Šolska letina. Razredba učenk mestne peterorazredne dekliške Ijudske šole v Ljubljani koncem šolskega leta 1883/4. ima poglavitne stvari »iz šolske kronike«, potem pa statistiko učenk in učiteljic. V začetkn šolskega leta je bilo v šoli 335 učenk. Mej temi je bilo 305 Slovenk, 25 Nemk, 5 Lahinj. V šolo je prav pridno liodilo 222 učenk, pridno 30, manj pridno 27, zanikerno pa 14. Za bližnji višji razred sta bili sposobni 202, nesposobnih je bilo 81. Poučevali so en katehet in 5 učiteljic. Letno poročilo čveterorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki koncem šolskega leta 1883/4. ima spise: »iz šolskega dnevnika«, »učiteljstvo«, »šolska knjižnica«, »javna zahvala«, »statistični pregled učencev konec šolskega leta 1883/4.« in »učence po zasluženji razvrstene«. Letno poročilo čveterorazredne deške in dvorazredne dekliške ljudske šole v Kranji koncem šolskega leta 1883/4. obsega »šolska naznanila«, »šolsko kroniko« in »učence po zasluženji uvrstene«. Poučevali so štirje učitelji, dva bateheta in dve učiteljici. Učenci so bili 203, učenk pa je bilo 146. V kroniko je mej drugim tudi zapisan dan 9. oktobra preteč. 1., ko sta bila župan Kranjskega mesta g. Karol Šavnik in g. Jos. Levičnik, učitelj v Železnikih, prvi od Nj. Veličanstva s Fran Jožefovim redom, drugi pa s srebernim kiižem za zasluge s krono. Ta slavnost se je vršila pri c. k. okrajnem glavarstvu; udeležilo se je je učiteljstvo Kranjskega mesta. Letno poročilo čveterorazredne deške šole v Kamniku 1883/4 ima novice »iz šolske kronike«, »dobrotnike šole«, »učiteljstvo« in »vkupni pregled učencev«. Poučevali so štirje učitelji in en katehet. Učencev je bilo 206. V poštni hranilnici imajo učenci 223 gld. 15 kr. vloženih. Letno poročilo dvorazredne dekliške ljudske šole s poludnevnim poukom v Kamniku o koncu šolskega leta 1883/84. kaže učenke v štiri oddelke razdeljene, vkup 174 učenk. Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini 1884. 1. kaže »učiteljstvo«, »vkupni pregled za šolo godnih in obiskajočih otrok v šolskem letu 18 8 3/4.«,' »knjižnico«, »kroniko«, »slavnostna govora« in »razvrstitev učencev in učenk«. Poučevali so v tej šoli trije učitelji, en katehet in dve učiteljici. Za šolo godnih otrok je tii 348, iz mej katerih jili je v šolo hodilo 315. Knjižnica šolska šteje 275 knjig. Mej temi jih je 188 v porabo učiteljem in 87 v berilo šolski mladini. Okrajna učiteljska knjižnica, katero oskrbujejo tamkajšnji učitelji, pa ima 534 knjig. Z najvišjim določilom z dne 9. septembra 1883. 1. blagovolil je podeliti presvetli cesar tukajšnjemu dekanu in predsedniku krajnega šolskega sveta, preč. gosp. Janezu Hofstetterju, kot priznanje za njegovo mnogoletno izborno službovanje, vitežki križ Franc-Josipovega reda. Učiteljsko osobje se mu je spodobno poklonilo ter mu čestitalo k zasluženemu odlikovanju. V dan 30. julija jo bil slovesni sklep šolskega leta. Ta dan obhajala se je ob enem obletnica cesarjevega prihoda v Postojino. Po zahvalni sv. maši vršila se je slavnost po prav primernem vzporedu. Prvi slavnostni govor je bil taki-le: Preljubi součenci! Urno se suče kolo časa, brez prenehljeja hiti dalje ter zgine v neizmerno morje večnosti, in britko toži srce: Oj ljuba preteklost, kje si? Tudi nam je zopet preteklo eno leto, in nikoli ga ne bo več nazaj. Ko smo prišli prvikrat v šolo, bilo je plašno srčice naše; kajti to je bil vstop v ptuj, nam neznan svet, bila je ločitev od nam priljubljenili otročjili navad, ločitev od prijazne očetove hiše. Toda kmalo privadil se je naš duh tu, in v kratketn se je naše srce zaupno in ljubeznjivo oklenilo šolskih prostorov. Spoznavati smo začeli, kako se v šoli pripravlja temelj k nušej sreči, kako stoje t\j klini one lestvice, katera pelje v sveta nebesa. Tako nam je šolski dom kaj hitro postal ljubo prebivališče. Tu smo si bistrili svoj um, se vadili v lepih krepostili ter si prisvojili mnogo vednosti, katere nam bodejo enkrat hasnile v življenji. Seme, v šoli vsejano, bode izrastlo in obrodilo mnogo lepega sadii. Danes zbrali smo se tukaj, da se od preteklega šolskega leta prav presrčno poslovimo, da obhajamo njegovo zadnjo uvo skupaj prav slovesno in se potem razidemo, ali le za čas počitnic, ali pa za zmiraj. Dva ali trije izmed nas prestopili bodo v srednjo šolo, da se tam izuče v mnogoterih vednostih; nekateri ostali bodo doma ter starišem pri delu pomagali; drugi izvolili si bodo rokodelski stan ter si na ta način pošteno svoj kruh služili; ostali pa prišli bodo v prihodnjem šolskem letu zopet tii sem nazaj, da si prisvoje za življenje potrebne znanosti. Vsem skupaj zakličem presrčni z »Bogom!« Božja mila roka naj vas srečno vodi po vseh potih tega viharnega življenja ter nam daj enkrat doseči skupno domovje — sveti raj! Posebno važen trenutek je danes za Vas, dragi součenci, kateri izstopite zdaj iz šole; za Vas prešli so veseli dnevi otroške mladosti. Prestopili bodete v dejansko življenje, za katero Vas je šola toliko let pripravljala. Prosim Vas, prizadevajte si, da postanete vrli, pokorni mladenči, zvesti kristijani in dobri državIjani. Vaše geslo naj bode vsekdar: »Vse za vero, dom, cesarja«. V svojem in v svojih tovarišev imenu izrekam Vam, dragi stariši, skrbni učitelji in spoštovani šolski predstojniki najlepšo zahvalo, — podajam Vam ljubezen za vso potrpežljivost, katero ste nam izkazovali, za vso skrb, s katero ste nas odgojevali. Preverjeni bodite, da bodemo v vseh slučajih dejanskega življenja naukom dobre vzgoje, katere smo od Vas prejeli, vedno zvesti ostali. To jo najvrednejši izraz naših hvaležnih občutkov, katere gojimo v svojem srci do svojih ljubih odgojiteljev. (Dalje prih.)