvodnevni simpozij o Antonu Laščaku
Premalo poznan
goriški arhitekt
  prostorih nekdanjega ma-
lega semenišča v Gorici,
kjer domuje tržaška uni-
verza, se je v četrtek končal dvod-
nevni simpozij, ki so ga posvetili
goriškemu arhitektu Antonu
Laščaku (1856-1946). Mednarod-
na konferenca je bila v organiza-
ciji tržaške univerze. Sooblikovali
so jo raziskovalci, arhitekti, izve-
V denci in profesorji iz različnihdržav, predvsem iz Italije in Slo-venije, pa tudi iz Pariza in seveda
Kaira. Anton Laščak je glavnino
svojega življenja preživel v Egiptu,
med Aleksandrijo in Kairom, kjer
je tudi umrl in bil pokopan. Tu je
podpisal najpomembnejše repre-
zentančne in zasebne stavbe tiste-
ga časa, od palač do železniških
postaj in vladnih stavb. V večde-
setletnem delu se jih je nabralo
okoli 40. Leta 1907 je postal glav-
ni kraljevi arhitekt in prejel ple-
miški naslov beg, kar bi nekje od-
govarjalo našemu baronu. V
širšem slovenskem prostoru je
Laščak domala nepoznan, pa
čeprav se je rodil v slovenski
družini, ki je prišla iz Posočja, v
goriškem Podturnu, kjer je po
njem poimenovana tudi ulica.
Odraščal je v furlanskem okolju
in v furlanščini tudi pesnil, sim-
patiziral je z iredentizmom. Ne-
poznan pa ostaja tudi v italijan-
skem prostoru in v sami Gorici,
saj se Goričani ne zavedajo po-
membnosti tega arhitekta, ki v bi-
stvu deli isto usodo z Nicolojem
Pacassijem, ki je deloval na avstrij-
skem dvoru Marije Terezije. Na-
men dvodnevnega posveta je bil
zato ta, da se ovrednotita njegovo
delo in poseben slog. V Egiptu pa
je Laščak še danes zelo poznano
ime, zelo ga cenijo tudi Francozi,
ki so mu posvetili več del.
Na Goriškem je ohranjen
Laščakov obelisk oz. vodomet na
glavnem trgu v Podturnu, na po-
bočju Kostanjevice pa kraljuje no-
voislamska vila, ki jo je zgradil leta
1912, vendar v njej ni nikoli živel.
V goriški državni knjižnici so v
sklopu študijskih dnevov odprli
tudi razstavo Laščakovih goriških
risb, ki jih hranijo v državnem ar-
hivu; pred kratkim jih je odkril
goriški arhitekt Diego Kuzmin, ki
je tudi uredil razstavo. Izšel je tudi
trojezični katalog.
GLASBENA MATICA – GORICA
v sodelovanju s KULTURNIM DOMOM
vabi na 
KONCERT ORKESTRA HARF
VENTAGLIO D’ARPE
dir. Patrizia Tassini
sobota, 20. 12. 2014, ob 20. uri
Kulturni dom – Gorica, ul. I. Brass 20
Koncert sta omogočila URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU
in ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV – GORICA
v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. HILARIJA IN TACIJANA v Gorici
vabi k
ZAHVALNI SV. MAŠI
ob koncu civilnega leta
mašo bodo oblikovali združeni pevski zbori, ki bodo prvič izvajali
Mašo na čast sv. Janezu Pavlu II., umetnika Aleša Makovca
petek, 26. decembra 2014, ob 17. uri
Stolna cerkev v Gorici
Božični koncert, ki ga vsako leto ponujata Kulturni center Lojze Bratuž
in Združenje cerkvenih pevskih zborov, bo letos v ponedeljek, 22. decembra,
v veliki dvorani goriškega Kulturnega centra. Tokratni gost bo Slovenski
komorni zbor, ki je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991.
Zbor je v širšem slovenskem kulturnem prostoru znan kot dovršen
poustvarjalec slovenskih in tujih avtorjev in ima po zaslugi ustanovitelja
Mirka Cudermana plodno zgodovino ter obsežno diskografijo. V zadnjih
letih zbor vodi ena izmed najbolj uveljavljenih in izkušenih mladih
slovenskih dirigentk, Martina Batič, doma iz Ajdovščine. Za seboj ima
med drugim pet sezon vodenja zbora SNG Opera in balet Ljubljana.
Projektno sodeluje s Komornim zborom RTV Slovenija in Komornim
zborom Ave, večkrat je bila sodirigentka Slovenskega otroškega zbora.
Program, ki ga bo zbor predstavil goriškim poslušalcem, bo razdeljen
na dva dela. V prvem delu bo zbor segel po partiturah iz božične ruske
pravoslavne tradicije, ki so v našem prostoru manj izvajane, drugi del
pa prinaša “klasike” slovenske božične pesmi v avtorskih skladbah ali
priredbah slovenskih poznoromantičnih in sodobnih skladateljev. Ta
povezava združuje “dve krili evropskih pljuč”, pravoslavno in katoliško,
vzhodno in zahodno, ter prinaša dve različni “slovanski” glasbeni
interpretaciji Božiča. “Pričakovati je, da bo Slovenski komorni zbor z
dovršenimi glasovi svojih pevcev, poustvarjalno energijo dirigentke in
tehnično pripravljenostjo ter ne nazadnje subtilno glasbeno intepretacijo
pričaral čudovit predbožični večer, poln pričakovanjskega duha”, je
zapisal David Bandelj v programski list goriškega koncerta.
Božični koncert v KCLB
V petek, 19. decembra 2014, bo ob 19.30 v cerkvi v Pevmi
tradicionalno Srečanje ob božični pesmi. Na zborovskem
večeru, ki bo poslušalcem pričaral praznično vzdušje in ki
ga prirejajo KD Naš prapor, župnija sv. Mavra in Silvestra,
KD Sabotin, Lovska družina, Združenje proizvajalcev rebule
-Oslavje, Ribiško društvo Čarnik, Zavodni svet Večstopenjske
šole s slovenskim učnim jezikom in Združenje staršev vrtca
Pikapolonica, bodo nastopili OPZ vrtca iz Pevme, OPZ OŠ J.
Abram iz Pevme, MoPZ Skala Gabrje, Glasbeno-vokalna
skupina Sanje in MoPZ Štmaver. Božično misel bo izrekel
župnik Marijan Markežič. V soboto, 20. decembra, ob 17. uri
bodo pa Solkanci v Štmavru na kmečki domačiji Grad
Štmaver 1 (pri Barnabi) izročili Betlehemsko luč sosedom iz
Pevme, Štmavra in Oslavja. Krajšemu kulturnemu programu,
ki ga bodo izoblikovali OPZ Štmaver, skavti s poslanico miru,
glasbena skupina na citre Strune mile in MoPZ Štmaver, bo
sledilo družabno srečanje z izmenjavo voščil. S Solkanci se
bodo srečali na nekdanjem kmečkem mejnem prehodu.
Pevma, Štmaver in okolica

  ližamo se Božiču in novemu letu
2015 in ob pričakovanju teh praz-
ničnih dni je tudi priložnost za
obračune in razmislek o prehojeni poti
ter o tem, kar nas čaka v prihodnjem le-
tu, o načrtih in izzivih. Za Svet sloven-
skih organizacij je to skoraj obvezna “na-
loga”. In to še posebno v času, ko bo
kmalu volilni občni zbor, kjer bodo vo-
litve za nove vodstvene organe, a tudi,
kjer bodo razprave o tem, kakšno je po-
slanstvo, ki izhaja iz treh temeljnih vred-
not, demokracije, krščanstva in sloven-
stva. Vse tri vrednote so namreč v da-
našnji družbi precej pod udarom ali pa
bi lahko rekli, da zahtevajo nove oprije-
me, s katerimi se bodo udejanjile v vsak-
danjem življenju zamejskega Slovenca,
ki živi v prostoru od Milj do Trbiža, in
bodo ostale tisti temelj, na katerem se je
dobršen del našega življa ohranjal skozi
stoletja vse do današnjih dni.
Vrednote so različne. O nekaterih smo
mislili, da bodo za vedno, a žal so danes
že na smetišču zgodovine ali pa povsem
pozabljene. Vsi trije -izmi, ki so kruto zaz-
namovali naš prostor in čas, so dejansko
za nami ali so povsem oslabljeni nekje v
ozadju.
Vrednote, na katere se sklicuje SSO, to so
slovenska narodna zavest, svoboda in de-
mokratična zavzetost ter krščanski etos,
pa so za vedno tu z nami in čas jih ni in
jih ne bo izničil. Zato je samo po sebi
umevno, da smo jim zvesti in sledimo
njihovemu klicu in sporočilu.
Slovenski narod se je s Trubarjem,
Slomškom in Prešernom dokončno raz-
vil in zgodovinsko uveljavil v Evropi prav
zaradi teh vrednot in zaradi njih mora-
mo tudi Slovenci tu v zamejstvu na nji-
hovih temeljih “stati in obstati”. Druge
poti ni ali pa vsaj jaz je ne vidim. Govo-
rim seveda o vrednotah, tudi krščanskih,
ki pa ni nujno, da so verske ali teološke.
Evropa vendarle zgodovinsko sloni na
teh krščanskih temeljih in vrednotah,
čeprav bi danes marsikdo to rad zamolčal
ali preslišal.
Koliko so bile in so še danes te vred-
note pomembne pri delovanju krovne
organizacije, ki ji predsedujete in ki jih
ima zapisane v svojem statutu? Se lah-
ko s časom spreminjajo?
Spremembe so vedno dobrodošle,
večkrat tudi nujne, saj se tudi v naši skup-
nosti nekaj vedno spreminja, dograjuje
ali pa tudi zamira. Ničkoliko društev je v
povojnih letih zamrlo, a so nastala nova,
nekatera so se znala posodobiti, druga se
razviti v drugo smer od prvotno začrta-
ne. To je dobro, pomembno je, da smo
na kulturnem, verskem, športnem, so-
cialnem in gospodarskem področju ved-
no tako ustvarjalni in delavni, kot si mi
vsi želimo, in naš slovenski narod bo v
zamejstvu seveda tako tudi obstal, živel,
se razvijal tudi v prihodnje, o tem ne dvo-
mim. SSO ima v svoji navezi točno 156
društev, klubov, organizacij, od Doline
do Ukev. Smo izredno bogati v svojem
delovanju in smo na teh 156 društev in
organizacij lahko tudi ponosni. Z njimi
se trudimo, da bi nas asimilacija oz. raz-
naroditev, ki je v našem prostoru pač
večkrat tudi vidna, ne prizadela in nas
prehudo ranila. S problemom asimilacije
se borijo vse narodnostne manjšine v
Evropi in mi nismo pri tem nikaka izje-
ma.
Svet slovenskih organizacij zastopa to-
rej veliko število organizacij in
društev, ki imajo raznoliko delovanje.
Njihov skupni imenovalec je ohran-
janje slovenske zavesti in jezika. Kako
se danes to udejanja? Smo pri tem
uspešni ali so potrebne kakšne spre-
membe?
Na to dejavnost smo lahko samo pono-
sni, posebno tedaj, ko vidimo, da prev-
zemajo pobude v svoje roke mlajši rodo-
vi, ker se zavedamo, da kjer zagrabijo za
krmilo mladi, tam je prihodnost tudi za-
gotovljena. To velja za vse naše organi-
zacije, zato je prav, da povsod, kjer je to
le mogoče, pride do prevetritve kadrov,
da se menjamo na odgovornih mestih,
skratka, da čim več krojimo in pre-
puščamo mesta mladim generacijam, ki
so garancija za naš nadaljnji obstoj in raz-
voj.
Organiziranost v SSO je zelo zakore-
ninjena v prostoru, kjer morda včasih
zmanjka smisla za povezovanje in so-
delovanje. Nekoliko je še prisotna tek-
movalnost med Gorico in Trstom. V
čem so pozitivni vidiki te strukturira-
nosti, kje se skrivajo šibkosti, kaj kon-
kretno potrebujemo?
Dokler gre za tekmovalnost, je to lahko
nekaj pozitivnega in zdravega. Slabih od-
nosov ne smemo gojiti in ustvarjati brez
potrebe in brez vsake podlage.
Recimo Trst in Gorica: že nad
petdeset let (od deželnega sve-
tovalca SSk do danes) si priza-
devam za premostitev do-
ločenih videnj in teženj. No-
bene skrivnosti ni, da je na
Goriškem kulturno in drugo
delovanje zelo bogato, na
Tržaškem pa kaj drugega, na
Videmskem (Benečija in Ka-
nalska dolina) pa kaj tretjega,
ki močno izstopa. Vedno sem
se trudil, tudi v SSO, da smo
medsebojne nesporazume in
nevoščljivosti odpravljali in
gradili tisto, kar nas druži, kar
nas bogati tudi v vsakdanjem
življenju. Tako moramo delati
tudi jutri, čez leto, čez dese-
tletja: graditi boljši svet za vso našo skup-
nost, ki živi v 32 občinah ob mejnem pa-
su, ki je vedno bolj evropski in demokra-
tičen.
Tudi medijski in založniški prostor je
pri nas zelo pester in v tem trenutku v
zelo zahtevnem obdobju. Stiske fi-
nančne narave se kažejo za dnevnik,
a ne samo zanj. Tudi tednik Novi glas
je bil lani v težavah in pri tem je bilo
odločilno vztrajanje z vaše strani v po-
svetovalni deželni komisiji za Sloven-
ce v FJK ter posluh, ki ga je pri tem
imel deželni odbornik in predsednik
komisije Gianni Torrenti. Kako vidite
prihodnost slovenskih medijev v FJK?
Pluralnost medijev je temelj demokra-
cije in združevanje ni vedno najboljša
rešitev, kot se je to pokazalo pred
kakšnim letom na Koroškem.
Mediji so nekaj izjemno pomembnega
za našo celotno skupnost: od radia in te-
levizije do dnevnika in tednikov, od šti-
rinajstdnevnikov in mesečnikov do
spletnih strani in digitalne inovacije. Vsi
ti bi se morali truditi za ohranitev slo-
venstva na naših tleh, ne pa stremeti za
kakimi ideološko-političnimi temami, ki
so žal v vsem povojnem času tako zelo
prisotne in ki so, hote ali nehote, ves ta
čas povzročale tudi veliko hude krvi, ne-
soglasja, celo sovraštva, namesto da bi
gradile le prihodnost naše skupnosti. Se
bomo kdaj odpovedali tem ideološkim,
od zgoraj vsiljenim idejam in stališčem?
To je odvisno od nas vseh, ne le od SSO.
V tej predstavniški vlogi v korist la-
stnim članicam, h kateri je SSO kot
krovna organizacija poklican, je ver-
jetno največ energije preusmerjene v
zagotavljanje finančnih sredstev, kar
je bilo v zadnjih letih zelo zahtevno,
saj je kriza v Italiji in v Sloveniji, z rezi
v državnih proračunih, udarila tudi po
sredstvih za slovensko manjšino.
Kakšno je danes stanje?
SSO mora sam in skupaj z drugo krovno
organizacijo SKGZ stalno in pozorno
spremljati zagotavljanje in dajanje fi-
nančnih sredstev tako s strani Slovenije
(USZS) kot s strani Italije (Dežela FJK),
ker vedno preži nevarnost, da se iz enega
ali drugega razloga, največ seveda zaradi
splošne ekonomske krize, ti javni pri-
spevki krčijo ali celo črtajo. Brez te fi-
nančne pomoči bi naša društva in usta-
nove hudo trpeli. Da iz leta v leto priha-
jajo prispevki, gre gotovo tudi veliko za-
sluge SSO, ko gre za njegove članice, in
obema krovnima organizacijama, ko gre
za skupne ustanove. Danes gre veliko
energije v to smer, a mislim, da je tako
prav in celo nujno.
Danes je stanje, kljub rahlemu krčenju s
strani Slovenije, dobro in upajmo, da se
tega finančnega ključa predvsem Italija
ne bo dotaknila. Tu moram posebej pou-
dariti izredno tankočutnost, ki jo imata
v sebi slovenski minister Gorazd Žmavc
(in z njim vsi odgovorni na Uradu) in
deželni odbornik Gianni Torrenti. Obe-
ma gre moje in naše priznanje in tudi
hvaležnost v upanju, da bosta še naprej
delala in uporabljala svoje energije v ko-
rist slovenskega kulturnega in splošnega
prostora.
Od zadnjih deželnih volitev leta 2013
je skrb za manjšine v FJK prevzel od-
bornik Gianni Torrenti in začel refor-
mo financiranja. Ta se bo začela izva-
jati z letom 2015, ko bo za manjša
društva denar preusmerjen na zveze,
ki ga bodo nato porazdelile posamez-
nim članicam. So zveze, ki so včlanje-
ne v SSO, pripravljene na ta novi iz-
ziv?
Vsi se zavedamo, da je dobro, da pride
do določenih reform, predvsem tam,
kjer se brez potrebe trošijo energije in so
reforme porok, da se stanje izboljša. Me-
nim, da ni nujno, da ima vsaka naša vas
ali rajon dva ali tri zbore, ki jih tudi
umetno držijo pri življenju. Kjer ni več
mladih energij, ki nas usmerjajo v pri-
hodnost, je prav, da to stanje dobro ana-
liziramo. Jaz in ves odbor SSO pa smo
proti prisilnemu združevanju, ki bi
služilo kot pretveza za prevzem določene
oblasti. Mislim na obe glasbeni šoli, na
založniške hiše, na tiskane medije. S silo
združevati nekaj, kar ne gre skupaj, bi
lahko bilo izredno napačno dejanje, ki
bi nas gotovo kot skupnost ohromilo ali
celo uničilo. Zato proč od takega načina
razmišljanja in želje po prevzemanju
oblasti oz. kontrole v določenih sektorjih
in ustanovah!
Smo slovenska skupnost, ki ima v sebi
različne poglede, tudi na našo preteklo
in polpreteklo zgodovino, zato je prav,
da svoje ideje, vrednote, ideale tudi svo-
bodno živimo in jih svobodno razvija-
mo. Pri SSO smo pripravljeni na vse izzi-
ve, tudi glede nujnih reform, a to naj bo
modro dejanje, ki naj v celoti odgovarja
naši stvarnosti, našemu vsakdanjemu
življenju.
