metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek stavčni člen metafora poved svobodni verz črtica vejica roman priredje poved oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda veznik naklon I 4 Dr. Lilijana Kač I Zavod RS za šolstvo Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures Supports and Recognises Linguistic Diversity and Interculturalism Izvleček V založbi Zavoda RS za šolstvo je leta 2017 kot prosto dostopni spletni vir izšel slo- venski prevod Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kultu- ram: Zmožnosti in viri. Referenčni dokument Sveta Evrope je proizvod večletnega prizadevanja strokovnjakov pri razvijanju raznojezične in medkulturne zmožnosti v izob- raževanju. Slovenski prevod je strokovno, terminološko in jezikovno pregledan, zato ga v slovenskem prostoru lahko upravičeno štejemo za referenčni vir na tem področju. Pris- pevek predstavi dokument, njegovo ozadje ter uvajanje v slovenskem izobraževalnem okolju. Abstract T he National Education Institute Slovenia published in 2017 a freely accessible web- based Slovenian translation of A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures: Competences and Resources. The reference document published by the Council of Europe is the product of several years of professional work in developing linguistic diversity and interculturalism capabilities in education. The Slo- venian translation was reviewed professionally in terms of expertise, terminology and language, therefore it can be used in Slovenia as a source of reference in this field. The article introduces the document, its background and its implementation in the Slovenian educational environment. Ključne besede: referenčni okvir, pluralistični pristopi, raznojezičnost, medkulturnost, izobraževanje Keywords: framework of reference, pluralistic approaches, linguistic diversity, interculturalism, education RAZPRAVE I 5 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Prispevek predstavi Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam, do- kument Sveta Evrope, ki pomembno prispeva k razvijanju raznojezične in medkulturne sporazumevalne zmožnosti v izobraževanju. Je hkrati tudi dragocena nadgradnja upo- rabe Skupnega evropskega jezikovnega okvira na področju raznojezičnosti in raznokul- turnosti. Prispevek oriše tudi zgodovino razvijanja pluralističnih pristopov v Sloveniji, uvajanje okvira ter nekaj praktičnih primerov iz poučevalne prakse. 1 Uvod D ružba je čedalje bolj jezikovno in kulturno pestra, taki postajajo tudi vrtci in šole. Kako se kot vzgojitelj ali učitelj soočiti z jezikovno in kulturno pestrostjo, kako upoštevati jezike in kulture posameznih otrok in učencev in jih vključiti v pouk, kako poučevati in privzgojiti otrokom in učencem raznojezičnost kot vrednoto ter jih pripraviti na življenje v večjezičnem in večkulturnem svetu. Odgovore na ta vprašanja nam lahko da Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam (Candelier in drugi 2017), 1 izhaja pa iz posebnih didaktičnih pristopov, ki jih imenujemo pluralis- tični. Med najbolj znanimi pluralističnimi pristopi so medkulturni pristop, jezikovno za- vedanje, integrirani didaktični pristop in medjezikovno razumevanje. Pluralistične pristope učitelji in vzgojitelji v Sloveniji v svoji praksi že dolgo in pogosto uporabljajo. Učno gradivo za razvijanje raznojezične in raznokulturne zmožnosti je na primer nastalo v projektih Vrata v jezike (2000–2003) (Fidler in drugi 2004), 2 Evrops- ki oddelki (2004–2011) (Pavlič Škerjanc in drugi 2008), Medkulturni čezmejni modul (2005–2007) (CROMO 2007), 3 Sporazumevanje v tujih jezikih (2008–2010), 4 Obogateno učenje tujih jezikov (2010–2015). 5 Veliko gradiva z medkulturno in raznojezično vsebino nastaja tudi v mednarodnih šolskih projektnih izmenjavah, kot sta na primer eTwinning ali Erasmus+. Vsebujejo ga Evropski jezikovni listovniki (Skela in Holc 2006, Puklavec in drugi 2006, Čok in drugi 2011), je sestavni del učnih načrtov ter učbenikov za tuje jezike. Pluralistične pristope vključujejo tudi pedagoške dejavnosti ob praznovanju evropskega dneva jezikov, kot npr. Pedagoški forum Zavoda Republike Slovenije. 6 Pluralistični pris- topi k jezikom in kulturam so prav tako izhodišče za skupni šolski jezikovni kurikul, saj povezujejo vse učitelje in učence na šoli (Hufeisen 2011). Razvojno delo na področju večjezičnosti v izobraževanju vodi in usmerja Urad za raz- voj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pregled dejavnosti na področju jezikovne politike v Sloveniji je predstavljen na njihovi spletni strani. 7 Projekt, poimenovan Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam, je nastal na Evropskem centru za moderne jezike s sedežem v Gradcu. Od leta 2004 je, pod vodstvom Michela Candeliera, potekalo razvojno delo z namenom, kako za pedagoš- 1 Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam, CARAP/FREPA/ROPP, spletna stran projekta, Evropski center za mo- derne jezike. Dostopno na: http://carap.ecml.at (13. 7. 2018). 2 Vrata v jezike – Janua Linguarum, projekt Comenius. Dostopno na: http://jaling.ecml.at/default.htm (29. 6. 2018). 3 CROMO, projekt Medkulturni modul. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/cromo_slovene-med- kulturni_modul.pdf (29. 6. 2018). 4 Sporazumevanje v tujih jezikih, ESS projekt, ZRSŠ. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=3&iz=skl&k=3b (13. 7. 2018). 5 Obogateno učenje tujih jezikov, 2010 – 2012, ESS projekt, ZRSŠ. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=6 (13. 7. 2018). Obogateno učenje tujih jezikov, 2012 – 2013, ESS projekt, ZRSŠ. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=10 (13. 7. 2018). Obogateno učenje tujih jezikov, 2013 – 2015, ESS projekt, ZRSŠ. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/default. asp?pr=11 (13. 7. 2018). 6 Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov. Dostopno na: http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (13. 7. 2018). 7 MIZŠ, Razvojno področje jezikovno izobraževanje. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_ka- kovost_izobrazevanja/sektor_za_razvoj_izobrazevanja/razvojna_podrocja/jezikovno_izobrazevanje/ (11. 10. 2018). Dokument Sveta Evrope Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam pomembno prispeva k razvijanju raznojezične in medkulturne sporazumevalne zmožnosti v izobraževanju. Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam so izhodišče za skupni šolski jezikovni kurikul, saj povezujejo vse učitelje in učence na šoli. I 6 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 ke namene opisati in sistemizirati zmožnosti in vire, ki spodbujajo večjezično in večkul- turno delovanje. Rezultat tega so: – sistematični opis zmožnosti in virov (znanje, spretnosti in odnosi), ki jih razvijamo v okviru perspektive večjezičnega in medkulturnega izobraževanja, – zbirka praktičnih primerov za poučevanje ter – gradivo za usposabljanje učiteljev za uporabo pluralističnih pristopov. 8 Namen prispevka je predstaviti Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam ter potek njegovega uvajanja v vzgojnoizobraževalno prakso v Sloveniji. 2 Predstavitev Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam O snovni namen Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kul- turam (v nadaljevanju ROPP) je spodbujanje raznojezičnega, večjezičnega in medkulturnega izobraževanja v jezikovno in kulturno pestrem okolju Evrope. Izhaja iz dosedanjih prizadevanj Sveta Evrope pri razvijanju raznojezične in medkulturne sporazumevalne zmožnosti v izobraževanju. Je dragocena nadgradnja uporabe Skupnega evropskega jezikovnega okvira na tem področju. ROPP je namenjen učiteljem vseh predmetov, izobraževalcem učiteljev, nosilcem odlo- čanja, ustvarjalcem kurikula in piscem učbenikov za uporabo pluralističnih pristopov k jezikom in kulturam. ROPP je obsežen nabor opisnikov virov, ki jih v učnem procesu aktiviramo, ko uporab- ljamo pluralistične pristope k jezikom in kulturam. Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam so didaktični pristopi, ki v učnem procesu vključujejo več jezikov in kultur. So nasprotje »edninskim« pristopom, kjer pri poučevanju govorimo samo v enem jeziku in izhajamo iz ene kulture ter pričakujemo, da učenec pri učenju jezika doseže nivo doma- čega govorca. Pluralistični oz. večjezični, medkulturni pristopi pa namesto tega poudar- jajo (z)možnost sporazumevanja v večjezičnem in večkulturnem okolju in stremljenje k raznojezičnemu govorcu kot idealu učenja jezikov. Iz koncepta raznojezičnega govorca izhaja že Skupni evropski jezikovni okvir za učenje in poučevanje, saj je razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti osnovni cilj učenja jezikov (SEJO 2011: 157). Temu konceptu so sledili na primer tudi učni načrti za tuje je- zike v osnovnih in srednjih šolah, saj kot splošni cilj pouka tujih jezikov velja »razvijanje celostne medkulturne in medjezikovne zmožnosti« (gl. npr. Holc 2008: 7, Kač in drugi 2016: 7). 2.1 Zakaj zmožnosti in viri v ROPPU? ROPP govori o dveh pojmih: o zmožnostih in virih. Opisniki zmožnosti in virov znanja se nanašajo predvsem na dve domeni: 1. zmožnost jezikovnega in kulturnega sporazumevanja v kontekstu drugosti, 2. zmožnost izgrajevanja in razvijanja pluralističnega repertoarja jezikov in kultur. 8 Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam, CARAP/FREPA/ROPP, spletna stran projekta, Evropski center za moderne jezike. Dostopno na: http://carap.ecml.at (13. 7. 2018). Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam so didaktični pristopi, ki v učnem procesu vključujejo več jezikov in kultur. RAZPRAVE I 7 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 Pri tem so zmožnosti opredeljene kot globalne zmožnosti delovanja v raznojezičnem in raznokulturnem okolju. Povezane so s kompleksnimi opravili in umeščene v družbeni kontekst (Candelier in drugi 2017: 28). V primerjavi z zmožnostmi so viri manj kompleksne enote delovanja, ki se aktivirajo pri določenih opravilih v raznojezičnem in raznokulturnem kontekstu. Razdeljeni so na tri področja: znanje (védenje), stališča in spretnosti v zvezi z jeziki in kulturami. Lahko so notranji ali zunanji (slovarji, posredniki itd.). V ROPPU so z opisniki navedeni samo notranji viri znanja. Zmožnosti in viri so v ROPPU opredeljeni takole: Za nas so zmožnosti – po svoji naravi – enote