Strokovna razprava
GDK: GDK 945.31:931(045)=163.3
Pomen univerze za gozdarsko izobraževanje
Importance of the University for Education in Forestry
Andrej BONČINA*, Janez PIRNAT*
Izvleček:
Bončina, A., Pirnat, J.: Pomen univerze za gozdarsko izobraževanje. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 7-8. V slovenščini
z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, lektoriranje slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Znanje je pomembno za razvoj gozdarske dejavnosti. Nacionalni gozdni program obravnava izobraževanje, vendar
cilji, opredeljeni za to področje, niso ambiciozni. Biotehniška fakulteta je izpeljala prenovo študijskih programov;
gozdarsko izobraževanje bo potekalo na treh stopnjah. Pri prenovi smo sledili ideji, da je treba smiselno zaokrožiti
naravoslovne, tehnične in družboslovne vsebine in vzgajati diplomante s širokim znanjem, ki bodo obvladovali
nujne temeljne vsebine in imeli hkrati zadosti preglednega znanja. Na kratko so opisane slabosti prenovljenega
študija gozdarstva in dileme glede prihodnjega razvoja študija gozdarstva pri nas in v evropskem prostoru.
Ključne besede:izobraževanje, znanje, študijski program, gozdarstvo, nacionalni gozdni program, Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Abstract:
Bončina, A., Pirnat, J.: Importance of the University for Education in Forestry. Gozdarski vestnik (Professional
Journal of Forestry), 67/2009, vol. 7-8. In Slovenian, abstract in English. Translated by Breda Misja, proofreading
of the Slovenian text Marjetka Šivic.
The knowledge is important for the development of the forestry. The national Forest Program deals with the
education, but the objectives, determined for this field, are not very ambitious. The Biotechnical Faculty carried
out the renovation of the study programs; the forestry education will take place in three grades. Performing the
renovation we followed the idea of sensibly rounding up scientific, technical and social contents and educating
graduates with broad knowledge, mastering the necessary basic contents and, at the same time, having sufficient
overview knowledge. We briefly describe the deficiencies of the renovated study of forestry and the dilemmas
concerning the future development of the forestry study in Slovenia and Europe.
Key words: education, knowledge, study program, forestry, national forest program, Department for Forestry and
Renewable Forest Resources
1 nacionalni gozdni
program in izobraževanje
Človeški viri so temeljni za razvoj celotne družbe.
To velja tudi za področje gozdarstva, ki obsega
vse dejavnosti, ki so povezane z gospodarjenjem z
gozdovi. Človeške vire lahko različno opisujemo,
npr. s številom, starostno strukturo in podobno.
Vsekakor pa so pomemben kakovosten vidik:
znanje, izobrazbena struktura, inovativnost,
ustvarjalnost ljudi pa tudi volja do sprememb.
Vsi ti atributi so povezani z znanjem, zato se, tudi
ob presojanju nacionalnega gozdnega programa
(NGP), postavljajo vprašanja: ali se zavedamo
pomena znanja za razvoj gozdarstva; ali sploh
cenimo ljudi z znanjem; ali imajo ljudje z veliko
znanja sploh možnost za uveljavljanje; ali dovolj
»izkoriščamo« človeške potenciale, torej tudi
njihovo znanje za razvoj dejavnosti; ali imajo for-
malno visoko izobraženi gozdarji dovolj »pravega«
znanja za razvoj dejavnosti; ali nacionalni gozdni
program podpira širitev znanja in podobno. Za
povsem utemeljene odgovore na postavljena
vprašanja bi bile potrebne podrobne analize.
Kljub temu pa je mogoče v NGP opaziti znaten
razkorak med postavljenimi cilji po različnih
področjih, pomembnih za gospodarjenje z goz-
dovi, in cilji na področju izobraževanja. Ambicije
na področju izobraževanja namreč zaostajajo za
*Prof. dr. A. B., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire BF, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83,
1000 Ljubljana, SLO
**doc. dr. J. P., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire BF, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83,
1000 Ljubljana, SLO
cilji na drugih področjih. Za nove naloge, ki si
jih postavlja gozdarstvo, je potrebno dodatno
znanje in več znanja, in to za različne gozdarske
strokovnjake na različnih ravneh, sicer bodo
opredeljene usmeritve le deklarativne. Kako naj
bodo izobraženi revirni gozdarji, vodje odsekov,
vodje krajevnih enot, uslužbenci na ministrstvih,
vodje proizvodnje, raziskovalci, učitelji itn.? To
je pomembno vprašanje za razvoj gozdarstva in
konkurenčnost z drugimi, delno tudi mejnimi
področji, s katerimi se stroka srečuje vsak dan.
Prednostne teme in področja ključnih nalog je
mogoče najti v različnih evropskih dokumentih in
zborih. Eno predstavljajo ministrske konference o
varstvu gozdov v Evropi od začetka devetdesetih
let prejšnjega stoletja naprej (Strassbourg, 1990;
Helsinki, 1993; Lizbona, 1998; Dunaj, 2003; Var-
šava 2007). Zadnja, peta ministrska konferenca
v Varšavi še posebej poudarja vlogo gozdov za
blaženje podnebnih sprememb, ohranjanje kako-
vostnih vodnih virov in trajnostno rabo lesa kot
obnovljivega vira energije.
2 SPREMEMBA ZASNOVE
IZOBRAŽEVANJA ZA
GOZDARSKO PODROČJE V
SKLADU Z BOLONJSKIMI
SMERNICAMI
Univerza je avtonomna pri oblikovanju študijskih
programov, hkrati pa pri tem vsaj delno upošteva
potrebe in zahteve po določenem znanju, ki ga
izražajo institucije in organizacije, ki zaposlujejo
diplomante. Prav tako ne moremo mimo spre-
memb, ki se na izobraževalnem področju dogajajo
v Evropi. Značilnosti Bolonjske deklaracije iz
leta 1999:
•	poudarki:
-	pomen znanja za razvoj v združeni Evropi
-	pomen ohranjanja in spoznavanja kulturnih
okolij
-	osrednja vloga univerz
•	namen:
-	ustvarjanje enotnega izobraževalnega območja
- ključ za večjo zaposljivost in mobilnost
državljanov Evrope
-	povečati zmožnost trajnejše izmenjave
znanja
• usmeritve:
-	primerljivost diplom
-	dve stopnji
-	kreditni sistem ECTS
-	mobilnost
-	sodelovanje pri preverjanju kakovosti
-	vključevanje evropskih vsebin in identitete v
programe
V Evropi so velike želje po izmejavah, s kate-
rimi študentje del svoje izobrazbe pridobijo tudi
v tujini. Na srečanje ministrov za izobraževanje v
Leuvenu aprila 2009 so sprejeli cilj, naj bi do leta
2020 okoli 20 % vseh evropskih študentov sodelo-
valo v različnih oblikah študentskih izmenjav. Taka
usmeritev mora zaznamovati naše izobraževalne
cilje v teoriji (primerljivost programov) in praksi
(jezikoslovne ovire).
Biotehniška fakulteta je izpeljala prenovo
študijskih programov skladno s smernicami
bolonjskega procesa. Ob tem smo se srečevali s šte-
vilnimi pomisleki, saj ni bilo vedno jasno, kakšne
so prednosti sprememb. Najprej smo se odločili za
sistem 4 (prva stopnja) +1 (druga stopnja), vendar
smo bili na BF in širše osamljeni. Kakor koli, v
okviru BF smo se morali vključiti v spremembe
študijskih programov, ki obsegajo tri stopnje. Na
prvi stopnji, ki traja tri leta, smo pripravili dva
programa. Iz nekdanjega univerzitetnega študija
smo oblikovali program Gozdarstvo in obnovljivi
gozdni viri, iz nekdanjega visokošolskega študija pa
program Gozdarstvo. Oba programa sta se začela
v študijskem letu 2007/2008. Drugo stopnjo smo
poimenovali Gozdarstvo in upravljanje gozdnih
ekosistemov; delno je primerljiva z delom nekda-
njega univerzitetnega programa in nekoliko z
nekdanjim magistrskim študijem. S tem študijem
bomo začeli v študijskem letu 2010/2011. Zadnjo,
tretjo stopnjo smo poimenovali Upravljanje gozd-
nih ekosistemov; traja dve leti in je primerljiva z
nekdanjim doktorskim študijem. S tem študijem v
okviru doktorskega študija Bioznanosti začenjamo
že v študijskem letu 2009/2010.
Ob prenovi je treba pretehtati slabosti dote-
danjih programov in jih smiselno dopolniti ter
izboljšati. To smo izpeljali tako, da smo analizirali
in upoštevali prenovljene študijske programe
izbranih evropskih gozdarskih fakultet (TU Muen-
chen, BOKU Dunaj, TU Zvolen). Z vprašalnikom,
s katerim smo pridobili 108 odgovorov, smo anali-
zirali, kje so se zaposlovali naši diplomanti v letih
1993-2002, in dobili naslednje rezultate:
-	43 % v javni gozdarski službi,
-	16 % v šolstvu in znanosti,
-	15 % na SKGZ, MKGP, v inšpekcijskih službah,
upravnih organih,
-	12 % drugo,
-	8 % v gospodarskih družbah ali v s.p.,
-	3 % v organizacijah za varstvo narave,
-	2 % ni zaposlenih,
-	1 % na področju gospodarjenja z divjadjo.
Prav tako smo o študijskih željah in potrebah
izpeljali anketo med učitelji, študenti, za mnenje
in predloge smo povprašali tudi gozdarske organi-
zacije, pripravili smo forume o prenovi. V okviru
teh participativnih postopkov smo upoštevali, vsaj
posredno, tudi usmeritve in cilje nacionalnega
gozdnega programa.
Ob dilemah glede novih študijskih progra-
mov velja opozoriti na nekaj premislekov glede
zasnove programov. Sledili smo ideji, da je treba
smiselno zaokrožiti naravoslovne, tehnične in
družboslovne vsebine, torej vzgajati diplomante
s širokim, celostnim znanjem (preglednica 1, 2).
Tak pristop ne sme voditi k pretirano splošnemu
in neučinkovitemu znanju, imeti mora dovolj
konkretnih in trdnih temeljev. Torej gre za kom-
binacijo obvladovanja nujnih temeljnih vsebin in
hkrati zadosti preglednega znanja; oboje skupaj
diplomantom omogoča primerljivost, kritičnost,
samozavest, sposobnost prilagajanja in sposobnost
znajti se. Takšnemu pristopu lahko kdo očita
pomanjkanje specializiranega znanja; to je vsaj
Preglednica 1: Temeljni cilji novih študijskih programov
Temeljni cilj:	pridobitev znanja o gozdovih in gospodarjenju, skladno s tremi sodobnimi načeli upravljanja gozdov: načelom sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti
Zahteva:	povezovanje ekološke, ekonomske in socialne komponente gospodarjenja z gozdovi
Potrebno znanje o:	gozdnih ekosistemih, družboslovnih vidikih gospodarjenja z gozdovi, tehnikah in tehnologijah, sodobnih metodoloških orodjih
Usmeritev:	od »klasičnega gozdarstva« k celovitemu upravljanju gozdov
Splošna usposobljenost	Predmetno specifične usposobljenosti - nekaj primerov
•	celovito znanje o gozdnih ekosistemih •	razvita okoljska odgovornost ter razvit etičen odnos do narave sposobnost: •	povezovanja temeljnega in strokovnega znanja •	za skupinsko in projektno delo •	komuniciranja s sodelavci, lastniki, jav- nostjo •	samoučenja in strokovnega razvoja •	reševanja strokovnih razvojnih problemov in obvladovanje osnov raziskovalnega dela •	uporabe sodobnih orodij ... •	analize, sinteze in načrtovanja	usposobljenost za: •	celovito upravljanje gozdov ... •	razumevanje odvisnosti med gozdnimi rastišči, sestoji, ekološkimi dejavniki, družbenim oko- ljem in gojitvenim ravnanjem, ohranitveno upravlj anj e s populacij ami prostoživečih žival- skih vrst, ekonomsko vrednotenje gozdov in funkcij gozda ter trženje gozdnih proizvodov, izdelavo načrta za ureditev hudourniških obmo- čij, upravljanje z urbanim gozdom in katastrom dreves v mestu •	itn.
Preglednica 2: Usposobljenost diplomantov novih študijskih programov
delno res, čeprav imajo študenti možnost izbire
nekaterih vsebin. Glede specializiranega znanja
velja tudi premislek, da se izobraževanje ne sme
končati s formalno diplomo, ampak je ta le temelj
za vseživljenjsko učenje.
3 DOKTORSKI ŠTUDIJ
BIOZNANOSTI IN PODROČJE
UPRAVLJANJE GOZDNIH
EKOSISTEMOV
Tretja stopnja bolonjske zasnove študijskih pro-
gramov je doktorski študij. Biotehniška fakulteta
je v sodelovanju z nekaterimi drugimi fakultetami
pripravila doktorski študij Bioznanosti. Katera
področja naj bodo vključena v ta doktorski študij,
je bilo kar nekaj časa aktualno in polemično
vprašanje. Kakšna naj bodo kakovostna merila
sodelujočih v izpeljavi študija in za nas gozdarje
tudi pomembno razvojno vprašanje, ali je »gozdar-
stvo« sploh lahko eno izmed relevantnih področij
doktorskega študija. Ob vzponu biotehnologije,
mikrobiologije, genetike in podobnih področij, ki
raziskujejo žive sisteme na mikro- ali nanoravni,
so nekateri pojmovali gozdarstvo kot nekoliko
klasično, v primerjavi z drugimi manj znanstveno
področje. Morda smo za to delno krivi gozdarji
sami? Vendar smo le uspeli uveljaviti posebno
področje v okviru doktorskega študija Bioznanosti,
ki smo ga poimenovali Upravljanje gozdnih eko-
sistemov. V njegovi izpeljavi bodo poleg učiteljev
z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire sodelovali tudi nekateri raziskovalci iz Goz-
darskega inštituta Slovenije in drugih institucij.
Ali je sprejeta študijska zasnova tega področja
optimalna? Kritičen odgovor je, da verjetno ne ali
pa vsaj - ne povsem, saj vsebinsko še ni povsem
ustrezen. Obenem lahko uveljavitev področja
Upravljanje gozdnih ekosistemov ocenimo kot
pomemben uspeh, posebno če se primerjamo z
dogajanjem v mnogih evropskih državah, kjer čas
gozdarstvu ni najbolj naklonjen, mnogi gozdarski
študijski programi so bili ukinjeni. Zakaj je to
sploh pomembno za gozdarstvo in torej tudi za
nacionalni gozdni program? Brez omenjenega
področja znotraj Bioznanosti bi bilo gozdarstvo
delno paralizirano, oslabljeno, v primerjavi z dru-
gimi postavljeno v drugorazredni položaj. Vsaka
gozdarska institucija ima (tudi v okviru NGP)
različne naloge in verjetno so vse pomembne za
razvoj gozdarske dejavnosti. Oddelek za gozdar-
stvo in obnovljive gozdne vire je s tem izpolnil
eno od svojih pomembnih poslanstev, podobno
uresničeno poslanstvo je tudi ohranitev razisko-
valnega programa in skupine na oddelku.
Za prihodnost je pomembno vprašanje, ali
bomo doktorski študij ustrezno izkoristili. Ali
bomo vzgajali vrhunski kader, ali ga stroka in celo-
tno področje sploh potrebujeta? Pri doktorskem
študiju ne gre za vprašanje števila diplomantov;
več ni nujno tudi bolje. Neselektivnost in veliko
diplomantov lahko vodi v inflacijo sicer formalno
izobraženih kadrov; pomembnejša je kakovost
doktorske izobrazbe. Pomembna naloga, tudi
nacionalnega gozdnega programa in celotne
gozdarske politike bi bila ustvarjanje razmer, v
katerih bo novo znanje potrebno in zaželeno. Ta
zunanji naboj in zahteve »od zunaj« pogrešamo.
Pogrešamo razmere, ki bi spodbujale »najboljše«
za nadaljevanje študija; to so posamezniki, ki so
potem tudi akterji razvoja celotnega področja.
4 dileme prihodnjega
razvoja izobraževanja na
področju gozdarstva
V evropskem in tudi širšem prostoru je zaznati
dilemo glede prihodnjega razvoja izobraževanja
na področju gozdarstva. Različne poglede in raz-
vojne težnje bi lahko združili v dve glavni skupini.
Ena skupina si prizadeva za večjo znanstveno
odličnost, ki je pogosto pogojena z izrazito speci-
alizacijo, v ospredju so predvsem ozka znanstvena
področja, prevladujejo pristopi, ki so sicer znani
na področjih biotehnologije, mikrobiologije in
podobno. Nekateri so tak pristop opisali, »da
bomo vse več vedeli o vse manjšem in manjšem,
na koncu bomo vedeli skoraj vse o nič«. V takš-
nem pristopu so zapostavljeni nekateri celostni in
upravljavski vidiki obravnavanja gozda; klasičnega
gojenja gozdov ali urejanja gozdov ni ali se z njim
ukvarjajo »negozdarji«, pogosto biotehnologi,
biologi, še manj so prisotna področja, povezana
s pridobivanjem in tehnologijami. Praviloma
specialistični pristop omogoča znatno uveljav-
ljanje učiteljev - raziskovalcev v mednarodnem
znanstvenem okolju, ni pa nujno, da so izsledki
povezani z relevantnimi upravljavskimi problemi
v domačem okolju. Drugi pristop zagovarja »goz-
darsko« izobraževanje, ki naj bi dajalo celovito
znanje o gozdnih ekosistemih, njihovem okolju
in njihovem upravljanju. Katere so pomembne
ali vsaj pomembnejše vsebine pri takem pristopu,
je lahko tudi subjektivno ali celo predmet neso-
glasij med nosilci posameznih vsebin. Vsekakor
pa je pomembnost vsebin povezana z upravlja-
njem: katero znanje potrebujemo za čim boljše
upravljanje gozdnih ekosistemov. Tudi pri tem
pristopu je potrebno znanstveno uveljavljanje,
veliko večje in uspešnejše kot doslej, ostajanje
zgolj na strokovni ravni ne bo opravičilo obstoja
doktorskih študijev, uveljavljati se bo treba doma
in v mednarodnem prostoru. Vseeno pa je pri-
stop širši, tudi če so obravnavni segmenti ozki, so
vedno ocenjeni v kontekstu širšega gozdarstva.
Takšen pristop vzgaja sicer široko razgledanega
gozdarskega strokovnjaka, ki pa se je sposoben
reševati in razvijati tudi specialna področja.
Kateri pristop bo zmagal ali vsaj prevladal, ni
odvisno le od gozdarskih fakultet ali oddelkov.
Politika financiranja ima lahko velik vpliv; v svetu
je opaziti uveljavljanje predvsem prvega pristopa,
vendar so opazne spremembe k večji odprtosti za
drugi pristop. V prid drugega pristopa so lahko
predvsem upravljavski vidiki, zahteve uporabni-
kov, delodajalcev ipd.
Ob razmišljanju in izobraževanju se postavlja
tudi vprašanje o pridobivanju ne le znanja, ampak
tudi širšega - vrednostnega in etičnega odnosa
do gozda, okolja in družbe, znotraj katerega
posameznik kopiči in tudi vrednoti svoje znanje.
Če povzamemo - nobeno dobro delo ne nastane
brez navdušenja, nobeno odlično delo pa ne
le z navdušenostjo. Navedeno kaže na pomen
drugih sestavin poleg znanja, ki so potrebne
za kakovostno in razvojno delo. Nekaj od tega
lahko privzgoji univerza, veliko pa organizacijske
razmere, delovne in napredovalne možnosti v
zaposlitvenem svetu.
5 SKLEP
Ob razmisleku o vlogi univerze za gozdarsko
izobraževanje se zavedamo številnih dilem in
ugotovitev:
•	Kako v študiju ohranjati potrebno širino za
pregled celotnega področja, hkrati s speciali-
ziranimi znanji, s katerimi trenutno »vlečejo«
nekatere druge stroke (mikrobiologija, bio-
tehnologija, genetika, nanotehnologija)?
•	Specializirano znanje je nujno, saj omogoča
potrebno osnovo za konkurenčnost na razisko-
valnem področju in uspešnost v raziskovalnih
razpisih.
•	Ali se bodo strokovnjaki s takšnim znanjem,
kot ga ponujajo vse tri stopnje prenovljenega
študija gozdarstva, brez težav uveljavili na vseh
strokovnih področjih v Sloveniji?
Ali je bila prenova študijskih programov uspe-
šna, bo pokazal čas. Uspešnost lahko presojamo
šele po nekaj letih, ko nekaj generacij zaključi
študij in je na trgu dela, kjer se lahko uveljavi.
V tem je pravzaprav tveganje vsake prenove, saj
gre za »testne« generacije in če se spomnimo
začetka teh razmišljanj, za dragocene človeške
vire. Ob napačnem izobraževanju potenciale
zapostavimo ali vsaj ne razvijemo toliko, kot bi
jih lahko. Seveda ima tudi zavlačevanje prenove,
če je nujno potrebna, podobne posledice.