V odnosu z Republiko Slovenijo je na-
stalo novo obdobje, ko je Urad za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu prevzel
minister Gorazd Žmavc. Slovenija se
je zelo odločno zavzela za ohranitev
knjižnega središča v Trstu, minister pa
je v teh dneh obiskal Slovence na Vi-
demskem in Goriškem. Kako ocenju-
jete sedanje odnose med matico in za-
mejstvom?
Za zdaj dobro, kot sem že rekel. Mi smo
del slovenskega naroda, nismo več nekaj
“drugega”, nismo ne zamejci ne “unej-
ci”, smo del slovenskega naroda, ki je se-
stavni del nove Evrope, in v tem vidiku
moramo tudi delati. Smo torej zaveden
slovenski živelj, ki je v vsem združen s
slovenskim narodom in njegovimi kore-
ninami, in prav bi bilo, da bi ta naša slo-
venska zavest vedno prišla do izraza, ne
samo v kulturi, športu, sociali in gospo-
darstvu, ampak tudi v političnem življen-
ju in bi se počasi prepoznavali vsi v eni
sami slovenski stranki, tudi če bi stranki
poiskali povsem novo ime. Mislim, da bi
bil že skrajni čas, predvsem zdaj, ko z raz-
nimi reformami, tudi z ukinjanjem
občin, pokrajin, konzult, gorskih skup-
nosti itd. tvegamo, da zginemo kot poli-
tično angažirana skupnost. Takšna refor-
ma bi bila korak v pogubo oz. počasno
izumiranje.
Izvolitev novega odbora Sloven-
skega stalnega gledališča pred-
stavlja verjetno najbolj kritičen
trenutek v tem letu, ki se izteka.
Prodrla je neusklajena kandida-
tura in SSO ima zaradi tega vse
do danes zamrznjeno svojo pri-
sotnost v upravnem odboru
SSG. Kakšno je danes stanje? So
morda kakšni premiki?
V statutu SSG piše, da mora slo-
venska skupnost po svojih orga-
nizacijah dati skupno ime za
predsednika oz. predsednico
SSG. To se ni zgodilo, žal, zato
je SSO svojo prisotnost v SSG
zamrznil. Kdaj bo prišlo do
odmrznitve, ne vem, to je odvi-
sno od drugih, ne od SSO.
Dejstvo pa je, da se bodo morale vse
skupne ustanove (vštet je pri tem tudi naš
edini slovenski dnevnik - Primorski
dnevnik) zavedati, da je samo v skupnem
sodelovanju z obema krovnima organi-
zacijama, to je SSO in SKGZ, njihova pri-
hodnost. Če do tega ne bo prišlo, bo SSO
vedno ustrezno sklepal.
Letošnjo jesen smo dočakali umestitev
paritetnega odbora. Nova predsednica
je nekdanja ravnateljica slovenskih šol
Ksenija Dobrila, ki jo je imenovala vla-
da. Na umestitveni seji je kandidat
SKGZ za predsedstvo umaknil svojo
kandidaturo, ker je ugotovil, da nima
podpore SSO. Ali je SKGZ predhodno
vprašala SSO za podporo svoji kandi-
daturi? Kako vidite v prihodnje odnos
med dvema krovnima organizacija-
ma?
SKGZ je umaknila predčasno s te tekme
svojega kandidata in v končni fazi so čla-
ni paritetnega odbora večinsko izvolili
gospo Ksenijo Dobrila za predsednico te-
ga pomembnega organa.
Do sedaj smo z delovanjem nove pred-
sednice zadovoljni in prepričan sem, da
nas ne bo razočarala.
Skupaj bomo lahko marsikaj storili za
naš slovenski in javni blagor.
Tudi vladno omizje za izvajanje zaščit-
nega zakona 38/01 se je končno ob-
novilo. Kakšno učinkovitost ima to re-
lativno novo telo?
Vladno omizje se v Rimu, konkretno v
palači notranjega ministrstva, bolj pored-
ko sestaja. Ne vem, kdo je tega kriv, saj je
problemov ničkoliko in prav bi bilo, da
se to mešano vladno omizje, v katerem
so poleg SSO in SKGZ tudi razni funkcio-
narji na raznih ministrstvih, kakor tudi
člani komisije same, predsednik paritet-
nega odbora, večkrat srečuje, posebej, ko
so v obravnavi pomembni problemi, ki
zadevajo našo slovensko skupnost. To
vladno omizje moramo vsekakor ohran-
jati, saj tvegamo, da na podlagi sedaj
začrtanega volilnega zakona Slovenci ne
bomo zastopani v rimskem parlamentu.
V času vašega predsedovanja od leta
2005 se je SSO zelo posvečal črpanju
sredstev iz evropskih projektov, ki
predstavljajo pomemben vir sredstev
za delovanje, vendar so zelo zahtevni
pri vodenju upravnih postopkov. Po-
membno vlogo je SSO dobil v evro-
projektu JezikLingua, ki se sedaj
končuje. Kako kaže v prihodnje, ko je
v začetni fazi novo programsko ob-
dobje 2014-2020?
Evroprojekti so nekaj izredno važnega,
pa ne samo z ekonomskega oz. finančne-
ga vidika, zato se je SSO zelo hitro in do-
bro odzval na razpis teh projektov (pose-
bej seveda mislim tu na projekt JezikLin-
gua, a tudi na ENRI in druge) in bo po
tej poti gotovo tudi nadaljeval.
Ti projekti segajo v leto 2020 in SSO misli
ugodnosti tega evropskega razmišljanja
in ekonomske politike dobro izkoristiti.
Preusmerimo se bolj osebno na vas.
Ste predsednik Sveta slovenskih orga-
nizacij od leta 2005. Kaj vam je pome-
nilo to obdobje? Kakšna so zadoščen-
ja? Morda je tudi kakšen grenak spo-
min?
Pomenilo mi je veliko. SSO mi je nudil
možnost, da sem se ves vživel v našo or-
ganizacijsko dejavnost. Potem ko sem bil
dvajset let deželni svetovalec, sem skoro
deset let predsednik SSO. Bilo je seveda
nekaj problemov, tudi težjih, a smo jih
skupno rešili po svojih najboljših močeh,
to pa zato, ker smo kot SSO imeli vedno
pred očmi blagor naših društev, klubov,
ustanov, organizacij. Nismo nikdar šli v
kakšne brezplodne polemike, napake, ni-
ti v vsakodnevnem tisku ne, smo vzdržali
in zdaj smo zadovoljni, da nam je “čas
dal prav”. Nismo hoteli nikdar zganjati
demagogije ali osebnih napadov na ljudi
in društva, zato smo danes tu s po-
končno glavo in s čisto vestjo, da smo za
svojo skupnost napravili vse, kar smo
želeli, kar je bilo prav, kar je bilo daljno-
vidno. Avtonomno in svobodno delo-
vanje, ta želja je bila vseskozi prisotna v
naših srcih in v našem mišljenju, zato
smo zdaj zadovoljni in smelo gledamo v
bližnjo in tudi daljno prihodnost.
V prejšnjih dneh je bil v medijih za-
beležen izid knjige “Quei 1254 giorni
rossi, quando a Trieste governava la Si-
nistra”, ki sta jo napisala Ezio Martone
in Giorgio Pison. V njej je navedeno,
da je stranka Slovenska skupnost, ka-
tere deželni tajnik ste bili v tistem času
ravno vi, zavila na levo in podprla levo
upravo na tržaški pokrajini, in to na
podlagi odločilnega glasu predstavni-
ka SSk Bojana Brezigarja. Prav on v
knjigi trdi, da ste vi imeli velike pomi-
sleke na tako izbiro. Kako to komenti-
rate?
Te knjige nisem še prebral in niti točno
ne vem, kaj je Bojan Brezigar napisal. Kot
piše PD, naj bi Brezigar trdil, da sem imel
velike pomisleke kot deželni tajnik SSk
na nastajajočo levičarsko upravo na
tržaški pokrajini.
Ne spomnim se vseh debat (tudi celo-
nočnih!) ob nastajanju levičarske upra-
ve. Bojan Brezigar je bil izvoljen kot pred-
stavnik Slovenske skupnosti, katere pro-
gram je v okviru pokrajine moral zago-
varjati. Osebno nisem imel nobenih po-
mislekov proti levičarski upravi, skrbeli
so me pa socialisti, katerim je bilo bolj
za stolčke kot za program. Takega načina
razmišljanja pa, kot deželni tajnik SSk,
nisem mogel sprejeti in se ukloniti take-
mu načinu dela. Po naših prizadevanjih
so se potem zadeve nekoliko umirile in
levičarska pokrajinska vlada je tudi z
našo pomočjo dobro delovala.
Pred kratkim je pri Goriški Mohorjevi
družbi izšla vaša nova knjiga Iztrgani
spomini. Kakšno je osrednje spo-
ročilo, ki ga želite s temi zapisi posre-
dovati današnjemu Slovencu v FJK?
Goriški Mohorjevi družbi sem hvaležen,
da mi je to knjigo izdala. V njej sem hotel
posredovati predvsem mladim rodovom
neko globlje sporočilo. In to moje spo-
ročilo gre v preteklost, ki ni bila vedno
rožnata in je med nami ustvarjala tudi
veliko napetosti, večkrat tudi sovraštvo
(še leta 1975 so nas hoteli v Doberdobu
na shodu SSk kamenjati!), zato je moje
sporočilo iskanje dialoga med nami, mir-
nega sodelovanja, konstruktivne gradnje
naše prihodnosti. Drugo sporočilo pa je
namenjeno Sloveniji, še edini državi v
Evropi, ki ima do preteklosti kaj čuden
odnos, se želi vračati v neki totalitarizem,
iz katerega ne bi bilo nobenega izhoda,
nobene prave prihodnosti, nobene pra-
vične družbe.
Bo Slovenija to zmogla? To ni samo nje-
na stvar, to je tudi naš problem, saj smo
vsi, kot sem prej povedal, sinovi sloven-
ske zemlje, polnopravni členi slovenske-
ga naroda.
Vsem rojakom in rojakinjam vesele
božične praznike in veliko dobrega v
letu 2015.
Julijan Čavdek
B
Pogovor / Drago Štoka
“Kjer zagrabijo za krmilo mladi, 
je prihodnost zagotovljena!”
Svet in Slovenske Organizacije 18. decembra 2014 9
Božično branje18. decembra 201410
  kofje, ki so sodelovali na sinodi o družini
(Rim 5. - 10. oktober 2014), so vztrajali, da
so vsebine razprav, poročila in končni doku-
ment (Relatio) dostopni javnosti. Na to je pristal
tudi papež.
Na sinodi je sodelovalo 253 škofov, od katerih je
bilo 114 predsednikov škofovskih konferenc in 13
poglavarjev različnih vzhodnih Cerkva, ki so
združene z Rimom.
Mediji so se tako v glavnem opredelili na teme iz-
venzakonske skupnosti, kontracepcije, razveze in
istospolno usmerjenih.
Dne 3. oktobra 2014 je bilo sklepno zasedanje tega
dela sinode. Kardinal Peter Erdo je prebral “Relatio
– sklepni povzetek”, ki je obsegal 12 strani.
Iz njega je bilo razvidno, v katero smer so sinodal-
ne razprave potekale. Takoj se je k razpravi prijavilo
kar 41 razpravljalcev.
Vpliv medijev
- Kardinal George Pell, prefekt kongregacije za go-
spodarstvo, drugače Avstralec, je pripomnil, da so
mediji, na podlagi vsebine, ki jo ima Relatio, že
naredili nekatere sklepe o spremembah v Cerkvi,
čeprav so to le stališča posameznikov. “Mi se ne
moremo prepustiti medijski informiranosti, saj se
ne podiramo kot hiša iz kartona! Relatio kot tak je
tendenciozen, popačen in brez utemeljitve v Sve-
tem pismu”.
Izvenzakonske skupnosti:
- Pripombe so bile tudi na izvenzakonske skupno-
sti (točke 18, 36,38)
Poudarek je bil, da le-te niso enakovredne zakonski
zvezi med možem in ženo. Za veliko večino raz-
pravljalcev je bil sklep nespremenljiv (točke 50-
52). Kardinal Erdo iz Budimpešte, ki je vodil po-
govor, je takoj posegel v debato in si “nekako opral
roke”, češ da je to poglavje pripravil nadškof Bruno
Forteia iz Chieti – Vasto.
Zvestoba tradiciji, učiteljstvo Cerkvi in Sv. pismo
Kardinal Reinhard Max (München), predsednik
nemške škofovske konference, obrazložuje:
“Učiteljstvo Cerkve ni statična zbirka fraz, se raz-
vija in se zato nauk razume in sprejema na dru-
gačen način. Resnica ni en si-
stem, ampak ena oseba. Evan-
gelij se ne spreminja, lahko pa
se spremeni razumevanje nau-
ka. Ko govorimo o evangeliju,
ali smo prepričani, da smo vsega odkrili? - To, kar
je pomembno, je, da zakonski par živi v veri. To je
velika vrednota! Mi ne moremo trditi, da ni vred-
nota, če istospolni par živi skupaj 35 let in več, da
sta zvesta drug drugemu, če drug skrbi za drugega
do konca življenja; kaj bi lahko tu rekla Cerkev?
Tu gre za zvestobo. To je resnica”!
Novo usmiljenje
O tem je govoril nadškof Gadecki, ko je omenil
prejemanje zakramentov ločenih in ponovno po-
ročenih. Na televiziji ZENIT-14 je imel intervju kar-
dinal Walter Kasper 14. novembra 2014 in se je o
tem zanimivo izjasnil: “Skupina sinodalnih očetov
je glasovala, da se omogoči katoličanu v drugem
zakonu – tistim, ki so po veljavnem cerkvenem za-
konu bili poročeni in se je njihov zakon razbil, pa
so se civilno na novo poročili in živijo v ne-cer-
kvenem zakonu z novim možem ali novo ženo -
prihajati k spovedi in obhajilu. Ob tem pa nihče
ne dvomi o nerazvezljivosti cerkvene poroke. Za
to, da bi takšni kristjani bili deležni spovedne od-
veze in bi prejemali obhajilo, je glasovalo nad pet-
deset odstotkov sinodalnih očetov, premalo, da bi
bil sklep sprejet, ker ta zahteva dvotretjinsko
večino.
Ob koncu
Opazno je bilo, da afriški škofje podpirajo “tradi-
cionalne škofe”, medtem ko se azijski nagibajo na
drugo stran. Iz razprave je bilo vidno, da bi dve
državi, iz katerih izhajajo sinodalni očetje, sklepni
dokument Relatio – podprli. To sta Italija in
Nemčija. Sinodalni očetje iščejo možnost, kako bi
na novo ovrednotili vrednoto življenja, ki je, odkar
obstaja človek. Sodobni svet pa te vrednote zelo
“po svoje” pojmuje. Tako sem prebral, da se je neki
dami zlomil hišni ključ vhodnih vrat. Največji pro-
blem zanjo je bil pes, ki je ostal v zaklenjeni hiši
in je bil toliko in toliko ur sam (!) in seveda lačen
(!) Ko bi v hiši ostal zaklenjen dojenček, bi razu-
mel, ne pa moledovanje zaradi psa! - Čeprav imam
rad živali! Prav ob tem primeru se vidi sodoben
skrivljen pogled na vrednote.
Ambrož Kodelja
Š   ljub krizi se je nebeški dobrotnik sv. Miklavž tu-di letos radodarno spomnil naših otrok in jihobiskal po domovih, v naših mestnih in vaških
dvoranah, kjer so ga majhni ali malce večji igralci
pričakali s prizorčki in petjem. Tudi otroci, ki obisku-
jejo cerkev sv. Ivana v Gorici in se pripravljajo na prvo
spoved ali obhajilo, so obisk belobradega “nebeščana”
dočakali po nedeljski sv. maši 7. decembra 2014 v
bližnjem Domu Franca Močnika. Gledališki navdušen-
ci, nekateri člani mladinske gledališke sku-
pine O’Klapa, ki deluje pod okriljem Skup-
nosti družin Sončnica in Slovenskega pa-
storalnega središča, so jim pod mentor-
stvom Katerine Ferletič, ki je poiskala pri-
meren tekst, in ob režijski pomoči Franka
Žerjala, ki je z njimi vadil govor, pripravili
igrico Delajmo, delajmo zlata kolesa. Le-
tošnje miklavževanje so, tako rekoč, pripra-
vili sami, zato jim gre vsa pohvala. Režijo
prizorčka o tem, kako so se bratec in dve
sestrici pripravljali na obisk sv. Miklavža,
je namreč prevzela mlada Sanja Vogrič, ki
se je že kar nekajkrat izkazala s samozave-
stnim odrskim nastopom. V zakulisju ji je
pri tehničnem delu pomagala Marta Fajt.
Tokrat so igrico o bratu, ki se je trudil, da
bi na harmoniko čim boljše zaigral pesmico sv. Mi-
klavžu v pozdrav, pa o njegovih dveh sestrah, ki sta ne-
jeverno poslušali njegovo okorno igranje, prikazali Ma-
nuel Persoglia, ki v resnici zna prav dobro nategovati
meh tega glasbila, in Katja Terčič ter mlajša Kea Vogrič.
