Oglas!: i* i mm X 80 teseratjeega stolpiča maii Din 0*20, xrx4»t B 0*38. poslano, posmrtni«« i. reklame D 0*50-Večkratne elsjave pepsst. Izhaja vsak petek. (JpravnUtvc ,,Domovino" v Ljubljani, Prešernova aL 54. Uredništvo ,domovino", Miklošičeva e. 16, Tel. 72. Naročnina: , četrtletno Din 3*—, Mesečno Din 1 letno 3>ls 6'—, oelolotno Din 13. r J •■■>-, iarir.fi plačana* Štev. 11. JMHHHKSKMKMBgKIRSMHMHMMBffS!^'^ MMU ^OMmt»iii šiav. D iti 9*5&. Leto V. ¥ LiubSiani, v petek dne 17. marca 1322. Dne 11. marca lanskega leta je Renadoma preminul v Ljubljani doktor Ivan Oražen, prvi šef zdravstvenega odseka za Slovenijo in prvi starosta in ustanovitelj Jugoslovanskega Sokolskega Saveza. Vse sokolstvo je prešinila globoka žalost ob smrti prvega brata starost^ ki je hotel videti ves naš narod prerojen v sokol-ski ideji. Vsem je še dobro v spominu veličastni pogreb, ki ga je svojemu bratu starosti priredilo sokolstvo in ki enakega pod sokolskim praporom še ni videla Ljubljana. Živo nam stopajo pred oči vse vrline, kreposti in čednosti brata dr. Oražna, ki je vse svoje življenje kot zdravnik in kot Sokol požrtvovalno služil domovini in narodu. — Plemenitost svojega mišljenja je pokazal s svojo oporoko, v kateri zapušča svojo imovino zdravniškemu naraščaju našega vseučilišča, ki naj dr. Svana draiisa j z vestnim izpolnjevanjem svojih idealnih nalog v zmislu in duhu sokolskega bratstva pomaga trpečim, dviga obupa joče in se ves in vselej žrtvuje bratom in sestram! Taka oporoka more imeti svoj izvor samo v globoki sokolski zavesti, ki se je ne-potvorjena izražala v vsakem dejanju dr. Oražna! In tako socialno vzgojo more dati samo sokolstvo, ki ;brez razlike na stan in vero dovaja vse plasti naroda po načelu socialne 'pravičnosti do enakosti in svobode! ! Bratu dr. Oražnu ni bilo dano, da lbi učakal naš I. vsesokolski zlet. ki združi letos v avgustu vse naše ne-jbrojne množice v Ljubljani. A sokolstvo tudi v onih slavnostnih dneh j ne bo pozabilo nan j, ki je deloval za naše državno in narodno edinstvo in ki je polagal temelje našemu sokoljemu ujedinjenju. Slava velikemu pokojniku! K smrtnim ©fosadfeam Tiri porote so v Sloveniji na enkrat razpravljale. Toliko smrtnih obsodb že dlolgo ni bilo kot sedaj. Šest ali sedeim zločincev je bilo pri vseh treh porotah obsojenih na smrt na vešalih. Kdor je imel priliko poslušati porotne razprave, je s strahom; gledal na zločinstvo, ki se je tako silno razpaslo med našim narodom. Vojna lam je prinesla to gorje, ki ga bo težko iztrebiti. Prve mile obsodbe po prevratu so gotovo pripomogle k temu. da so postali zločinci predrz-aejši in da se je njihovo število pomnožilo. Mila obsodba pokvarjenega človeka ne spreobrne, le strah pred hudo kaznijo ga zadržuje pred zločinom. Smrtna kazen ima mnogo nasprotnikov, vsakdo se nekako zdrzne, kadar se govori o tem, da bo ta ali oni zločinec obsojen na smrt, vendar pa je v danih razmerah takorekoč neizogibna. Ivan Albreht: | Zločin, kot se je zgodil n. pr. pri S Brežicah, kjer so naravnost na zverinski način umorili orožnika Ma-verja, zahteva smrtno kazen. Kaj naj ;bi mogoče zločince samo zaprli v dosmrtno ječo, kaj bi jih naj za ta grozovit zločin samo redili na državne stroške do smrti? Smrtna kazen naj bo svarilen vzgled! V zadnjem času je bila v naši državi ena smrtna kazen izvršena, in sicer na Draškovičevem morilcu Ali-agiču v Zagrebu. Komunist Aliagič je, kakor znano, ustrelil lani v Delnicah ministra Draškoviča iz političnega nasprotstva zaradi njegovih odredb proti komunistom. Mnogi so pričakovali, da to Aliagič pomilo-ščen, ker je bil to politični umor. Gotovo je, da se ta umor ne da primerjati z roparskim umorom, toda umor je pa le. Zlasti komunisti in hrvatski separatisti so se zgražali nad tem, da se je usmrtitev Aliagiča izvršila. Ako i komunisti že obsojajo to smrtno ka- zen, zakaj potem ne obsojajo strašnega morenja, ki ga počenjajo njihovi komunistični somišljeniki v Rusiji. Ali velja za boljševike druga mera? Zato lahko mirno rečemo, da ti protesti proti usmrtitvi Aliagiča niso izvirali iz človekoljubnosti, temveč so bili to večinoma protesti takih ljudi, ki iz gotovih vzrokov ne ljubijo 'reda v državi. Saj smo videli, da. so proti usmrtitvi pisali vsi oni listi, ki ob vsaki priliki blatijo državo ter hujskajo narod proti državi. Vzemimo, da bi bil Aliagič pomi-loščen, oziroma da bi se sploh noben političen morilec ne smel smrtno kaznovati, no to bi bil lep raj. Pomi-loščen politični morilec bi odsedel nekaj mesecev, potem bi prišla amnestija in zopet bi bil prost. Politični morilci bi se množili kot gobe po dežju. Zakaj pa tudi ne? Saj bi se jim na tak način ne moglo pravzaprav nič hudega zgoditi. Pri volitvah bi se enostavno kar pobijali, da bi dobila nasprotna stranka manj glasov. Tako bi vsaj bilo, če bi veljalo naziranje zagrebške komunistične omladine. Ti bi smel umoriti političnega nasprotnika, toda država bi te ne smela kaznovati po zaslužen ju. Sicer so pa takšna naziranja naših komunistov samo papirnata. Čim bi prišli pri nas komunisti na površje, bi uvedli prav isti sistem, kot njihovi bratci v Rusiji in poprej na Madžarskem. Človek bi ne bil nikdar varen svojega življenja, če bi ne trobil v njihov rog. Noč je sanjala nad vasjo in v zvoniku je bila ura. «Šele dve,» je vzdihnil Rjaveč in se jje zagledal skozi nezastrto okno na dvorišče in na vrt, ves ovit v bledlo mesečino. Trudil se je, da bi zasipal, pa se mu ni dalo. «IDa bi bila vsaj Katra še živa,» se je s;pomnil žene, ki jo je že dve leti krika ruša. «Če bi bila rajna še na svettu, bi bilo vse drugače. Anka bi imella mater in dobro bi ji bilo. Tako pa je vse skupaj en sam bog-pormagaj.» Pfatem je mislil na hčerko Anko; zaktaj imel jo je rad. In zdaj je vendar reva. Ljudje jo obrekujejo. Sinoči i mu je pravil Podlogar, da ima Ankka fanta. Za vraga! Kaj to briga Poddlogarja, naj ga ima! Da ima tistega suhega škrica, mu je pravil, ki se je bil priklatil tam proti koncu zime na vas in je delal pohujšanje vsepovsod. Presneti Podlogar, to jih ima za ušesi! Njegov sin je krevljast in bebast in bi ga gotovo rad oženil. Anka res ni bogata, toda tudi k četrtniku mora priti zet, ki ima zdravo pamet in pridne roke, posebno še če je dekle kaj vredno in posestvo brez dolga... Pa če bi se bila Anka kako zmotila. Podobe je slikal tisti človek. Bogve, morda jo je le kako premotil. A, neumnost! Če bi se bila prav zagledala vanj, bi bila že zdavnaj vse pozabila. Saj je tista gosposka bledica kmalu prešla in je že koncem maja izginil sled za tisto suhljadjo zanikrno. Maj, junij, julij, že avgust gre h kraju, v tem času se pozabi marsikaj. Ko je Rjaveč vse to premislil, je bil potolažen in za trenotek so ga V f Po krvavi vojni in revoluciji, po vseh grozotah lakote, ki še sedaj tare velikanske pokrajine Rusije, se je pojavila v Rusiji v poslednjem času nova grozna pošast — razbojništvo. Po širnih stepah vladajo strašne razmere vsled neusmiljenega ropanja in morenja po razbojniških tolpah. Tako dela sovjetskim oblastem popustile vse nadležne misli in skrbi. Pri cerkvi je spet bila ura. «Tri,» je vzdihnil Rjaveč in skrbi so spet prišle v goste. «Če bi pa le bilo res?» «Potem Anka ni moja hči,» je odločil kratko. «Potem je —.» Težko mu je bilo ob misli na grdo besedo. «Saj ni,» mu je reklo nekaj in misli so se borile med seboj, dokler se niso naposled zapletle v nejasnost in izginile.---Nekako tedaj se je predramila Anka. Vsa potna je bila in izmučena ocl težkih sanj. «Da bi me res pozabil,* je vzdih-nila v srcu in zaihtela. «Če bi imela vsaj koga, ki bi mu vsaj malo po-tožila.» Spomnila se je očeta. «Ne, očetu ne,» se je zbala. Dolgo je mislila, kako in kaj bi. Emil ji že tako dolgo ni pisal. Kar naenkrat je jenial in nič več, niti besede, a čas beži, beži... obilo preglavic tolpa nekega Anto-novca, ki pleni in mori v okolici mesta Harkova. Tej številni razbojniški tolpi prideva boljševiška vlada političen značaj in je poslala proti njej celo vojsko s topovi in mitra-Ijezami. Toda, brž ko je prišla vojska na lice mesta, je tolpa izginila brez vsakega sledu. Najbrže so ti roparji kmetje, ki se takoj povrnejo v svoja sela, čim se začutijo v nevarnosti, da jih po-love. Razen teh je še velika množica drugih organiziranih razbojniških tolp, ki vznemirjajo prebivalstvo in oblasti. Te tolpe sestavljajo razni politični preganjanci, anarhisti in begunci, ki so osnovali takozvane « zelene bande». Ti roparji ustrahujejo boljševiške oblasti, zlasti v južni Rusiji, kjer se skrivajo v goratih pokrajinah, v katerih so prometne razmere zelo slabe; tako zlasti v Georgiji in na polotoku Krimu. Ti hajduki napad'ajo karavane, love boljševiške uradnike na njihovih potovanjih ter jih «obsojajo» in streljajo. Mahoma planejo s planin in brd na mesta in plenijo državna skladišča. Najbolj pogosto se javljajo male tolpe navadnih razbojnikov, ki se skrivajo po širnih stepah in oplenijo vse, kar jim pride pod roke. Boljševiški časopisi so dnevno polni raznih opisov grozovitosti, ki jih počenjajo razbojniške bande. Tako se vsak dan opisujejo napadi razbojnikov na kmete v njihovih domovih. Kmete navadno pobijejo, nato oplenijo njih domove in poslopja zažgejo. V eiremskem okraju so štirje razbojniki pridrli ponoči v selo Blago-vatje na dveh vozovih. Udrli so v neko hišo, ubili moža in njegovo ženo in započeli odnašati iz kinet-; ske hiše vse, kar je imelo kakšno | vrednost. Osemletna hčerka se je takoj spočetka skrila in tako rešila ; življenje. Ko so bili razbojniki sredi Začela je šteti, počasi s strahom. Ko pa so na vrtu začeli pozdravljati ptiči zarjo in solnce, je stopila k oknu. Njene solze so padale na rožmarin. Pri cerkvi so se oglasili zvonovi in vsevprek se je vzdramila nedelja. Vse jutro je bila Anka tiha in zamišljena in ko je šla k maši, jo je bilo sram fantov, ki so stali v gručah pred cerkvijo. «Prevzetna je,» je pripomnil eden, ko je odšla mimo. «Seve, zdaj, ko je zaljubljena.® «Pa ne v Podlogarjevega Martina,« se je oglasil nekdo in hrupen smeh se je začul med fanti. Začeli so klicati Martina, ki je stal na strani pri pokopališču in gledal na grobove. Pokveka se je okrenil, a med fante si ni upal. «Res, res,» se je tedaj oglasil eden med njimi. «Anka ima tistega slikarja, tistega suhega Emila.» svojega posla, se je vrnil domov sin ubitega kmeta. Od daleč je opazil, kako plenijo razbojniki njegov dom. Neopaženo se je splazil do hišnih vrat in pobil hitro s sekiro tri razbojnike, drugega za drugim. Četrti tolovaj se je zagnal v mladeniča in bil bi ga gotovo premagal, da ni prišla sestrica, ki je bila skrita v hiši, se v strahu za brata zaletela v razbojnika in mu zasadila svoje male prstke v oči. Tako je njenemu bratu uspelo obvladati močnega razbojnika, katerega je potem vsa razburjena vas linčala. Drzni razbojniki ne prizanašajo niti velikim mestom Petrogradu, Moskvi in Kijevu, kjer se dnevno čuje streljanje stražnikov v lovu za razbojniki. V Petrogradu se je razkrilo, kako so mnogi kupčevalci, ki so v poslednjem času prišli v mesto po trgovskih poslih, enostavno agenti raznih razbojniških čet. Ponoči se porazgube po raznih mestnih ulicah, označijo in si zapomnijo hiše, ki so pripravne za oplenitev in kadar pridejo njihovi tovariši, jih peljejo tja in vse oplenijo. Vse mogoče ostre odredbe, ki jih podvzemajo boljševiške oblasti proti takim razbojnikom še niso pokazale dosedaj nikakega uspeha. Tako je poleg vseh drugih nesreč zadel bedni ruski narod, še ta nemalo krut udarec, da bo polna časa trpljenja ruskega naroda. PolitHni pregled V Beogradu je končala te dni konferenca Mala antante In Poljske. Na tej konferenci so izvedenci Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Rumunije razpravljali o mnogih vprašanjih, ki vežejo eno državo na drugo. Tako so razpravljali o enotni tarifi za blagovni in osebni promet, o carinah, o trgovinskih zvezah in pogodbah. Zastopniki so se v vseh vprašanjih med seboj popolnoma sporazumeli, se izrekli proti spremembi obstoječih mirovnih pogodb in sklenili, da bodo odposlanci vseh teh štirih držav na genovski konferenci enotno postopali. Italija se še ni ganila, da bi napravila konec fašlstovskim grozotam na Reki. Mirno reško prebivalstvo, tudi italijansko, gleda s strahom na fa-šistovske tolovaje, ki vladajo na Reki, morijo ljudi in plenijo trgo- vine. Fašisti grozijo, da bodo požgali vsa javna poslopja in pristaniške naprave, ako bodo prisiljeni, zapustiti Reko. V deželi priznanih spretnih tatov v Albaniji je prišlo zopet do nemirov. Protivladna opozicija se je dvignila proti vladi. Čete upornikov so baje že zasedle Tirano, kjer je sedež vlade. Pred kratkem so se vršile v Rumuniji državtiozborske volitve, pri katerih je zmagala liberalna stranka, ki je vladna stranka. Vsled nezaupnice, ki jo je dobil grški ministrski predsednik Guna-ris v parlamentu, je podala vsa grška vlada ostavko. Nezaupnico je dobil Gunaris vsled tega, ker na svojem političnem potovanju v Pariz in London ni mogel doseči nobenega uspeha. V Parizu so mu celo svetovali, naj se Grčija čimprej umakne iz Male Azije. Tako je postala sedaj osovražena Grčija, ker sedi na grškem prestolu kralj Konstantin, nekdanji prijatelj Nemcev. Zaradi ozemlja Zapadne Ogrske se je zopet vnel spor med Madžarsko in Avstrijo. Madžarska zahteva od Avstrije 46 obmejnih občin. Avstrija, tega ozemlja ne mara izročiti, ker ]i pripada po mirovni pogodbi. Avstrija se je vsled tega obrnila na Veliko antanto, da posreduje. Ravno tako bi Madžari radi tudi ob češkoslovaškem ozemlju zboljšanje meje. Kakor poročajo, se baje že vodijo pogajanja med obema državama. Neki madžarski list trdi, da je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš celo pripravljen pristati na madžarske zahteve. Iz splošne rudarske stavke se je razvil v Južni Afriki rudarski upor. Nastopiti je moralo vojaštvo. Med vojaštvom in upornimi rudarji je prišlo že do krvavih spopadov, ki so zahtevali več mrtvih. Mesto Johannisburg je v rokah upornikov. Vojaštvo se približuje mestu, da ga iztrga iz rok upornikov. Dopisi Krka. Zadostuje: Konzulat Zedinje-nih držav severoameriških v Zagrebu. Radovljiški okraj. (KI e r i k a 111 e m a h i n a c i j e.) Klerikalci sicer sko-ro povsod napadajo na nedostojen način pristaše in voditelje drugih strank, toda, kar počenjajo v našein okraju, presega že vse meje. Zlasti je klerikalcem na poti g. Ivan Ažman, posestnik v Hrašah, ki je na mnogih javnih shodih navduševal ljudi za narodno edinstvo in samozavest. Agitatorji in bivši kandidati SLS so se vrgli z vso silo osebnega boja proti t njemu. Prvi ga je napadel hud agita- ! tor SLS Frelih, ki je na prvi poziv j Ažmanovega zastopnika zlezel poniž- j no pod klop in preklical izrečeno ža- . litev v «Domoljubu» in v «Kmetij- j skem listu*. Drugi junak, neki Iskra,' je napadel Ažmana v odprtem pismu v «Slovencu». Iskra kuha posebno jezo nanj vsled tega, ker mu je Ažman spodnesel stolček predsednika i Kmetijske družbe. Ker so občinske volitve tudi slabo izpadle za Iskro, največ vsled tega, ker je rovaril proti Ažmanu, se je hotel Iskra maščevati z omenjenim pismom. Ažman je vsled tega vložil tožbo proti Iskri. In še tretjemu klerikalnemu agitatorju se je zdelo potrebno, da napade Ažmana, in sicer je bil to Bijol, mežnar z Blejskega otoka. Ta mežnar je za-sramoval Ažmana pred njegovimi pristaši v neki gostilni. Tudi proti temu je vložil Ažman tožbo. Bijol je bil obsojen na 300 K globe, vsled česar se je pritožil na drugo instanco, ki mu pa kazni vseeno ni mogla odpustiti. Potem pa se je okorajžil in nastopil dokaz resnice. Vršile so se tri obravnave z mnogimi pričami, a navzlic temu je mežnar zopet sijajno pogorel in bil obsojen. Iskra in mež- ( nar Bijol sta sploh tudi drugače silna junaka. Bijol je nedavno v gostilni napadal — že dalje časa mrtvo ženo uglednega posestnika. Zahvaliti se ima le treznosti prisotnim, da je odnesel zdrave kosti. Res lepa je SLS, ki ima za pristaše ljudi, ki niti mrtvih ne puste v miru in jih obrekujejo. | Drugi junak Iskra, zelo agilen zaup- j nik klerikalcev in bivši podpredsednik Kmečke zveze za Slovenijo, je pa tako možat, da se je spozabil nad ženo, vsled česar se je moral zagovarjati pred sodiščem. Nato se je možak kljub svoji svetosti dal ločiti od žene. Glavni povod zakonskih prepirov je bila — politika. Njegov tast je vnet pristaš SKS, vedno naprednega mišljenja in je imel vsled tega naročene napredne liste. Ker se tast ni hotel udati zetovemu pritisku in menjati svojega prepričanja, so nastali prepiri, ki -so se razvili nazadnje v zakonske prepire. S takimi ljudmi se ima boriti v radovljiškem okraju naprednjak voditelj SKS. Lesce na Gorenjskem. V našo faro je prišel pred leti kot dušni pastir župnik g. Avsec. V začetku smo mislili, da bomo z njim lahko izhajali, toda zmotili smo se. Nešteto nedelj že grmi s prižnice. Eno nedeljo si privošči časopise, zlasti «Domovino», potem mu zopet ne da miru uprava države, vlada, ministri itd. — seveda, ker brez vrhovnega vodstva ne-kdajnega Korlčka urejajo novo državo brez ozira na versko pripadnost. Tudi ubogega selskega pismonošo ni mogel svoj čas pustiti v miru, ker je hotel ta s popravljanjem grobov si nekaj po strani zaslužiti, da bi si olajšal svojo gmotno stanje. Komandiral nam g. Avsec ne bo, to mu za enkrat povemo. Tudi «Domovino» bomo še nadalje brali, ne da bi njega povpraševali za dovoljenje. Za es- krat naj bo dovolj! Farani. • Hrastnik. Tukajšnja krajevna organizacija demokratske stranke sporoča vsem dobromislečim domačinom in bližnjim sosedom, ki bi se želeli pri stranki organizirati, da naj s« zglasijo pri predsedniku gosp. Ivanu Zavrašku, oziroma pri blagajniku g. Avg. Dolinšku. Vsem članom je odbor vedno na razpolago za posred©-vanja pri oblastvih in drugod, zato se naj obrnejo ti z zaupanjem de njega. Bloke. Naš g. kaplan Janez Puceij je bil pač do sedaj priljubljen pri občanih, ker se mož ni za vsako stvar umešaval v zadeve, ki se ga ne tičejo. V nedeljo dne 5. t. m. je pa poštene Bločane napadel pri pridigi in-direktno na način, ki se za duhovna ne spodobi. Če se bo gosp. posluževal takih metod; ga bo doletela usoda župnika Švigla. Gosp. se je gotovo pod vplivom afere Usenik tako daleč izpozabil, da je bloške brezverce primerjal z Napoleonom, Ro-bespierom, Molierom itd. Če je hotel gosp. v cerkvi pokazati, da pozna zgodovino, je gotovo storil veliko napako. Bločan si vsaj nobeden ne domišlja, da bi se primerjal s temi, kajti še g. kaplan je v primeri z njimi prava ničla. Sicer pa, če vam na Blokah ni všeč, si prav lahko pomagate. Poberite šila in kopita, pa pojdite lonča-rit in mi Vam bomo želeli srečno pot. * n Trbovlje. Veliko se piše in govori dandanes o zatiranju pijančevanja, ki «Tam ob košnji je bilo,» je pravil, «ko se mi je zazdelo, da ni vse prav. Kosil sem pri Rjavcu in sem jo malo podražil in ji ponagajal s tistim slikarjem. Pa veste, kaj je rekla? «Kaj tebi mar?!» je dejala in rdeča je bila ko rak.» Čez nekaj časa je pripomnil: «Saj meni je vseeno. Povedal sem le, ker ste se ravno menili.» Potlej so šli v cerkev. Eden in drugi je mislil: «Tudi ti si gledal za njo.» Po maši je šla Anka naravnost domov. Mimogrede se je oglasila na pošti. «Ni nič,» je rekla ekspeditorica in se je komaj vidno nasmehnila. «Tudi ta že ve,» je izpreletelo Anko in vsa zardela je odšla. Kakor izgubljena je prišla domov. V čumnati je že sedel oče in je dolgo gledal hčer, ki je obstala pred njim kakor kip. «Kaj je na govoricah, Anka, povej!» «Hotela sem vam že zdavnaj povedati.« «Kaj?» je streslo očeta. «Da ga imam rada,» je padlo Anki kakor kamen iz ust. Tu se je nenadoma oglasil oče: «Ali še pomniš, da je pred dvema letoma na tej postelji umrla tvoja mati?» Anka je molčala. «Veš, da je bila tvoja mati poštena?« Dekle je slutilo zlo in je zaihtelo, v očetu pa se je začela dramiti nežnost. «Vidiš, Anka, pusti to! Kaj hočeš s tistim ničvrednim človekom? Kajne, to je bilo in ni več? Saj ti ne zamerim, ko vem, kako je. Sladko govore taki ljudje, pa jim človek verjame.» «Oče —» Hčerin glas je bil tako proseč in karajoč obenem, da je Rjavca za-skelelo. «Anka!!» Hotel je reči še nekaj, mnogo, preveč. Dekle pa se je vrglo na posteljo in kakor v krču je vztre-petavalo njeno telo. «Oče, jaz —» Tedaj se je Rjaveč dvignil in v njegovih očeh je zadivjalo nekaj peklenskega. «Torej vendar! Tak ti si — vla-čuga!» Zadnjo besedo je samo siknil, potem je odšel kakor divji. Pred Anko se je zasukalo v divjem vrtincu in dolgo, dolgo ni vedela, kaj se je zgodilo. Šla je iz hiše, šla in šla, toda zaman. Tista beseda, ki je bila obsojena ž njo, jo je težila in morila. Ves dan je blodila po polju in kdor jo je srečal in kaj vprašal, mu je odgovorila kakor zločinec sodniku. Šele zvečer, ko se je čisto stemnilo, je šla na vas. Ko je prišla domov, je sedel pred hišo oče. Zamolklo je govoril sam s seboj in vmes robato klel. «Pijan je,» je z žalostjo spoznala Anka. Tedaj jo je oče opazil. «Kdo je? Če si ti, kar strani, vla-čuga!» Njegova postava se je dvignila in se zazibala v temi, hčerka pa je šla. Ustavila se je šele kraj vasi, kjer je ob potoku počival mlin. Mlinar je bil že star mož in očetov prijatelj. «K njemu stopim,® je pomislila. «Saj mu lahko rečem: Oče so tako in tako, pa sem šla.» Nekdo je šel po poti in Anka se je skrila čisto k jezu, da je ne bi dotič- | nik spoznal in začel kdovekaj izpra-ševati. In ko je stala tako, je začela iznova premišljevati in je spoznala, da je sirota. Emil jo je pozabil, oče jo je spodil in jo segnal kakor prite-penko od hiše. «Pa zakaj ?» se je vpraševala venomer in ni vedela odgovora. «Ljubila sem, to je ves moj greh,» je končno spoznala in se je nasmehnila v trpkem breznadju. Pa zakaj mora trpeti ona, samo ona? Nešteto vprašanj ji je vstajalo v duši. Komaj se je poleglo eno, se je oglasilo drugo, a vsa so bila ostra in so jo morila. Začela jo je obhajati onemoglost in utrujenost, dokler se ni Anka brez zavesti zgrudila — v vodo. Tam jo je sprejela ljubezen in tišina, hladna, mirna tišina... IVAN ALBREHT: Premcev Groga Grogova bajta je stala na holmu in je čepela kakor netopir pod gozdom, ki se je razprostiral v ozadju nad njo. Soseda je imel v bližini samo enega, in še ta ga je obiskal samo enkrat na je v naši občini posebno razširjeno in že nekako udomačeno najmanj 400 let, kar jasno dokazuje Orožnova «Zgodovina dekanije Laško«. Treba bi bHo tukaj posebne pozornosti in doslednega dela za omejitev te slabe, zdravju in blagostanju nevarne razvade. V tem oziru se mora priznati, da je bil prejšnja leta red in so se vsi prestopki strogo kaznovali. Povojne razmere so seveda tudi tukaj vplivale, a ravno tu bi ne smele, ker povečujejo bedo in nezadovoljnost. Draginja raste, vse toži, kako je vse silno drago in nedosegljivo, toda žganje in druga pijača ni predraga, in ker je na vsakih pet korakov gostilna čez ulico in ti vsak trgovec v izložbi ponuja vino, žganje »i druge alkoholne brozge, zapravi marsikateri ubogi delavec svoj borni zaslužek na pijači in njegova žena ter ubogi otroci pa stradajo. Tu pozivamo okrajno glavarstvo na neizprosno strogost in dobre posledice -»e bodo skoro pokazale. Policija in •rožništvo imata tukaj-priliko, da po-kažeta jasno svoj patrijotizem, kajti kdor v tem oziru več stori, koristi ljudem in državi ter zasluži odlikovanje ter nagrado. Zakotne gostilne in trgovine niti ne plačujejo davka, ki je predpisan poštenim gostilnam, katere pa morajo biti ob pol 10. uri zvečer vse zaprte. Bohotno se je razvilo v zadnjem času to zakotno pijančevanje po zakotnih beznicah, tako da prodaja na zgornjem koncu Trbovelj nekdo kar na štirih krajih eele noči alkohol, dasi ima pravico sani« na enem kraju čez ulico, pije pa se v stanovanju do belega dne. Orožniki in policija, kje ste? Govori marsikaj. Zadevo