določene kompleksnosti, ki nakazuje- jo celoto posameznika in so povezane z družbeno pomembnimi opravili v konteks- tu, v katerem so aktivirane; v teh situacijah pomenijo mobilizacijo različnih virov, ki so lahko notranji (izhajajo iz znanja, spretnosti ali stališč) ali zunanji (uporaba slovarja, iskanje pomoči pri posredniku itn.). (Candelier in drugi 2017: 19) Torej so zmožnosti večinoma umeščene v domeno družbene rabe oz. potreb, medtem ko vire znanja uvrščamo bolj v področje kognitivne (in razvojne) psihologije. Na ta način so dejansko zmožnosti tiste, ki se aktivirajo, ko se lotimo določenega opravila. V erjetno pa so viri znanja tisto, kar lahko do določene mere razločimo, naštejemo in določimo v smislu obvladovanja in konkretnega dela pri pouku. Viri znanja so tako osrednji in najobsežnejši del ROPPA. Namenjeni so delu v razredu, osmislitvi pedagoških dejavnosti, ki razvijajo raznojezičnost in raznokulturnost. 2.2 Kako so opisniki virov v ROPPU predstavljeni Viri so razdeljeni na tri področja: znanje, stališča in spretnosti. Predstavljeni so s pomočjo opisnikov. To so krajše trditve, kaj oseba zna, ve, zmore ... Zapisani so večinoma v 3. osebi ednine, ker se nanašajo na učenca oz. osebo. Zaradi boljše preglednosti so opisniki za znanje na zeleni podlagi, za spretnosti na oranžni ter opisniki za stališča na modri podla- gi. Naj za lažjo predstavo navedemo nekaj primerov opisnikov ROPPA, kot kaže Slika 1. K 7.2 Ve, da je pri učenju jezikov mogoče graditi na (strukturnih/diskurzivnih/ pragmatičnih) podobnostih med njimi. K 7.3 Ve, da se je mogoče bolje učiti, če imaš pozitiven odnos do jezikovnih razlik. A 3.4 Zanimanje za razumevanje tega, kar se zgodi v medkulturnem/raznoje- zičnem sporazumevanju. A 4 Pozitivno sprejemanje °°°jezikovne/kulturne° raznolikosti/drugih/drugač- nega°°. S 5 Zna uporabiti znanje in spretnosti, ki jih že obvlada v enem jeziku, v dejav- nostih °razumevanja/sporočanja° v drugem jeziku. S 5.1 Zna oblikovati °niz hipotez/»hipotetično slovnico«° o podobnostih ali raz- likah med jeziki. Vsak posamezni opisnik je označen levi strani s kratico in številko, na desni strani pa z znakom v obliki ključa. Kratice na levi so lahko K, A ali S ter pomenijo področje, kamor opisnik spada. Za področje znanja je to kratica K, za področje stališč A, za področje spret- nosti S. Kratice izhajajo iz angleških poimenovanj in jih zaradi medsebojne primerljivosti V primerjavi z zmožnostmi so viri manj kompleksne enote delovanja, ki se aktivirajo pri določenih opravilih v raznojezičnem in raznokulturnem kontekstu. Slika 1: Primeri opisnikov virov iz ROPPA (2017). I 8 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 ohranjajo vse jezikovne različice. Številka poleg kratice pomeni številko razdelka znotraj področja oz. podrejeno področje. Znak v obliki ključa je lahko treh vrst. Opredeljuje pomembnost prispevka pluralističnih pristopov za ta vir. Znak pomeni, da je prispevek pluralističnih pristopov za ta vir nujen, znak pomeni, da je prispevek pomemben. Če pa je vir označen z znakom , pomeni, da je prispevek pluralističnih pristopov za ta vir uporaben. Drugače povedano, določen vir se lahko razvije samo z uporabo pluralističnih pristopov, tudi z uporabo, lahko pa tudi brez pluralističnih pristopov (ROPP 2017: 25). Tako npr. opisnik s kratico K 6.9 na Sliki 2 pomeni, da sodi vir na področje znanja v šesti razdelek (VI. Podobnosti in razlike med jeziki) in je deveti opisnik po vrsti v tem razdelku (Slika 2). Označen je s povsem obarvanim ključem , kar pomeni, da so za +aktiva- cijo tega vira pluralistični pristopi k jezikom in kulturam nujno potrebni. K 6.9 Ve, da lahko sistemi pisav delujejo na različne načine. 2.3 Kako so zgrajena področja ZNANJE, STALIŠČA in SPRETNOSTI? Najobsežnejše med viri je področje ZNANJA, saj ima dve podpodročji – jezik in kulturo – ter skupaj petnajst razdelkov, kar prikazuje Slika 3. Področje STALIŠČA ima šest razdel- kov (Slika 4) in področje SPRETNOSTI sedem razdelkov Slika 5). ZNANJE Razdelek Jezik Razdelek Kultura I. Jezik kot semiološki sistem VIII. Kulture: splošne značilnosti II. Jezik in družba IX. Kulturna in družbena raznolikost III. Besedno in nebesedno sporazumevanje X. Kulture in medkulturni odnosi IV. Razvoj jezikov XI. Razvoj kultur V. Raznovrstnost, raznolikost, večjezičnost in raznojezičnost XII. Raznolikost kultur VI. Podobnosti in razlike med jeziki XIII. Podobnosti in razlike med kulturami VII. Jezik in usvajanje/učenje XIV. Kultura, jezik in identiteta XV. Kultura in usvajanje/učenje STALIŠČA Razdelek I. Pozornost/občutljivost/radovednost [zanimanje]/pozitivno sprejemanje/ odprtost/ spoštovanje/vrednotenje glede na jezike, kulture in njihovo raznolikost II. Naklonjenost/motivacija/volja/želja po vključitvi v dejavnost, povezano z jeziki/kul- turami in z raznolikostjo jezikov in kultur III. Odnosi/stališča: spraševanje – distanciranje – decentriranje – relativiziranje IV. Pripravljenost na prilagajanje/Zaupanje vase/Občutek poznavanja V. Identiteta VI. Odnosi do učenja Slika 2: Primer opisnika s področja znanja s kratico K 6.9. Slika 3: Seznam virov za pluralistične pristope k jezikom in kulturam s področja znanja. Slika 