Katja Terčič je že domača na odrskih deskah, pa tudi
Kea se je po njih sproščeno sukala in prepričljivo odi-
grala deklico, ki bi rada srečala sv. Miklavža, a se zelo
boji hudičkov; ti kaj radi prihuljeno pristopijo k zboru
angelčkov in strašijo otroke. Starejša sestra jo tolaži in
bodri, naj čim bolj vneto moli sveti angel. Iskrena mo-
litev ima tako moč, da se pred njo hudičku poveznejo
rožički in se nebogljen umakne in izgine. O tem so se
lahko prepričali tudi otroci v dvorani. Ko se je izza za-
vese prikazal rogati peklenšček, ga je glasna molitev
sveti angel nastopajočih, ki so k sebi povabili še skupi-
no otrok iz občinstva, Amadeja in Lucijo Bandelj, Majo
in Mateja Corsija ter Gregor-
ja Persoglio, tako “izžela”, da
se je skrivaje se za dolgim
plaščem umaknil s prizo-
rišča. Vlogo hudička je odi-
grala Marta Fajt, od vsega začetka članica O’Klape. Ko
se je zaslišal zvonček, pa se je pri vratih v veselje nad
tridesetih malčkov in osnovnošolskih otrok pojavil be-
lobradi svetnik Miklavž s škofovsko palico, a brez
spremstva. Očitno je tudi on, kot papež Frančišek, po-
stal skromen. V kratkem nagovoru je otrokom pripo-
ročil, naj namenjajo več časa prijateljem in druženju z
njimi, naj odložijo za nekaj časa telefončke, računalnik
in druge tehnološke vragolije, naj bodo bolj ubogljivi
in naj poslušajo starše. Mamicam pa je malce očitajoče
dejal, naj malo manj “crtajo” svoje otroke. Iz srca je
čestital igralcem O’Klape, ker so mu namenili tak lep
uvod in pesmice. Končno je nastopil tako pričakovan
trenutek, ko je sv. Miklavž vabil na oder najprej najm-
lajše otroke in prvošolce, nato vse ostale, seveda tudi
člane O’Klape. Vsi so dobili sladkarije, glede na starost
pa lepe pobarvanke ali ilustrirane knjige; sv. Miklavžu
so v zahvalo zapeli pesmice. Obdaril je tudi katehistinje
Katerino Ferletič, Ani Saksida, Ano Turus in Mirjam
Pahor, ki se trudijo z otroki, pa še režiserja Franka Žer-
jala in Nika Klanjščka, ki vselej priskoči na pomoč.
Vsem se je sv. Miklavž zahvalil za požrtvovalno delo,
ki ga opravljajo v naši skupnosti.
Njegov odhod z odra je spremljala pesmica Miklavža
imamo radi, ki jo je zapela vsa dvorana.
IK
K
Sinoda o družini 2014 / Nekaj zanimivosti 
O evangeliju ...
Gorica / Miklavževanje v Domu Franc Močnik  
Z zlatimi kolesi v nebesa!
Več fotografij na www.noviglas.eu
Božično branje 18. decembra 2014 11
Bevkova knjižnica v Novi Gorici / Primorci beremo 2014  
Prijeten klepet s pogledom v
preteklost z Alešem Bergerjem
  smo leto zapored se je
tudi letos, od aprila do
novembra, uresničil
projekt Primorci beremo. Kot
vselej je zajemal primorske
knjižnice, Knjižnico Cirila Ko-
smača Tolmin, Kosovelovo
knjižnico Sežana, Mestno
knjižnico Izola, Osrednjo
knjižnico Srečka Vilharja Koper,
Knjižnico Makse Samsa Ilirska Bi-
strica, Mestno knjižnico in čital-
nico Idrija, Lavričevo knjižnico
Ajdovščina, Goriško knjižni-
co Franceta Bevka Nova Go-
rica in Narodno in študijsko
knjižnico Trst ter Slovensko
knjižnico Damirja Feigla v
Gorici. Ta zamisel je vzklila
zato, da bi bralce spodbudili
k branju slovenskih besed-
nih umetnikov, pisateljev in
pesnikov. Smisel tega projek-
ta je tudi “ohranjanje in za-
vedanje pomembnosti jezi-
ka, branja v maternem jezi-
ku in utrjevanje občutka pri-
padnosti kulturnemu pro-
storu”. Letos so knjižnice
svojim članom, starejšim od
15 let, priporočale v branje
52 pripovednih del in 11 pe-
sniških zbirk slovenskih av-
torjev. Večina del je bilo no-
vejših, vmes pa so bile tudi
Poezije Simona Gregorčiča
in Misli in prebliski in še marsi-
kaj Srečka Kosovela. V vseh teh
letih se je na seznam uvrstilo 328
naslovov proznih in 61 pesniških
zbirk. Statistike knjižnic do le-
tošnjega leta navajajo, da je sode-
lovalo 5331 bralcev, ki so prebrali
38.467 knjig izvirnega slovenske-
ga leposlovja. Ta projekt poteka
ob finančni podpori Javne agen-
cije za knjigo, knjižnice pa so pri
tem povezane tudi z založbami
in knjigarnami, ki jim nudijo na-
kup knjig po ugodnejših cenah.
V novogoriški knjižnici Franceta
Bevka se je projekt Primorci be-
remo 2014 končal s svečano pri-
O reditvijo na “tradicionalni sredi-ni” čajanki. Ugledni gost je bilAleš Berger (1946, Ljubljana), kri-
tik, literarni zgodovinar, prevaja-
lec, dolgoletni urednik pri Mla-
dinski knjigi in velik ljubitelj gle-
dališke umetnosti. Uveljavil se je
predvsem kot prevajalec iz fran-
coščine (Lautreamont, G. Apolli-
naire, S. Beckett, R. Queneau, J.
Prevert itd.) in španščine. Preve-
del je tudi vrsto gledaliških del in
kot literarni zgodovinar obravna-
val predvsem smeri dadaizma in
nadrealizma. Za svoje predvsem
prevajalsko delo je prejel Sovre-
tovo nagrado l. 1983, nagrado
Prešernovega sklada l. 1987,
Župančičevo l. 1993, Rožančevo
l. 1998 in Schwentnerjevo nagra-
do l. 2008.
Berger je bil gost sklepnega dela
Primorci beremo 2014 v Novi
Gorici tudi zato, ker so vsi tisti,
ki so izpolnili pogoje – prebrati
so morali vsaj 5 proznih del in 1
zbirko pesmi (na 65 sodelujočih
jih je cilj doseglo 59) –, prejeli v
dar njegovo nenavadno memo-
arsko knjigo Omara v kleti, ki je
izšla pri Mladinski knjigi l. 2011.
V njej je v svojskem slogu brez ka-
kega kronološkega nizanja opisal
spomine na prehojeno življen-
jsko in ustvarjalno pot,
na prijatelje in ljudi, s ka-
terimi se je srečal, pa na
“dobre” gostilne, ki jih ni
več, ter še na marsikaj.
Prav zaradi gostove nave-
zanosti na francoski svet
je srečanje ob klavirju izz-
venelo tudi kot poklon
francoskemu bohemskemu sve-
tu, v katerem so šansoni imeli
posebno mesto, saj so dihali z
njim. Profesorica glasbe Anica
Furlan je sanjavo izvabila iz kla-
virja kar nekaj takih, ki jih je pela
nepozabna Edith Piaf, in z izbra-
nimi skladbami – med temi je bi-
la sicer v začetku tudi Beethov-
nova Za Elizo - poustvarila pri-
merno ozračje.
Po uvodnih besedah direktorice
knjižnice Irene Škvarč, ki je poz-
dravila udeležence večera – pre-
vladoval je nežnejši spol – in po-
vedala, da število bralcev razve-
seljivo stalno narašča, je
knjižničarka Kristina Hoffmann
navedla nekaj statističnih podat-
kov in povedala, da so zelo dobro
uspevale tudi sredine čajanke z
različnimi pogovornimi vsebina-
mi. Ana Trifunović, knjižničarka
časopisnega oddelka Bevkove
knjižnice, je pa spletla dolg in za-
nimiv pogovor z gostom Berger-
jem, ki je med klepetom natrosil
tudi nekaj anekdot. Poslušalcem
je razkrila, da je Berger reden gost
knjižnice in da se večkrat prav
malce užali, ko od njega zahteva-
jo izkaznico, pa tudi to, da ima
na Cobissu kar 580 zadetkov!
Sam je dejal, da je počaščen zara-
di tega povabila, pa tudi zato, ker
je bila na letošnjem seznamu tu-
di njegova knjiga. Hudomušno je
priznal, da hodi v knjižnico brat
časopise, da mu jih kot, sicer
živahnemu, penzionistu ni treba
kupovati. Zadetki na Cobissu pa
so “del in priča mojega življen-
ja”, je dejal. Čeprav je Lju-
bljančan, se ima tudi malce za
“lokalca”, saj sedaj že nekaj let
živi v Solkanu – tja ga je privedla
ljubezen, “življenje je namreč
najvišji režiser”. Njegovi stiki z
Novo Gorico segajo sicer že v dal-
jna 70. leta, ko je kot novinar na
radiu prišel v Primorsko dramsko
gledališče gledat Desetega brata
in zaman iskal gledališki hram v
Novi Gorici, saj je bil takrat v Sol-
kanu. Približno deset let, do l.
1982-83, je pisal gledališke kriti-
ke najprej za radio, potem pa tudi
za Naše razglede o PDG Nova Go-
rica, “ki je doživelo profesionali-
zacijo pod Jožetom Babičem in se
kasneje z Janezom Povšetom
enakovredno postavilo na gleda-
liški zemljevid Slovenije”. Takrat
je tu spletel prva poznanstva, ki
so nato prerasla v prijateljstvo.
Takrat se je osnovala “sijajna ma-
nifestacija, Srečanje malih odrov,
ki ga je zasnoval Jože Babič; pred-
stave so bile za mali oder in imele
so neki iskalni, eksperimentalni
naboj (veliko jih je bilo npr. v
dvorani novogoriškega sodišča)
”. Ko je nehal pisati gledališke
kritike, je še zahajal v ta teater in
tudi prevedel v kratkem času kar
tri igre po naročilu Marka Sosiča
(Beckettovi Krasni dnevi, Zmago-
slavje ljubezni, ki ga je režiral Pi-
pan, in Volkodlak, v katerem je
igral Rade Šerbedžija v začetku
90. let). Med gledališke prevode
spada tudi Hotel svobodne men-
jave, ki je doživel premiero v No-
vi Gorici. Kot se sicer dogaja s
knjigami, katerih vsebine so nam
bile morda zelo všeč, ko smo bili
mlajši, sedaj pa manj, tako so tu-
di gledališke predstave nekako
“vezane na čas”. Pogovor se je
nato sukal okrog Bergerjeve knji-
ge Omara v kleti, v kateri se izri-
sujejo njegovi spomini, obdani z
emocionalno tančico. Navadno
vsakdo svoje spomine spravi v
“omaro”, ki jo je treba sicer z leti
malce urediti in pri tem odstra-
niti šaro. Tako je naredil tudi
sam. “Arhiviral sem spomine, jih
razvrstil v skupine in podskupi-
ne”. Bergerjeva sogovornica je
dejala, da vanje udre tudi kak
dnevniški zapis. Da bi spregovo-
rila o njegovem delu, vezanem
na Kosovela, je spomnila na te-
mo njegove maturitetne naloge
o Kosovelu in njegovega diplom-
skega dela o nadrealistih. Berger
je ob tem spregovoril o prijatelju
Ludwigu Hartingerju, Avstrijcu,
ki se je naučil slovensko prav za-
radi navdušenja nad Srečkom Ko-
sovelom. Berger se je za tedanja
srečevanja s Hartingerjem
odločil za gostilno Fortuna za lju-
bljanskim Bežigradom, ker ga je
njeno ime navezovalo na Srečka.
Iz časa, ko je pisal knjigo za mla-
dino o Kosovelu v zbirki Obrazi,
ima zelo lep spomin na Kosove-
lovo sestro Tončko, ki mu je dala
na razpolago spominski album
za objavo nekaterih fotografij. Ta-
krat je občudujoče gledal to go-
spo, ki ni imela kakih visokih šol,
a pri njej doma so bili Naši raz-
gledi, revija Sodobnost … S Har-
tingerjem se še danes srečujeta,
čeprav “betule” Fortune ni več.
To prijateljstvo jima je naklonil
prav Kosovel, ki je bil romanist,
Hartinger pa pozna tudi franco-
sko. Trifunovićeva je pogovor na-
peljala tudi na nadrealiste, o ka-
terih je pisal v diplomski nalogi.
Berger je dejal, da se je po diplo-
mi lotil tudi črnske antologije, pi-
sane v francoščini. Takrat je bilo
v knjižnicah vse drugače kot se-
daj. To knjigo je lahko dobil le
kot medbibliotečno izposojo v
knjižnici samo za tri tedne. Knji-
go je zato v celoti prebral v
knjižnici, izbrana dela pa je
ročno prepisal, da jih je doma
lahko v miru prevajal. Še zdaj
ima ta zvezek “po srečnem na-
ključju”. Take dogodivščine se
danes v svetu spleta, ko na njem
najdeš, kar želiš, zdijo bajke, je
dejal Berger. Prevodi pa seveda
niso bili tedaj nič boljši ali slabši
kot sedaj.
/ str. 16
Iva Koršič
Slovenska matica / Zbirka Slovenske pokrajine – Vipavska dolina
Prestižna izdaja z nekaj
pomanjkljivostmi
  ri založbi Slovenska mati-
ca je pred kratkim izšlo de-
lo, ki se pobliže tiče tudi
nas, saj obravnava nam bližnjo
stvarnost. V zbirki Slovenske po-
krajine I je namreč ena najsta-
rejših in najprestižnejših sloven-
skih založb objavila zajetno in
organsko publikacijo o Vipavski
dolini, ki jo je uredil Jernej
Pavšič. Izdaja nosi letnico 2013
in sledi podobni monografiji, ki
je izšla pred petimi leti in je
obravnavala Ljubljansko barje. O
prestižu tokratne izdaje pričajo
že sam njen izgled, saj knjiga s
trdimi platnicami in svetlečim
papirjem zajema skoraj štiristo
strani in veliko število barvnih
fotografij, pa tudi imena in kom-
petentnost posameznih sodelav-
cev, ki so avtorji raznovrstnih
prispevkov. Cena knjige je seve-
da temu primerna (39 evrov), za
njen nakup pa se bodo zagotovo
najbolj zanimali knjigoljubi, saj
tovrstna publikacija prav gotovo
zelo obogati knjižno polico, pa
tudi veliko zanimivih podatkov,
katerih iskanje bi bilo brez nje
fragmentarno in zamudno opra-
P vilo, je v njej moč najti na enemsamem mestu. Posamezna po-glavja (v knjigi jih je zbranih pre-
ko trideset) so opremljena s
krajšim povzetkom v angleškem
jeziku, pa tudi s kratko biografijo
njenih avtorjev.
Skoraj enciklopedično, vsekakor
pa zelo dobro transdisciplinarno
zastavljeno delo organsko pred-
stavlja geografsko področje Pri-
morske, ki je znano pod ime-
nom Vipavska dolina. Poglavij v
knjigi je šest in so enakomerno
razdeljena med naravno in
družbeno geografijo. Posnetek
na platnici, ki je nastal z Na-
noške planote, nam nazorno pri-
kazuje obravnavano področje, ki
se od Postojnskih vrat v smeri se-
verozahod razteza med Krasom
na eni ter Nanosom in Trnov-
skim gozdom na drugi strani vse
do Gorice oziroma Furlanske
nižine.
Kot smo že nakazali, so poglavja
razdeljena med naravno in člo-
veško geografijo. V naravno spa-
dajo Neživi svet, Rastlinstvo in
živalstvo, v človeško pa Zgodo-
vina, Narodopisje, gmotna kul-
tura in gospodarstvo ter Naravo-
varstvo. Spremno besedo k pu-
blikaciji je zapisal sedaj najbolj
znan in viden Vipavec, Ivo Bo-
scarol, ustanovitelj in direktor
podjetja Pipistrel iz Ajdovščine,
ki je v Evropi in svetu znano po
proizvodnji ultralahkih letal.
Preseneča pa dejstvo oziroma
podatek, ki ga najdemo na zad-
nji natisnjeni strani knjige, in si-
cer, da sta njen izid gmotno pod-
prli le Javna agencija za knjigo
Republike Slovenije in Mestna
občina Nova Gorica. Pričakovali
bi namreč, da tovrsto publikacijo
podprejo vse krajevne uprave na
Vipavskem (poleg Nove Gorice
še Ajdovščina in Vipava), pa tudi
znana in uspešna podjetja, med
katerimi je Pipistrel prav gotovo
na prvem mestu.
Vipavska dolina Slovenske mati-
ce spada med tiste knjige, ki jih
je zelo težko brati od začetka do
konca, saj je vsebina njenih po-
glavij oziroma podpoglavij med
seboj zelo raznolika. Avtorji
prvih treh razdelkov so se nam-
reč osredotočili na naravno
okolje s floro in favno. Podrob-
no so obravnavane
geološke razmere Vi-
pavske (vrsta tal, plazo-
vi), vodovje in pod-
nebje. Rastlinstvo bo-
mo spoznali na kakih
dvajsetih straneh,
medtem ko je živalstvu
namenjenega veliko
več prostora. Razdelje-
no je namreč v dva
večja sklopa, in sicer
vretenčarje ter nevre-
tenčarje.
Vsebinsko krajši je
drugi sklop, ki zadeva
človeško geografijo.
Prva dva prispevka iz
razdelka zgodovina sta
splošnejše narave, saj
se tičeta arheologije in
zgodovine, druga dva pa obrav-
navata fužine ob Hublju in sli-
karstvo na Vipavskem. Predzad-
nji sklop v sebi združuje različna
področja, in sicer etnološko, ar-
hitekturno, kmetijsko in gospo-
darsko. Zadnji prispevek, ki je v
svojem sklopu edini, pa je na-
menjen naravovarstvu.
Ob koncu zajetne
publikacije o Vi-
pavski dolini je
seznam dodatne
literature za vsa
področja, sledi pa
mu stvarno kaza-
lo, v katerem so
našteti pomem-
bnejši pojmi, ki
jih bomo zasledili
v knjigi.
V izdaji pa žal po-
grešamo podrob-
nejšo obravnavo
oziroma predsta-
vitev ali pa vsaj fo-
tografijo zgodo-
vinskih osebnosti,
ki so bile za Vipav-
sko dolino po-
membne (Janez
Svetokriški, Matija
Vertovec, Karel La-
vrič, Andrej Čeho-
vin, Simon Gre-
gorčič, Janko
Premrl-Vojko in še
bi lahko našteva-
li). Presplošno so
žal obravnavani tudi nekateri
pojavi, ki so pomembni za našo
zgodovino in so v svojem bistvu
edinstveni. Čeprav so bile alek-
sandrinke že na široko proučene,
si v tako zastavljeni knjigi za-
služijo gotovo več kot en sam od-
stavek.
Primož Sturman
Foto JMP

Naj postane
NOVI GLAS
tudi tvoj Glas!