bomo natanko zasledovali in" vsako nepravilnost objavili. Orli Prirodopisni oris. \ Trbovljah je živel brumen in pobbožen mladenič, iz dna duše udan dukbovnikom, nikdar ni zamudil maše in lpridige, vzorno opravljal vse kato-Mške dolžnosti, pri volitvah v potu svojega obraza nosil okoli volilne listtke in plakate za klerikalce, agiti-ral za katoliško nebeško kraljestvo in katoliške časopise, misijone, za-moirčke in tretji red sv. Frančiška. Tako sijajno je bilo njegovo živ-Ijemje, da so postali na njega pozorni ljubljanski »flečkajnarji« ter so ga vzdi za svojega mežnarja. Več let svojega delovanja je tam daroval v 4ast Marije in samostana. Med tihim zidlovjem se je njegova brumnost še poglobila in okrepila, toda ostalo je vse tajno in v ponižnosti zakrito. Le naš «gospod» so zvedeli za ta cvet deviške čistote in so ga presadili na svoj vrt. Tukaj se mu je odprlo novo polje za katoliško delavnost: vrgel se je z vso navdušenostjo na slavne Orle. Bil je vaditelj. Vsak dan je bil pri sv. obhajilu. Zato mu je rastel pogum, vneto je krasil cerkev, vsako prosto uro prebil tam. Marsikatero srce Marijinih devic je koprnelo po njem, toda on je ostal hladen proti ženskam, ker je irnel višje namene, višje poslanstvo. Razni ljudje so hodili ogledovat okrašeno cerkev in naš vzorni Orel jih je sprejemal v tihem prostoru nad zakristijo tik velikega oltarja in tukaj se je odprlo njegovi »čistosti« polno srce ter razodelo, da zna »grško«. Posvetna pravica pa nima razumevanja za take umetnosti ter je posegla z vso rezkostjo vmes ter ga poslala v tiho celico zapora, kjer lahko nemoteno premišljuje skrivnosti orlovske organizacije in grškega sv. pisma. Zadnji «Glasnik» se boji, da bi Orlice, ki so tako «krasne, ljubeznive, brhke« in ne vem kakšne še, postale prevzetne, ker ima Orel tako »krasen« uspeh. Tega se pobožnemu faj-moštru ni treba bati, kajti te uboge tolpe nevednih in zapeljanih ljudi, katerim pravijo «Čuki» in ki so v Mariboru zamenjale servijete z žepnimi robci, umivalnike s ponočnimi posodami, vodovode s stranišči itd., so našemu narodu v tako sramoto, da jo bodo v doglednem času same iz-previdele in bodo med «Čuki» ostali samo še preoblečeni kaplani in kolegi trboveljskega mežnarja, ined »Sovami« pa »Vodiškc .lohance« in podobne device. Otroška modrost. V nižjem razredu ljudske šole se baš razpravlja o hudobnem dejanju nekega dečka, j ki je odsekal mački rep. Učitelj vodi jo tem pravcato kazensko razpravo. Medtem, ko učitelj govori o silni j grdobiji onih, ki počenjajo take krutosti, pokima mali Pavlek prav globoko ginjen, kakor da bi hotel reči: i «Kako slab in hudoben je ta svet i» Učitelj opazi to in reče: «Kaj ne da, Pavlek, da ti ne boš kaj takega napravil! Ti gotovo tudi poznaš oni pregovor, ki taka zlobna dejanja obsoja!» Mali Pavlek vstane, malce pomisli in nato pravi z resnim obrazom: «Kar je Bog zvezal, naj človek ne loči!» BIKE TREBA DOMA IZREJATL* Med najvažnejše naloge naših I živinorejcev spada skrb za dobre 1 plemenjake. To skrb bomo morali prevzeti živinorejci na se, tako kakor so jo prevzeli živinorejci tudi po drugih bolj naprednih deželah. Do-i sedaj smo se zanašali vse preveč na !pomoč od zgoraj in od zunaj. Zana-i šali smo se na državne podpore, na kmetijsko družbo in na bike iz tujine. Ilzdalo se je na sto in stotisoče za [tuje plemenjake, ki so se nakupovali po Tirolskem, Predarlskem, Švici itd. Vsa ta pomoč je premalo izdala. Vspehi niso taki, kakor bi bilo želeti. Ako bi se bili z večjo vnemo poprijeli smotrne domače vzreje in ako bi bili raje malo bolj posnemali način reje po tistih deželah, od koder smo vpeljavah bike, pa bi bili lahko več dosegli. Pol stoletja in dlje se že vpeljujejo tuji plemenjaki. Koliko dobrega bi se bilo v tem času lahko doseglo doma z domačim blagom! Vse kaže, da bo pomoč od zgoraj-za nakup tujih bikov čim dalje manjša in čim dalje manj zanesljiva. Tudi zaraditega je treba, da stopimo na lastne noge in se rešimo odvisnosti od drugih dežel. Če odrejamo doma tako lepe vole, zakaj ne bi iz-rejali doma tudi lepih in dobrih ple-menjakov? Naša živinoreja je že toliko napredovala, da si lahko sami pomagamo do dobrih plemenih živalij. Treba le prav odbirati in prav rediti! Naj se lepa teleta po dobrih kravah in plemen j akih puščajo za pleme in naj se skrbno vzrejajo! Naši boljši in večji živinorejci naj se pa lotijo izpodreje takih živalij, v tem slučaju pred vsem bikov. V vsakem kraju imamo že posamezne dobre živinorejce, ki bi se lahko lotili take reje. Če imamo kaj državnih sredstev ha razpolago, naj se z njimi raje podpira prizadevanja takih živinorejcev. To bo več izdalo in lepše sadove rodilo, kakor če bomo še naprej pospeševali dragoceno vpeljavanje tujih plemenjakov, ki so dvomljive vrednosi. Lotimo se že enkrat domače izpodreje! Saj so si tudi po drugih deželah, kjer imajo danes sloveča plemena, pomagali z domačo živino. Poglejmo v Švico! Tam so si pomagali do današnje živine iz lastnih močij. in tako tudi drugod. Posnemajmo jih! Lotimo se domače reje in skušajmo jo čimpreje osamosvojiti, da ne bo tre- ba vpeljavati tujih plemenjakov. Dahneš smo hvala Bogu že tako daleč, da lahko sami skrbimo za potrebno prirejo plemenih živalij. Treba le, | da se za dobro stvar zavzamemo in da jo izpeljemo. Vsi naši boljši živinorejci so pa poklicani, da se lotijo i izpodreje potrebnih plemenjakov in ida tekmujejo v tej reji. Tukaj naj se pokaže naša zavednost in smisel za naš gospodarski napredek! ,* V zadnji številki naj se čita uapis članku pravilno: <-Kai dosežemo s tujimi ! biki.« I ____ ZGODNJA PAŠA IN NJENA VREDNOST. Sila kola lomi;» se glasi star pregovor. V taki sili se nahajamo letos | z našo živinorejo. Pomanjkanje potrebne krme in stradanje živine nas bo primoralo, da se bomo lotili kolikor mogoče zgodaj letošnje paše. Že j lansko jesen smo težko pričakovali te prilike. Koliko dobrega bi nam lahko prinesla jesenska paša! Toda j suša je neizprosno trpela noter do I zime, tako da smo morali načeti še to malo krme, ki smo jo spravili za j zimo. Ni čuda, da smo prišli zaraditega še v večjo stisko. Danes komaj čakamo na prvo zelenje, ki se pokaže po naših pašnikih, mejah in košenicah. Živina mora |ven, da se reši pomanjkanja in stradanja! Zgodnja paša je danes neizprosna zahteva naše živinoreje. Gotovo da ni taka zgodnja paša najboljši način uporabe naših travnatih prostorov, toda v takem slučaju ni druge pomoči. Vsa rast bo po takih pašnih mestih zaostala, to je gotovo, toda boljše je, da si pomagamo s tako zgodnjo pašo, kakor da nam živina še nadalje strada in peša. Pašni prostori so trpeli že zaradi lanske suše. Marsikatera trava se je do tal posušila in je izginila. Tudi 'letošnja zgodnja paša ne bo ugodno ! vplivala na razvoj ruše, toda sila ne ; pozna nobenih ozirov in pomislekov. Tam kjer je zgodnja spomladna paša v navadi, nam bo letos v toliko jmanj zalegla, v kolikor je trpela ru-jša vsled lanske suše. Kjer pa nimamo navade zgodaj pasti, pa smo letos v to prisiljeni, tam bo pa ruša bolj trpela, ker ni vajena na pašo in 'ker je po vsej svoji sestavi bolj uspo-I sobljena za košnjo. Da se škoda prizadeta travniškim prostorom vsled zgodnje paše koli- let», ko se je namreč Groga vrnil iz Ljubljane s sejma. droga je bil samec, ni nittral pijače ki ne žensk. Pri bajti je imel toliko svata, da je imel leto in dan dovolj della in dovolj jela. Kadar mu je do-pušščal čas, je šel k sosedu malo po-maigat. Po zimi je pletel koše, popravljal čajne in podobne reči ter si je na ta način prislužil toliko, da je imtel vedno še kaj cvenka pod pal-eerra. V svojem vsakdanjem življenju Gnoga ni rabil denarja. Deval je vse lep» pridno in skrbno na stran, da je imtel dovolj za tisti slovesni dan, ko i se je napotil v Ljubljano na sejem. To> je bilo sicer samo enkrat na leto, »odda takrat se je pa pošteno odrezal. Wstal je zjutraj zarana; kajti pot je Ibila dolga, Groga pa ni zaupal svo-ieg?a telesa nobenemu drugemu sred-stvvu za premikanje nego edino svo-iimn utrjenim, slokim nogam. Ko se je dotima naklepal žgancev in zelja, se je spustil navzdol proti vasi, kamor je vsakokrat prilomastil ravno ob čassc, ko so se odprle dobro zalo-ženne in preskrbljene gostilne. »Ko Je prišel do prve, je planil v veMo in je hitel k oštirkl. «Imaš kaj za jesti?« »Kavo, pa to in to in klobase.« «No, eno klobaso prinesi, sem še tešč!» je zaukazal. Na sobnem pragu se je še enkrat okrenil proti kuhinji: «Ali pa prinesi raje kar dve, da ti ne bo treba hoditi dvakrat.« Ko mu je gostilničarka postregla in ga je vprašala, kakšne pijače želi, se je Groga nasmehnil: »Pil bom pa nazaj grede.« Pojedel je hlastno in je hitel dalje. Pri naslednji gostilni je ponovil isto. «Sem še tešč!» je izjavil svečano in je tudi tu odložil pijačo na poznejši čas. Nato jo je mahnil proti Ljubljani in ni gledal na desno in ne na levo, kajti po želodcu mu je predel pajek take mreže, da ga je kar vilo. Ko je prilomastil v mesto, je brž obredel vse gostilne, kjer so se zbirali ljudje iz njegovega kraja. «Imate kaj jesti?« Natakarica mu je naštela cele lita-nije. «Kar vsakega po enkrat!« je naročil Groga. «PiI pa ne bom, da vam za žejne ne zmanjka pijače.« Ko je obredel tako lepo število go-stilen in se za silo založil in potolažil razburjeni želodec, jo je mahnil na sejem. Postal je tu, pogledal tam, povprašal po ceni in jo mahnil dalje. Ako mu je sejmar kje le preveč ponujal obleko, jo je Groga izvil: «Iščem le košaro, košaro.« Tako je vedno srečno odnesel pete in nedotaknjen žep, kajti pri vsaki stojnici je rekel, da išče kaj takega česar tam ni bilo. Nazadnje se je ustavil tam blizu Šenklavža, kjer je imela stojnico branjevka, ki je prodajala štruklje. Groga je pogledal, se je razkoračil in je vprašal: «Po čem, mati?« »Po dve kroni, vse po dve kroni.« Nato je začel Groga jesti. Kadar je pomlatil štrukelj, je molče vrgel bra-njevki papirnat goldinar. Ljudje so hodili mimo, včasih je kateri kaj kupil, kos ali dva, in je šel spet po svoji poti. In prišla je k stojnici tudi ženska, sloka gospa, in je začela ogleda-vati štruklje. »Po čem pa je kos, a?« «Po dve kroni, gospa!« je zavrnila branjevka. | «Dajti jih po 70 krajcarjev, pa bom j vzela dva.« Branjevka je izjavila kratko: «Ne morem.« «Vsaj dva za tri krone!« je skušala i gospa nekako srednjo pot. Tedaj je branjevka važno dvignila glavo in je pokazala- na Grogo: «Vidite, ta mož plača vse po goldinarju. pa jih je snedcl že dvajset.« Gospa se je morala udati, Groga pa se je domislil, da bo treba domu. Ko-renjaško, kakor je prišel, jo je pobral proti domači fari. Ko je prišel na vasi do potoka, se je vrgel na trebuh in ! se je v hlastnih požirkih nažlepal vode. Ko je naposled prišel do bajte, ga i je redno čakal že sosed pred vrati. ! «Kako je Groga?« «Truden sem danes, truden.« Sosed je izvlekel klobaso iz žepa. ! «Na, Groga, da po taki dolgi poti itie boš hodil lačen spat.« Groga se je zahvalil, snedel in se i poslovil. Tako je zaključil svoj naj-depši praznik v letu in se je potem liznova začel skrbno in marljivo pripravljati za naslednjega. kor mogoče poravna in popravi, je ga dvoma nasa lucerna ali nemška prav, da take prostore po končani paši detelja. Ona je neutrudijiva v svoji pognojimo. V tem slučaju nam naj- rodovitosti. Ne le, da nam trpi leta bolj pomaga gnojnica, če jo imamo, in leta, nam daje tudi po 4 do 5 bo-Po naprednih deželah, kjer uporab- gatih košenj prvovrstne krme na leto. lajo del svojih obsežnih travnikov za Lahko rečemo, da je lucerna za tiste zgodnjo pašo, sploh tako delajo, ker kraje, kjer ugodno vspeva, najboljša imajo po teh krajih povsod gnojnič- detelja, kar jih imamo, da daje naj- ne jame in potrebno-gnojnico doma. Na ta način bi si morali tudi pri nas pomagati. S pomočjo gnojnice se po-pašeni prostori najhitreje in najbolj popravijo in nam dajejo pozneje prav dobro košnjo. Pri nas so za zgodnjo pašo (poleg naših pašnikov) še najbolj priporočajo pripravne meje in košenice (se- boljšo zeleno krmo za molzno goved in krmo, ki je najbolj izdatna, najbolj tečna in najbolj priležna. Če je lucerna tako izvrstna krm-ska rastlina in če tako bogato rodi, potem je treba za njo pa tudi kaj več storiti, kakor smo sedaj vajeni. Naj-inanje kar moremo zahtevati, je to, da ji dobro in pogosto gnojimo. Če nokoši, senožeti z eno košnjo). Tudi hočemo bogate košnje, ji moramo tu-posamezni travniki bi se dali v pri- d i dobro gnojiti! Lucerna nam daje pravnih legah obrniti za zgodnjo v 4 do 5 košnjah na leto po 90 do pašo, če imamo potrebno gnojnico, 120 metr. centov krme na 1 hektaru, da jih po končani paši pognojimo in če računamo s suhim pridelkom. In s tem prisilimo k boljši košnji. V na- koliko nam je da v 6 in več letih? To sprotnem slučaju nam bodo travniki so take množine, da jo moramo vzdr- preveč trpeli vsled spomladne paše. žavati pri toliki rodovitosti le z do- mah DO MAčfM TDAVMiMH brim gno\enjem. Sicer nam mora MAH PO NAŠIH TRAVNIKIH. omagati! Vsako leto je dobro, da ji V zgodnji spomladi nas čakajo na gnojimo, če hočemo po 5 dobrih ko-travniku dela, ki jih moramo ravno genji tako skrbno in dobro opravljati ka- i • Prvi vspeh si moremo pri lucerni kor dela na njivi. Razen gnojenja, ki zagotoviti s tem, da jo sejemo na je in ostane glavni pripomoček za njiV0j ki je dobro vgnojena od prejš-zboljšanje naših travniških pridel- njega sadeža in da jo sejemo na kov, potrebujejo travniki vsako leto plevela čisto zemljo To Je j tudi obdelovanje s travniško brano. .goj če hočemo dobjti j lucerno Poravnati je treba krtine, ki jih na- Pozneje jo moramo pa redno pogno. rije krt od jeseni do prve spomladi, ;jiti> da nam bo dajala b te košnje in trebiti je mah, ki se je razpasel po Za gnojenje se priporočajo zlasti travniški ruši. Z brananjem je pa umetna gnojil kl so b ta na fos. I ki jarega žita, v tem slučaju jare pšenice, vobče bolj pičli kakor pridelki zimskega žita. Pa tudi jaro žito , nam ne zori povsod enako hitro. Pri nas zori hitreje kakor na Češkem, in so tudi iz tega vzroka njegovi pridelki v obče nekaj manjši kakor na Če-jškem. Če hočemo z jaro pšenico doseči ugodnejše vspehe, jo moramo na vsak način sejati v zgodnji spomladi, tako j zgodaj kakor oves. To je glavni pogoj, da nam bolje vspeva! Njej je ! treba izdatne zimske vlage v zemlji. Čim dlje bo ob njej živela, tem več bo vspeha. Zaraditega je tudi najbolje, če jo moremo sejati na njive, ki so že od jeseni za to pripravljene, ki so namreč ležale v surovih brazdah čez zimo, tako da je treba le še posetve in zavlačenja. Če hočemo sejati jaro pšenico na njivo, kjer nam je zimska pšenica po-| gnila ali pozebla, storimo najbolje, |če take njive ne preorjemo in obračamo, ampak jo samo razrušimo ali razrijemo s pomočjo okopalnika ali razruševalca, toliko, da lahko sejemo in seme zagrnemo. V tem slučaju se namreč zimska vlažnost veliko bolje ohrani v zemlji, kakor če bi morali zemljo preoravati. Zgodnja setev in zimska vlaga sta tedaj glavna pogoja za vspevanje jare pšenice. Držimo se tega! tudi odpirati površje zemlje potrebnim vplivom zraku, vlage in toplote. Razen tega je razkopavati nastala mravljišča, trebiti nepotrebno grmič-je, zatirati zgodnji plevel in čistiti travnik sploh od vse šare, vej i dr., fo rov i kislini in na kaliju, tedaj kostna moka in superfosfati, kajnit in kalijeva sol. Za mernik posetve računamo po 30 kg kostne moke ali 20 kg superfosfata in po 40 kg kaj-nita ozir. 15 kg kalijeve soli. Za 1 ki jih je zgodnja povodenj nanesla. Ihektar je treba desetkrat več takih Očistijo naj se po potrebi tudi jarki jgnojd ,!c,d,otoki'.. .. Naglavno gnojenje s hlevskim Veliko trpijo nasi travniki pod vpn- gnojem ali z gnojnico se v tem slu- vom škodljivega mahu, vec kakor si čaju rnailj priporoča; ker pospešujejo navadno mislimo. Po naših travnikih taka guojiia) ki so bogata na dušiku, je rado veliko mahu ki nam sKoduje j preveč rast trave na škodo detelji, in kakor nadležen, zajedajoč plevel. Ia drugič) ker ne pridejo taka gnojila mah je posledica slabe zemlje ah pa do polae vejjave pepelenje lucerne neugodne lege. Mah se razpase, ce se tudi priporoča. še boije je seveda, manjka v zemlji potrebnega apna ali jče trosimo poleg pepeia, ki se odliku-, pa, če je travnik zanemarjen m manj- je pred vsem s svo;jim kalijem) tudi ka zemlji potrebne rodovitosti. V še fosfahia gnojila, kakor kostno mo-Prvem slučaju zatiramo mah na ta ko aIj superfosfate, da preskrbimo način, da gnojimo z apnom. Izvrstno deteljj tudi potrebno fosfomo kislino, učinkuje v tem slučaju tudi gnojenje, Lucerni bi morali gnojiti s takimi. s Tomasovo žlindro in sploh s los ;gnojiii saj vsako drugo leto! fatnimi gnojili, ki imajo apno v seoi. -- Tozadevni vspehi s Tomasovo žlin- JARA PŠENICA, dro so nam znani. Če je pa zemlja jara pšenica nam daje sjabše prj. premalo rodovita, jo je treba pa do- -deike kakor zimska> za to se po uaših bro gnojiti, da prezenemo mah. Na kra^ih navadno ne prideluje. Sejemo dobro gnojnih travnikih izgine mah jo je tam> kjer nam zimska pšenica v kratkem. Mah je pa lahko tudi po- redn0 ne vspeva in pa v izjemnih sledica preobilne vlažnosti v zemlji. slučajihj namreč takrat, kadar nismo V tem slučaju je seveda treba, da dosejaji zadosti zimske pšenice ali take prostore najprej zadostno osu- pa> kadar nam gre zimska pšenica širno in potem gnojimo. Neugodne po zlu vsled neugodne zime ali pa le.ve, ki pospešujejo razvoj mahu, so poznejše pozebe. Takrat smo prisi-, tudi senčnate lege, ki so vsled tega ijeni sejati jaro pšenico, če hočemo! rade tudi bolj vlažne. Da se vspesno pridelati potrebno množino pšenice znebimo mahu, je treba pred vsem za domačo uporab0 temeljnih pogojev, namreč dobre^ ro- Pri jari pšenici se navadno poka-dovitne zemlje, osušeiuh m solncmh žej0 težave s preskrb0 potrebnega se-' leg. Na dobri in rodovitni zemlji, ki mena Doma ga navadno „jmamo, se po potrebi gnoji, m mahu. ker ga ne pridelujemo. Dobiti ga mo- Neposredno zatiramo 111 preganja- ramQ iz krajev> kjer se ta pšenica pri- mo mah s pomočjo travniške brane deluje Dobro semensko blago se do-in grabelj. Enkratno brananje pa na- bjva rado na češkeni; kjer se po 0n-1 vadno ne zadostuje. Treba vsakolet- dotnih krap jara pšenica marsikje nega brananja in kar ne moremo do- redno prideluje. Pri nas preskrbuje seči z brano, moramo popraviti z to seme navadno Kmetijska družba, ostrimi grabljami. Mah naj se trebi jn se je tudi letos na nj0 obračati, če in spravlja proč s travnika! Poleg ždim0 dobiti Morda bi se ga da. brane je treba v ta namen navadno lo tudi k]-e drugje doma dobiti jara še grabelj, da ga zgrabimo v kupe pšenica ki je pri nas že udomačena, in odpeljemo. Mah se po ugodnih le- bi daia y tem slučaju najbrž boijše gah umika gnoju m bratu. Zapom- pridelke kakor tistaj ki jo dobimo iz nimo si to in skušajmo se ga povsod kra-ev> kj imaj0 yse drug0 podnebje iznebiti! ------in drug0 zemljo, kakor je naša. LUCERNI TREBA GNOJA. Čim bolj se skrajša pri pšenici vsa VELSKOST GNOJNIČNE JAME. Za gnojnične jame se moramo tudi pri nas odločiti! Stroški za nje niso tako veliki, da jih ne bi zmogli. Nasprotno. Ti stroški se nam bodo z vrednostjo gnojnice in s povečanimi pridelki v nekaj letih povrnili. Ni bolj naloženega denarja kakor za take namene. Kajpada je treba tudi potrebnih jarkov iz hleva in izpod svinjakov, ki imajo dovajati gnojnico, in je te stroške zraven šteti. Pri napravi gnojničnih jam je dognati pred vsem velikost jame. Za velikost jame je merodajno število živine in ves način gospodarstva z gnojem. Po žitorodnih krajih se delajo manjše jame kakor po travnatih krajih, kjer je gnojnica glavno gnojilo in kjer se zaraditega tudi manj nastilja in prideluje manj gnoja. Po naših živinorejskih krajih, ki so žito-in travorodni, potrebujemo srednje velikih gnojničnih jam. Če računamo po travnatih krajih Švice, da je treba ondi za odraslo goved po 1 kub. metr. prostora za gnojnično jamo, po žitorodnih krajih pa samo po M do i/2 kub. metra, potem ga je treba po naših krajih tudi y2 kub. metra do % kub. metra za odraslo glavo. V naših razmerah je posebej še to pomisliti, da se marsikje pečamo tudi s prašičjerejo, ki daje dosti gnojnice, katero moramo tudi zbirati v gnojnični jami. Na ta način lahko izdatno povečamo množino gnojnice. Kako je izračunati sedaj velikost gnojnične jame? Vzemimo za izgled, da imamo v hlevu vsega skupaj toliko odrasle in mlade govedi, da jo računamo lahko skupaj za 4- odrasle ali velike glave. Razen tega redimo 6 prašičev, katerih skupna teža bi iz- ] dala za 1 odraslo goved. Skupaj redimo tedaj živine in prašičev za 5 odraslih glav. Če računamo, da je treba v naših razmerah za vsako glavo po % kub. metra prostora v gnojnični jami, potem ga je treba petkrat toliko (5 X %), to je okroglo 4 kub. metre. Če napravimo jamo 2 metra globoko, potem dobimo 4 kub. metr., ako napravimo štirioglato jamo, ki ima površnjo 2 štirjaškov metrov, tedaj četverokota, čigar stranice merijo približno po IV2 metra. Tako dobimo četverokotno jamo, ki. obsega skupaj 4 kub. metre. Onojnična jama mora biti trdno pokrita. Za navadno zadostuje vrh i jame hrastov okvir, na katerega s« jpolože močne hrastove deske. Gnoj-! nična jama se napravi tik gnojnišča, na najnižjem mestu. Po švicarskik gnojniščih zavzema taka jama ves prostor pod gnojiščem in je pokrita z borovimi debli. Po naših krajih je že tudi nekaj takih gnojišč in gnojničnih jam. Vsak, kdor ima gnojnično jamo, je poklican, da vnema soseda k posnemanju! Zgledi vlečejo! PRODUKCIJA PREMOGA NAZADOVALA. Podatki vlade Zedinjenih držav izkazujejo, da se je tekom leta 1921. i nakopalo na celem svetu za 200 mi-| lijonov ton premoga manj kot v letu 1920. Vsega premoga skupaj je bi-• lo v letu 1921. na celem svetu aako ' panega za 1 milijardo 100 milijo nov. Francija in Nemičja sta edini deželi, kjer se je v letu 1921. uako palo več premoga kot v letu 1920., dočim vse druge države izkazujejo primanjkljaj. Glavni činitelj, da se je nakopalo manj premoga, je bil štrajk angleških rudarjev ter splošna industrijska kriza, ki vlada po vsem svetu. V Franciji se je leta 1919. nakopalo 22 milijonov ton premoga, leta 1920. pa že 29 milijonov, in treba je še nadaljnih 12 milijonov to« letno več, da doseže produkcija predvojni pridelek. V Nemčiji so tekom leta 1921. nakopali 120 milijonov ton rujavega premoga, ali z* 33 milijonov ton več kot leta 1919. Vendar tudi v tej državi manjka mnogo, da se dvigne produkcija na predvojne čase. * = Vrednost denarja. Dne 13. t. m. se je dobilo: za 250 do 258 naših kron 1 dolar, za 500 naših kron 100 češkoslovaških kron, za I lOfl do 1410 naših kron 100 italijanskih lir, za 115 naših kron 100 neaiških mark, za 5700 naših kron 100 švicarskih frankov. = Padanje žitnih cen. Pri nas so zadnje dni cene žitu nenadoma padle. Vzrok padcu je zboljšanje naše valute pa obetajoča se dobra letina. Cene pšenici v Zagrebu so padle od 2100 K v početku pretečenega tedna na 1700 kron do 1750 kron. Koncem preteklega tedna se je zahtevalo v Vojvodini in na Hrvatskem za koruzo 1470 K, za jeejn^a 1350 K, za oves 1330 K, za rž 1630 do 1650 K za kg moke št. 0 28 do 26.50 K. Zagrebški tedenski seje» dne 8. t. m.: Kljub neugodnemu vremenu je bil dovoz in dogon obilen. Pripeljanega je bilo zlasti mnogo sena in lesa. Cena senu je bila 800 do 1050 K za 100 kg po kakovosti, otava pa po 1200 K; detelja se je prodajala po 1050 K, slama pa po 400 do 500 K. Cene živini so »eko-liko padle. Tako so se prodajali prvovrstni voli po 30 in več kron (za kilogram žive teže), drugo do tretjevrstni voli po 26 do 27 K, krave po 12 do 14 K, teleta 24 do 32 K. Svinje (za kilogram žive teže) debele 60 do 62 K, srednje 56 do 58 K in mršave 45 do 47 K. = Cene na sarajevskem trga so ;i bile koncem preteklega tedna sledeče: seno 600 do 700 K. krompir 800 K za q; jabolka 10 do 16 K, suhe češplje 26 do 28 K za kg; par piščancev 100 do 120 K, par kokoši 180 do 220 K, par rac 1S0 do 228 kron, par gcsi 480 do 600 K, par puranov 400 do 600 K, maslo 160 kron, rdeča čebula 24 do 26 K, suho goveje meso 80 do 88 kroti za kilogram. = Kmetijski učiti tečaji na državni vinarski in sadjarski šoli v Ma- žina orlov, ki jih dele naravoslovci I čakal in se dal ukleniti. Nato ga je na več rodov. Enemu teh rodov pri- 'gnal orožnik proti očetovi hiši, med devajo še posebej svojsko ime potom pa srečal očeta Martina Var-(Orel = čuk?). Pa tudi vse te ptice leča, Jožefa Varleca II. iz Podgorja še niso čisto enake po obliki in last-1 in čevljarja Koprivca. Ker je ukle-nostih itd.» Malo špasna je tale i njeni Franc Varlec prosil očeta še za «Mladost». Pa brez zamere! jjužino in nekaj denarja, so šli vsi skupaj na ubežnikov dom, kjer so preprosili orožnika, naj Francu Var-lecu dovoli jesti in ga v to svrho razreši verige. Orožnik Maver je prošnji ugodil, njegova dobrota pa je bila pozneje zelo nehvaležno poplačana. Ubežnikov brat Jožef Variec I. je namreč takoj šel po vino v bližnjo gorco, istočasno pa poklical domov Jožefa Kostanjška in Martina Cer- ribani se ne morejo redno vršiti zaradi pomanjkanja sredstev. Da bi se pa vseeno kolikor mogoče zadostilo najnujnejšim zadevnim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogradnikov in sadjarjev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zanimancem (kmetom, kmetskim sinovom, vini-čarjeoi itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodovih na- , , ,. . . v, sadih (v vinogradu, trsnici, sadonos- J Kralj na soko ski prireditvi Ne-nikife. drevesnicah, na vrtu itd.), za s davno je priredilo Sokolsko drust-kar zadostuje prijava z dopisnico, >o v Beogradu matinejo v Narodna kateri se naznani stroka, za kojo nem gledališču. Na matineji je so-se dotičnik zanima, in njega točni delovalo pevsko društvo < ki ju je p0zvaif naj bi orožnika tev praznih mest, snaženje in pomla-! Beograjsko časopisje opisuje to ma- j ubiii Res SQ prišii ysi trije s svojimi jevaaje sadnih dreves, oskrba dre- rinejo kot eno najboljših m največ- !težkimi vinjeki v sob0) kjer je čakal vesnice, naprava gnojakov i. dr. K ; l1"« s katero se more ponašati ao- oroznik na Franca Varleca, na dvo-pozneje se vršečim delom se prigla- 'kolstvo nase prestolice. rišču pa so se prej sestali z Jožefom Sokolska razstava. O priliki 1. ju- Levstikom in Andrejem Križančičem goslovanskega vsesokolskega zleta se vrši tudi sokolska razstava, katere se udeleži celokupno jugoslo-vensko Sokolstvo. Zleini odbor je dal vsem župan navodila, da zbira-1hodita." Vsi so se začeli na to spo-jo tozadeven materijal ter prirede igledovati, orožnik pa se je, nič sla-najprej župne razstave, potem paj bega sluteč, pogovarjal s starim mora glede reda in dela vsakdo pod- naj pošljejo zbrani materijal raz- Martinom Varlecom, vsi obtoženci vreči brezpogojno. stavnemu odseku v Ljubljani. Po- pa so sj med tem dajali za orožni- ki Hmeljarsko društvo v Žalcu zivljamo vsa društva in tudi vse kovim hrbtom z očmi in rokami zna-poroča svojim udom in drugim i brate in sestre, da zbirajo marljivo hmeljarjem, ki bi hoteli pristopiti: ves tozadevni materijal, skrbe ze se-l-oi udje, da se bo letnina za tekoče ! daj za slike telovadnic telovadnih leto določila šele na glavni skup- prostorov, posameznih nastopov ščini ki se bo vršila dne 25. t. m. j »td., dalje razne zletne znake in dru-v Žalcu. Ker pride med drugimi važ-1 ge zgodovinske spomine^ na Sokol-nimi točkami tudi izprememba pra-jstvo Ne odlašajte preveč z delom, j vil na dnevni red, za kar je pa treba :Cas i!ltl • šenci pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož, po možnosti žagico). Stanovanje in hrano si mora vsakdo sam preskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom, kojemu se ter se na tihem pogovarjali. Ko sta prišla v sobo tudi Levstik in Križan-čič, je orožnik še začudeno vprašal: „Vidva pa danes najbrž za menoj menja, katera je Franc Varlec dobro razumel; saj mu je še eden na skrivaj povedal, da bodo orožnika umorili, on pa ga naj prvi prime od vzadaj, nakar, ga bodo potem naskočili. — Ko je orožnik po preteku ene ure pozval Franca Varleca na odhod, ga nika. Križančič je tajil, da bi bil čakal na orožnika med napadom prt veži. Nihče ni mogel potrditi, da bi ga bil videl s sekiro v roki, čeravno je pri vratih stal. Sicer je tudi on sunil orožnika v veži z nogo, ne ve se pa, ali je bil orožnik takrat še živ ali mrtev. Porotniki so se posvetovali cele štiri ure. Njih prvomestnik g. Franj« Roblek iz Žalca je naznanil pravo-rek, s katerim se potrjuje glede Franca Varleca, Jožefa Varleca I. in Jožefa Kostanjšeka vprašanje po obtožbi na umor, glede Martina Cer-jaka le na uboj, glede Jožefa Levstika pa zaradi sokrivde na uboju, na kar je predsednik sodnega dvora po tajnem posvetovanju razglasil ob pol 11. uri ponoči sodbo, ki se glasi: Franc Varlec: smrt na veša-lih; Jožef Kostanjšek: smrt na ve-šalih; Jožef Varlec I.: 15 let težke ječe (ker še ni star 20 let); Martin Cerjak: 8 let težke ječe; Josip Levstik: 6 let težke ječe. Jožef Varlec II. in Andrej Križančič se oprostita, ker so porotniki vsa vprašanja krivde glede njiju zanikali. Občinstvo je obsodbo vzelo z zadoščenjem na znanje, saj je pa tudi skrajni čas, da se začne proti zločincem odločno nastopati in da s« smrtne obsodbe tudi izvršijo. je ta nepričakovano zgrabil od vzadaj za roke, puško in prsi ter ga tako trdno držal, da se orožnik ni mogel več ganiti, pač pa je še vprašal: „Kaj pa pravzaprav mislite?" Medtem pa sta priskočila Francu Varlecu na po- navzočnosti dveh tretjin vseh udov, i «Sokolu» v Mokronogu je dovo-t. j. 128, se opozarjajo in naprošajo \ lilo ministrstvo za kmetijstvo m vode vsi hmeljarji, da pridejo navedeni i prireditev efektne loterije, katere ci-dar? v Žalec sti dobiček je namenjen za zgradbo . ' ;«Sokolskega doma» v Mokronogu. e« *-Po igralnem načrtu obsega ta lote- ©itSZKIS rija 50.000 srečk po 2 dinarja ter m0£ brat Jožef Varlec I. in Jožef 4- Koroški Slovenci v boju za i <>79 dobitka med temi so glavni j Kostanjšek ter začela neusmiljeno Stensko Šolstvo. Slovensko šolske j dobitki po 30.000 15.000 in 10 000 sekati z vmjeki po njegovi glavi. Te-drmštvo na Koroškem je imelo pred!kron v gotovini, drugi pa v efektih. imu nasiiju se je pridružil se Martin nedfavnim časom svoj občni zbor v I Žrebanje" se vrsi nepreklicno dne 6. Cerjak, ki je potem pomagal poteg-Si Jakobu v Rožu. Ker niti deželna ! maJa 1 Ker le mokronoski < zvečer pa slek-ški» Slovencem popolno šolstvo in j P^dno sega po srečkah ki jih bo rXi in otjpeijaii v dobrovski gozd in to po določilu senžermenske mirov-j društvo dalo v nekaj dneh v promet. |skušali s tem ustvariti domnevo, kakor ne pogodbe. Toda ta lačenpergar-, cmdtnf OR^nnRF da je bil orožnik tu oropan in umor- skai Avstrija ne dovoli Slovencem r ^n onoATri jen. Martin Cerjak je pa le na domu niti -zasebnih šol, in to na njihovi.: »RfcD LcLjaKO S^MUIU. j Martina Varleca zagrozil vsem: zemlji, kjer bivajo že od pamtiveka! j Morilci orožnika Maverja. >„Zdaj veste, kaj smo naredili; če kdo Prii nas pa vzdržujemo celo za naše Kot zadnji so se pred celjsko po- izda, gre glava za glavo!" Ker pa neiiiškutarje — potomce slovenskih r0t0 zagovarjali dne 10. in 11. t. m. so orožnika že drugi dan našli in ker stairišev — nele ljudske, temveč tudi morilci orožnika Maverja. se je vedelo, kje je hodil, so bili mo- srednje šole! Pa pravijo, da smo mi Martin Varlec, posestnik v Blat- 'rilci kmalu v rokah pravice. Šele čez zatiralci narodnih manjšin! ;nem, občina Globoko pri Brežicah, teden dni so izsledili zadnjega, t. j. -f Orli in njihove lastnosti. Or-jima več sinov, med njimi Franca Franca Varleca, ki je krivdo priznal, lovsko glasilo «Mladost» prinaša sledeče izreke: «Orel brez poguma je — kokoš. Orel, ki je prevzeten, je — vrabec. Orel, ki se skriva, ka-dair bi moral nastopiti za resnico;, je — kraljiček. Orel, ki tišči glavo v ppesek (da ne bi videl resnice), je — noj. Orel, ki se odteguje delu, je — kukavica. Orlica, ki je maloduš-na,, je — gos.» K tem čudnim in srmešnim ptičjim primeram naj pri-dememo za smeh in kratek čas še dvee ravno tako smešni primeri: «0)rel, ki je pijan, je — krava. Orel, ki j posluša farovže, je — osel.» Ker so gornje lastnosti med Orli zelo r?.sširjene, zlasti se Orli radi skrivajo, ker jih je ponavadi sram, da Varleca, 21 letnega vojaškega ubež-'obremenil pa tudi svojega brata, Ko nika, katerega je skupno z drugimi stanjšeka, Cerjaka in Jožefa Var sorodniki dolgo časa skrival pri se- leča II., ki da je orožnika se stoje-bi, tako da ga orožniki kljub vestne- čega zgrabil za vrat in ga davil, la-mu iskanju niso mogli prijeti. Dne ko pravita tudi Jožef Varlec I. in Jo-7. januarja t. 1. se je orožniški na- žef Kostanjšek. Jožef Varlec II. pa rednik Peter Maver iz Brežic zopet je trdil in se zagovarjal, da ga Var-podal službeno v Blatno in najprej leči po nedolžnem tlačijo m da j.e v hiši Franca Cizia v Dedjivasi vpra- nasprotno on še miril, pa je bilo že šal Marijo Varlec, če ji je kaj znano prepozno, ker so drugi po orožniku o Francu Varlecu. Med tem poizve- tako naglo sekali, da je brizgala kri dovanjem sta vstopila v sobo tudi in da 011 sploh ni mogel več poma-Josip Levstik iz Podgorja in: Andrej gati. Tudi Cerjak je tajil, priznal pa Križančič iz Stare vasi, ki sta na i je, da je moral na povelje Jožefa lastna ušesa slišala izjavo orožni- i Levstika, ki je vzel puško, torbo m kovo češ da gre iskat Franca Var- patrone, s pomočjo drugih zapeljati leča Res se "je orožniku posrečilo ponoči orožnika daleč vstran, da bi vcj.jv, ^ _______..... _______ — zvedeti pri Katarini Varlec v Blat-ga kdo ne našel. Jožef Levstik se je so ' Orli, veljajo torej gornji ptički nem, da seka ubežnik Franc Varlec gromovito zagovarjal in trdil, da m in štirino°-ati priimki'za večino Or- i v gaju svojega očeta kole za vino- vedel za namen drugih in da m res, Jovv in Orlic, oziroma Čukov in Sov, grad. Brat Jožef Varlec, Jožef Ko- kar pravijo obtoženci, da bi bil on s 1 katerimi ptičjimi priimki so jih stanjšek in Martin Cerjak, ki so tudi stal pri vratih s sekiro za slučaj, ce krsstili hudomušneži Ista «Mladost» bili pri istem delu, so ubežnika opo- bi orožnik usel. Miha Varlec pa ga je pririnaša tudi opis ptice orla, ki se zorili, da se bliža orožnik, vsled če-;videl m tudi Jožefu Varlecu I je za&ftv tako-le: «Med pticami ropari- sar je Franc Varlec tudi takoj zbe- j Levstik sam priznal, da je prezal s cann? zavzema odlično mesto "dru-'žal, a na orožnikov poziv „stoj" po- Knzancicem s sekiro v roki na oroz- * Cenjenim dopisnikom priporočamo, da nam dopisujejo razločno in s črnilom, ako želijo, da se njihov dopis čimprej objavi. Včasih so dopisi pisani s svinčnikom tako nerazločno in bledo, da jih ni mogoče pre-čitati. Dopisnike prosimo, da se nam oglašajo pogostokrat in ne s predolgimi dopisi. * Molitev za državo. Ministrstvo ver bo v kratkem pozvalo zastopnike vseh veroizpovedi, da skupno določijo molitev za božjo pomoč državi. Sklep glede molitve se predloži nato narodni skupščini v uzako-njenje. * Kraljevska dvojica pride v Slovenijo. Nj. Veličanstvo kralj je sprejel v posebni avdijenci ministra n. r. dr. Kramerja, kateremu je izjavil, da nameravata kralj in kraljica letošnje poletje dalje časa bivati v Sloveniji, zlasti na Bledu. * Poročno darilo kralju in kraljici. Srbsko žensko društvo v Beogradu je sklenilo podariti kralju ini kraljici vsakemu zlat pokal kot poročni dar. * 721etnica predsednika Masaryka. V torek dne 5. t. m. je obhajal predsednik češkoslovaške republike svoj 72. rojstni dan. * Anton Kolenc umrl. Dne 10. t. m. je umrl v celjski javni bolnici po kratki težki bolezni Anton Kolenc, veletrgovec v Celju. Rojen je bil 6. maja 1868. pri Sv. Frančišku v Gornji Savinski dolini. Bil je vedno dober narodnjak in poštenjak. Svojo zlato dušo pa je pokazal zlasti s svojo oporoko, v kateri je volil za visokošolsko dijaštvo tri milijone kron, za srednješolsko dijaštvo v Celju 600.000 kron, za učence kmetijske šole pri Št. Jurju ob juž. žel. 30.000 kron, za celjske reveže 100 tisoč kron, za reveže v občini Ljubno (Gor. Savinska dolina) 50.000 kron, za razširjenje javne bolnice v Celju 500.000 kron, za dijaški dom v Celju 500.000 kron, potem manjše zneske za razna društva, tako med drugimi za Sokola v Celju 2000 K, za krajevno organizacijo Jugoslovanske Matice v Celju 500 kron, za ! krajevno organizacijo jugoslovanske demokratske stranke 2000 kron, za ! šolske sestre v Celju 15.000 kron, za kapucinski samostan v Celju 20 1 tisoč kron itd. S tem si je pokojnik postavil najlepši spomenik. Slava ■jegovemu spominu! * Stari konak (kraljevi dvor) v Beogradu brzo popravljajo in preurejajo ter bo v kratkem času že popolnoma pripravljen za prebivanje. * Za častnega člana je izvolilo ^Društvo za postavo spomenika mu-ieniško ubitih Srbov v Surdulici» ministra n. r. dr. Kukovca v priznanje njegovih velikih zaslug, ki si jih je pridobil za povzdigo trga Surde-Hce (v Srbiji), onega najžalostnejše-ga kraja naše širne domovine, v katerem so Bolgari za časa zasedbe mučili do smrti in poklali skoraj vse prebivalstvo ter mu uničili tudi vsa domovja. * Preureditev cerkvene uprave. Minister ver dr. Krstelj je naročil našemu poslaniku pri Vatikanu, naj posreduje za brzo ureditev upravnih razmer katoliške cerkve v naši državi. Predvsem gre za odpravo takih razmer, da pripadajo jugosolovan-ske pokrajine pod tujo cerkveno upravo, kakor na primer spada slo- nil proti krvniku z besedami: «Krvnik! Naj se izvrši pravica!» Aliagič je pristopil k predsedniku in mu rekel: «Oproščam vam, gospod predsedniki Predsednik: «Tudi jaz vam!» V tem trenutku je pristopil krvnik in odvedel Aliagiča pod ve-šala. Splezal je po lestvi, mu položil vrv okrog vratu, dva pomočnika sta Aliagiča dvignila in obsodba je bila izvršena. * Trije na smrt obsojeni pred mariborsko poroto. Pred mariborsko poroto so bili obsojeni na smrt na vešalih posestnica Marija Perša iz Slaptincev, njen hlapec Anton Mu-hič in 18krat predkaznovani Anton Hojnik iz Botkovcev, ker so umorili 691etnega Franca Košarja, pre-vžitkarja na posestvu Marije Perša. Obsojenci so obsodbo sprejeli mirno. * Prijet morilec. V Ljubljani so aretirali zidarskega pomočnika Antona Rozmana iz Št. Vida pri Ptuju, ki je umoril in oropal pred kratkim v Mariboru Apolonijo Šilak, po- venski del Koroške pod celovškega i strežkinjo dr. Brenceta. V Maribo-ikofa, Prekmurje pa pod madžar-1 ru pa so aretirali Rozmanovo lju-skega. i bico, ki je tudi osumljena, da je po* * Bolniki se zopet sprejemajo v i magala P" zločinu. Na slavlje pridejo tudi visoki in odlični gostje od blizu in daleč. * V Novem Svetu pri Idriji j« ugriznil tamošnjega posestnika Josipa Brusa s strihininom zastrpljen pes. Spočetka se Brus ni brigal za malo ranico. Toda, ko se mu je nenadoma rana vnela, in ko je začela otekati tudi roka, se je moral podati v bolnico. Zdravstvo bolnice kot prej. Pred kratkim se je sprejemanje bolnikov v bolnice omejilo le na najnujnejše slučaje. Po odloku zdravstvenega odseka v Ljubljani pa se je zdaj zopet uvedlo normalno sprejemanje bolnikov. * Jako nevaren vlomilec pod ključem. V Ljubljani je bil aretiran železniški delavec Martin Macari, ker je bil osumljen tatvine. Preiskava je dognala, da se je Macan skrival tudi ood imenom Plotovič in Velik dobrodelnik. V Parizu je da njegovo ime ni Macan, temveč umrl generalni konzul naše države Jutriša. Jutriša ima na vesti vlom v Barlovac, ki je v svoji oporoki za- hotel «Sv- Janez>> v Bohinju, vlom pustil vse svoje premoženje, cenjeno!v stanovanje Frana 1 llerja v Celju na 80 milijonov kron, v dobrodelne 111 mnogo tatvin, »vrhe. Določil je, naj se predvsem I * Nad župnišča so se spravili — zgradi otroško zavetišče in bolnica namreč roparji. Letos je bilo na v kakem mestu Srbije. Hrvatskem že pet vlomov v župnišča * Zgodovinska kapela v Mostarju pogorela. Pred kratkim je v srbsko-pravoslavnem župnišču v Mostaru: v Hercegovini pogorela zgodovinska kapela Marije Magdalene, ki je bila in cerkve,- v Sloveniji dva, v Bosni dva in v Dalmaciji eden. ustavil šele na Visokem. Pri sebi je imel veliko vsoto denarja. * V Starih Fužinah v Bohinju je napravljal delavec Peter Cvetek drva v gozdu. Vsled tajanja snega se je v hribu odtrgala velika skala, ki je z veliko silo pridrvela v dolino, podrla Cvetka na tla in mu zmečkala desno nogo. * V Podhomu je umrl občespošto-vani posestnik Lovrenc Dežman v starosti 70 let. N. v m. p.! * V Medvodah je padel Juri Rafael, tvorniški delavec, pri delu z j Topla postelja in mrzla sota. lestve in si zlomil desno nogo. Kdor je bolan na živcih, spi bolje v * V Hotedršici si je delavec Janez j zakurjeni sobi; ne dene mu pa dobre : Albreht pri padcu zlomil desno | mrzla postelja. Jako mrzla postelja ! nogo. naravnost prežene nervoznemu m * V Vačah pri Litiji sta se preteče- tudi drugim bolnikom spanec in jim : no nedeljo ponovno sprla že stara jvzamc preveč telesne toplote. Mrzta ! si sovražnika Anton Kline, čevljarski Postelja škoduje tudi ranjenim in i pomočnik in Josip Zupančič, delavec i s^oh slabotnim odraslim in otrokom. I istotam. Razjarjeni Zupančič je ustre- jv llekcm zdravilišču so delali poiz-! lil Klinca v desno nogo. i kuse> da bi "»gnali, če vpliva topla ; postelja na spanec. Postelje so segreK s soparo in so delali poskušnje dopoldne. Ako je bila toplota prav regulirana in je znašala od početka 40 do 45 stopinj, so zaspali bolniki navadno v desetih minutah. Ko so se prebudili, so se počutili prav dobro. Iz tega, ker se jih je lotil spanec oi» tako nenavadni uri, je razvidao, da so zaspali vsled toplote. Te izkušnje so tudi dognale, da prepodi prevroča postelja spanec in povzroči razburjenje in glavobol. Torej ne sme biti preveč toplote, kar je navadno, če je soba zakurjena in bolnik dobro odet. Neki zdravnik svetuje, da bi spali bolniki v mrzli sobi, da bi jim segrevali posteljo v bučogrelko in pa pregladili rjuhe z vročini železom. To pa ne pomore dosti, če je postelja * V Velikem Mengšu so neznani j tatovi ponoči vlomili v trgovino Helene Ručigaj in odnesli blaga v vred- ! nosti 17.688 kron. * V Otaležu je dne 19. februarja ! neznan zločinec umoril in oropal 451etno posestnico Marjano Oostiša in njenega 841etnega tasta, kar smo že poročali. Dolgo so oblasti iskale zločinca, toda ni se jim posrečilo ga uloviti. Sedaj pa so prijeli Vincenca Lapajneta iz Otaleža, ki je osumljen, da je izvršil gori omenjeni dvojni roparski umor. * V Selcah nad Kranjem si je zlomila 731etna občinska uboga Marija Kalan pri božjastnem napadu levo nogo. V Borovnici se je ponesrečil Is rasnih kraisv V Novem Vodmatu je neznan ! zgrajena z darovi iz Rusije, pred- uzmovič odnesel Vinkotu Vidmarju, j vsem s pomočjo umorjene zadnje ca- ljubitelju ptičkov, dve ptičji kletki, v j nce Marije Feodorovne. 1 katerih so bilj en kanarček, en lišček, I * Novice iz Amerike. V Clevelandu i en grilček in en čižek. je umrl na pljučnici Slovenec Alojzij * v Gornjem KaŠIju je neznan tat i Strehovec, vodja nekega tamošnjega | viomii v stanovanje kočarice Marije i podjetja za čiščenje oblek. — V New- Gregorin in odnesel obleke, čevljev ! burgu je umrl rojak Ivan Kastelic. — V Clevelandu je umrl rojak Franc Pečjak, doma iz Žužemberka. Nedavno mu je umrla žena, kar ga je ž zelo potrlo. Pokojnik zapušča pet noo kron otrok in štiri brate. — Za pljučnico 1 ' je umrl rojak Leopold Krničnik, star 36 let. — Umrl je rojak Karel Avguštin. Zapušča pet otrok in enega brata. — Neznani lopovi so vlomili v krojačnico rojaka Alojzija Perhne- in srebrnine v vrednosti 7700 kron. j * V Rudniku pri Ljubljani je bilo j ukradeno posestniku Jakobu Jesihu 1 2000 kilogramov mrve v vrednosti i X) kron. * V Brezovici se je kajžarici Ma- j riji Petrovčič pri nakladanju drv v gozdu podrla skladovnica, ki jo je podkopala. Petrovčičeva si je zlomila hrbtenico in levo nogo ter dota v aevelandu"7n mu "^dnesii" 40 ibila ^di notranje poškodbe, izvršenih oblek in nekaj blaga. * V Klečah pri Ljubljani je služil * Dalmaciji grozi lakota. Kakor i Pr|_ P^8^ ^erlj za hlapca Ja-poročajo iz Splita, grozi nekaterim ikob Br,celJ- P»'ed kratkl1" 86 'e hIa; krajem v Dalmaciji lakota. Vlada je P,ec z gospodinjo spri ter zapustil nakazala 30 milijonov kron v svrho sluzbo- ne da bl naredd z gospodi- vsled neprevidnosti z dinamitno pat- vlažna od bolnika in se ni mogla po-rono Ivan Valenčič, delavec v ta-i sušiti v mrzli sobi; vlažna žimnica mošnji kurilnici. Patrona se je raz- j in odeja so kakor led, bolnik, a tudi letela in ga težko ranila na levi roki. zdravi se ne počutijo dobro v ujej. * V Kozarščah (obč Stari tr<*) je!Edina P«moč je zračenje posteljnine, bil obsojen trgovec Janko Šumrada : Prezračena posteljnina se pa mora" od okrajnega sodišča v Ložu na tisoč j P°tem Posušiti in segreti pri peči. Le dinarjev globe in štiri dni zapora Iv taki Postelji bo spal bolnik v mrzli zaradi neoznačbe cen življenskih po-!sobi c,obro- Nekai drugega je z mrzle trebščin sobo bolnikih, ki kašljajo, ki so * \/ Rorturti.ii i sPloh bolni na pljučih ali ki morajo V Begunjah pri Cerknici e umrl . . .. 7 , . ? . posesbiik Juri Meden. Bil je pošte- vst.a]atl ,p(nu čl Za take J® p*c treb* not m m n i 1 malo zakuriti, sicer jih sili premrzel ,, . j zrak vedno na kašljanje. Zdaj * V Cerknici je padel Andrej Ga- lič, ravnatelj lesne tvrdke Žagar, s kolesa in si pri tem zlomil levo nogo. pa nakupa potrebnih živil ogroženim krajem, predvsem mestom Splitu, šibeniku in Dubrovniku. * Resnico povedal. Pred plebiscitom na Koroškem se je obljubljal s strani avstrijskih agitatorjev «zvestim* Korošcem pravcati raj na zem-1 njo obračun Te dni pa se je vrnil in se začel z gospodinjo prepirati. Ker je postajal nasilen, ga je novi hlapec Lojze zgrabil za roke, gospodinja pa ga je precej namahala z gnojnimi vilami po glavi. * V Horjulu so neznani malo pride potreba, da ostane v bolnikovi ali v bližnji sobi okno odprto, kajti od peči razgreti zrak zopet ne ugaja V Velesovo je šel na obiske bolnim pljučem. Odprto okno in za-Franc Zorman, delavec v Vodmatu,; kurjena peč bi pač dala bolniku mir in je med potjo tako nesrečno padel, i in spanec, da se je težko poškodoval. --------- * V Bojancšh v Beli krajini, ki jej ZlSfllmHfgšSti edina srbska vas v Sloveniji, se je ustanovil pred nedavnim časom So- O NOVEM PAPEŽU, kol. Vsi vaščani so pristopili k dni-: Kardinal Lualdi nadško{ !Z Pa. stvu in vsi šolarji so član. naraščaja, j, je y nekem ^govoru s poroče. / ifflo \r-7rdorItii »roe I . « ,. ... ° , t. valcem nekega italijanskega lista na- lji. Toda sedaj šele počasi spoznava pridneži zaklali posestniku Grda-zaslepljena uboga koroška raja, ka- dolniku konja, vrednega 10.000 K. ko hudo je bila prevarjena. Tako je * Na Vrhniki se je ponesrečil pri pred nedavnim časom javno izrekel neki delavec v Borovljah to-le bridko resnico: «Ko so bili Slavi (Jugoslovani) tu, smo jedli za malco špeb, sedaj pa jemo suhe hruške!» * Usmrtitev Draškovičevega morilca Aliagiča. 8. t. m. je krvnik Sei-fried, rodom Nemec, izvršil smrtno obsodbo nad morilcem ministra Draškoviča. Aliagič je svoje zadnje ure prebil mirno. Ko je predsednik dr. Vajič prečital obsodbo, se je obr- nakladanju hlodov v gozdu hlapec Miha Osterman. Zmečkalo mu je obe nogi. * Med Britolom in Miljami pri j Kranju je bil pred kratkim izvršen j roparski napad na posestnika Janeza j Štularja iz Kokrice, ki se je peljal ponoči z vozom skozi Britof. Nenadoma ga je napadel neznan lopov z namenom, da ga oropa. Toda Štular se je otresel nevarnega usiljivca in je nato gnal z vso silo konja in se je Zares vzgledna vas! * V Selnici ob Dravi so našli v gozdu mrtvo slaboumno posestnico Marijo Verdovnik. Kakor vse kaže, je umrla od mraza in lakote. * V Rogatcu se je ponesrečil na tamošnjem kolodvoru pri nakladanju lesa petnajstleni Franc Brezin-šek, sin posestnika in gostilničarja v Rogatcu. Ponesrečenca so prebijali v celjsko bolnico. * Iz Brežic poročajo, da se je v sredo dne 8. t. m. zvečer vozilo v čolnu preko Save več kmetskih fantov in mož. Toda imeli so nesrečo. Čoln se je prevrnil in vsi so padli v deroče valove mrzle Save. Vendar so se vsi rešili iz vode. * V Križevcih pri Ljutomeru se je nastanil novi zdravnik dr. Josip Mu-ster. * Med Veržejem in Dokleževiem zgrajeni most čez Muro bo te dni z velikimi cerkvenimi in narodnimi slovesnostmi izročen prometu. Celo Prekmurje in Mursko polje se že pripravlja na proslavo tega dne. vedel par zanimivosti iz življenja novega papeža Pija XI. Kardinal Lualdi je bil rojen v Milanu ter je star prijatelj Pija, ki je bil tudi njegov součenec. Skupaj sta študirala v semenišču in Lualdi je bil navzoč pri prvi maši novega papeža, na Božični dan leta 1879. Po izjavi Lualdija sta temeljna kamena značaja novega papeža molitev in hladnost. Celo njegovo življenje je bilo posvečeno brevirju, premišljevanju in rožnemu vencu. Kardinal Lualdi je pripovedoval tudi o planinskih izletih novega papeža. Kadar je šel sedanji papež v gore, je vedno nosil s seboj v nahrbtniku svojo sutano ali dolgi svečeniški plašč. Lualdi se spominja, kako sta skupaj z novim papežem v avgustu leta 1883. obiskala gorsko vas Macugna-ga na italijansko-švicarski meji, kjer sta imela službo božjo za hribovce zelo visoko v gorah. KOL/KO /MA RUSIJA PREBIVALCEV. Prvo popolno ljudsko štetje se je v Rusiji izvršilo leta 1897. Takrat je v 50 gubernijah evropske Rusije stanovalo 93,442.864 ljudi, v poljskih gubernijah 9,402.253, v celi ruski državi pa 125.600.682 oseb. Nepopolno ljudsko štetje se je izvršilo med vojno 1. 1916. do 1917. Takrat se je v 50 gubernijah evropske Rusije naštelo 123,796.300 duš, v vsej Rusiji pa 175,134.000. Zadnje boljševiško ljudsko štetje se je vršilo 1. 1920., a se ni popolnoma izvedlo zaradi vojnih dogodkov. V 50 gubernijah današnje evropske in azijske Rusije se je naštelo 76,807.343 prebivalcev (moških 34 in pol milijona, žensk pa preko 42 milijonov). Če prištejemo v pri-bližnjih številkah še na pr. ukrajinske gubernije, kjer se štetje ni mo- te vprašani Mar n& do Drokier 2a vso večnost ?> Razburjenje občine je naraščalo. Toda nihče ni črhnil besedice. Vse oči so bile obrnjene na nesrečnega očeta, ki je padel na kolena ter je molče molil. Nato se je dvignil odločno in dejal: «Naj bo proklet na vse veke!» Pri teh besedah je nekdo vzkliknil, stara ženska je omedlela — Trockega mati. LJUBEZEN DO ŽENSK IN DO PIP. Neki nemški pisatelj je mnenja, da več žensk enega samega moškega mogoče popolnoma osreči, dočim ga prav gotovo osreči več pip. Seveda izgleda na prvi hip takšna trditev zelo čudna. Pošten državljan sme imeti le eno ženo, a več pip. Če uporabljaš vedno glo izvršiti, dobimo število od 100 listo pipo, ti neha tekniti. Pri ženi je io 110 milijonov. |to baje čisto narobe: čim dalje jo V primeri s predvojnim številom ,imaš> tembolj ti tekne, to se pravi, se je rusko prebivalstvo zmanjšalo jtem raiše i° imaš — 0 čemur seveda za 40 odstotkov, in sicer, ker so !nis0 VS1 M6 enako uverjeni. deli nekdanje Rusije sedaj samostoj-! Ce zaSledaš novo P'PO, greš in ]o ne države in pa ker je vojna in po kuPIŠ- Pn ženskah to ne gre Novi tem revolucija vzela mnogo ljudi. PV1 lahko napolniš glavo s čemur-Glavno mesto stare Rusije Petrograd koll> takoj je zate vsa ognjevita m je pred vojno štelo 1,191.908 prebi- zareca> ženska Pa • • • cim starejša je, valcev, sedaj jih ima za 705.980 jtem gorkejša. Pipa pa se vendar manj. Nova «prestolnica» Moskva iohladl Jn Pustl> da S1 vsaJ oddah" je padla od 1,505.000 na 1,027.982 ;"es- Včasih postane pipa grenka in ;uporna, a hitro ji odvijes glavo m jo brez stroškov urediš. A ženska? Če IUDOV-!hočeš £renki 'n uPorni ženski urav-" jnati glavo, o saj veš, koliko truda te ;to stane. Predvsem pa: če se ene pi-bil bolj- pe naveličaš, vzameš drugo in nihče komisar za vojno :ti ne reče ničesar. ~~ 1:x"x prebivalcev. TROCKI IZOBČEN IZ SKE CERKVE. Na očetovo zahtevo je ljudski ševiški Če se naveličaš Trocki izobčen iz židovske verske žene, ves svet te nosi po zobeh. občine. Neki angleški list poroča o tem dogodku sledeče: V mali sinagogi (židovska cerkev) jekaterinoslavski se je zbrala židovska občina. Belolas slep starec w kaitanu se je po zaključeni službi»i božji približal oltarju in je zaklie;al s tresočim glasom: Pravi prijatelj pipe ima pip cel harem, vseh vrst in velikosti, vseh barv in posebnosti. In vsako ljubi, dokler se mu pač ljubi; za vsako priliko si izbere drugo, a nobena ni zato ljubosumna. In kadar poljublja pipo, ta ničesar ne govori. Kvečjemu dremlje in smrči. Tega pri ženski ne ske pa ni mogoče. Pravijo da je zato uvedeno enoženstvo, ker more mož lažje izhajati s 25 pipami, nego z eno Osamljeni revi so poiskali moža, zen samo zeno. Samo Turki imajo lahko več in mnogo čibukov. Turško sveto pismo takozvani «koran» trdi, da žen-jske nimajo duše in da imajo le to v glavi, kar jim mož vanjo zbaše, dober ali slab tobak, kakor v čibukih. A Mohamed se je zmotil, kajti pipe je pač mogoče ljubiti in pušiti, a ženske je mogoče le ljubiti, pušiti pa jih ne moreš. Res pa je, da je danes cel harem pip cenejši, nego ena sama žena, zlasti, če ni tvoja! «0)btožujem Leva Bronsteina doživif, v?aka P™v ,takrf (Trockega pravo ime), člana te ob- kadar. bl. mofa*a naJbolJ ™ čine!» catl- V družbi pipe, tudi vec pip, lah- «Česa ga obtožuješ?» je vprašal ^ rabin (judovski duhovnik). - Očetov glas je odgovoril krepke-je: «Obtožujem ga, da je prelomil zakon svojih očetov; obtožujem ga, da je postal sovražnik Židov in sovražnik človeštva.» «To so težke obsodbe. Dokazi jih!» Glasno je odmeval očetov glas: «Vsak član te občine je moja priča. Vsa Rusija, ves svet!» Zavladala je globoka tišina. Potem je dejal rabin: «Dokazal si. Kaj je sedaj moja dolžnost?» Trockega oče Mojzes Bronstein je dvignil roke nad svojo glavo ter je govoril kakor star prerok stare zaveze počasi besede: «Lev Bronstein naj bo izobčen iz verske občine Židov! Proklet naj bo in brez miru se naj potika med sovražniki Boga ter naj ne najde rešitve niti na zemlji, niti v peklu, niti v nebesih!» V zboru je ponavljala občina: «Naj bo izobčen, proklet in nemiren !» Zdaij je stopil pred oltar drug rabin im je zaklical na vse štiri strani: «Čui, Izrael, tako je ime tvojega sovražnika!» Nato je odmolil sedmero molitev ter pogasnil sedmero sveč lkot znamenje, da naj bo iz-občeneec izbrisan iz spomina živečih. P'otem se je rabin obrnil k očetu. «Mcojzes Bronstein*, je rekel, «Lev IBronstein je izobčen iz židovske venske občine. A zahteval si hujšo kazzen. Božji zakon mi veleva, da stvo, oa je to le delo kakega zlobnega človeka. Kmetje pa so se bali, da bi se duh nad njimi maščeval in so uradnike prepodili. Gorski župnik pa je šel v Zagreb k škofu in tako ginjljivo povedal celo povest, da je celo škof bil trdno prepričan o resničnosti strašenja. Kmetje so začeli ugibati o vzrokih in so dejali: to je gotovo «bož-ja kazen». Takrat se je po fari raznesla vest, da bero neki tam v bližini službujoči uradniki brezverske knjige im da je Bog kaznoval fara-ne, ki kaj takega trpe. Kmetje so že hoteli navaliti na te uboge pare, ki se jim niti sanjalo ni, zakaj so se kmetje tako razjezili nanje, kar jih zadrži stara ženica iz fare in jim razloži kako da je pravzaprav s tistim preklicanim duhom. Povedala je začudenim kmetom, da je kaplan zaljubljen v dekle, ki je v tisti hiši stanovalo, kjer je «duh» prvotno strašil. Ker kaplan drugače ni mogel do svoje ljubice, je po neki tam stanujoči ženski uprizoril razgrajanje hudobnega duha». Prebivalci dotične hiše so v svojem praznoverju seveda takoj pobegnili, in namesto, da bi poskusili prijeti vraga za vrat, so naprosili kaplana, naj prežene «hudobnega duha» z blagoslovljeno vodo iz hiše. Kaplan je seveda potem s svojo ljubico cele noči «preganjal hudobnega duha», domačinom pa rekel, da hoče duh dekletovo dušo. Ker se mu je njegova zvijača tako dobro obnesla, je svojo farbarijo nadaljeval s tem, da je naprosil župnika, naj vzame od hudega duha preganjano deklico v župnišče. Da sta mogla tudi tu nemoteno uživati ljubezen, sta večkrat preganjala «duha» v župnišču. Kaplan je najel človeka, ki je hodil o polnoči pod okno župnišča klicat dekletovo dušo. Seveda je kaplan uredil tako, da je moralo dekle radi varnosti pred vragom spati pri kaplanu. Ko so oblasti zvedele o razgrajanju hudobnega duha v župnišču in o ubogi preganjani duši, ki se tamkaj skriva je bilo konec kapla-novih ljubezenskih naslad. Bil je prestavljen v drug kraj. Od tega časa pa je tudi hudobni duh miroval in ni več zahteval dekletove duše. I žival, ne da bi se upirala; zdi se, da umeva, da ji bo koristilo to, kar delajo z njo. Močnemu staremu volku so uravnali zlomljeno kost, na da bi ga bilo treba zvezati; sedel je mirno in opazoval pozorno, kaj se godi z njegovo nogo. Kdo se ni spomnil pri tem na leva, o katerem smo brali v šolski knjigi, da je pokazal svojo bolno šapo nekemu sužnju in da je bil vse življenje hvaležen in zvest sužnju, ki mu je izvlekel trn. Tudi operirane živali v zverinjakih gledajo nekam hvaležno v zdravnike, katera hvaležnost, če je občutijo res kaj, seveda ne bi branila, da ne bi raztrgala zverina zdravnika, ko bi mogla priti zdrava do njega. Povest o sužnju in levu je sicer zelo lepa, verjetna pa ni. Prepirljivim opicam je treba od-ščipniti ostre zobe sekavce, s katerimi grizejo svoje tovariše. To se zgodi najlažje, če zajamejo o^ico v mrežo. Obvezane živali si odtrgajo rade z zobmi obvezo, zato dobe za vrat tako širok lesen ovratnik, da ne morejo z zobmi do obveze. Sploh pa ni potreba živalim zdravnika za vsako malenkost, ker je v njih velika odporna sila napram bolezni. Par dni posta pozdravi notranje bolezni, rane se celijo rad« same od sebe, posebno če je živali mogoče, da jih oblizuje. Majhni živali dihurjeve vrste je razgrizel njen sosed nogo. Žival je ležala več dni v miru in si je oblizovala pridno nogo, ki se je prav lepo zarastla. Slučajev, da se zaraste zlomljena kost pri živali, ne da bi bilo treba obveze, je mnogo, posebno ptičje kosti so čudovito zarastljive, treba je samo, da miruje žival z zlomljeno kostjo. Splošno so opazili živi-nozdravniki, da škoduje živalim razburjenje pri operacijah, ki je v zvezi z ulovljenjem in držanjem. Pri jelenih v zverinjakih je često potreba operacije na rogovih. Jelena privabijo s krmo, mu vržejo urno močno vrv, trije močni možje ga drže, četrti mu odpili urno rogovje. Bolnim zverinam ni nikdar mogoče vliti zdravila, ki ima količkaj poseben duh ali slast, ravno zato pogine toliko zverin vsled notranjih bolezni. KAKO JE KAPLAN IZGANJAL HUDOBNEGA DUHA. Iz sledeče zgodbice, posnete iz zapiskov zagrebškega kanonika Kr-čeliča, napisanih v letu 1767., vidimo, da je duhovniška gospoda včasih še bolj sleparila priprosto ljudstvo kot sedaj. V Gori pri Petrinjah na Hrvatskem so si leta 1765. vznemirjeni farani pripovedovali, da v eni tamo-šnjih hiš razgraja ponoči «hudobni duh». Da jih kaplan pomiri, je šel predrznega duha izganjat. «Duh» pa se je razjezil nad preganjanjem in se preselil v gorsko župnišče. Tu se je prikazal v megli, ali mraku, imel celo nagovore in si krajšal čas z raznimi čudnimi zabavami, kakor z ropotanjem v podstrešju, itd. Ko je slišala oblast o strašeče® duhu, je poslala par uradnikov tja, da preiščejo zadevo in uverijo ljud- uradnikom pa je bilo naročeno, da morajo o tem molčati, da narod ne izgubi zaupanja v božje namestnike. OPERACIJE NA ŽIVALIH. Ravnateljem ali lastnikom, zveri-njakov prizadevajo obolenja živali velike skrbi. Večjidel obole živali na sopilih in na prebavilih. Bolezni na sopilih prinesejo živali večinoma že s seboj ali jih dobe, ker jim ne prija podnebje. V tem slučaju se ne da kaj prida pomagati in žival pogine. Pri želodčnih in črevesnih boleznih pa pomaga deloma izstradanje deloma zdravila. Mnogo je različnih slučajev poškodbe ali obolenja živali. Tako si je bila zlomila na Dunaju lepa čap-Ija dolgi klun ravno po sredi in ni mogla uživati vsled tega hrane. Bila bi poginila, da se ni zanimal zanjo nekdo, ki ji je naredil nov dolg kljun iz aluminijeve bronce. Čaplja bi bila živela še lahko dolga leta, ker ji je služil njen umetni kljun iz-borno, a spravila jo je s sveta zavist tovariša ptiča, ki jo je umoril z enim samim hudim kljuvajem. — V hanoverskem zverinjaku so operirali slona in so rabili tedaj prvič pri živalskih operacijah uspavilo. Velikih močnih živali vobče ne morejo rezati, ne da bi jih uspavali poprej, mlajše živali, tudi one velikih vrst, so bolj mirne in naravnost čudno je, koliko prenese kaka taka X Najmlajši in najstarejši samomorilec. V Ameriki se je izvršilo lanskega leta okoli 20.000 samomorov. Zanimivo je, da so bili samomorilci zastopani iz vseh stanov in jako različnih starosti. Najstarejši samomorilec je bil star 100 let, a najmlajši pet let. X Kaj so vse našli v kraljestvo egiptovskih faraonov. V grobiščih v Lahunu in Gurahu v zgornjem delu Egipta se vrše že dalje časa izkopavanja in muzej nekega vseučilišča v Ameriki je dobil od tam že več sto predmetov. Ena najposlednejših zanimivosti, katere je dobil omenjeni muzej, je model pivovarne, ki je star okoli 3700 let. Model je bil narejen okoli 1800. pred Kristusom in kaže, da je bilo pri njem zaposlenih okoli 12 oseb, ki so izdelovale pivo iz ječmena. Celo ječmenovih luščin so našli za kako pest. Med drugimi zanimivimi predmeti sta tudi dva čolna z vesli in jambori, ki sta «nosila duše mrtvih Egipčanov preko Nila». Dobilo se je tudi več kipov izrezanih iz lesa, ki predstavljajo delavce, prenašajoče žito. X Ločitev zakona radi prekratke kiklje. Nedavno se je vršila pred dunajskim sodiščem zanimiva razprava, na kateri je igralo žensko krilo glavno vlogo. Neka Emica R. je vložila tožbo za ločitev zakona, češ da jo mož vedno psuje, da nosi kratko krilo radi tega, da bi si osvojila druge moške. Zatrjevala je pred sodnikom, da nosi kratko krilo samo radi tega ker ji mož ne more ali noče kupiti novega, in da je vsled tega prisiljena, nositi svoja dekliška krila. Ona bi rada nosila tudi daljša krila, če bi ji mož kupil za to potrebno blago. Tudi mož je vložil radi vednih prepirov v hiši tožbo za ločitev zakona. Pla- m življenakimi stroški v ruskem glavnem mestu je razviden iz nekega poročila, katero je objavila posebna komisija, ki je bila poslana v Rusijo od zdravstvene komisije zveze narodov. Komisija pravi, da stane v Moskvi kos mila 8500 rubljev, da pa dobivajo bolniške strežnice v mestni bolnici le po pet tisoč rubljev na mesec in da se morajo poleg tega zadovoljiti še s pomanjkljivo hrano. ča ne zadostuje, da bi kupoval nove i Beda in revščina, ki jo je videti v obleke ter popolnoma" uvideva, da j ruskih bolnicah, katere je komisija mora žena nositi svoja oblačila iz de-j obiskala, je napravila na člane komi-kliških let. Ne uvidi pa, čemu izbira sije globok utis. Kljub temu pa, je baš najkrajša krila in najbolj prozor- | komisija izjavila, je občinska bolnica ne nogavice. Lahko bi nosila tudi dobro vodena in so nad vse požrtvo-daljša, čeprav manj lepa krila, ker valni oni, katerim je poverjena oskrba Prikupljiv mož? Zena: «To ti lahko rečem: Če ti jaz umrjem, take žene ne boš več dobil!» Mož: «Kdo pa ti pravi, da bi spet hotel imeti tako ženo?» 'i Katera je lepa ženska? Lepa je ponavadi ona ženska, o kateri vse druge pravijo, da ni lepa. žganja m pomeni, da ima človek vsega skupaj na glavi približno 120.000 las. Pla-volasci imajo nekaj več las, okoli 140.000 rjavolasci pa manj, namreč samo okoli 90.000. X Čudna oporoka tovarnarja mila. V Trstu je umrl te dni tovarnar mila Braunstein. V svoji oporoki je določil, da morajo njegovo mrtvo truplo postaviti na oder iz mila v njegovi tovarni. Na obleko mu morajo obesiti vsa odlikovanja, katera je bila prejela njegova tvornica, prekriti pa ga morajo z italijansko in tržaško zastavo. X Beda ruskih bolniških strežnic. Mesečna plača bolniške strežnice v občinski bolnici v Moskvi znaša manj kot pa stane kos mila v ruskem glavnem mestu. Ta presenetljivi vzgled čudnega razmerja med plačo Za smeh in kratek čas Lovske... omoženi ženi ni treba, da bi se do- j bolnikov, posebno bolnih otrok, padla še komu drugemu kakor lastnemu možu. Sodnik je bil v zadregi ter je sklenil vprašati glede kratkega krila strokovnjake. Zaslišane ženske so izjavile, da je krilo prekratko, dočim so bili moški «strokovnjaki» mnenja, da je krilo popolnoma primerno. Ker pa sta oba želela ločitev zakona, je sodnik ugodil njihovi zahtevi. X Koliko ima človek las na glavi. Dočim se pesniki bavijo z opevanjem ženskih las, se angleški učenjaki bavijo s tem, da preštejejo lase. Pri tem so dognali, da se nahaja na kvadratnem centimetru 100 las, kar Razloček med steklenico denarnico. Štrkljač: «Kakšen je razloček med steklenico žganja, ki jo nosiš v že-jpu, in tvojo denarnico?» Švedrač: «Steklesica je polna, a denarni« prašna.* PAR ČEŠKIH JEDI Vsak narod ima svoje posebne ali: polnijo* buhte zelo pogosto z~doma posebno pripravljene jedi, ki se raz- j čim sirom, ki si ga lahko vsaka go drobtinami, katere smo na maslu dobro prepekli. — Pa tudi brez masla, brez mleka in samo z enim jajcem so knedli tečni in okusni. Jedo se s kislim zeljem, s klobasami ali slanino. Čehi delajo kislo zelje malo drugače kakor mi, bolj sladko. Preden ga pristavijo k ognju ga operejo in pridenejo par koščkov sladkorja. Nekaterim pa Je naše zelje, ki je res «kislo» še bolj všeč. Nadalje so tudi buhte prav deli-katno pecivo. Osobito otroci jih imajo zelo radi. Na pol kile moke se da 12 dek masla, trije rumenjaki, 7 dek sladkorja, malo limoncve kože, 2 do 3 deke kvasa in nekaj mlačnega mleka. Testo se osoli, dobro pretolče in pusti, da se vzdigne. Potem se odrezavajo koščki testa proč, napolnijo z marmelado, z makom ali sladkim sirom, polagaja na pla-denj in se denejo peči. Pečeni so lepo rjavo zlati in dišeči. Čehinje Stopil sem zadnjič v neko trgovino v Radovljici po nekaj rozin. Notri sta bila ravno česnov Jurček ter Br- r—j^-"', * | um sirom, ki si ga lanKo vsaka go-glezov Širna in sta si pripovedovala likujej0 cd kuhmjskin proizvodov i spodinja iz kislega mleka napravi, svoje lovske doživljaje. Jurček je sosedov. Kitajci imajo svoj riž, An- Na poi kilograma sira se da 10 dek pripovedoval: «Pri Novein mestu se &lezi svoje prudingge, Napolitanec j masla, 20 dek sladkorja, trije ru-mi je enkrat primerilo, da sem srečal makarone, Italijan polento, Slovenec ; menjaki, 7 dek zribanih mandeljev, volka in ker nisem imel pri sebi no- zganjce, štruklje kranjske klobase, 7 dek rozin in iz treh beljakov sneg. benega orožja, sem ga z dežnikom j"180 ltd-> ^h pa ima knedle, buhte, j — Buhte se lahko polnijo tudi z prebodel na zemljo, da je poginil.« hvance, vanočke in še druge poliz- s orehi in rožiči. — Za domačo po-Šima pa reče: «To ni nič. Jaz sem £ L^Jl?11 s.lo^skim želodcem ; trebo so buhte dobre tudi brez mle-enkrat pri Novi Štifti blizu Gornjega i-™ , ", , , ka' Jalc> mandeljev in rozin. grada srečal medveda in tudi nisem ^''i ^ 3'h L „. u ' 7 V" 7--------------- imel nobenega orožja pri sebi. Ali mi-: SI""!™ brat]C/ ™ M ^«yseh deželah roja »porab** sliš, da sem se kaj ustrašil? Kaj še. i rnavn? tako Prosta jed ka- - 2° let f"J*« Zgrabil sem medveda z vsako roko . 1** ^" Gospodinja bi P^IIs9gf f za eno čeljust in mu držal gobec od-j TL res ne vede.la ^ P<*efi. Fft KI* Klf prt toliko časa, da je medved vsled J™, ~ T* na mizi. i" " lakote poginil.» i J£f ,f° zelo( in tecn>- tudi * 1 Pn nas zasluzili večjo razširjenost.! Delajo se pa tako: Na pol kile rno-Ponosna gospodinja. ke se da malo masla, na primer ka- «Jaz sem veliko boljša gospodi-; kori _za eno kurje jajce, potem se nja, kot je bila moja kuharica,» je j os°h hi prida tri ali štiri rumenjake i rekla mlada zakonska žena, «ko je m mleka toliko, da se napravi sred ona kuhala, so gostje vse pojedli, j nJe testo, ki ne sme biti ne prered sedaj, ko kuham jaz, pa več kot po-j ko» ne pretrdo. Ko je testo že do M y sefliild" Kož ispotllo (ircsittifcag) «a uego zob, zobnega mesa in glave ter bet dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega ae-iovanja kar najbolje. Savn« tako je priljubljen kot krepko, blago delnitHie in lovica ostane.» * Dva sovražnika naenkrat. Če hočeš dobiti naenkrat dva sovražnika, reci dvema grdima ženskama, da sta si podobni. vrlo priletno sredstvo za firgnjen-e hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnog« močnejši in učinkovitejši ne-|ji go francosko žganje in sploh najboljše sredstvo te vrne. Tisočera priznanja I Z zametom in poštnino n vsakonir: Na državnem veleposestvu aeije v je prostih več služb, in sicer mesta nadkravarj ev (0b8rsckw©ls©r), kra-varjov, volarjev, kovačev in sploh poljedelskih delavcev. Te službe so stalne in dobijo nameščenci poleg primerne denarne plače še prosto stanovanje kakor tudi znatne dodatke v hrani itd Stalnost službe je zajamčena po pragmatiki, ki velja za vse stalno nastavljene. Direkcija se bo ozirala samo na res sposobne in pridne delavce. Prijave je treba nasloviti na Glavno Direkcijo Državnog Dobra „Belje", Lak, Baranja. Broj 1753. 5i bro pregneteno, se pridasta dve, na j koščke zrezarai in na maslu malo , opečeni žemlji, ter se vse še enkrat i dobro zmeša. Žemlji ali kruh se ne j smejo prej namakati, ampak se jih ! j da kar suhe v testo, l esto mora po-! ; tem odpočili vsaj eno uro, nato se j i narede zelo veliki knedli, skoraj ka-1 i kor otročja glava in se kuhajo v ' , . t., . močno kipeči vodi pol ure. Včasih |3 (!V )ne ^L^a V*11 s' se malo privzdignjejo, da se ne pri-' mejo lonca. Nato se odcede, nareže-jjo na kose, omastijo in posipajo z DRAGOCENOST VSAKE HIŠE je prijetno dišeči «Elsailuid» lekar-| narja Eellerja. «Elsailuid» je najboljše sredstvo za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se upo-; rablja kot lepotilo (kosmetikum) za nego zob, zobnega mesa, ust, glave itd. «Elsailuid» je močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stu-bica donja, Elsatrg št. 360 (Hrvaško). niča 48 K. Za prodagaiee: 12 dvojnih steKienic ali 4 specialne steklenice 168 K 24 dvojnih aii 8 specialnih steklenic....... 280 K 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic......39* K POŠTNINE PROSTO na Važo poŠto. Kdor denar ««• prej pošlje, dobi če popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa po 5 K hi K 7 30; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsaposipalni prašek 11 Ki pravo Elsa ribje olje S5 K; Elsa ustna voda 3fi !J; Elsa kolonjska voda 41 K; Elsa žumski miriš 41 fe gllc rin po t) in 30 K; Ljrsol, Lvsotorm 30 K; M-neški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K: strup z« podgane in miši po 8 in 12 K. EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUSiCA donja, Elsatrg žt.SB1) 40—1 (Hrvaško). 48/144/11 b Haj je Bisnfliiid - to se zrn ž Leftarncir Feller - Stubica! Varčna gospodinja rabi edinole GAZELA MILO ki je najbolj!« in najeenejft« 1 Delnlika Klavnica i K 30,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljnbljana Rezerve: okrog K 10,000.000 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenlk, Zadar, Zagreb, Trtt, Wlen. Sprejemal Vloge na knjižice. — Vloge na tekeči in iiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovan ju. — Rentni davek plača banka ii tvojega Kupuj« In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- ia inozemska mosta. Daje predujme) na vrednostne papirje in na blago, ležeče t javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon it. 257.