4: Seznam virov za pluralistične pristope k jezikom in kulturam s področja stališč. RAZPRAVE I 9 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 SPRETNOSTI Razdelek I. Zna opazovati/analizirati. II. Zna prepoznati/identificirati. III. Zna primerjati. IV. Zna govoriti o jezikih in kulturah. V. Zna uporabiti svoje poznavanje jezika, da bi razumel drug jezik ali sporočal v njem. VI. Obvlada interakcijo. VII. Zna se učiti. Slika 5: Seznam virov za pluralistične pristope k jezikom in kulturam s področja spretnosti. Opisniki ROPPA so torej obsežni in kompleksni ter kot taki za delo v razredu ne najbolj praktični. Zato dr. Skela priporoča za delo z njimi kot »teleskopsko-mikroskopski način« (Skela v Candelier in drugi 2017: 8). To pomeni, da že izvedenim večjezičnim dejavnos- tim v razredu ali učnem okolju dodelimo opisnike, ki jih najdemo v okviru. Tudi obratno je možno, in sicer tako, da bi na podlagi opisnika ali opisnikov oblikovali dejavnosti (prav tam). Za ponazoritev načina uporabe ROPPA predstavljamo primer pedagoške dejavnos- ti iz spletne podatkovne zbirke, ki je opremljena z opisniki ROPPA. 2.4 Primer pedagoške dejavnosti v podatkovni zbirki ROPPA Za ponazoritev, kako v pedagoški praksi uporabljamo opisnike ROPPA, predstavljamo primer učnega gradiva, ki je vključen v spletno zbirko praktičnih primerov na spletišču ROPPA. 9 Naloga je nastala v slovenskem učnem okolju, in sicer v projektu Vrata v jezi- ke. Poimenovana je Poročanje o počitniškem jezikovnem odkrivanju (Fidler 2004: 29). Namen te dejavnosti je pri učencih spodbujati naklonjen odnos do različnih jezikov in kultur ter jih ozaveščati o tem, da se ljudje sporazumevamo v različnih jezikih in narečjih. Učenci so pri tej dejavnosti v šoli poročali o zanimivih, novih, nenavadnih besedah, na katere so naleteli med počitnicami. Eno izmed poročanj je bilo: Grem nabirat rože na gmajno. Moja babica ima oblečen fertah, ko kuha. (Fidler 2004: 29) Učna dejavnost je v spletni podatkovni zbirki predstavljena z naslednjimi elementi: nas- lov, kratek opis dejavnosti, stopnja izobraževanja, učne teme, učni jezik/i ter opisniki ROPPA za področja stališča (kratica A), znanje (kratica K) in spretnosti (kratica S). Torej je bil način dela tak, da so že izvedeno dejavnost opremili z ustreznimi opisniki ROPPA, kot kaže Slika 6. 9 Spletna podatkovna zbirka ROPP. Dostopno na: http://carap.ecml.at/Database/tabid/2313/Default.aspx (18. 7. 2018). I 10 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 Slika 6: Primer učnega gradiva iz podatkovne zbirke ROPPA: Poročanje o počitniškem jezikov- nem odkrivanju. 10 3 Kako je ROPP poznan in uporabljen v Sloveniji S lovenija se je kot aktivna in dolgoletna članica Evropskega centra za moderne jezike (v nadaljevanju ECMJ) v letu 2013 priključila razširjanju uporabe ROPPA, ko je bila na Zavodu RS za šolstvo imenovana koordinatorica za to področje. Narejen je bil načrt dela, prilagojen glede na potrebe izobraževalnega okolja v Sloveniji. Načrt je vse- boval možnost izpeljave delavnic s strani projektne skupine ECMJ ter možnost vključitve vsebine ROPPA v uveljavljene pedagoške prakse ter usposabljanja pri nas. Hkrati je bila želja, da bi ROPP vpeljali tudi v aktualna uvajanja na področju tujih jezikih (kot recimo pri uvajanju prvega tujega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje ali pri uvajanju drugega tujega jezika v drugo vzgojno-izobraževalno obdobje) ali v okvir nacionalnih projektov oz. projektov, ki so financirana iz Evropskih kohezijskih skladov. Tako smo na Zavodu RS za šolstvo, v sodelovanju z Uradom za razvoj izobraževanja na MIZŠ, Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in ECMJ na temo Pluralistični pris- topi k jezikom in kulturam, izpeljali različne izobraževalne dogodke. S prispevki na temo Pluralistični pristopi k jezikom in kulturam smo sodelovali na različnih posvetih, v že po- tekajočih študijskih srečanjih za učitelje in konferencah o jezikih v izobraževanju (aprila 2016 na konferenci Jeziki v izobraževanju, septembra 2016 na prireditvi ob evropskem dnevu jezikov, aprila 2018 na konferenci Biti in sobivati v jezikih). Prav tako smo spletni forum ob evropskem dnevu jezikov na ZRSŠ vključili v usposabljanja učiteljev kot prime- re praks vključevanja pluralističnih pristopov v učno okolje. 11 10 Učno gradivo Holiday linguistic discoveries - Poročanje o počitniškem jezikovnem odkrivanju, projekt ROPP/CARAP. Dostopno na: http://carap.ecml.at/tabid/2313/PublicationID/295/Default.aspx (12. 7. 2018). 11 Pedagoški forum ZRSŠ ob evropskem dnevu jezikov. Dostopno na: http://www.zrss.si/evropski-dan-jezikov/ (13. 7. 2018). Slovenija se je kot aktivna in dolgoletna članica Evropskega centra za moderne jezike v letu 2013 priključila razširjanju uporabe ROPPA; narejen je bil načrt dela, prilagojen glede na potrebe izobraževalnega okolja v Sloveniji. RAZPRAVE I 11 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 Pri nalogi je leta 2017 izšel pri založbi Zavoda RS za šolstvo slovenski prevod ROPPA (gl. Candelier in drugi 2017), vzpostavljena in posodobljena je bila slovenska spletna podstran projekta CARAP/FREPA v ECML za Slovenijo. 