NOVI GLASmoj glas
tvoj glas
naš glas
naš glas
..........................
p r i m o r s k i  
t e d n i k
naš glas
Novi naročniki bodo prejeli v dar letošnjo knjižno zbirko Goriške
Mohorjeve družbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR GMD 2015 
- Drago Štoka: IZTRGANI SPOMINI 
- Alojzij Novak: ČRNIŠKA KRONIKA 
NAROČNINA ZA LETO 2015 ZNAŠA:
za Italijo 45,00 evrov
za Slovenijo 48,00 evrov
za inozemstvo 100,00 evrov
PODPORNA NAROČNINA: 100,00 evrov
Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.noviglas.eu ali na:
www.facebook.com/noviglas, www.youtube.com/noviglas
Tržaška18. decembra 201414
Opensko strelišče / Svečanost v spomin na
žrtve Drugega tržaškega procesa
Na tokratni svečanosti v spomin na žrtve Drugega tržaškega
procesa, ki je bila
v nedeljo, 14.
decembra, na
Opčinah je
tržaški župan
Roberto Cosolini
napovedal, da
bodo čez nekaj
mesecev
dokončno rešili
vprašanje
spomenika
padlim na strelišču nasproti Pikelca, do katerega – kot dobro
vemo – ni prostega dostopa. Končno bodo uredili Park miru, o
katerem je govor že veliko let. Gotovo so bile besede tržaškega
župana dobrodošle, občinstvo, ki je bilo res množično, je
pozitivno sprejelo tudi delegacijo občine Villorba blizu Trevisa,
to je kraja, kjer so leta 1941 pokopali trupla petih žrtev Drugega
tržaškega procesa in kjer so jim letos, na dan osvoboditve, 25.
aprila, postavili spomenik. Openski dogodek je obogatilo petje
MoPZ Tabor, slavnostna govornica pa je bila zgodovinarka
Marta Verginella, ki je poudarila, da so nam lahko ustreljeni
Bobek, Ivančič, Kos, Tomažič in Vadnal za zgled, saj so znali
interese skupnosti postaviti pred svoje.
Razpis študijske štipendije Albina Ločičnika
za akademsko leto 2014/2015
Slovenska prosveta razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada
Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca
inž. Albina Ločičnika.
Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom
in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski
krajini, ki so se v študijskem letu 2014/15 vpisali na študij
omenjene smeri.
Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, ul. Donizetti
3, 34133 Trst do 15. januarja 2015.
Prošnji je treba priložiti:
- kratek življenjepis (s podatki o dosedanjem šolanju in
sodelovanju v slovenskih organizacijah)
- potrdilo o vpisu v prvi letnik oziroma potrdilo o opravljenih
izpitih za naslednje letnike
- potrdilo ISEE
Predvidene so: dve štipendiji po 800,00 evrov za študenta/tko
prvega letnika in dve štipendiji po 1.500,00 evrov za
študente/tke naslednjih letnikov. Komisija bo ob enakih pogojih
dala prednost študentom gradbene smeri.
Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete:
www. slovenskaprosveta. org
Pobožnost v čast Brezmadežne 
v Marijinem domu Trst
Po deževnih dneh je končno zavel bolj suh mrzel veter, ki je
pregnal oblake na nebu.
Prikazalo se je sonce, ki je marsikaterega zvabilo iz stanovanja
v naravo ali na krajši izlet v bližnje kraje. Verniki pa so se ob
tem praznovanju zbrali, kot že vrsto let, v Pastoralnem središču
v Trstu, da bi s popoldanskim blagoslovom počastili
brezmadežno spočetje Device Marije. Oglasila se je pesem pred
rožnovensko pobožnostjo, ki sta jo vodila msgr. Franc Vončina
in pater Rafko Ropret. Sledile so litanije Matere Božje, ki jih je
s petjem spremljal združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija
Raceta, ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. V priložnostnem
nagovoru se je msgr. Vončina dotaknil teme današnjega časa,
in sicer pešanje vere, ki vse bolj prazni naše cerkve. Načel je
tudi vprašanje Marijinih domov, v katerih je občuteno
pomanjkanje ljudi. Po mnogih cerkvah ni več vsakodnevnih
daritev, ker se tudi duhovniške vrste redčijo. Kar nam ostaja, je
le upanje v Božjo previdnost, da bi se te razmere spremenile.
Po povzdigovanju Najsvetejšega je združeni zbor zapel še nekaj
Marijinih pesmi in končal z znano Hladnikovo Že pada mrak v
dolino. Popoldanski blagoslov se je končal s povabilom gospe
Norme Jazbec, ki je vabila vse udeležence v spodnje prostore
na družabno srečanje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice
Marijine družbe. Noč je legla nad mesto, ko smo zapuščali kraj,
v katerem je še skrb za slovensko pesem in besedo v mestnem
središču. / P. V.
Kratke Božično voščilo tržaškega škofa, nadškofa Giampaola Crepaldija
Zvezda repatica na Ursusu
  redragi bratje in sestre,
1. V tem predbožičnem
času se na nebu nad
našim mestom širi sijaj zvezde
repatice, ki so jo namestili na
vrhu žerjava Ursus. Gre za lep
prizor, ki nas spodbuja k raz-
mišljanju o tem, kaj njen sijaj
sploh pomeni. Zvezda nas naj-
prej spominja na Kristusovo roj-
stvo, na rojstvo resničnega Boga,
ki je sebe učlovečil, da bi nam
razodel ljubezen Gospodovo in
da bi je postali hkrati deležni.
Zvezda repatica nam pove, da je
Gospod s svojim rojstvom tudi
luč, ki razsvetljuje naša življenja:
ta se večkrat prepletajo v mračni
temi greha in sebičnosti. Zvezda
repatica na vrhu Ursusa je nosil-
ka še neke druge vesele novice:
Jezus, tisti otrok, ki se v Betlehe-
mu rodi Mariji, je naše upanje
za življenje in naš mir. Zvezda
repatica je za Trst kot angel, ki
je ob Jezusovem rojstvu ponesel
med pastirje tole sporočilo: An-
gel pa jim je rekel: “Ne bojte se!
Glejte, oznanjam vam veliko ve-
P selje, ki bo za vse ljudstvo. Da-nes se vam je v Davidovem me-stu rodil Odrešenik, ki je Mesija,
Gospod. To vam bo znamenje:
našli boste dete, povito in v jasli
položeno ”. In nenadoma je bila
pri angelu množica nebeške voj-
ske, ki je hvalila Boga in govori-
la: “Slava Bogu na višavah in na
zemlji mir ljudem, ki so mu po
volji”.  (Lk 2, 10-14).
2. Zvezda repatica na vrhu Ur-
susa nam s svojim krščanskim
sporočilom ljubezni in upanja
govori o tem, da je srčika
božičnih praznikov Jezus. Praz-
niki bi bili kot prazna in nepo-
trebna šara, če jih ne bi doživlja-
li z odprtim srcem in življen-
jem, če ne bi torej z njima spre-
jeli Slavljenca, Jezusa Kristusa
Rešitelja in Odrešenika člo-
veštva. Poleg sijaja zvezde repa-
tice na Ursusu je žal v Trstu še
mnogo drugih luči, ki zapelju-
jejo in onečaščajo. Mislim nam-
reč na tiste, ki uklepajo mlade s
ponudbo mamil in alkohola;
mislim na tiste, ki jim obetajo
veliko denarja, do katerega se
lahko v kratkem času dokopljejo
preko bližnjic, ki prezirajo
pošteno delo; mislim na tiste
luči, ki jih ponujajo avtomati
hazardnih iger – njihov porast
še kako skrbi -, ki večajo moral-
no in materialno revščino, kva-
rijo družinske in prijateljske ve-
zi, sejejo samoto, odvisnost in
nesrečnost. Naj se tem smrtono-
snim lučem Trst postavi proti s
sijajem zvezde repatice, s sijajem
betlehemskega Otroka.
3. Vsi smo torej povabljeni, da
zremo v zvezdo repatico na Uru-
susu z očmi, ki so polne prese-
nečenja zaradi izredne sporočil-
nosti, ki nam jo ponuja. Porodi-
lo se bo tako resnično in spon-
tano voščilo za Božič, ki naj bo
polno radosti, upanja in ljubez-
ni. To voščilo posvečamo otro-
kom, katerim je Božič – prav za-
to ker so otroci – predvsem na-
menjen; voščilo, prepojeno z
upanjem, namenjamo našim
družinam in našim mladim, ki
trpijo zaradi pogostega poman-
jkanja dela; voščilo namenjam
tudi bolnim in starejšim, ki
večkrat živijo v globokem in te-
mačnem brezupju; s svojim
voščilom izražamo bližino tudi
tistim, ki zaman iščejo smisel v
svojem življenju, izključenim in
tistim, ki trpijo zaradi odrinje-
nosti in bi potrebovali bratsko
toplino; voščilo miru namenja-
mo našemu mestu, da bo spet
našlo pot državljanskega prija-
teljstva in razvoja. Svoje voščilo
za srečen Božič namenjam vsem
v imenu dojenčka Jezusa!
Nadškof Giampaolo Crepaldi
Liturgija Božje besede v cerkvi sv. Marije Sionske
“Pojdimo ven, da bi vsem podarili
življenje Jezusa Kristusa!”
  kofijska konzulta laičnih
gibanj, ki na Tržaškem
združuje okrog 50 to-
vrstnih ustanov, je v četrtek, 11.
decembra, priredila v cerkvi sv.
Marije Sionske molitveno
srečanje kot pripravo na Božič.
Liturgijo Božje besede je vodil
tržaški škof, nadškof Giampaolo
Crepaldi, kateremu je stal ob
strani krajevni župnik in vikar
za kulturo g. Ettore Malnatti.
“Škofijska konzulta je organ, ki
povezuje društva med sabo, ob-
vešča jih o dogajanjih v škofiji,
spodbuja medsebojne izmenja-
ve in pripravlja vsa ta gibanja na
škofijska zborovanja”. S temi be-
sedami nas je pred začetkom do-
godka nagovoril predsednik
konzulte, Sergij Pahor, ki je or-
ganu začel predsedovati leta
2011. Njegovo kandidaturo je ta-
krat močno podpiral sam
nadškof. Konzulta je namreč tu-
di prostor dialoga med italijan-
skim in slovenskim verskim sve-
tom: tega zastopajo Društvo slo-
venskih izobražencev, Slovenska
zamejska skavtska organizacija,
Slovenska Vincencijeva konfe-
renca in Zveza cerkvenih pev-
skih zborov. ZCPZ je na molitve-
nem srečanju predstavljal njen
predsednik Marko Tavčar.
Spored molitvenega dogodka so
sestavljali med drugim odlomki
Š iz knjige Razodetja in Lukovegaevangelija. Zelo zgovorno pa soizzvenele besede, ki jih je papež
Frančišek zapisal v svoji apostol-
ski spodbudi Evangelii Gaudium
in s katerimi obravnava razodet-
je Evangelija v sedanjem svetu.
“Vstanimo, pojdimo ven, da bi
vsem podarili življenje Jezusa
Kristusa! Tukaj za vso Cerkev po-
navljam, kar sem večkrat govoril
duhovnikom in laikom v Bue-
nos Airesu: veliko raje imam
“obtolčeno” Cerkev, ki je ranje-
na in zamazana, ker je šla ven na
ceste, kakor pa bolno Cerkev, ki
se zaradi svoje zaprtosti in lagod-
nosti oklepa lastnih varnosti”.
Papež namreč ne mara Cerkve,
ki skrbi za to, da bi bila v sre-
dišču in se končno zaplete v kup
morečih skrbi in sporov. Kar
mora vznemirjati našo zavest, je
dejstvo, da mnogi naši bratje in
sestre živijo brez moči, luči in to-
lažbe prijateljstva z Jezusom Kri-
stusom, brez skupnosti verni-
kov, ki jih sprejmejo, brez obzor-
ja smisla in življenja. “Bolj kakor
strah, da bi se zmotili, upam, da
nas navdaja strah pred tem, da
bi se zapirali v strukture, ki nam
dajejo napačno varnost, v pred-
pise, ki nas spreminjajo v nepo-
pustljive sodnike, v navade, v ka-
terih se čutimo mirne, medtem
ko zunaj čaka množica lačnih
ljudi in nam Jezus nenehno po-
navlja: “Dajte jim vi jesti” (Mr
6,37). Za to pa moramo ustvariti
primerne prostore, ki bi motivi-
rali in ozdravili delavce v
dušnem pastirstvu, “kraje, kjer
lahko obnovimo svojo vero v
križanega in vstalega Jezusa Kri-
stusa, kjer lahko med seboj deli-
mo svoja najgloblja vprašanja in
vsakodnevne skrbi, kjer lahko
svoje življenje in svoje izkušnje
globoko preverimo v luči evan-
gelija, s ciljem, da bi svoje oseb-
ne in družbene odločitve usme-
rili k dobremu in lepemu”.
In iz te idejne zasnove je izhajal
nadškof Crepaldi. V svoji homi-
liji je poudaril luč zvezde rapati-
ce, ki nagovarja vsakega kristja-
na. Njen sij nas mora spremljati
vsak dan, še zlasti ob Božiču pa
nas mora opozarjati, kaj slavimo
in predvsem, koga slavimo.
“Dogaja se namreč, da v sedanji
družbi ob Božiču praznujemo
marsikaj, le Jezusa, novoro-
jenčka pa ne”, je dejal in pozval
vernike, naj v sebi na čim globlji
način občutijo zgodovinsko raz-
sežnost Jezusa. To je način, da se
nam bo tudi Božič prikazal v te-
meljni sporočilnosti. Tržaški
škof je dalje spregovoril o misi-
jonskem zanosu, ki ga moramo
najprej gojiti, šele nato pa ga iz-
kazovati v okolju, v katerem živi-
mo. “Cerkev ni na svetu, zato da
bi sebe zadovoljevala, Cerkev
obstaja, da bi služila Jezusu Kri-
stusu”, je dejal škof in spomnil
na pomen, ki naj ga evangelij
ima v družbi: tudi v naši Tržaški,
kajti “Božja beseda je vedno pri-
ložnost, nikdar ni ovira”!
IG
  ne 7. decembra se je v
svetoivanski Marijin
dom pripeljala Pogum-
na Molly z Mini teatrom,
četrta gledališka predstava v
letošnjem Gledališkem vrtilja-
ku, ki ga prirejata Radijski oder
in Slovenska prosveta. Razgi-
bana lutkovna predstava, ki je
navdušila otroke z lepo zgod-
bico, pa tudi zaradi učinkovi-
tih pesmi in sodelovanja s pu-
bliko, je bila prava poslastica
pred prihodom sv. Miklavža.
Ta je obljubil gospodom iz Za-
družne kraške banke, da bo
prišel obdarit tudi zveste obi-
skovalce vrtiljaka, in je držal
besedo.
Predstava Pogumna Molly je
nastala po besedilu angleške
ljudske pravljice, režiral pa jo
je priznani češki režiser Marek
Bečka. V igrici nastopata mla-
da igralca,
Robert Ko-
rošec in
Jose, ki je
tudi po-
skrbel za
izvirne
songe.
Molly, Polly in Dolly so sestre
in hčerke revnih staršev, ki
imajo veliko otrok. Imajo jih
zelo radi, a jih zaradi revščine
ne morejo vzdrževati. Tako se
nekega dne oče z vsemi otroki
odpravi v gozd, da bi se najedli
gozdnih jagod, a ko se vračajo,
jih pozabi prešteti. Šele nasled-
nji dan se zave, da so v gozdu
ostale Polly, Dolly in najmlajša
Molly. Kljub temu da je Molly
najmlajša, je najpogumnejša
in najspretnejša. Ker so se se-
stre izgubile v gozdu in ker se
je začelo mračiti, so se zatekle
v hišo k ženi in možu, Velika-
nu in Velikanki, ki “imata rada
človečke, deklice in dečke, bolj
so mastni, bolj so slastni”. Ve-
likanka vsak večer pričaka Ve-
likana, ki ga uči, kako mora je-
sti, z velikimi napisi: “Udari,
pojej me, popij me, obriši se”.
Tisti večer Velikan takoj zavo-
ha človečke, a ker je Molly zelo
prebrisana, ji uspe ga ukaniti
in vse tri zbežijo v gozd ter pri-
tečejo do morja. Od Anglije
plujejo do Francije z ladjo, tam
pa srečajo francoskega kralja,
ki prosi Molly za pomoč. Ko-
smat in neumit Velikan nam-
reč ustvarja težave tudi njemu.
Molly obljubi, da bo omožil
njeno sestro s svojim sinom,
francoskim princem, če mu bo
prinesla stekleničko dragega
parfuma, ki mu ga je ukradel
Velikan. Molly se tako še dva-
krat vrne k Velikanu in Veli-
kanki, vsakič ju ukane in pri-
nese francoskemu kralju vse
zaželjene predmete: stekle-
ničko, zlato haljo in stol Jožeta
Plečnika, najbolj znanega slo-
venskega arhitekta, ki je napra-
vil načrt za NUK, Tromostovje,
Tivoli in marsikaj v Trstu.
Kot je značilno za vse igrice, še
posebno take za Miklavžev
praznik, v katerih nastopajo
dobri otroci, se vse srečno
konča. Molly, ki “se nikogar ne
boji in je pametna za tri”, se
srečno vrne domov, k svoji
družini, medtem ko se sestri
poročita v Franciji in imata ve-
liko otrok.
Gledališka igrica ljubljanskega
Mini teatra je navdušila otro-
ke, ki so igralcema veselo plo-
skali in jima pomagali pri pet-
ju kratkih, a učinkovitih izvir-
nih pesmic, ob tem so se še
marsičesa naučili – od franco-
ske himne in tipičnih franco-
skih proizvodov do Plečnika
in dobrega vedenja, vse začin-
jeno s humorjem in hudo-
mušnostjo.
Metka Šinigoj
D
  Otroke je razveselil tudi Miklavž 
Pogumna Molly, ki “se nikogar
ne boji in je pametna za tri”
GLEDALIŠKI VRTILJAK 
Sergij Pahor nagovarja vernike
Foto Damj@n
Tržaška 18. decembra 2014 15
Obvestila
Dne 26. decembra 2014 ob
10.30 (po maši) bo v cerkvi v
Zgoniku Božičnica, na kateri
bodo sodelovali otroci iz župnije
Zgonik in Šempolaj. Božičnico
bodo ponovil i  v cerkvi v
Šempolaju 6. januarja 2015 ob
10.30 (po maši).
V galeriji kavarne Caffe' San
Marco v Trstu (ul. C. Battisti 18)
je na ogled do 6. januarja 2015
razstava goriškega fotografa
Joška Prinčiča z naslovom
Kamni spomina – Židovsko
pokopališče v Rožni Dolini.
Razstavo fotografa J. Prinčiča
prirejajo kavarna Caffe' San
Marco, Kulturni dom Gorica,
združenje Amici di Israele iz
Gorice, Forum Cultura iz Gorice
in fotoklub Skupina 75 iz Gorice.
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami
daruje N. N. 50 evrov.
Za Novi glas daruje M. Ž. 5 evrov.
Za Slovensko Vincencijevo
konferenco v Trstu daruje Silva
Gasperčič 100 evrov; v hvaležen
spomin na starše darujeta Nada
in Uča Gasperšič 200 evrov.
  red kratkim je po šestlet-
nem premoru ponovno
izšla 6. številka glasila Glas
naših zborov, ki v kar širokem
obsegu prinaša vrsto zapisov o
razvejenem in raznolikem delo-
vanju ZCPZ iz Trsta. Že v uvod-
nih besedah predsednika Marka
Tavčarja so nakazane številne
pobude, ki jih je Zveza izpeljala
v lanski sezoni, ko je obeležila
svoje 50-letno delovanje in je za
svoje zasluge prejela Peterlinovo
nagrado na Študijskih dnevih
Draga 2013 in priznanje Občine
Trst za svoj 50-letni obstoj. Sploh
pa je njeno razgibano delo izred-
no dragoceno, saj sega tako na
področje sodelovanja pri litur-
gičnih obredih kot pri prosvet-
nih pobudah. Vendar se njeno
delo ne zaustavi le pri pevskih
nastopih, temveč zajema veliko
širši razpon: ob tem ne moremo
prezreti številnih publikacij, zla-
sti pesmaric in maš za različne
P zborovske sestave, zbiranja inrazmnoževanja notnega gradiva,zbiranja arhivskega gradiva, pev-
skih in orglarskih seminarjev in
tečajev ter prirejanja priložno-
stnih koncertov. Kljub družbe-
nim in gospodarskim spremem-
bam, ki nedvomno vplivajo na
krčenje javnih sredstev, pa Zveza
čuti dolžnost, da z vso vnemo
skrbi za širjenje cerkvenega in
posvetnega pevskega bogastva,
ki ob glasbeni kulturi predstavlja
tudi čutenje slovenskega človeka
in njegovo željo po združevanju
ob petju nasploh.
Svoj pogled na umetniško vred-
nost orgelske spremljave pri bo-
goslužju podaja Tomaž Simčič,
ki prepričljivo poudarja, da sa-
kralna glasba dosega svojo umet-
niško globino zgolj ob zvoku or-
gel, ne pa ob prenosnih elek-
tronskih napravah, ki se jih da-
nes prepogosto poslužujemo.
Naj omenimo še zanimiv zapis
izpod peresa Gregorja
Klančiča o Slovenskem
zborovskem arhivu, ki
je bil odprt v le-
tošnjem januarju v
Uršulinskem samosta-
nu v Ljubljani. Arhiv
hrani bogato notno,
knjižno in zvočno gra-
divo in je namenjen
tako zborovodjem kot
študentom glasbene
umetnosti. Tu bodo
gotovo našli zanimive informa-
cije in nasvete tudi naši pevo-
vodje in glasbeniki, ki želijo obo-
gatiti pevsko kulturo v našem
prostoru.
V zborniku zasledimo še sklop
jubilejnih in spominskih zapi-
sov. Gre za jubilej gospoda Fran-
ca Pohajača in za opis njegovega
vsestranskega delovanja, zlasti v
okviru zborov Vesela pomlad, za
koncert ob 80-letnici skladatelja
Adija Daneva, za zapis o Prešer-
novem nagrajencu skladatelju
Pavletu Merkuju, ki pa nas je žal
ob koncu oktobra zapustil, o dia-
mantnem duhovniškem jubile-
ju g. Dušana Jakomina.
V spominskih zapisih so se po-
samezni pisci s spoštljivostjo po-
klonili nepozabnim organistom,
pevovodjem in pevcem, ki so
nas v teh letih zapustili. Tu naj
omenim g. Albina Verginello in
g. Toneta Kostnapflja iz Sv. Križa,
organistko gospo Marijo Mauri
iz Boljunca, prof. Marijo Keržeto-
vo, ki je bila do svojih zadnjih
dni tudi v odboru ZCPZ in koor-
dinatorka tečaja za mlade orga-
niste. Prav tako je zazevala praz-
nina v pevskih vrstah, ko so nas
zapustili številni pevci, Matejka
Peterlin Maver, duša pevskega in
vsestranskega delovanja v vrstah
rojanskega zbora, svetoivanski
pevec g. Anton Korsič, izvrsten
tenorist g. Bruno Kralj, g. Karlo
Glavič, dolgoletni pevec pri šen-
tjakobskem zboru in pri zboru
Novega sv. Antona, g. Gracijano
Antoni iz vrst Fantov izpod
Grmade in ne nazadnje gospa
Pepka Škerlavaj, dolgoletna pev-
ka openskega zbora, ki ji Berta
Vremec posveča občutene in
ganljive misli in besede.
V lanskem letu pa nas je zapustil
g. Marij Gerdol, dolgoletni du-
hovnik pri Sv. Jakobu in Novem
sv. Antonu, ki se ga Tomaž
Simčič spominja kot vestnega in
svojemu poklicu predanega
dušnega pastirja, Marko Tavčar
pa obeleži spomin na nepozab-
nega prof. Zorka Hareja, dolgo-
letnega predsednika ZCPZ, in se
v svojem zapisu s posebno po-
zornostjo spominja njegove du-
hovne oporoke, v kateri prof.
Harej naglaša, da ima vsaka pe-
sem svojo dušo, zato naj pevec
poje s srcem in čustvom, v
našem prostoru, tu ob meji, pa
dobi slovenska pesem še svojo
narodnostno in politično vred-
nost. Sledi nato še Pričevanje o
Ubaldu Vrabcu in pa spominski
članek o radijskem komornem
zboru Škrjanček, ki je deloval v
50. letih pod vodstvom Ludvika
Klakočerja.
V sklopu rednega delovanja Zve-
ze naj omenimo še poročila o
vsakoletnih božičnih koncertih,
sodelovanje na reviji Primorska
poje, Pesem mladih, Pesem jese-
ni za odrasle zbore, zborovske
nastope v okviru openske in de-
vinske dekanije, srečanja mla-
dinskih pevskih skupin, orgelske
koncerte, poletne pevske in or-
gelske seminarje ter številne na-
stope združenega pevskega zbo-
  Gosta Iztok Furlanič in Igor Švab
O slovenščini v občinskem svetu in
aferi o koncu druge svetovne vojne
SLOVENSKI KLUB 
  olemike glede uporabe
slovenščine v občinskem
svetu so pred nedavnim
vnele žgočo polemiko, kateri se
je nato pridružila še zgodovin-
ska afera v zvezi s koncem druge
svetovne vojne v Trstu: obe te-
matiki sta v zalivskem mestu
vedno aktualni, zlasti če sta me-
dijsko ‘temeljito’ obdelani s stra-
ni osrednjega italijanskega
dnevnika. Slovenski klub je tako
pred nedavnim povabil občin-
skega svetnika SSk Igorja Švaba
ter svetnika in hkrati predsedni-
ka očinskega sveta Iztoka Furla-
niča, da bi v pogovoru s časni-
karjem Primorskega dnevnika
Sandorjem Tencejem obdelala
temo, v katero sta bila oba vple-
tena, sicer ne v enaki meri.
Furlanič je namreč tvegal celo
P nezaupnico, ki jo je na ves glaszahtevala desnosredinska opozi-cija zaradi njegovega intervjuja
v časniku Il Piccolo, v katerem
je jasno povedal, da se je druga
svetovna vojna za Trst končala
ob prihodu IX. Korpusa 1. maja:
partizanske enote so takrat me-
sto osvobodile. Furlanič je nam-
reč pred nekaj meseci glasoval
proti resoluciji desičarjev Ban-
delli/Rosolen, ki sta predlagala
obeležitev 12. junija 1945 kot
datum konca svetovnega spopa-
da: takrat so namreč jugoslovan-
ske enote pustile Trst angloame-
riški upravi. Furlanič je v Gre-
gorčičevi dvorani obnovil potek
seje, ko se je moral občinski svet
izreči glede nezaupnice. “Če ne
bi storil koraka ‘stran’, bi svetni-
ki glasovali proti meni, Zveza le-
vice, stranki kateri pripadam, pa
bi morala romati v opozicijo”, je
dejal predsednik občinskega sve-
ta. Njegov “korak stran” je po-
menil to, da se je opravičil, če je
s svojimi besedami koga žalil, ni
pa načeloma opustil svojega sta-
lišča in zgodovinskega pre-
pričanja. “Presodil sem, da bi bi-
lo neoportuno, da bi zaradi tega
argumenta ZL zapustila večino”,
je dejal Furlanič, ki je do Demo-
kratske stranke izredno kritičen:
po njegovem mnenju naj bi tisti
večer tudi oster nastop načelni-
ka DS proti njemu kazal, da so
različni tokovi znotraj DS v za-
kulisju merili moči. Igor Švab,
ki je svojčas pozitivno glasoval
za resolucijo pripadnikov desni-
ce, je prav tako jasno poudaril
svoje prepričanje v prid parti-
zanskim enotam IX. Korpusa.
Predstavnik SSk je svojo potezo
utemeljil s podatkom, da je gla-
sovanje potekalo v poznih
nočnih urah in da so o tej temi
premalo govorili v večini, “hkra-
ti pa je župan zagotavljal, da bo-
do nekatere vidike še naknadno
poglobili”. Švab je večjo odgo-
vornost za podžiganje polemike
pripisal časniku Il Piccolo, tudi
v zvezi z uporabo slovenščine v
občinskem svetu. Tence je v tem
primeru navedel kritike, ki bi jih
bila deležna gosta, češ da je bilo
v prvem obdobju Cosolinijeve-
ga županovanja glede tega
vprašanja zamujenega precej
dragocenega časa: prihodnje vo-
litve bodo namreč čez poldrugo
leto. Furlanič je dejal, da sodi
vprašanje slovenščine v preo-
snovo poslovnika občinskega
sveta, za kar se je večina dogo-
vorila že po volilni zmagi leta
2011. Furlanič je priznal, da so
načelniki odločili prestaviti raz-
pravo o vseh žgočih tematikah
glede preosnove poslovnika na
konec zakonodajne dobe,
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
želi pevovodjem, organistom, 
pevkam in pevcem ter njihovim družinam 
blagoslovljen Božič 
in srečno novo leto 2015
SLOVENSKA VINCENCIJEVA 
KONFERENCA V TRSTU
želi vsem rojakom, svojim članom, 
dobrotnikom in prijateljem lepe, miru polne
in blagoslovljene božične praznike ter srečno,
uspeha polno in zdravo novo leto 2015
Vsem Slovenkam
in Slovencem 
vesel Božič, zdravja 
in zadovoljstva
v novem letu 2015
želi
IGOR ŠVAB
tržaški občinski svetnik
Blagoslovljene
in miru polne
božične praznike
vošči
MoPZ FANTJE 
IZPOD GRMADE
vključno z vprašanjem slo-
venščine. “Stroški ne bi bili pre-
tirani, takrat sem polemiziral le
zato, ker je prevajanje slo-
venščine finančno krito na po-
dlagi zaščitnega zakona. Vseka-
kor bi vključitev uporabe slo-
venščine v nov poslovnik začela
veljati od prihodnje zakonodaj-
ne dobe”. Švab je prepričan, da
bo raba slovenščine sprejeta le v
primeru, da ne bo načrtne ob-
strukcije opozicije. Svetnik SSk
pa je kljub splošni izboljšavi od-
nosov med italijansko in sloven-
sko komponento (tudi na insti-
tucionalni ravni) vsekakor priz-
nal, da je med nekaterimi občin-
skimi funkcionarji še občutiti
odklonilen odnos do Slovencev.
Stefano Ukmar se je po soočenju
na povabilo moderatorja oglasil
in dejal, da osrednje vprašanje
večera je kratkomalo resolucija,
ki so jo že zavrnili: sedanji akter-
ji so po njegovem mnenju imeli
zlat precedens, da bi pogajanja
takoj zaustavili. Kritičen do re-
solucije je bil tudi odv. Bogdan
Berdon, odv. Jože Skerk pa je
poudaril, da je razpravljanje o ta-
ko žgoči temi, kakršna je slo-
venščina v občnskem svetu, leto
pred volitvami velika politična
napaka.
IG
Na Božičnem sejmu, ki ga je okrog cerkve sv. Antona Novega v
sodelovanju s tržaško občino priredilo zduženje trgovcev Con-
fcommercio, je stala tudi hišica, izpostava podjetja TS 360, v ka-
teri je Ilde Košuta, nekdanja upraviteljica Tržaške knjigarne, po-
nujala publikacije slovenskih založb Mladika, ZTT in GMD. “Pro-
dajamo tudi knjige založb Comunicarte in Lint, ki jim naš slo-
venski svet ni tuj: same so se ponudile, da bi sodelovale z nami”,
nam je povedala. Zaupala nam je, da večino strank poleg te
‘božične ponudbe’ zanima tudi, kdaj bo končno odprlo Tržaško
knjižno središče, naslednik TK. “Pozno pomladi, jim povem”.
Po prvem vikendu je na lestvici prodanih naslovov daleč pred-
njačila knjiga spominov g. Dušana Jakomina Od petrolejke do
iPada. Splošen odziv strank je dober, čeprav je bilo v prvih dneh
sejma slišati prodajalce, da se ljudje še ne spuščajo z lahkim srcem
v vrtoglavo božično nakupovanje, saj čakajo na trinajsto plačo.
Tudi to je najbrž izraz današnje krize: upati gre, da ne bo skazila
veselega vzdušja, zlasti pa ne doživljanja sporočilnosti praznika.
Nov založniški podvig Zveze cerkvenih pevskih zborov
Izšel je zbornik 
Glas naših zborov
Dne 8. decembra nas je zapustil Marjan Pertot. 
V spomin na neutrudnega knjižničarja, kulturnega 
in športnega delavca bo v petek, 18. decembra, 
v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu
ŽALNA SEJA
s katero želimo poudariti njegov veliki prispevek 
naši narodni skupnosti. Začetek ob 18. uri.
Knjižnica Dušana Černeta
Slovenska prosveta
Foto IG
ra ZCPZ, katerega duša in gibalo
je dolgoletni pevovodja Edi Ra-
ce. Sledijo nato še seznam gostu-
jočih zborov pri radijski maši v
Rojanu in gostovanja pevskih
zborov v okviru priložnostnih
pobud ZCPZ.
Zaključni del glasila, ki pa je kar
obsežen, je namenjen vsebinsko
različnim poročilom o posamez-
Zbornik so uredili 
Marko Tavčar, Berta Vremec
in Alenka Hrovatin. 
Grafično ga je oblikoval
Matej Susič, naslovnico pa je
prispeval Edi Žerjal
nih zborih, vključenih v ZCPZ,
ki delujejo v okviru župnij, o nji-
hovem programu in priložno-
stnih prireditvah. Bogat album
fotografij številnih srečanj in
koncertov, priložen sklepnemu
delu glasila, pa še dodatno priča
o raznolikem in vsestransko raz-
gibanem delovanju ZCPZ.
Majda Cibic
Beneška / Aktualno18. decembra 201416
O knjigi Benečija avtorja Giorgia Banchiga
Iskanje odgovorov na zastrta
vprašanja o lastni identiteti
  o se mala in velika zgodovina srečata je pod-
naslov knjige Benečija izpod peresa Giorgia
Banchiga v izdaji zadruge Most. Knjiga je
temeljno zgodovinsko delo, ki prvo, po delu Si-
mona Rutarja Beneška Slovenija: prirodoznanski
in zgodovinski opis iz leta 1899, na polju-
den in hkrati strokoven način celovito
predstavi zgodovino Nediških dolin od
prazgodovine do danes, in to z upoštevan-
jem najsodobnejših dognanj zgodovinskih
ved.
Knjiga je bogato opremljena z domišljeni-
mi ilustracijami Morena Tomasetiga, zara-
di česar je zelo privlačna tako za mlajše kot za odra-
sle bralce; natisnjena je v slovenskem in v italijan-
skem jeziku in s tem dostopna Benečanom in
vsem, ki jih to področje zanima. Omogoča jim sez-
nanjenje z lastno, do sedaj neznano oziroma za-
postavljeno in večkrat zamolčano zgodovino. Av-
torja sta sicer večino vsebine že objavila med leti
2006 in 2010 v 103 nadaljevanjih v obliki ilustri-
ranega podlistka štirinajstnevnika Dom, vendar
zgodovinsko prelomnico obravnave tega prostora
predstavlja šele pričujoča izpopolnjena knjižna iz-
daja.
Knjiga je v prvi vrsti iskanje odgovorov, kot pravi
sam avtor, na do sedaj za (s) trta vprašanja o lastni
identiteti, prinaša pa tudi zanimive podatke, ki so
pomembni za interpretacijo celotne narodne zgo-
dovine, kot npr., da je že v času Patriarhalne države
(1077-1420) in pozneje pod Beneško republiko
(1420-1797) obstajala slovenska državica “Sclavo-
nija”, ki je že v 14. stoletju imela
lasten denar “lira sklavonica”.
Poučna je tudi predstavitev svo-
jevrstne lokalne samouprave, ki
ob karantanskem ustoličevanju
predstavlja v evropskem prostoru
izjemen primer ljudskega prava.
Na obeh dosedanjih predstavit-
vah knjige, to je v knjigarni Odos
v Vidmu in občinski dvorani Po-
dutanskega kamuna so sodelova-
li msgr. Sandro Piussi, profesor
cerkvene zgodovine na bogo-
slovju in direktor Patriarhalnega
arhiva v Vidmu, msgr. Marino Qualizza,
prof. teologije in odgovorni urednik Do-
ma, prof. Roberto Dapit, predstojnik ka-
tedre za slovenščino in slovensko kulturo
videmske univerze, na tem je sodeloval
tudi podpisani.
Pričujoča knjiga o zgodovini Benečije v
slovenski in italijanski izdaji je nedvom-
no nov in pomemben temelj za gradnjo
medkulturnih mostov v deželi Furlaniji
Julijski krajini in širše, vsekakor pa je pred njo izziv,
da najprej postane most znotraj ‘naše’ narodne
skupnosti v Benečiji, ki je vidno še močno razdel-
jena, saj je kljub številni udeležbi na predstavitvi v
občinski dvorani v Gornji Mjersi, na kateri je ude-
ležence na začetku prisrčno, tudi ‘po naše’, poz-
dravil župan Antonio Comugnaro, močno bodla
v oči odsotnost nekaterih, ki bi po svojih ‘vlogah’
morali biti, svetla izjema je bil le deželni svetnik
Giuseppe Sibau.
Mislim, da nič manj kot v najbolj mračnih časih
Benečije tudi danes velja dejstvo: “al bwoma djelali
ukupe al pa nas ne bwo vič”.
s. g.
K
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (78) Mariza Perat
Mirenski Grad pri Gorici
Na Mirenskem Gradu večkrat nastopajo zbori
tudi z Goriškega in Tržaškega. Vsako leto je
tu božičnica, pri kateri sodelujejo tudi zbori
iz zamejstva. Večkrat so tu koncerti domačih
in tujih organistov.
Mirenski Grad danes vse bolj postaja duhov-
no središče tudi za različne skupine, ki se
tu zbirajo,
tudi iz za-
mejstva,
še poseb-
no mla-
dinske.
Temu
odlično
služi Dom
duhovnih
vaj, poi-
menovan
po
božjem
služabni-
ku škofu
Janezu
Frančišku
Gnidov-
cu, čigar
doprsni
kip stoji
ob vhodu v dvorano. Poleg te je v Do-
mu še več manjših prostorov, namen-
jenih srečanjem in pogovorom. Tu je
tudi kapela, posvečena sv. Vincenciju
Pavelskemu.
Tistim, ki se v miru in zbranosti želijo
duhovno poglobiti, nudi Dom razno-
like dejavnosti, od duhovnih vaj do
predavanj, tečajev, srečanj in koncer-
tov, okolica Doma pa nudi možnost za spre-
hode in sprostitev. Svoj prostor imajo tudi
otroci.
Mirenski Grad se dviga sredi naselij,
vendar je od njih odmaknjen, kot
nalašč ustvarjen za razmišljanje in
duhovno poglobitev, ki ju poleg na-
ravnih lepot nudi vsem, ki se tu mu-
dijo.
Kot v preteklosti je tu glavni cer-
kveni shod na Kvatrnico.
Viri: Baraga France s sodelovan-
jem in pomočjo župni-
ka Cirila Ceja: Župnija
Miren skozi stoletja - Za-
ložila župnija Miren - Miren 2009; Kli-
nec Rudolf: Marija v zgodovini Goriške
- GMD - Gorica 1955; Mlakar Lojze: Ro-
marska cerkev Žalostne Matere Božje na
Gradu pri Mirnu - Koledar GMD - Go-
rica 1979; Petrič Franci: Duša, le pojdi z
mano! - Božje poti na Slovenskem - Iz-
dala Družina - Ljubljana 1994 - I. knjiga;
Pust Anton: Mirenski Grad pri Gorici -
Izdala Misijonska družba - Mirenski
Grad - Miren 1986; Pust Anton: Miren-
ski Grad pri Gorici - Sakralni spomeniki
Primorske - Urejuje Marijan Brecelj, 2. -
popravljena in dopol-
njena izdaja - Izdala Mi-
sijonska
družba - la-
zaristi, Mi-
ren 1991;
Pust Anton:
Mirenski
Grad pri Go-
rici - Izdala
Misijonska družba - lazaristi - Mirenski Grad -
2000, 3. - popravljena in dopolnjena izdaja;
Svetišče Žalostne Matere Božje pri
Mirnu - Zgodovinska črtica in
češčenje Žalostne Matere Božje -
Gorica 1907; Bogoljub 1916: Mi-
renski Grad pri Gorici. Fotografije:
Pust Anton: Mirenski Grad pri Go-
rici - Tretja, dopolnjena izdaja - Iz-
dala Misijonska družba - lazaristi -
Mirenski Grad - 2000; Bogoljub
1916; Uredništvo Novega glasa.
/ daljeZ 11. strani
Prijeten klepet ...
   revod je dober, če je
dober prevajalec”,
ki se mora seveda
spretno izviti iz pasti, na katere
naleti pri prevajanju. Pri tem
je povedal anekdoto ob svo-
jem poslovenjenju pijače “gre-
nadine” v Queneaujevem delu
Cica v metroju. Da je s prevo-
dom “malinovec” zadel pravo
besedo, se je prepričal sam, ko
je ob knjižnem sejmu v Nici v
neki kavarni naročil “grenadi-
ne” in so mu dali sok z vodo.
To je bilo leta 1976.
V pogovoru so poslušalci izve-
deli še marsikaj, tudi to, da je
Berger l. 1978 nadaljeval zbir-
ko Kondor in jo dopolnil s 150
“P novimi naslovi, zamislil si jeznotraj te zbirke tudi zbirkoKlasiki Kondorja in naštel 50
del. Nadaljeval je zbirko Lirika,
drugače bi je ne bilo več. V
njej je izšlo 100 pesniških del.
V tridesetih letih uredniko-
vanja pri Mladinski knjigi je
opravil ogromno dela; uredil
je tudi dvojezično zbirko Moj-
stri lirike in še marsikaj. Priz-
nal je, da je imel dobre šefe, ki
so imeli kar nekaj posluha.
Imel je tudi srečo, da je delal
pri veliki založbi, ki je zdržala
v viharnih časih in ni ponik-
nila kot marsikatera druga slo-
venska založba. Imela je fi-
nančno zaledje in poslovno
znanje. Sam se je veliko naučil
tudi ob Niku Grafenauerju,
uredniku za otroško literaturo
in ustanovitelju Nove revije
“prevratniškega značaja”, in
ob Janezu Mušiču, ki je bil za-
dolžen za slovenske knjige.
Še marsikaj zanimivega iz
ustvarjalnega dela Aleša Ber-
gerja so navzoči izvedeli na
novogoriškem srečanju. Ber-
ger jim je tudi prebral svoj
odlomek, kako je bilo na
knjižnem sejmu v Frankfurtu
v 80. letih, ko so se tja kot
uredniška ekipa prvič odpravi-
li z letalom, prej so se vozili s
kombiji!
Po podelitvi priznanj za-
služnim bralcem je gost pod-
pisal kar nekaj izvodov svoje
knjige Omara v kleti in se ob
kozarčku, čaju in sladkih do-
brotah zadržal z njimi.
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 16. decembra, ob 14. uri.
NATUROPATSKI NASVETI (49)Erika Brajnik
PROBIOTIKI, IMUNSKI
SISTEM IN RAK
To je naslov moje prve knjige, ki na pre-
prost in razumljiv način govori o tem, ka-
ko si lahko človek sam pomaga doma, ka-
ko si lahko krepi telo, da bo vedno
močnejše in odpornejše proti bolezni. Sa-
mo močno telo namreč
lahko kljubuje bolezni,
šibko tega ne zmore.
Danes naše telo prejema
iz okolice vedno manj,
saj sta zrak in voda one-
snažena, hrana pa ved-
no bolj osiromašena.
Hrana je edino orožje,
ki ga poznamo in ima-
mo, da nadzorujemo
svoje telo in mu
ukažemo, kako naj delu-
je. Z njo dovajamo
našemu telesu energijo,
ki jo potrebuje, da živi
in izvaja vse fiziološke
procese, nujno potrebne
za preživetje.
Pri tem je ključnega po-
mena absorpcija hranil,
ki nam jo v črevesju za-
gotavljajo dobre bakteri-
je. Le-te bodo prepustile
v naše telo hranila, sla-
be bakterije namreč prepuščajo v telo tok-
sine.
Črevesje, ki je evolucijsko najstarejši or-
gan, je tudi najpomembnejši iz preproste-
ga razloga, saj se kar 60% celic imunskega
sistem nahaja v črevesju. Ta mehanizem
delovanja je v knjigi tudi dobro pojasnjen.
V samo knjigo sem vključila tudi nekaj iz-
sledkov znanstvenih raziskav, ki potrjujejo
in znanstveno dokazujejo, da probiotiki
ne urejajo samo prebavo, ampak tudi kre-
pijo naš imunski sistem. Znanstveno je
dokazano, da določeni sevi probiotikov
zavirajo rast rakavega obolenja.
Probiotične bakterije, dobre bakterije,
morajo postati naše velike zaveznice. Mo-
ramo jih pravilno hrani-
ti, da jih bo v naših tele-
sih več kot patogenih
bakterij, ki uničujejo ni-
vo pH-ja v našem telesu
in posledično spodbuja-
jo bolezen. Vsi ste ver-
jetno že slišali, da na za-
kisanem telesu raste rak.
Toda, zakaj se rak dejan-
sko ponovi? Čeprav smo
uspešno opravili opera-
cijo, cikel kemoterapij,
se zgodi, da se bolezen
po nekaj letih ponovi.
In to iz preprostega ra-
zloga – ker smo jo po-
novno hranili.
Vse to in še veliko več je
preprosto in na razum-
ljiv način razloženo v
moji prvi knjigi.
Znan izrek Hipokrata,
očeta medicine, se glasi:
“Naj hrana postane naše
zdravilo”. Želela bi, da bi si človek lahko
sam pomagal in bi bil odvisen le od hra-
ne.
Zdravje ni samoumevno, za zdravje se
moramo boriti, si ga prislužiti, ga negova-
ti in ga pravilno hraniti.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
Doprsni kip škofa
J.F. Gnidovca
Dvorana v Domu
duhovnih vaj
Vhod v Dom
duhovnih vaj
Z leve: Roberto Dapit, msgr. Marino Qualizza, Ezio
Gosgnach, msgr. Sandro Piussi in Silvester Gaberšček
Giorgio Banchig
Slovenija 18. decembra 2014 17
Frančiškanski samostan
Sveta Gora in Zavod
Domus gratiae v
sodelovanju s Krajevno
skup nostjo Solkan,
Turističnim dru št vom
Solkan in Združenjem KS
Pevma-Štmaver-Oslavje
va bita na ogled 13.
razstave ja slic. Razstava
bo na ogled od 21. decembra 2014 do 11. ja nu arja 2015 v
Frančiškovi dvorani. Odprtje razstave s priložnostnim programom pa
je predvideno 21. decembra 2014 ob 15. uri v kapeli prikazanja na
Sveti Gori.
Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 18.00, ob
delavnikih od 10.00 do 17.00, od 22. do 24. 12. 2014 in od 7. do
10. 1. 2015 od 14.00 do 17.00.
Za vse informacije v zvezi z razstavo se obrnite na svetogorskega
gvardijana p. Pepija Lebrehta (pepi. lebreht@rkc. si).
13. razstava jaslic na Sveti Gori
Milan Kučan je pojasnil poslanstvo Foruma 21 v slovenski družbi 
Še zmeda glede idej 
in namer politike
  eliko ljudi v Sloveniji ob
nakupih in lahkotnem
doživljanju t. i. veselega
decembra hkrati obeležuje blagi
adventni čas v pričakovanju
Božiča in Jezusovega rojstva. “Ni
toliko pomembno, kakšen je ad-
ventni venec”, so ob tem zapisali
v praznični izdaji tednika
Družina, “ali je po starem običaju
iz zimzelenega rastlinja, ali pa
smo ga kupili, ali izdelali sami.
Pomembneje, da nas zbira skupaj
in vabi k molitvi in premišljevan-
ju”.
V Sloveniji sicer v zadnjem mese-
cu leta 2014 potekajo dogodki, ki
so bolj dokaz vseobsegajoče krize,
ki traja že od leta 2008, kot pa
streznjenja političnih strank in
osebnosti, ki vodijo oziroma
upravljajo državo. V medijih po-
litiki pozivajo k premostitvi težav,
obljubljajo rešitve, toda ostajajo
negibno pri svojih stališčih in po-
gledih, zaradi česar se tudi poli-
tična stabilnost v Sloveniji, ki je
pogoj za začetek reformnih pro-
cesov v najbolj kritičnih panogah,
zdi čista iluzija.
Navajam nekaj izhodišč strank in
civilnodružbenih gibanj, ki se
pred začetkom leta 2015 soočajo
na družbenem in političnem pri-
zorišču pri nas. Vlada Mira Cerar-
V ja je s proračunskimi popravkivsaj začasno uravnotežila državniproračun za naslednje leto, toda
je napovedala nove davke in dru-
ge prispevke državljanom, gospo-
darstvu in občinam. Za zdaj še
molči oziroma je v očitni zadregi
glede pobude državnega pogla-
varja Boruta Pahorja, naj izvršilna
oblast pri reševanju težav in krize
sodeluje tudi z opozicijo. Seveda
je mišljena, morda celo najbolj,
največja opozicijska stranka, to pa
je SDS Janeza Janše.
Svoje poglede na razmere in poli-
tiko v Sloveniji je v članku z na-
slovom Pričakovanje in upanje
pojasnil tudi teolog. prof. in pu-
blicist Janez Juhant. Objavljen je
v novi številki časnika Slovenski
čas, ki je priloga tednika Družina.
Poudaril je tudi naslednje: “Slo-
venci smo bolestno razdiralni
drug do drugega. Zato naj se z no-
vim ljubljanskim nadškofom me-
tropolitom začnemo osvobajati
preteklih senc in izključevanja ter
gojimo sobivanje. Vodilni pred-
sedniki v državi so napravili korak
v cerkev, zdaj pa naj zagotovijo
vsem državljanom, tudi žrtvam
revolucije in pristašem SDS, v me-
dijih, sodstvu in politiki, enako-
praven dostop v družbeni prostor,
na temeljih spoštovanja dostojan-
stva vsakega človeka, enakoprav-
nosti in pravne države”.
Po prepričanju dr. Andreje Valič
Zver, avtorice pravkar izdane knji-
ge o vlogi DEMOS-a pri osamo-
svojitvi in demo-
kratizaciji Sloveni-
je, “bo potreben
pogum, kot so ga
imeli Jože Pučnik,
Janez Janša in dru-
gi pred četrt stolet-
ja, da bomo Slove-
nijo znova pripel-
jali v boljše čase”.
Anton Tomažič iz
stranke Nova Slo-
venija, Krščanski
demokrati pa ugo-
tavlja, “da je glavni
vzrok za težave sa-
mostojne Sloveni-
je njena nenehna
politična nestabilnost”. Meni, “da
Slovenijo lahko rešijo le evropsko
usmerjeni desni politiki s po-
močjo Evropske ljudske stranke.
Levica zna samo zapravljati in kri-
zo podaljševati in poglabljati”.
Zaznavno je zanimanje vernih
ljudi za stanje katoliške Cerkve, ki
tudi išče odgovore na številne pe-
reče izzive. Odprto je, denimo,
vprašanje, ali si bo znova pridobi-
la zaupanje, ki je od osamosvojit-
ve Slovenije dalje precej upadlo.
Igor Bahovec je v časniku Sloven-
ski čas zapisal, “da je to precej od-
visno od delovanja novega lju-
bljanskega nadškofa metropolita
in njegovih sodelavcev. Nekatere
stvari je treba korenito spremeni-
ti. Prihodnost krščanstva v Slove-
niji pa je hkrati zelo odvisna tudi
od sodelovanja vsakega od nas
vernikov. Avtor članka spominja,
“da ima slovensko krščanstvo v
svetovnem merilu dva velika člo-
veka, ki sta nosilca ustvarjalnega
odgovora na izzive sodobnega
časa. To sta p. Pedro Opeka in p.
Marko I. Rupnik”.
Zaradi ugleda in prestiža, ki ju
ima in ohranja v znatnem delu
slovenske javnosti, so vzbudile za-
nimanje in odmeve misli in oce-
ne, ki jih je podal Milan Kučan,
nekdanji predsednik Slovenije,
zdaj pa predsednik Foruma 21.
Nastopil je ob predstavitvi zbor-
nika, ki so ga izdali ob 10-letnici
delovanja Foruma 21, ki je sicer
Kako je propadlo slovensko gradbeništvo
Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
  robarji slovenskega go-
spodarstva so se do-
končno razkrili z objavo
seznama prenosov slabih terjatev
na slabo banko. Armageddon slo-
venske države. Črna luknja, ki je
v samo nekaj letih Slovence pre-
peljala iz iluzije vzhodno-evrop-
ske Švice v vzporedno galaksijo
zahojene sistemske korupcije.
Številke so bolj ali manj znane:
bančna luknja je bila konec lan-
skega leta težka 5 milijard evrov,
temu pa moramo dodati pomen-
ljiv podatek, da je v bankah še za
približno 20 odstotkov slabih po-
sojil. Znano je tudi, kdo so naj-
večji dolžniki: prednjačijo cerkve-
ne finančne družbe (holdinga
Zvon 1 in Zvon 2 ter z njima po-
vezana T-2 in Gra-
tel), množično pa
so prisotna tudi
podjetja v ozvezdju
Foruma 21 (ACH,
Sava, Merkur, pa še
bi lahko naštevali).
Vnovič in zopet in
znova
Velik del luknje v
slovenskem gospo-
darstvu so prispe-
vali gradbinci. Ra-
zumevanje tega
pojava, ki je naj-
bolj obremenju-
joče vplival na raz-
voj slovenske krize,
je zanimivo pogledati danes, a
posteriori, ker nam daje vpogled
v širšo dimenzijo gospodarske
krize v Sloveniji. Predvsem lahko
iz te slike izluščimo podobo, kako
močno so bili v vseh teh procesih
oškodovani država in davko-
plačevalci. Gre za izjemno ironi-
jo, s katero se je usoda spravila
nad Slovenijo. In to ne samo en-
krat, temveč “vnovič in zopet in
znova”... No, najbrž res ni za vse
to kriva le usoda. Očitno imajo
Slovenci zelo izrazit smisel za hu-
G mor, če usoda tako pogosto brijenorca iz njih. Ali pa so se prepro-sto vdali v usodo. Kamor je šel
bik, naj gre še štrik...