12 Informacije in gradiva z usposabljanj in posvetov na temo ROPP so objavljene na spletnem portalu Jeziki v izobraževanju. 13 Koncept ROPPA je vključen tudi v koncept projekta Jeziki štejejo, ki ga vodi Pedagoška fakulteta v Ljubljani, s partnerji z osmih univerzitetnih in raziskovalnih institucij ter 26 vzgojno-izobraževalnih institucij - od vrtca do srednjih šol. Glavni namen projekta, ki ga delno financira Evropski socialni sklad, je vzpostaviti model raznojezičnosti naklonjene - ga učnega okolja v vrtcih in šolah. 14 Uvajanje ROPPA v slovenskem prostoru se je začelo leta 2013, ko smo nacionalni koor- dinatorji za ROPP, na skupnem delovnem srečanju na ECMJ v Gradcu, naredili načrte vpeljave. Tako smo že leta 2014 z ECMJ v Sloveniji izpeljali dvodnevno delavnico, ki sta jo vodili projektni ekspertki Petra Daryai Hansen in Brigitte Gerber, koordinirala pa jo je Liljana Kač z ZRSŠ. Namen delavnice je bil seznaniti se z opisniki ROPPA in načrtovati dejavnosti za njihovo vpeljavo v učno okolje. Delavnica je bila namenjena vsem strokov- njakom v šolstvu, ki jih zanimajo večjezikovni pristopi. Udeleženci so bili strokovnjaki za tuje jezike z univerz (za angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino, španščino), Zavoda RS za šolstvo, osnovnih in srednjih šol, strokovnjaki za jezike manjšin ter za itali- janščino in slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik ter predstavniki Zveze aktivov svetov staršev. Evalvacija delavnice je pokazala, da se je udeležencem ROPP zdel smiseln za uvedbo v pouk na različnih izobraževalnih nivojih, hkrati pa se je vzpostavila mreža ljudi z raz- ličnih institucij; bili so kontaktne osebe za ROPP. Na delavnici je bil narejen tudi načrt dejavnosti za uvajanje ROPPA z vsebinskimi točkami: – vključiti pluralistične pristope kot del razvojnega programa celotne šole v obliki vsešols- kega jezikovnega kurikula (vključeni vsi strokovni delavci na šoli, vsi šolski predmeti, vse ravni, tudi razširjeni program); – vključiti različne ciljne skupine: odločevalce, ravnatelje, učitelje slovenščine, tujih jezi- kov, študente – bodoče učitelje; – vključiti ROPP v začetno izobraževanje učiteljev, pripraviti učno uro, izdelati učno gra- divo in bolj koordinirano delati s poučevanjem prvega oz. učnega jezika, drugega oz. tujega jezika – vključiti ROPP v nadaljnje izobraževanje učiteljev, izhajati iz že obstoječih praks in nadaljevati s tem na različnih seminarjih, usposabljanjih; – vključiti tudi predstavnike staršev iz Zveze aktivov svetov staršev v delavnice, saj so starši pomemben dejavnikih pri vzgoji otrok v raznojezičnega govorca in odlična pod- pora prizadevanjem vrtcev in šol za razvijanje raznojezične zmožnosti. Naslednje leto, 2015, smo z usposabljanjem za uporabo ROPPA nadaljevali. Na eno- dnevnem usposabljanju, ki smo ga poimenovali Stiki med jeziki, smo predstavili okvir, medkulturne in večjezične projekte na ZRSŠ in pristope pri poučevanju tujih jezikov ter sedem praktičnih primerov z osnovnih in srednjih šol. Praktični primeri so opremljeni z opisniki ROPPA. Celotno gradivo usposabljanja je objavljeno na spletnem portalu Jeziki v 12 Slovenska spletna stran na portalu ROPP. Dostopno na:, https://carap.ecml.at/Slovenia/tabid/3022/language/en-GB/Default.aspx (12. 7. 2018). 13 Jeziki v izobraževanju, spletni portal MIZŠ. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=8733 (11. 10. 2018). 14 Jeziki štejejo, ESS projekt. Dostopno na: https://www.jeziki-stejejo.si/ (11. 10. 2018). I 12 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 izobraževanju, v poglavju ROPP . 15 V istem letu smo prevedli in nadgradili tudi slovensko stran na spletnem portalu projekta ROPP . 16 V letu 2016 smo ROPP predstavili na treh konferencah (Kač 2016, Kač in Cajhen 2016, Kač 2016), v soorganizaciji z ECMJ izvedli dvodnevno delavnico za učitelje ter začeli s strokovnim pregledom prevoda opisnikov ROPPA v slovenščino. Tako je bil ROPP in njegova raba v praksi predstavljena septembra 2016, na konferenci o jezikovnem vključevanju priseljencev. Konferenco je organiziral ZRSŠ, skupaj z MIZŠ in PEKom. Ozadje dogodka je bilo praznovanje evropskega dneva jezikov, 26. septembra. Konferenca je bila namenjena ozaveščanju o trenutnih praksah in izzivih, v zvezi z vklju- čevanjem neslovensko govorečih prebivalcev v družbo, zlasti v vzgojno-izobraževalni sis- tem. Poudarjeni so bili jezikovni vidiki, kot sta spodbujanje učenja slovenščine ter izmen- java izkušenj pri poučevanju drugih maternih jezikov. Dogodek je podprl prizadevanja državnih institucij za učinkovito in celovito vključevanje priseljencev. Gradiva s konfe- rence so dostopna na portalu Jeziki v izobraževanju. 