Predraga nenaseljena stanovanja
Simptomatično je dejstvo, da je
gradbeni sektor, ki je daleč naj-
bolj zadolžen, največje prihodke
ustvaril prav v poslih z državo. In
v krizi gradbenega sektorja lahko
zasledimo tudi dvojni obraz slo-
venske krize. Če močno poeno-
stavimo, lahko razvoj ekonomske
krize na Slovenskem strnemo v
dve postavki: prvi vzrok krize je
eksogeni, tisti, ki je v Slovenijo
prišel kot naplavina splošne glo-
balne krize in je prišel najbolj do
izraza prav v nepremičninskem
sektorju. Milni mehurček “naku-
povanja nepremičnin na kredit”
je namreč pognal v zrak Lehman
brothers, ameriško in splošno
globalno gospodarstvo. In v
prvem valu krize so bile tudi v
Sloveniji nepremičnine in njiho-
ve visoke cene zelo pomemben
faktor.
Globalni trend je namreč ljudi
“silil” v nakupovanje nepre-
mičnin za vsako ceno. In to zelo
dobesedno. Cena stanovanjskega
kvadratnega metra je do leta
2009 v Sloveniji strmo naraščala.
Povpraševanja je bilo še in še, po-
sledično so tudi cene bile vse
višje. Povprečno stanovanje v Lju-
bljani je zlahka dosegalo ceno 3
tisoč evrov na kvadratni meter
(ne govorimo o luksuznih stano-
vanjih, niti o središču mesta): ce-
na je daleč presegala realno tržno
vrednost. Zakaj je prišlo do tega?
Ugodni krediti bank so omo-
gočali ljudem najemanje kredi-
tov, ki so bili realno nevzdržni ob
postavki, da je bilo takrat brezgla-
vo trošenje “moderno”. Po drugi
strani so po istem vzorcu na veli-
ko gradili tudi gradbinci: pov-
praševanja je bilo veliko, zato so
vnaprej gradili tudi stanovanjske
objekte, za katere sploh še ni bilo
naročila in ki so jih ljudje kupo-
vali vnaprej.
Ko je nastopila kriza, je počila
atomska bomba. Banke niso po-
daljševale kreditov, ljudje niso
imeli več sredstev za odplačevan-
je obrokov, podjetja so gradila sta-
novanja, ki niso šla več v prodajo.
Leta 2011 (zadnji razpoložljivi po-
datki) je bilo tako 87 tisoč nena-
seljenih stanovanj (podatki Stati-
stičnega urada Slovenije). Ne-
plačani dolgovi so se kopičili... in
potem so bili jok in stok in škri-
panje z zobmi.
Bogatenje gradbincev na račun
davkoplačevalcev
Gradbinci so bili ob tem tudi tisti
sektor, do katerega je bila država
najbolj prijazna. To je po svoje ra-
zumljivo. Stanovanjski objekti so
tukaj nekoliko v ozadju, pa
čeprav so bila javna sredstva po-
rabljena tudi za njihovo gradnjo.
Najbolj znan primer tega so
najbrž Celovški dvori, katerih
dobršen delež bi moral odkupiti
Javni stanovanjski sklad Mestne
občine Ljubljana. Projekt je izva-
jal Vegrad, a ga seveda ni končal.
Še danes je zadeva odprta, stano-
vanja so bila prenesena na DUTB
in niso še bila prodana.
Politika infrastruktur, posebej av-
tocestni križ pa je v preteklosti
dodobra napolnil blagajne grad-
bincev, posebej sta tukaj SCT in
Primorje kot glavna izvajalca. In
pri tem načeloma ni nič narobe:
Slovenija je tako dobila avtoce-
stno povezavo, a kaj
ko je namembnost
teh sredstev večkrat
zelo vprašljiva. Av-
tocestni križ je bil
preplačan v višini
dobrih dveh mili-
jard evrov, dela so
bila oddana na po-
dlagi kartelnega do-
govora samih pod-
jetij, prihodke od
teh poslov pa so
podjetja pogosto
porabila in skrila
neznano kam. Ko je
bil avtocestni križ
sklenjen, sta oba
največja gradbinca, ki sta dotlej
živela prav na ramah javnih raz-
pisov, žalostno potonila in za sa-
bo pustila globoko lukjo: SCT in
Primorje je zakopal plaz, težak
200 milijonov evrov. In to je že
spet ironija usode... obe omenje-
ni podjetji sta skoraj dvajset let s
finančnega vidika živeli zelo la-
godno: prihodki so bili vselej za-
gotovljeni, ker je bil naročnik
država. In kljub temu da sta dve
desetletji nabirali in kopičili dav-
koplačevalski denar, sta v trenut-
oblikovan kot Društvo. Milan
Kučan je poudaril, da so Forum
21 ustanovili zato, ker so v takrat-
ni družbi, ki je ravno vstopala v
EU in zvezo NATO, s čimer je do-
segla svoj cilj, začutili izpraznje-
nost in pomanjkanje dialoga. Fo-
rum 21 pa nima in si tudi ne želi
politične moči. To bi bilo skrega-
no z zdravo pametjo, da bi lahko
eno Društvo ali en posameznik
obvladoval vse vzvode odločanja
v družbi. Nekdanji predsednik
države je tudi povedal, da se je v
zadnjem času zmanjšalo število
članstva in udeležencev razprav.
To se je zgodilo zato, ker niso bila
uresničena pričakovanja nekate-
rih, da bo Forum 21 zaščitil nji-
hove interese, povezane s privati-
zacijo, pa tudi zato, ker Forum 21
ni prerasel v stranko. Forum 21 po
besedah Milana Kučana je nadal-
jeval svoje delo, saj se zadnje čase
pojavlja vse več glasov, ki govorijo
o nujnosti dialoga v družbi. Tudi
v prihodnje pa ne bo prešel v po-
litično stranko.
V pestro in skoraj vedno tudi raz-
burljivo politično dogajanje je v
prejšnjih dneh poseglo tudi
Ustavno sodišče, ki je do do-
končne odločitve prekinilo izva-
janje zaporne kazni Janeza Janše,
obsojenega v zadevi Patria. Ustav-
ni sodniki so tako odločili sogla-
sno, pri čemer so upoštevali in
opozorili, da je pritožnik, torej
Janša, prek svojega odvetnika
Francija Mazija podal resne očitke
o kršitvi načela zakonitosti v ka-
zenskem pravu. Prvak opozicije je
zdaj svoboden človek, vsaj dokler
ne bo zadeva Patria pravno jasno
dobila svoj konec. V komentarju
o odločitvi ustavnega sodišča je
časnikarka Dela Majda Vukelić za-
pisala, “da država že tako in tako
več kot leto deluje v histeričnem
ozračju, pozivov k pogromu nad
pravosodjem pa nihče noče pre-
sekati”. Ugledna časnikarka dom-
nevno neodvisnega časopisa pa bi
zaradi spoštovanja etičnih načel
in standardov svojega poklica v
svojem komentarju morala
najbrž pripisati, “da tudi pozivov
k pogromu proti Janezu Janši
nihče noče presekati”.
Kako se bo zadeva Patria nadalje
razpletala, ni moč z gotovostjo na-
povedati, bo pa zagotovo še bolj
povečala spore in nasprotja v slo-
venski politiki. V časniku Delo so
pod fotografijo Janeza Janše, po-
sneto med govorom svojim
privržencem po prihodu iz zapo-
ra, zapisali, “da trpeči izraz pred-
sednika SDS nakazuje tudi
odločenost, da bo posegel v sod-
no in politično ureditev države”.
Marijan Drobež
ku krize takoj usahnili: zelo pre-
prosto, z davkoplačevalskim de-
narjem so ravnali kot svinja z me-
hom.
Požrešnost
In tukaj smo pri drugem sloven-
skem endogenem vzroku za kri-
zo. Pri požrešnosti. Vodilni v SCT,
Vegradu, Primorju so prihodke
(od davkoplačevalskega denarja)
kanalizirali v menedžerske odku-
pe. Gre torej za dvojno britje nor-
ce iz državljanov: ja, ironija torej
ni bila stvar usode, ampak “pre-
brisanih” samooklicanih me-
nedžerjev.
V tabeli, ki jo objavljamo, zato
prikazujemo podjetja, ki so na ve-
liko poslovala z državo, a so kljub
temu izrazito prezadolžena. V
seznam nismo vključili samo
gradbincev, čeprav ta sektor še
vedno prevladuje. Še eno pojasni-
lo, pod pojmom država imamo
tukaj organe javne uprave (od
vlade naprej) in javne zavode, ni
pa podjetij v večinsko državni la-
sti. Poleg treh največjih gradbin-
cev, ki so že več let v stečaju, smo
v seznam uvrstili še en zanimiv
trojček: Gradis skupina G, Ener-
goplan in Grep. Gre za tri stvari-
telje projekta Stožice, ki je danes
kot katedrala v puščavi v severov-
zhodnem predelu Ljubljane. Are-
na in stadion sta sicer zgrajena, a
115-milijonski kredit, ki ga je
konzorcij bank odobril za grajen-
je trgovskega centra v tamkajšnji
okolici, je danes izgubljen, trgo-
vin pa ni od nikoder. Pa še to:
Stožice so bile Jankovićev osebni
projekt, Energoplan in Gradis
skupina G pa sta bila med tistimi
podjetji, ki sta tudi drugače pri-
dobivali velik del poslov v pre-
stolnici.
Našteti primeri gradbenih podje-
tij so samo vzorčni primer tega,
kar je v gradbeništvu šlo po zlu.
Korelacija med posli, pridobljeni-
mi z državo, in tragično usodo za-
radi prezadolženosti pa je morda
samo še ena različica ironije uso-
de. Pravzaprav sarkazma, bolj kot
ironije. In globalni trend politike
zadolževanja, prekvašen s
požrešnostjo v slovenskem “viso-
kem gospodarstvu”, posebej v
gradbeništvu, se med slovenski-
mi menedžerji tako že dalj časa
zrcali v tistem pesnikovem verzu:
“Ko hodiš, pojdi zmeraj do kon-
ca”. Žal so menedžerji to vzeli
preveč dobesedno. In žal niso ra-
zumeli, da je imel Tone Pavček v
mislih nekaj drugega.
Andrej Černic
Miro Cerar Janez Janša
“Slaba podjetja” - posli z državo in prenosti na DUTB (vse vrednosti v milijonih evrov)
Vrednost poslov,
sklenjenih z državo
2003-2014
Ocenjeni slabi krediti
pred ustanovitvijo
DUTB ( maj 2012)
Slabi krediti, 
preneseni na DUTB 
iz NLB
Slabi krediti, 
preneseni na
DUTB iz NKBM
Slabi krediti, 
preneseni na
DUTB iz Abanke
SCT - skupina 483,26 211,35* 30,25 1,91 9,37
Vegrad - skupina 70,36 152,85* 140,85 / 12,32
Primorje 
(v stečaju)
349,22 178,38* 58 22,2 18,02
Gradis skupina G 86,29 7,79* / / 7,06
Energoplan 39,35 90,38 54,10 / 21,54
Grep 17,02 113,56 50,97 9,07 21,70
* - samo seštevek 3 največjih bank (NLB, NKBM, Abanka)
Vir: Dutb, Supervizor
Aktualno18. decembra 201418
  eke jeseni se je tetka odločila, da bo za
vsakega od svojih nečakov, tistih
bližnjih, spletla pulover, majčko ali bre-
zrokavnik za božično darilo. Tega seveda ni mo-
gla obešati na veliki zvon, saj je šlo za prese-
nečenje, obenem pa v tistih časih niso mogli
javno praznovati Božiča. To je bilo vendar v
prejšnjem stoletju, a niti ne tako daleč nazaj!
Božič je bil v njeni državi navaden delavnik, ki
ga je bilo treba praznovati potiho, pa čeprav so
pri njih doma vedno ob dreveščku postavljali
jaslice in ob njih molili za vse, ki jih je vzel po-
vojni čas ali širni svet.
Tetka se je lotila pletenja, vsak večer je pozno v
noč nizala eno petljo za drugo, nasnuvala zanke
in izpod njenih čudežnih rok so nastajali otroški
puloverji, taki lepi z debelimi kitami v smučar-
skem slogu ali brezrokavniki za nečakinje. Joj,
koliko je morala naplesti: za bližnje osem, po-
tem pa še dva.
Čas se je sukal prehitro iz klobčiča, tako da je
volne kmalu zmanjkovalo. Tetka se je prestrašila
in ni vedela, kako rešiti problem, od kod iz-
brskati volno, saj je tudi v tovarni niso imeli
več. Pred bližnjimi novoletnimi prazniki so
namreč predelali vso volneno prejo v tekstilne
izdelke in prodali v trgovine.
Kaj zdaj? Povpraševala je desno in levo, bližnje
sorodnike, prijatelje in znance, pa nikjer ni
našla niti drobne, tanke prejice. Vse babice in
tete so namreč v tistih predprazničnih časih su-
kale pletilke, šivale rjuhice, vihtele kvačke za
malo in staro - zima je bila namreč mrzla in hu-
da, da so zmrznili potoki, zmanjkovalo je hrane
za živino, orehe so že vse pospravili do adventa,
ostajali so le krhlji, in ljudje so se morali še to-
pleje obleči in ogreti.
Bil je namreč čas peči, štedilnikov, premoga in
drv. Bil je čas ljubeče spletenih puloverjev, bil
je čas doma skvačkanih šalov in spletenih kap.
Pletiva ni bilo najti, niti v trgovinah, saj je volne
zmanjkalo. Edino snega, ledu in mraza je bilo
na pretek.
Vilinska bitja, ki so v tistih časih še prebivala na
barju, so videla tetkino prizadevnost, pa tudi
njeno zaupanje, da se bo vse lepo izteklo. Ple-
tilja se jim je zasmilila in domenila so se, da po-
sipajo pokrajino z drobnimi belimi kosminka-
mi in počakajo, da se snežinke od mraza zgosti-
jo v nitke. V zgodnjem ledeno mrzlem jutru so
imele barjanske vile veliko veliko dela, nežno
so podolgem in počez prečesale zasnežena polja
in drevesa, preskakovale potočke in navijale
klobčiče, ki so se pod njihovimi magičnimi prsti
spreminjali v belo volno. Bile so spretne, saj so
bile vajene presti človeške usode ob božjih stat-
vah, in zato so kaj hitro vso snežno prejo spletle
vsaka v svoj klobčič.
Ko je tetka Anka odprla vrata, da bi se napotila
v službo, so se ji s praga v naročje skotalili
klobčiči snežno bele volne in kar ni mogla ver-
jeti svojim očem. V naslednjih dneh je napletla
še nekaj majičk in obrobila kak puloverček za
svoje malčke. Do konca je izpeljala svoj načrt in
o Božiču bogato obdarila svoje bližnje, pa tudi
oddaljene nečake, ki so prišli na obisk voščit ve-
sele božične in novoletne praznike.
V prejšnjem stoletju je bilo tako: zime zelo
mrzle, polne snega in ledu, in tudi če je kaj
zmanjkalo, se je našlo. Ljubezen med ljudmi,
dobrota, pa tudi zaupanje, da se bo že kako iz-
teklo, so ljudem, tudi dobri tetki Anki dajali
moč, da so premagovali težave. V tej zgodbi so
priskočile na pomoč barjanske vile, kdaj drugič
angelčki, včasih srečno naključje, a ljudje so z
zaupanjem gledali v prihodnost.
Še nedorasle božične smrečice, nekdaj bogato
okrašene s trakovi, obeski in lučkami, so pred
mojim oknom zrasle v visoke in lepe smreke,
ki božajo moj pogled: bilo bi škoda, da bi jih
posekali. Ob pogledu nanje se prepletajo zgo-
dovina in sedanjost, resničnost in domišljija. Na
barjanske vile so ljudje pozabili, na neutrudno,
dobrosrčno teto pletiljo pa ne bomo nikoli.
Še zdaj, po mnogih letih so po predalih pospra-
vljeni ročno spleteni pari debelejših nogavic, ki
jih je ljubeče spletla, takih za sneg, ali pa za do-
ma, da ti lepo segrejejo stopala v mrzlih zimskih
dneh. Iz volne melanž v belih odtenkih, pre-
predenih z zeleno, sivo ali oranžno. V njih se je
udejanjila tetina pravljična dobrota.
N
S 3. strani
Le sekaj, sekaj ...
  evci, pa tudi številni v občinstvu so se na slikah
prepoznavali. In to je v dvorani sprožalo prita-
jene nasmehe in izraze začudenja ob besedah:
“Kako smo bili takrat mladi”! in ob splošnih ugoto-
vitvah, da je na teh posnetkih manj sivih las,
pa tudi manj obraznih gubic. Slike so nas tako
pospremile vse tja do povojnih let in do prvih
izvedb Praznika frtalje. Praznik se je rodil v
počastitev zavetniku sv. Marku in je že več de-
setletij postal tradicionalni praznik vseh Slo-
vencev na Goriškem in širše. Večer so v pev-
skem zboru izkoristili tudi za poklon trem
pevcem, ki so tudi sami letos obhajali osem-
deseti rojstni dan. Gre za tri base, tri stebre
zbora, kot so jih sami poimenovali v Rupi. Ju-
bilanti Ivo Kovic, Jožko Maraž in Marij Koncut
so bili deležni tudi posebnega priznanja
Združenja cerkvenih pevskih zborov. Podelil
jim ga je predsednik Dario Bertinazzi, ki je ob
tem poudaril tudi zvestobo rupensko-pečan-
skega zbora ZCPZ in njihovo prisotnost na
vseh prireditvah. Na slovesnem večeru so v
Rupi pozdravili še sovodenjska županja
Alenka Florenin, predsednica ZSKP Fran-
ka Padovan, Walter Bandelj v imenu
SSO, msgr. Renato Podbersič v imenu
župnij v sovodenjski občini, Robert Ju-
ren (SKD Skala – Gabrje), Filip Hlede SKPD F. B. Se-
dej), Karen Ulian (PD Vrh Sv. Mihaela) ter slikar An-
drej Kosič.
Za glasbeno podlago večera so v prvi vrsti seveda po-
skrbeli domači pevci z iz-
borom slovenskih ljud-
skih pesmi. Na odru pa so
se predstavile tudi mlade
sile rupenskih in pečan-
skih pevcev: otroški zbor
deluje že več let v do-
mačem prosvetnem
društvu. Ob sklepu večera
so pevci povabili na oder
še svoje nekdanje kolege
in kolegice in s skupno pe-
smijo, ki je postala prava
himna zbora, občinstvu
zapeli Vso srečo bi želeli...
, prijetno popotnico za na-
slednja leta in desetletja.
P
S 7. strani
Osemdeseti rojstni ...
Aktualno 18. decembra 2014 19
Tiho pričakovanje prazničnih dni  
Božič med zvezdami in kostanji
  možem sva že dolgo vedela, da letošnji
Božič ne bo tak kot ostali. Zaradi selitve,
zaradi problemov z mamo, s katero ne
bova več praznovali na njenem ljubljenem do-
mu. In zaradi blaginje, ki je ni več, ne samo za
naju, ampak za večino izmed nas. In jo vsi tako
zelo, zelo pogrešamo. Predvsem tisti, ki smo
se rodili v dobi obilja, in zato revščine, tiste, ki
tako vsiljivo trka na naša vrata, nismo vajeni.
Že pred Božičem je padlo kar nekaj bolečih
odločitev: čim manj daril, stisk roke in lepa be-
seda sta veliko dragocenejša,
nobenega praznovanja zunaj
doma. Sklenila sva tudi, da bo
vse manj voženj z avtom, razen
nujnih, pa čeprav nas je Mi-
klavž, če ne z drugim, obdaril
vsaj z nižjimi cenami goriv.
In tako pričakujeva tale Božič
doma. Božič brez razkošja, a še
vedno Božič. Kajti veliko let
smo zahodnjaki napačno misli-
li, da je Božič praznik razkošja
in bogatih darov. A Božič ni
praznik bogastva... morda je ce-
lo prav, da nas je kriza spomni-
la na to. Božič je praznik Roj-
stva v revni štalici, je praznik
ljubezni, miru in tihe sreče.
Pravzaprav je praznik revnih, ti-
stih, ki ničesar nimajo, kajti v
Božiču je Upanje. Tisto pravo upanje, ne tisto,
ki naj bi izviralo z nakupovanj v prenatrpanih
trgovinah.
In ravno zato je letošnji Božič za naju poln
sreče. Tiste, ki se je ne da kupiti z denarjem, a
se moramo vendarle nekoliko potruditi, da jo
najdemo in nam prodre v srce. Letošnji Božič
bova prvič praznovala na pobočjih nad Idrsko
dolino – Valle dello Judrio, nekje med zvezda-
mi in vinogradi, v tihem objemu prastarih be-
neških gozdov. Tile gozdovi, ki tu pri nas ravno
prehajajo iz kraških v kostanjeve, so nekako
nadomestili mesto in trgovska središča. Pustila
sva vse tisto, česar nikoli nisva marala, a imajo
ljudje vendarle tako radi. Nekaterim, ali morda
celo večini, se zdi, da brez večtedenskega na-
kupovanja in občudovanja trgovskih središč
sploh ni Božiča, niti miru in veselja.
In ravno tisti mir in tisto veselje, ki se ga razve-
seli vsako srce, je doma v teh najinih gozdovih,
kjer vinogradi prehajajo v rastišča kostanja. Od
naše vasi vodi lepa gozda pot na Staro Goro.
No, če sem ravno odkrita, se tja vzpenja iz so-
sednje vasi Frdjel (Fragellis), ki pa je peš oddal-
jena od nas le nekaj manj kot dvajset minut.
In ravno na tej poti do svetišča se je rodila moja
zamisel o jaslicah. Še nikoli namreč, od takrat,
ko sem hodila v osnovno šolo in smo tam vsa-
ko leto pripravili ogromne jaslice (tedaj ob ja-
slice v šoli na srečo se ni nihče obregal), nisem
doma imela pravih jaslic, samo majhen
hlevček, simbol Rojstva. Letos so me zmotili
mah, ki ga je v teh gozdovih na pretek, in
ostanki sečnje. In zaželela sem si, da bi doma
zadišalo po mahu, po gozdu. In bi končno, pa
čeprav pravijo, da so namenjene predvsem
otrokom, doma imela tudi sama jaslice.
Mož je sicer oporekal, da nimava časa. Saj res
vedno nekam hitiva, a v življenju moraš ven-
dar najti čas za majhne stvari. Tudi za to, da se
v zrelih letih naučiš, kako se trga mah in kako
lahko iz kamnov in lubja sestaviš hlevček. Ne
da bi vse to kupoval, seveda, kajti tisto, kar ku-
piš, nima prave duše in ne nosi pesmi gozda v
sebi. In v stikanju med travami in listjem sem
našla tisti vonj po Božiču, ki ga v nakupovalnih
središčih ne moreš zaslutiti. In ga tudi v naših
domovih že dolgo ni več.
Pravzaprav so moje jaslice skoraj samo iz ma-
hu, lesa in kamnov. Drugega je malo. Sveta
Družina in nekaj pastirjev, Sveti trije kralji bo-
do prišli naslednje leto, kajti odločila sem, da
letos ne bom nakupovala ničesar. Niti potočka
ali jezerca ni v teh jaslicah, tega namreč nisem
hotela, kajti zunaj me že razveseljuje Idrija, v
furlanščini Judrio. Njene čudovite pesmi, ki jo
slišim predvsem v tistih zvezdnatih nočeh, ki
sledijo dolgim deževnim dnem, ne more nam-
reč nadomestiti nobena umetelna reka.
Včasih se počutim celo smešno, ko ljudem ra-
zlagam, da živim ob reki. Veliko ljudi živi ob
rekah in jim je to čisto vsakdanja stvar. A zame,
ki sem doma med mestom in Krasom, je to ne-
kaj novega. Morda celo uresničitev otroških
sanj, kajti od malega sem zavidala vsem tistim,
ki so živeli ob morju, ob jezerih ali ob rekah.
Morda samo zato, ker je bila Hesse-
jeva knjiga o Siddhartovem iskanju
od nekdaj moja najljubša knjiga.
Morda tudi zato, ker se je meni po-
novila njegova zgodba in sem ne
vem kako, nekega dne, ki je bil čisto
navaden dan, našla svoj prostor ob
reki. In ta modrozelena reka, ki po-
leti ponekod izgine med kamenje in
skriva najlepše tolmune samo za ti-
ste, ki jim ni žal poti do njih, je me-
ni, je seveda meni najlepša reka na
svetu.
Božič se bliža v objemu teh čudovi-
tih gozdov, ki so sedaj, ko je že poz-
na jesen in bo čez nekaj dni že zima,
še posebno tihi in skrivnostni. In ob
uspavanki reke, ki je jeseni sicer bolj
glasna, a zaradi megle in samote ve-
liko bolj žalostna, govorijo o Božiču,
o snegu, ki ga ni in ga otroci pričakujejo, in o
vetru, ki mu tudi tu, enako kot pri nas, pravijo
burja.
A vendar znajo te doline, ki se zdijo nekaterim
tako oddaljene, tako divje in tako drugačne,
podariti marsikatero skrivnost. Tako sva se z
možem na tretjo adventno nedeljo znašla v eni
izmed najlepših cerkvic, kar sva jih kdaj videla,
v vasici, ki ji beneški Slovenci pravijo Teje ali
Tije, Furlani pa San Pietro di Chiazzacco, med-
tem ko nam je mlad fant, doma na Finskem, s
svojim čudovitim baritonom pel o Božiču, o
daljnem severu, kjer je Božič pravzaprav doma,
in o sveti Luciji. Dragocene skrivnosti dolin,
kjer ne moreš kupiti ničesar, a lahko dobiš vse.
Samo vedeti moraš, kako se zaprosi, in verjeti
moraš, da obstajajo sanje. Tu, med zvezdami
in kostanji, kjer se stekajo poti tistih, ki praz-
nujemo Božič drugače. In živimo vsakdan
skromno, a vendar tako, kot bi vsak trenutek
praznovali.
Suzi Pertot
Z
Ko je pogača premajhna ...
Javna sredstva bi zdaj radi vsi
  a smo tam. Društva Naš Pra-
por, Olympia, Soča in Val,
ki sodelujejo pri skupnem
projektu o slovenski moški odboj-
ki na Goriškem, so izvršni odbor
Združenja slovenskih športnih
društev v Italiji in širšo javnost
opozorila, da bi bila tudi njihova
zgodba z imenom Olympia – gle-
de na rezultate, ki jih skupaj do-
segajo, in poslanstvo, ki ga opra-
vljajo - kandidat za koriščenje jav-
nih sredstev.
Reakcija je bila
po svoje pričako-
vana. S prispev-
kom v višini 50
tisoč evrov, ki ga
iz državnega
sklada dodeljuje
dežela Furlanija
Julijska krajina,
je namreč letos
odbornik Gian-
ni Torrenti, pri-
stojen za kulturo
in šport, poma-
gal košarkarske-
mu projektu Ja-
dran. Priznani filter za sklepe o
tem, kako deliti sredstva v športni
srenji, je kajpak ZSŠDI, ki sploh
upravlja tudi s svojim javnim de-
narjem in ga že leta deli svojim
članicam po določenem ključu
(trenerski dnevniki, projekti, po-
bude, uspešnost). Toda ta utečena
delitev sredstev, na katero so
društva in naša javnost vajeni, v
bistvu ni sporna, saj gre za pravil-
nik, jasna merila in navsezadnje
majhne zneske, ki pa so le do-
ločena pomoč za dejavnost klu-
bov. In so za vse, ob tem, da za
nekatere pomenijo izjemno po-
memben vir.
Drugače je seveda, ko pridejo v
naše športno gibanje druga,
izredna proračunska sredstva. In
hočeš nočeš en projekt, en klub
ali ena ekipa naenkrat pridobijo
status manjšinskega vprašanja.
Seveda bi bilo lepo, ko bi bilo tu-
di iz javnih skladov veliko denarja
in bi lahko sistematično nagraje-
vali uspešnost vseh naših večjih
projektov (Jadran, Polet, ŠK Kras,
NK Kras, Vesna, Sloga Tabor,
Olympia, Zalet, da omenimo sa-
mo klube, ki imajo članske ekipe
na najvišji ravni). Toda pogača je
v resnici zelo tanka, in čim kdo
nekaj prejme, se ostali sprašujejo,
“zakaj pa ne bi dobili tudi mi”?
Godlja, iz katere se ne izvijemo
več, tudi ker je izbire zelo težko
motivirati. Povrhu vsega so v ob-
dobju Grilla, zaščite potrošnika in
procesov o nesmotrni uporabi
javnega denarja (pravilno) vsi ze-
lo občutljivi na vse, kar se počen-
ja s sredstvi iz javnih
proračunov (država,
dežela, ostale krajevne
uprave), ki originalno in
po statutu nimajo vloge
sponzorjev športnih
društev.
Zato je spoštljiv in argu-
mentiran dopis predsed-
nikov štirih goriških od-
bojkarskih društev pov-
sem razumljiv. Še več, za
prispevke v tej obliki bo
v prihodnje najbrž “kan-
didiral” še marsikdo.
Dve sklepni ugotovitvi.
Vodstvo manjšine in
športne krovne organizacije čaka
v tej zadevi nelahko delo.
Naš šport bi potreboval več
družin Kocman (NK Kras), ki vla-
ga svoj zasebni denar, s katerim
lahko torej počenja, kar hoče, in
ni kot privatni pokrovitelj za ni-
kogar sporna.
HC
P   abnice so se žal v zadnjem desetletju bi-stveno spremenile, kar se tiče narodno-stne sestave, zaradi gradnje novih naselij,
tako da se je znatno spremenila slika prebivalcev
te nekoč živahne vasi pod Sv. Višarjami. Sloven-
ski pogovorni jezik se je ohranil pri starejših,
mladina pa se skoraj izključno pogovarja v itali-
janščini. V šoli imajo na teden samo eno uro
slovenščine, kar je
seveda premalo za
dobro poznavanje
jezika. Sv. Višarje
sicer predstavljajo
pravo “oazo” slo-
venstva, saj jih let-
no obišče več kot
100 tisoč romar-
jev in turistov, od
teh sta skoraj dve
tretjini Slovencev.
Ob praznikih je v
lepi božjepotni
cerkvici s poslika-
vami Toneta Kralja kar pet maš, večina le-teh je
slovenskih. V župni cerkvi v Žabnicah pa je pri
mašni daritvi le eno berilo v slovenščini, na koru
pa se še zmeraj oglašajo lepe slovenske pesmi.
Delegacija si je v Žabnicah ogledala tudi grad-
bišče ob Koči sv. Jožefa, kjer nastaja na prostoru
nekdanjega senika novo večnamensko poslopje.
Tam so goste sprejeli g. Marijan Markežič, dr.
Damjan Paulin in Mauro Leban. Na kratko so
jim povedali, da je nova gradnja namenjena
mladinskim skupinam, predvsem iz Goriške, ki
bodo tam lahko preživljali prijetne dneve v na-
ravi, obogatene s kulturnimi in sprostitvenimi
dejavnostmi. Koča sv. Jožefa je pomembna tudi
zato, ker njeni slovenski letoviščarji vselej pri-
nesejo v vas nekaj slo-
venskega duha, da se
domačini vsaj malce
spet spomnijo svojih
korenin in “zadihajo”
slovensko.
Na dvodnevnem obisku je bil govor o ure-
sničevanju gospodarsko-kulturnih regij, ki bi
slonele na čezmejnem projektiranju in črpanju
evropskih sredstev, pa tudi o pomenu prostovol-
jnega dela, ki se na Videmskem pogosto ure-
sničuje v hudih razmerah. Pozornost je bila na
sinergijah z Uradom in ministrstvom. Dejan
Podgoršek je spregovoril o nekaterih novostih
glede načina financiranja: na voljo bosta dva
razpisa, prvi za redno delovanje in bo znašal 5
milijonov in 700 tisoč evrov, drugi pa bo za raz-
vojno-projektno delo za skupnih 500 tisoč
evrov. Vadnjalova pa je poudarila, da je pomem-
bno spodbujati narodno zavest ob zaščiti jezika,
šele nato pride skrb, da bi se slovenščine naučilo
čim več ljudi.
Minister je spregovoril tudi o deželni reformi
krajevnih uprav, saj 18 od 32 zaščitenih občin
se nahaja ravno na Videmskem. “Budno sprem-
ljamo dogajanje, ni nam vseeno, kako se bo re-
forma uresničevala, saj na občinah sloni uprav-
na avtonomija”, je povedal Žmavc.
Ž
Rajonski sveti in majhne občine so
pomembne za slovensko manjšino v FJK
Na pobudo goriške SKGZ je bila 21. novembra 2014, v sklopu
klepetalnice Goriškega loka, okrogla miza z naslovom
Dvojezičnost v Gorici. Kako naprej? Večera so se udeležili
Walter Bandelj za SSO, Livio Semolič za SKGZ, goriški svetnik
David Peterin za DS ter podpisani. Menim, da so tovrstne
razprave pozitivne, ker na njih vsak s svojega zornega kota
predlaga rešitve in ocenjuje predloge, ki zadevajo celotno
slovensko narodno skupnost na Goriškem. V enourni razpravi
so zlasti prišli na dan različni pogledi na problematike, vezane
na ukinitev goriške pokrajine, deželni zakon za reformo javnih
uprav in na ponovno vzpostavitev rajonskih svetov. Medtem
ko sva Bandelj in podpisani odločno zagovarjala ohranitev
goriške pokrajine in vseh treh slovenskih občin ter ponovno
oživitev rajonskih svetov v Gorici, je bila ocena drugih dveh
sogovornikov, predvsem Davida Peterina, precej drugačna.
Glede na to, da bi imeli v Gorici spet tri slovenske rajonske
svete (Štandrež, Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver), je bilo
njuno mnenje, “da so ti organi nepotrebni”, kar se pa tiče
avtonomije treh slovenskih goriških občin, menita, da bi bila
lahko priključitev Števerjana in Sovodenj goriški občini celo
koristna.
Osebno pa želim opozoriti, da se je podobna združitev zgodila
že v letu 1927, ko je fašistična oblast priključila Gorici
takratne občine Podgoro, Štandrež in Šempeter. Po vojni
Podgori in Štandrežu niso več vrnili občinske avtonomije. In
kakšen je bil rezultat? Na štandreškem ozemlju so nastali
istrsko naselje in ljudske hiše, tovorno postajališče,
mednarodni mejni prehod, industrijska ter obrtna cona in še
bi lahko naštevali. Z ukinitvijo rajonov in združitvijo Sovodenj
in Števerjana z Gorico pa bi na podlagi reforme za krajevne
avtonomije izgubili 40 slovenskih izvoljenih upraviteljev. Ali
si naša narodna skupnost lahko dovoli tako krčenje
upravnopolitičnega predstavništva?
Nočem biti polemičen, navajam le posledice reforme in, da
bo jasno, kdo je za kaj.
S spoštovanjem. / Božidar Tabaj, goriški občinski svetnik SSk
Občinska komisija je obravnavala
ponovno ustanovitev rajonskih svetov
Goriška občinska komisija za statut in pravilnik je v torek, 2.
decembra, obravnavala pismo štirih nekdanjih predsednikov
rajonskih svetov Walterja Bandlja (Podgora), Marjana Brescie
(Štandrež), Lovrenca Peršolje (Pevma-Oslavje-Štmaver) in
Giorgia Stabona (Ločnik), v katerem so zahtevali ponovno
ustanovitev rajonskih svetov. To možnost daje popravek k
deželnemu zakonu 1/2011, ki ga je sprejel deželni svet FJK
leta 2013 na predlog deželnega svetnika SSk Igorja
Gabrovca. Na dnevnem redu je občinska komisija
obravnavala tudi vprašanje združenj, ki naj bi nadomestila
rajonske svete. Pri obravnavi so bila izrečena številna kritična
vprašanja, saj je splošna ugotovitev, da združenji nikakor ne
dosegata pomena in vloge rajonskih svetov. Na zasedanju
komisije sta bila prisotna tudi občinska svetnika SSk Walter
Bandelj in Marilka Koršič.
Vprašanja rajonskih svetov
Z 2. strani
O slovenski prisotnosti ...
Delegacija je obiskala Bardo