17 Novembra 2016 smo v Sloveniji lahko v sodelovanju z ECML ponovno organizirali dvodnevno delavnico na temo vključevanja ROPPA v praksi. Med udeleženci so bili uči- telji šestih, različnih tujih jezikov tako z univerz kot tudi z osnovnih in srednjih šol, sve- tovalke za pouk tujih jezikov z Zavoda RS za šolstvo, predstavnica za jezike z ministrstva za izobraževanje, predstavnik staršev in jezikovni predstavnik s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Usposabljanje sta tudi tokrat odlično vodili članici projektnega tima ROPP Brigitte Gerber in Petra Daryai-Hansen. Ustreznost opisnikov za ROPP za slovens- ki kontekst poučevanja tujih jezikov pa je predstavil Janez Skela z Univerze v Ljubljani. Na usposabljanju smo se bolj poglobljeno in s pomočjo primerov seznanili z dvema pristo- poma: medkulturnim in integrirano didaktičnim. Pri vrednotenju gradiv smo uporabili opisnike ROPP v slovenskem prevodu. Dopolnili smo kriterije za izdelavo gradiv za po- datkovno zbirko ROPP . Ugotovili smo, da so opisniki ROPP v slovenskem prevodu odlična osnova za sistematič- no načrtovanje in uvajanje pluralističnih pristopov v pouk. Za prihodnje smo si zadali, da bomo pluralistične pristope razvijali z oblikovanjem gradiv po danih kriterijih in jih objavljali v podatkovni zbirki ROPP. Udeleženci so si želeli tesnejšega sodelovanja in si bodo zato prizadevali, z možnimi zainteresiranimi, za prijavo na razpisani ESS projekt, sklop Večjezičnost. Gradiva z usposabljanja so na portalu Jeziki v izobraževanju. 18 Za strokovni pregled in redakcijo prevoda ROPPA v slovenščino smo na ZRSŠ jeseni 2016 povabili strokovnjake tujih jezikov in slovenščine, in sicer dr. Janeza Skelo, dr. Ino Ferbežar in dr. Simono Kranjc s Filozofske fakultete v Ljubljani. Imenovani strokovnjaki imajo izkušnje pri strokovni redakciji prevoda SEJA v slovenščino. Delo je potekalo do julija 2017, ko smo v založbi ZRSŠ v elektronski obliki objavili slovenski prevod ROPPA (Slika 7). 15 Jeziki v izobraževanju, spletni portal MIZŠ. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=8733 (11. 10. 2018). 16 Slovenska spletna stran na portalu ROPP. Dostopno na:, https://carap.ecml.at/Slovenia/tabid/3022/language/en-GB/Default.aspx (12. 7. 2018). 17 Gradivo s konference o jezikovnem vključevanju priseljencev, portal Jeziki v izobraževanju, MIZŠ, https://skupnost.sio.si/mod/folder/ view.php?id=304362 (11. 10. 2018). 18 Gradivo z dvodnevne delavnice na temo vključevanje ROPPA v prakso, ECMJ in ZRSŠ, november 2016, portal Jeziki v izobraževanju, MIZŠ. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/mod/folder/view.php?id=304382 (11. 10. 2018). Opisniki ROPP v slovenskem prevodu so odlična osnova za sistematično načrtovanje in uvajanje pluralističnih pristopov v pouk. RAZPRAVE I 13 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 V letu 2017 smo nadaljevali z medsebojno izmenjavo praktičnih primerov uporabe ROP- PA v vrtcih in šolah. Tako je bi na prireditvi ob EDJ predstavljen projekt Jeziki štejejo, kjer je koncept ROPPA zelo upoštevan. Praktični primeri s šol pa so pluralistične pristope pri- kazali s konkretnimi primeri večjezikovnih dejavnosti. Gradivo je dostopno na spletu. 19 Na usposabljanju Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, oktobra 2017, so bili predstavljeni primeri razvijanja medkulturnosti in raznojezičnosti iz vrtca, osnovnih in srednjih šol. Tako so nam učenci Osnovne šole Poljane v obliki dramatizacije predstavili neprevedljive besede v različnih jezikih. 20 Predstavljeni so bili tudi primeri medkulturnih pristopov v akcijah eTwinning in Erasmus+ na osnovni in srednji šoli ter jezikovna kopel v različnih jezikih. Predstavljene primere so nato udeleženci opremili z opisniki ROPPA; 19 Gradivo s prireditve ob evropskem dnevu jezikov, 26. 9. 2017, portal Jeziki v izobraževanju, MIZŠ. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/ mod/page/view.php?id=307017 (11. 10. 2018). 20 Dan jezikov 2018, OŠ Poljane, videoposnetek. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=j7K4df0SMX0&feature=youtu.be; https://youtu.be/j7K4df0SMX0 (12. 7. 2018). Slika 7: Naslovnica slovenskega prevoda Referenčnega okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam, Zmožnosti in viri (Candelier in drugi 2017). Slika 8: Učna gradiva ROPP na spletnem portalu Jeziki v izobraževanju na https:// skupnost.sio.si/course/view. php?id=8733. I 14 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 tokrat prvič z opisniki v slovenskem prevodu. Primer takega gradiva je predstavljen v nadaljevanju. Gradivo z usposabljanja je dostopno na spletnem portalu Jeziki v izobraže- vanju (Slika 8). 21 3.1 Primer učnega gradiva, ki ga opremimo z opisniki ROPPA: izdelava razrednega angleško-nemškega slovarja Pri učenju nemščine, ki je v Sloveniji praviloma drugi tuji jezik, si lahko pomagamo z znan- jem angleščine kot prvega tujega jezika. Na jezikovnem področju sta si jezika podobna v osnovnem besedišču germanskega izvora, internacionalizmih, medsebojno prevzetih besedah (sposojenkah) ter v t. i. lažnih prijateljih, ko sta si besedi podobni, vendar po- mensko različni. Te podobnosti med angleščino in nemščino lahko učenci ves čas učenja nemščine zbirajo ter sistematično urejajo v skupnem razrednem angleško-nemškem slo- varju. Gesla v slovarju označijo z naslednjimi kategorijami: – osnovno besedišče germanskega izvora kot na primer: številke, dnevi, meseci, osebni zaimki, sorodniki, predlogi, krepki in nepravilni glagoli, deli telesa, prazniki (a year – das Jahr, a weather – das Wetter, to make – machen, Easter – Ostern, a hand – die Hand, a daughter – die Tochter); – internacionalizmi (npr. a theatre – das Theater, meter – Meter, a telephone – das Te- lefon); – anglizmi v nemščini (npr. a football – der Fußball, a t-shirt – das T-Shirt, a ticket – das Ticket); – germanizmi v angleščini (npr. a kindergarten – der Kindergarten, a rucksack – der Rucksack); – »lažni prijatelji« (npr. to become – (bekommen) werden, to start – (starten) anfangen, also – (also) auch). Kako pri ustvarjanju angleško-nemškega slovarja učenci razvijajo raznojezično zmožnost, katera področja znanja, spretnosti in stališč? Z odgovori na ta vprašanja nam postrežejo prav opisniki ROPPA. Tega dela se lotimo postopoma, po korakih. Za začetek se odločimo, da poiščemo opisnike samo na enem področju, na primer na pod- ročju znanja. Potem si na tem področju poiščemo razdelek, ki najbolj ustreza naši dejav- nosti, t. j., ko se učimo nadaljnjega sorodnega jezika, nemščine, po angleščini. Opisnike za to najdemo v razdelkih IV . Razvoj jezikov, VI. Podobnosti in razlike med jeziki ter VII. Jezik in usvajanje/učenje. Sledi tretji korak, ko izbiramo posamezne opisnike v izbranih razdelkih. Shematsko postopek izbire poteka tako: 1. korak: izbor področja virov: Znanje (ROPP , 32) 2. korak: izbor razdelkov: Znanje, Jezik – Razdelek IV: Razvoj jezikov, Razdelek VI: Podobnosti in razlike med jeziki in Razdelek VII: Jezik in usvajanje/učenje (ROPP , 32) 3. korak: izbor opisnika/opisnikov znotraj posameznih razdelkov: K 4.2, K 6, K 7.2 (ROPP 2017, 37, 38, 40). Gl. Sliko 9. 21 Gradivo z usposabljanja Medkulturni in večjezični pristopi pri pouku, 26. 10. 2017, ZRSŠ, MIZŠ. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/ mod/folder/view.php?id=307468 (12. 7. 2018). Na jezikovnem področju sta si angleščin in nemščina podobni v osnovnem besedišču germanskega izvora, internacionalizmih, medsebojno prevzetih besedah (sposojenkah) ter v t. i. lažnih prijateljih, ko sta si besedi podobni, vendar pomensko različni. RAZPRAVE I 15 Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 K 4.2 Pozna pojav »izposojanja« iz enega jezika v drugega. K 6 Ve, da obstajajo podobnosti in razlike med °jeziki/jezikovnimi različicami°. 22 K 7.2 Ve, da je pri učenju jezikov mogoče graditi na (strukturnih/diskurzivnih/prag- matičnih) podobnostih med njimi. Slika 9: Opisniki znanja za izdelavo razrednega angleško-nemškega slovarja. Iskanju internacionalizmov v obeh jezikih ustreza opisnik K 4.2.3: Ve, da so nekatere »iz- posojenke« razširjene v več jezikih (taksi, hotel …) (gl. Sliko 10) K 2.3 Ve, da se identiteta °oblikuje/opredeli° v interakciji z »drugim« med pro- cesom sporazumevanja. Slika 10: Opisnik za iskanje internacionalizmov v več jezikih. Za iskanje anglizmov v nemščini in germanizmov v angleščini ustrezata opisnik K 4.2.1: Pozna pojav »izposojanja« iz enega jezika v drugega ter K 4.2.1 Pozna pogoje, ki privedejo do jezikovnih »izposojenk« (stične situacije, leksikalne/terminološke potrebe, povezane z no- vimi proizvodi/tehnologijami, slogovna nihanja …) (ROPP 2017: 37) Gl. Sliko 11. K 4.2 Pozna pojav »izposojanja« iz enega jezika v drugega. K 4.2.1 Pozna pogoje, ki privedejo do jezikovnih »izposojenk« (stične situacije, °leksikalne/terminološke° potrebe, povezane z novimi °proizvodi/teh- nologijami°, slogovna nihanja ...). Slika 11: Opisnika za iskanje izposojenk v nemščini oz. angleščini. Po izboru opisnikov s področja znanja preidemo na naslednji dve področji – stališča in spretnosti – ter ponovimo postopek, kot je opisan zgoraj. 4 Sklep ali uporaba pluralističnih pristopov v prihodnje S lovenski prevod ROPPA je rezultat/plod večletnega tvornega sodelovanja MIZŠ in ZRSŠ, z Evropskim centrom za moderne tuje jezike v Gradcu (institucija Sveta Evro- pe), strokovne podpore univerzitetnih strokovnjakov in ZRSŠ. Posebna zahvala pri tem gre gospe Bronki Straus z MIZŠ. Obeti za nadaljnjo uporabo opisnikov ROPPA so dobri, kajti od septembra 2017 so vklju- čeni v Dodatek SEJA, v okvir raznojezične in raznokulturne zmožnosti (internetni vir 21). 23 Možnosti za dejansko uporabo ROPP A v slovenskem vzgojno-izobraževalnem pros- toru je veliko. Na področju usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev bomo spodbujali, da se že izpeljane pedagoške dejavnosti zberejo, zbirajo in opremijo z opisniki ROPPA. Po- 22 V tej preglednici se jezik nanaša na vse jezikovne različice, ne glede na njihov družbeni položaj. 23 Plurilingual and pluricultural competence, Dodatek SEJA, Svet Evrope, 2017. Dostopno na: https://rm.coe.int/cefr-companion-volume- -with-new-descriptors-2018/1680787989 (15. 10. 2018). I 16 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 dobno že poteka opremljanje z opisniki ROPP v vrtcih in šolah, ki so vključene v projekt Jeziki štejejo. Opisnike ROPPA nameravamo na ZRSŠ vključiti tudi v vse nadaljnje posodobitve učnih načrtov tujih jezikov – in s tem tudi v usposabljanja učiteljev. Naj zaključim z navedkom dr. Skele, ko v spremni besedi k slovenski izdaji ROPPA go- vori o obsežnosti, kompleksnosti in pomembnosti ROPPA za večjezikovni in večkulturni pouk: Tudi ROPP je nekakšna metafora glasbe kulture in poskus »iskanja najmanjšega delca«, vendar to ni nujno slabo, saj s tem referenčnim okvirom nenazadnje dobiva- mo prvo zares celovito taksonomijo opisa medkulturne sporazumevalne zmožnosti. Kljub svoji taksonomski in že skoraj atomistični zasnovi ima ROPP zelo pomembno sporočilno vrednost za poučevanje in učenje jezikov, in sicer da je kultura izjemno zapleten in večplasten konstrukt, v katerem se prepletajo kognitivne, afektivne in vedénjske razsežnosti sporazumevanja. (Skela 2017: 8, v ROPP 2017) Viri in literatura Candelier, Michel, Antoinette Camilleri-Grima, Véronique, Castellotti, Jean-François de Pietro, Ildikó Lőrin- cz, Franz-Joseph Meißner, Artur Noguerol, Anna Schröder-Sura, 2017: ROPP . Referenčni okvir za pluralistič- ne pristope k jezikom in kulturam. Zmožnosti in viri. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (prevod dela FREPA. A Framework of Reference for Pluralistic Approaches to Languages and Cultures, 2012. Strassbourg: Council of Europe. Dostopno na: http://www.zrss.si/pdf/pluralisticni-pristopi-k-jezikom.pdf in https://www.ecml.at/ tabid/277/PublicationID/82/Default.aspx (12. 7. 2018). Čok, Lucija, Neva, Šečerov, Janez, Skela, Anja, Zorman, 2011: Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 6 do 10 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. CROMO. 2007: CROMO: Medkulturni čezmejni modul – dopolnilo Evropskemu jezikovnemu listovniku 15+. Gradec/Trst/Ljubljana: Österreichisches Sprachen-Kompetenz-Zentrum, Agenzia Nazionale per lo Sviluppo dell‘ Autonomia Scolastica, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Fidler, Soča (ur.), 2004: Ja-Ling Comenius – Janua Linguarum – Vrata v jezike: Jezikovno in medkulturno uza- veščanje v osnovni šoli. Priročnik za učitelje. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Holc, Nada, Stanka, Emeršič, Liljana, Kač, Ana Marija, Muster, Herta, Orešič, Nuša, Rustja, 2008: Učni načrt. Nemščina, gimnazija, splošna, klasična, strokovna gimnazija, obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni pred- met (140 ur). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://eportal.mss. edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_nemscina_gimn.pdf (11. 10. 2018). Hufeisen, Britta, 2011: Gesamtsprachencurriculum: Überlegungen zu einem prototypischen Modell. Baur, Rupprecht, Britta, Hufeisen (ur.): »Vieles ist sehr ähnlich. »Individuelle und gesellschaftliche Mehrsprachigkeit als bildungspolitische Aufgabe. Baltmannsweiler, Schneider Hohengehren, 265–282. Kač, Liljana, 2016: Pluralistični pristopi k poučevanju. Posvet o jezikovnem vključevanju priseljencev v vrtce in šole, Ljubljana, 23. 9. 2016, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: https://ec.europa.eu/slovenia/EDL%20 conference_sl (11. 10. 2018). Kač, Liljana, 2016: Medjezikovni prenosi med angleščino in nemščino. V: Zbornik povzetkov 2. nacionalne konference Jeziki v izobraževanju, Jeziki nas povezujejo, 15. 4. 2016, Ljubljana: ZRSŠ, str. 35-36. Dostopno na: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/zbornik-jeziki-v-izobrazevanju-2016/#34 (11. 10. 2018). Kač, Liljana, Simona, Cajhen: 2016: Développement des approches plurielles des langues et des cultures dans les écoles en Slovénie. V: Zbornik povzetkov 6. Kongresa Mednarodnega združenja EDILIC, Za večjezično, inkluzivno in etično izobraževanje / 6e Congrès de l’ Association internationale EDILIC Pour une éducation langagière plurilingue, inclusive et éthique, 7.–9. 7.2016, Györ (HU): Széchenyi István University, str. 52. Dostopno na: http://edilic2016gyor.sze.hu/images/absztrakTF%C3%9CZET_DEF-DEF.pdf (11. 10. 2018). Kljub svoji taksonomski in že skoraj atomistični zasnovi ima ROPP zelo pomembno sporočilno vrednost za poučevanje in učenje jezikov. RAZPRAVE Dr. Lilijana Kač I Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam podpira in priznava raznojezičnost in medkulturnost v vrtcih in šolah I str. 4-17 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXII I 2019 Kač, Liljana, Susanne, Volčanšek, Suzana, Ramšak, 2016: Učni načrt, Program osnovna šola, Nemščina. Ljub- ljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_nemscina.pdf (11. 10. 2018). Pavlič Škerjanc, Katja, Viljana, Lukas, Nina, Ostan, 2008: Evropski oddelki: pristop k posodobitvi kurikula, European classes: an approach to curriculum innovation. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Puklavec, Nada, Milka, Enčeva, Sabina, Mulej, 2006: Evropski jezikovni listovnik za srednješolce v starosti od 15 do 19 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Založba Tangram. Skela, Janez, Nada, Holc, 2006: Evropski jezikovni listovnik za osnovnošolce v starosti od 11 do 15 let. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Tangram. SEJO. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2011. Ljubljana: Svet Evrope in Minis- trstvo RS za šolstvo in šport. (Prevod dela: Council of Europe. 2001. Common European Framework of Referen- ce for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge: CUP .) Iz digitalne bralnice ZRSŠ V digitalni bralnici lahko prelistate najrazličnejše strokovne publikacije: monografije in priročnike, ter druge publikacije, ki so izšle na Zavodu RS za šolstvo in so vam BREZPLAČNO dosegljive tudi v PDF obliki. www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica