Posamezne Številke* Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*50. •TABOR" izhaja vsak dan, razveo nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10’-—, za inozemstvo D18'—, dostavljen na dom D 11*50, o a izkaznico D 10'—* ineerati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. vmmw&Brr9mii®L _-_*" * • BOR Posamezne številke* Navadne Dia —*7S, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO te nahaja v Mariboru^ Jurčičeva ul. št. 4» L nadstropje. Telefon interurb. št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici st. 4, pritličje, desno. Telo-fon žt. 24* — SHS poštnočdcovni račun Štev. 11.787. Na naročila brez denarja se n* 'ra, — Rokopisi se n« vračajo* Leto: III. Maribor, sreda 25. oktobra 1922. Številka: 242. Kumanovo. Maribor, 24. oktobra. Sako je bilo pred desetimi leti! Kdo 1 Mite odpiral dnevnih listov, da iz-u?’ *a'ko je tam doli na Balkanu. Ni . 0 treba globljega političnega znanja i. .natančnejšega poznavanja bal-^skib razmer, da je človek spoznal, j*Ko velikega, pomena je bila balkanska za del Evrope, ki na njem živi narod. Na Dunaju so dobro vedeli, fn*meni, če i>adejo zadnji zidovi 5 ;lalne balkanske velesile. Vedeli so, j, »»Čili se niso ničesar, e jasnejše je rk° ^dejstvo pred očmi berlinskim ,^®;vM.ikom. Ti so se naučili vsaj ne-(Jj?1.60 ®° bolj zadrgnili mreže, v ka-je ležala donavska monarhija že ^ "ismairkovih časov. Čudili so se ^ * v Vpadni Evropi. Ves svet je bil aepen in je vpraševal, kako so mo-^ali balkanski narodič, tako porog-^r°,So se jim laskala glasila velikih — krez privoljenja velesil, na *n odgovornost napovedati ^turškemu carstvu. Ljudje, ki so listi ugibali, kod bodili - u°ve balkanske meje, so se ču-{•*** se pač krščanska Evropa ta-0(^ az^s^e Turčije, ki je iili °®ni pečat na njenem telesu — ču-q 8+ SS * Nem,čiji i zapadnim velesi-ču n-a balkanski vojskovodje se ni-ničemur in so pogumno šli >Pot. (o Jj^novska bitka, katere desetletni- 0 Pret^a turško (\-ojj. zapečatila usodo balkanske Vejjl■Kumanovska bitka je bila prvi W ki Venec srbske armade, ki si ga je \jsv ,a pred vso strmečo Evropo, venec fe • ^eljicse. Vojaški uspeli'pri Ku-^ °vetn je zadivil vse vojaške pogla- arip -S Jop.vv Evropi, — preplašil pa vse ev-\ j5e diplomate. Dogodki, ki so se iz- — Omanovega razvijali z nevzdržno »tali v znamenju kumanovske V 1 Zato je Kumanovo še danes sirn-7%° ^l-kanske epopeje 1. 1912. avinio letos kumanovsko zmago, Praznik enega največjih do-%w.°V v tisočletni zgodovini balkan-Miv potoka. Ta dogodek je: vojna balkanskih narodov proti fro ‘ ■ali ?, 86 v”e opominja, kaj sojakrat *\ finski listi o Balkanu! Kako je *0giU:, Balkan v nemški luči! S po-Stejj v° šesto je šel velik del Evrope .nacionalizma balkanskih naro-^lize^ Srbov. Dasi je srbski nacio-^ slonel na najdivnejši narodni h $aki- Premore obodna Evropa ^ ftnetr'16 SrLska država pokazala v do-s^6t;>a krasne uspehe civili-?isali r,eea <^a« 80 vendar »v Evropi« in - *rcHniailtiki balkanskih pastir-Slikar. ^?T6T0^ovali sramoten fiasko Ka;j je bilo mar & jS®* kršcaaski Evropi, da ja Tur-Sftbl. 79,e™ ^Protektoratom« in Hi m* '0 slepilom z barbars-v slovansko rajo? r.1^11Wavi civilizaciji: Ka- * ? osvobodil del svojega S *vln Prožil temelje moderni dr-j ,, pa lkak Abdul Hamid, ki ie si-orijentatekim sijajem e-pre-S.1 Ba?v^opske vladarje, b kr atu pa Jvečj^ brezpravje v svoji državi ? Evropa je s težavo odgo-ta, vprašanja, zakaj mperi-logika je hodila vedno po v^Sjra Potih’. Ko je kumanovska ^#CB-n ^r®S°voirila mogočne besed Kako Italijani zavlačujejo razmejitev s Slovenijo. Beograd, 24. oktobra. (Izvirno.) V dobropoučenih krogih se govori, da pripravljajo Italijani pri razmejitvi v onem odseku Slovenije, na katerega, se ne nanaša med dr..Kratenjem in Tosti-jem dosežen sporazum glede izvedbe rapalske pogodbe, nove težkoče. Po do-šlih informacijah je »klepati, da stremi italijansko zunanje ministrstvo za tem, da ostane med obema državama čira več nedoločenih mej, ker upajo, da s tem pospešujejo pri nas neurejene razmere. Na drugi strani dela težkoče italijanska razmejitvena komisija s tem, da nič ne dela. Topa radi tega, da vtaknejo njeni člani’ v žep čtmveč mast nih dnevnic, ki znašajo dnevno 200 lir. V Sloveniji meri mejna črta krog 200 km. Od toga pa je še vedno SO km nedoločene meje, ker povzročajo Italijani vedno nove težkoče, ki onemogo-čujejo nadaljevanje razmejitvenega dela. Če ne bo prišlo v kratkem do sporazuma med obema vladama, se bo prepustila arbitraža predsedniku Švice. V merodajnih krogih v Beogradu vlada mnenje, da mora biti razimejitev do konca februarja prihodnjega leta končana, ker sicer obstoja nevarnost, da se zadeva zavleče do leta 1924. Izmotavanje Hrvatskega bloka gSede udeležbe na kumanovski proslavi. Zagreb', 24. oktobra. (Izvirno.) Centralni odbor hrvatskega bloka je na svoji izredni seji ob obletnici bitke na Kumanovem dne 23. t. m. sprejel sledeče sklepe: 1. Hrvatski blok ima resno voljo, da kot zastopnik hrvatskega naroda(’) pozdravi na Kumanovem bratski srbski nairod se pokloni sencam nesmrtnih srbskih junakov, izjavljajoč, da je proslava na Kumanovem zaeno manifestacija vseh jugoslovenskih narodov (?) za neomejeno' mednarodno emancipacijo in za edinstveno državo, v kateri bo tudi v praksi vladala enakopravnost vseli narodov (?), ver in stanov. Predpogoj za dosego tega cilja pa je padec današ- njega režima in izprememba beograjskega centralizma. 2. Ker pa je beograjskim vlastodrž-cem njihova moč ljubša, kakor pa interesi srbskega naroda, ker na interese celokupnega jugoslovenkega naroda niti ne mislijo, zato so se protivili obisku hrvatskih zastopnikov na Kumanovem, t. j. obisku hrvatskega naroda srbskemu narodu. Ker pa imajo ti vla-stodrzci še vedno vso moč v svajih rokah, zato ni več nobenega praktičnega sredstva, ki bi zamoglo vzpostaviti di-i-efctne zveze med zastopniki hirvatske-ga in srbskega naroda. To bi bilo mogoče le na način, ki bi poniževal hrvatski narod, ter mogel premotiti' evropsko javnost, da si žele zastopniki hrvatskega naroda sporazum z Beogradom. Bonar Law sestavil angleško vlado. Nove volitve 15. novembra. S*«!L?ai:kai:loen', 3e bila prva skrb V, * . velesil, da rešijo status quo ?i» "I6 1° Prepozno. V zimskih '-o sibsko-bolgarke čete trkale London, 23. oktobra. (Izv.) »Eye-ning Standard« poroča: Pričakuje se, da bo Lloyd Georg še tekom +ega tedna izdal na unijo posebn proglas. Danes je bil v avdijenci pri kralju, da se ofi-cijelno od njega poslovi. V sredo bo imel govor na zborovanju liberalnih nacijonalistov, ter bo ob tej priliki izdal parolo za bodoči volilni boj. London, 23. okt. (Izv.) ■ Kralj1 je danes sprejel Bonar Lawa, ki je for-melno prevzel sestavo nove vlade. Kakor doznava Reuterjev urad, je Bonar Law predlagal kralju razpust parlamenta. London, 23. oktobra: (Izv.) Reuterjev urad poroča: Na današnji konferenci unijonistične stranke je bil Bonar: Law soglasno izvoljen za voditelja Kumanovske slavnost!. B e o g r a d, 24. okt. Včeraj dopoldne so odpotovali na Kumanovo: kralj in kraljica, grška kraljica. Jelisaveta tor princ Arzen, zvečer so odpotovali^nun. preds. Pašič ter ministri Pribičevič, Rafajlovič, Miletič, Markovič, Vukice-vic in Miladinovič ter predsednik nar. skupščine dr. Luki nit’ . Kot delegat češkoslovaške vlade je prispel general Čehe. Udruženje invalidov In Kumanovske slavnosti. B eograd, 24. oktobra. (Izv.) Udruženje invalidov jo izdalo sledeči komunike: Udruženje invalidov je na svoji seji dne 18. t. m. sklenrlo, da se udeleži slave na. Kumanovem trije delegati u-druženja, ki naj položijo na grob padlih junakov, yence tor $e % na^crrofoia; stranke. Formelno je prevzel predsedstvo. ... ' '"-T London, 23. oktobra: (Izv.) Po izvolitvi za voditelja stranke je izjavil Bonar Law o glavnih' smernicah njegove bodoče politike: Manje pustolovščin na raznih kancih sveta, stalna vlada in ožje sodelovanje z zavezniki. Na-videžno ozirajoč se na tarifarne reforme je izjavil, da sedaj ni čas za pripravljanje visokih in velikih načrtov ki bi mogli koristiti državi. Nastopiti mora perioda miru mesto ljutih bojev m prepirov. c London, 23. oktobra. (Izv.) »Star« poroča, da se je v političnih krogih raznesla vest, da je Bonair La\v končnove- 1 javno sklenil, razpisati .volitve za dne la. novembra. poslove od' padlih? tovarišev. Ker pa je vlada potom pripravljalnega odbora za proslavo sporočila uderuženju, da ne more dopustiti poslovilnega govora delegatov, je udruženje na svoji seji dne 21. t. m. svoj prvi sklep preklicalo ter sklenilo, da se proslavo na Kumanovem ne udeleži. Za nakup vencev določenih) 2000 din. se je nemudoma odposlalo v čačak za dom vojnih sirot. BORZA1. Curih, 24. oktobra. (Izvirno.) Sklepna borza. Pariz 38.65, Zagreb 2.40, London 24.30, Berlin 0.125, Praga 37.65, Italija 22.20, Newyork 546.50, Dunaj 0.0075, žig, krone 0.0078, Budimpešta 0.21, Varšava 0.045, Sofija 3.80, Bukarešta 3.40. na carigrajska vrata. To je bil glasen memento, da naj se zapad otrese svojih predsodkov in svojo skepse (ki je' bila najbolj podobna zavisti in ljubosumnosti). In takrat se je Evropa razdelila v dva tabora; eden je priznaval dejstva in se skušal sprijazniti 2 novim položajem, na Balkanu, drugi pa je sušil smodnik in razpletal diplomatske intrige, da prepreči gibanje balkanskih Slovanov, ki se je maralo z vso politično nujnostjo razširiti tudi .v Srednjo Evropo. Prvi tabor so tvorile v glavnem Rusija. Francija in Anglija. V drugem taboru sta se nahajali Nemčija in Avstro-Ogrska. Napetost med obema taborama je rast la z velikansko brzino. Desetletje 1912—1922 je postalo za dolga stoletja mejnik v evropski zgodovini. Vsi vemo, kako dalekosežni prefcresljaji so se odigrali v teh desetih letih. Balkanska vojna je bila prvo dejanje. Kar je sledilo, je moralo slediti. Kako je torej bilo pred desetimi leti? Svitanje na Balkanu je vžgalo tudi v mas nove nade. Mlada generacija, prepojena % jugoslovanskim nacionalizmom, je videla na Balkanu le uresničenje svojih načrtov. Tako je postala ju-goslovenska ideja program realistične politike. Toida — dogodki so šli prenaglo. In ko se danes v jugoslovanski državi spominjamo desetletnice Kumano-vega, čutimo prijetno zadoščenje, da' je Kumanovska zmaga izpopolnjena z zmago ob solunski fronti 1. 1918 in daj vidimo to močno nacionalno idejo Lvte-lešemo v državi treh jugoslovanskih! plemen, enega jugoslovenskega naroda, Kunmnovski ideji, ki predstavlja svoboden in slovanski Balkan, je ostala zvesta edinole Srbija. Ona je šla z ono isto idejo, s katero je zmagala predi Kumanovim, čez divje albanske planjave v najtragičnejše begunstvo, kar ga je kedaj doživela katera državna; sila. Ni bila le preganjana, ampak' tudi* ogoljufana od lastnega brata. Zakaj med njenimi preganjalci so stali slo* vanski bratje Bolgari, ki so že 1. 1918 ob Bregalnici izdali kumanovsko idejo, pretrgali balkansko zvezo in prodali Balkan Nemčiji. Leta 1915 se j,e pokazalo, kako dosledna jo bila nemška politika in kakšne namene je imela Nemčija na Balkanu. Kumanovska misel živi tndi Se vi naši državi. To je misel državnega iai narodnega eddnstva. Pri Kumanovem je Srbija pokazala vsemu svetu, kaj premore narodni idealizem, kaj dosežejo narodni junaki. Jugoslavija naj danes pokaže, da smo vsi razumeli zgodovino zadnjega desetletja in da nismo »ethnos anarhikon«, kakor so pisali o balkanskih Slovanih bizantinski zgodovinarji, marveč da smo narod, ki si je v svesti svojega poslanstva na Balkanu in v srednji Evropi. To 'aoslan-stvo pa more izvršiti le trdno organizirana, na znotraj in na zunaj moonai jugoslovenska država-. V tem znamenju se klanjamo sen-, eam kumanovskih jurnakov in spominu; vseh’ onih, ki so v letu 1912 padli aai našo veliko nacionalno in državno idejo. ; jj Politične vesti. * Pašič poda demisijo vlade začelk' kom novembra in sicer sporazumno med demokratskim in radikalnim klubom. * Spor v zemljoradniški strank! se je na seji glavnega odbora dne 22. t. m, šo poostril, zlasti spor med vodjo srb* skega zadružništva Avganovičem 33 strankinim tajnikom Komamdiničeni, ni »r&irair* r?.fai-ibor, 25; *et»x c/ tzja MV»Wi6tinto2S^&T^&^i3hw£3. [Delegati iz Srbije so zahtevali o3 poslancev pojasnila, zakaj so glasovali proti ustavi. * Orljeutska Konferenca:. Vlado v [Parmi, Londonu in Rimu so se sporazumele, da se vrši orijentska konferenca dno 13. nov. v Larisam. Sodelovalo Ibodo Francija, Anglija, Italija, Japonska, Rumunija, Jugoslavija, Grška, Turčija, Rusija, Georgija, Ukrajina in [Bolgarska. * Inozemska vlada za Don£schbob-men? »Češke Slovo« piše, da so nemški nacionalci na ozemlju češkoslovaške republike sklenili ustanoviti v inozemstvu posebno vlado za Deutschbohmen, ki bo rovarila proti legitimni mednarod no priznani vladi celo republike. »Češke Slovo« dostavlja, da bo ta nemški eksperiment najbolj neprijetno zadel baš njegove povzročitelje. * Kaj zahtevata Čieerin in Komni? Oba sta podala te dni svoje izjave, či-čerin je postavil sedem zahtev glede Turčije in dardanelskih morskih ožin; Rusija se zlasti protivi kontroli Zveze narodov nad Dardanelami in vsaki kontroli kake tuje države nad ožinami ter turškim ozemljem sploh; zahteva absolutno svobodo plovstva v ožinah za trgovsko brodovje. Je proti udeležbi Jugoslavije in Rumunije na orijentski konferenci, ako ne bo pripuščena tudi Rusija. Gospod Kemal paša pa gre še dalje in zahteva avtonomijo Makedonije s svobodnim pristaniščem za Jugoslavijo ter avtonomijo ali aneksijo [Vzhodne Tracije z Dedeagačem kot svobodno luko. — Napravite rod! Dopisnik tega Članka v enem zadnjih’ »Taborov« jo jako nepodkovan mož, kajti davčni urad ne more dati točnih podatkov, dokler jih sam nima; to so zgodi v ugodnem slučaju meseca decembra, ne samo na Prevaljah. — Po pet dinarjev )>a uradi ne zahtevajo za intervencijo, temveč za kolek; od 1. avgusta daljo celo po 10 din. Tudi to bi moral vedeti dopisnik! — Reparticijskih tabel pa nimamo nikjer in tudi na Prevaljah jih ni treba; davčni urad ima ž njimi samobrez-potrebno delo. Ako so bile upeljane na Koroškem, so veljale za Avstrijo; dandanes ni Koroške ne Štajerske, temveč pokrajina Slovenija, v kratkem pa bo oblast mariborska, zato se moramo ravnati po sedanjih' predpisih', ne po ,stari navadi. S takimi članki se ljudstvo bega, uredništvo mistifikuje, uradom pa dela krivica. H. G., občinski tajnik, — Vzrok letošnje hude suše so dogda- 11 po dolgem, premišljevanju modrijani okrog »Bogoljuba«, ki naznanja svojim »bravcem«, da jo letos ljubi Bog šibal naše verno ljudstvo s sušo zato, ker ne~ katemiki niso posvečevali nedelj, ampak celo v nedeljo popoldne klepali kose, kosili in sušili ter opravljali še druge nujne gospodarsko opravke. Pekel Radivoj Rehar: Silvin Sardenko: Dekliške »Umetnik podaja javnosti svet, porojen v globini njegove duše, a ljudje store ž njim kar hočejo: eni ga občutijo, drugi ga skušajo razumeti; prvi samo s svojim srcem, ki ima le eno dimenzijo, drugi s svojim razumom, ki ima vse dimenzijo.« Teh resničnih besed Maurice Raynala, katere je napisal v svoji študiji o očetu kubizma, Paulu Picassu, sem so spomnil, ko sem prečrtal najnovejše pesniško delo našega poeta Silvina Sardenka (dr. Alojza Muharja) »Dekliški pesmi«.’5) Dve poti sta torej dani pri vživanju in spreje-Imanju umetnin pot preko srca in pot preko razuma; in po tem, po kateri poti ljudjo hodijo, po tem so jih deli; po tem pa so deli lahko tudi umetnike same, saj so tudi oni ljudjo in se od osta.lih razlikujejo samo v tem, da ne uživajo, ampak vstvarjajo. Silvina Sardenka ni težlco opredeliti, že takoj na prvi pogled spoznamo, da hodi po jprvi poti, po poti ki vrouli preko srea, ki S-——-—* 1 ‘ •- r *) Silvin Sardon,kor »Dekliške pesmi«. Ljubljana 1922. Stranj 1,22, Založbo. KTD. JI Ničanan, ~ In fiudič že še pride za te pregrehe! Ker kot dobri fcrisjani ne želimo, da bi prečastita duhovščina z nami vred delila peklenske muke, ji svetujemo, naj nam čimprej vrne na zbireah priberačeno seno in otavo, ki smo jo bili primorani spravljati v posvečenih dneh, kajti kazen bo gotovo pravična za obe stranki, tudi za ono, ki Žakelj drži. Valeti neprestanega deževja •— druge »šibo božje« — so vrši letos vinska trgatev ia spre šanje tudi po nedeljah. Farizeji, bodite dosledni, in izogibajte so s svojimi brentami naših vinskih hramov, v svetek in petek! — I. izkaz prispevkov za Aškerčev spomenik v Ljubljani. Odbor za Aškerčev spomenik v Ljubljani je prejel do 15. oktobra 1922 sledeče prispevke: po 4000 K dr. Al. Praunseis v Ljubljani; po 1000 K minister Ivan Hribar, ravnatelj dir. Kisovec,, veletržec Fran Vokač, minister dr. Žerjav; po 900 K Vinko Vabič v Žalcu; po 800 K prorektor univerze dr. Krek; po GOO K dr. Rosina v Mariboru; po 500 K dr. Franjo Li-pold v Mariboru, Dragotin Hribar; po 400 K Zofka Kveder-Demetrovičeva v Zagrebu; minister n. r. dr. Kukovec, ing. Picfc v Ljubljani; Jakob Špiear v Radovljici, šolski nadzornik J. Wester, Rasto Pustoslcmšek, poslance Brand-ner, poslanec Dcržič, K. Šchiveigor, H. Lenassi, F. Smole; po 315 K Djačka četa v Celju; po 240 K Hinko Požun v Gornji Radgoni; po 200 K prof. Ferdo Seidl, Ivan Vrhovnik; ipo IGO K dr. Al. Kraigher; po 100 K dr. Otokar Rgbar; po 60 K mala družba v Ljubljani, •— Skupaj 1G.175 K. —■ Posilstvo 8Jeinega dekleta. Dne 15. oktobra 1922. jo graničar Safran Rraljevicki napadel na cesti pri Sv. Križu nad Mariborom 8-lctno hčerko Angelo posestnika Pajtlerja iz Sv. Križa in jo posilil. Storilec jo bil od orož. postajo Zg. Sv. Kungota izsleden in dne 20. oktobra aretiran ter vojaški komandi v Mariboru oddan. — Tatvina. V noči od 8. do 9. oktobra 1922. j0 bilo posestniku Mayerju iz Plača vlomljeno v pralnico in iz nje pokradeno v vrednosti okoli, 3000 K. Storilci Anton Krebs iz Nemško Avstrijo in njegova ljubica Terezija Skerbiš, dekla,pri Mayerju, so bili. od orož. postajo Zg. Kungota s pomočjo orož. postaje Gomilce v N. A. izsledeni tor prvi v Gomil cali, ona pa na Plaču aretirani in pristojnim sodnijam oddani, — Sanitetna oprema železniških’ po-staj. Prometno ministrstvo namerava vise železniške postajo opremiti s prevoznimi amhulancami in sanitetnimi vozovi za slučaj ^železniških nesreč. To jo v današnjih časih, ko so železniško nesrečo vsled slabega stanja prog na dnevnem redu, vso hvalo vredno. Toda nič manj potrebno bi bilo vsaj vse večjo postajo opremiti z desinfektorji za razkuževanje vozov in pokončevanje golazni, ki nam y očeh tujcev tudi ne dela časti. ima Io eno dimenzijo — občutje. Sar-denko ni lo duhovnik po svojem polcli-cu, ampak duhoven (duševen) tudi v pesništvu, zato zanj gotovo ne bo mogla nikoli veljati Bresomova zbadljivka: Res jo duhovna in res pesem ni vaša duhovna, duh1 praznoto ki ima, božjega prazna duha. . Njegove pesmi so živo. srčno občutje, dih občutene topline, iskrenosti in globoke, a vendar no ozkosrčne etike. Dasiravno se je v pričujoči zbirki oprijel snovi, ki no spada v absolutno področje moškega, najmanj pa še duhovnika, m zašel niti v doktrinam ost, nili v didaktiko, še manj pa v vsaki umetnimi skrajno odbijajoče in neprebavljivo moraliziranje, ki jo ravno pri umat-nikin njegovega stanu najčoščo prva gonilna sila, pomen in namen. Pesnik so je. s pomočjo svojo umetniške sile u-zivol v mlado delci iško dušo ter preživel ž njo vsenešteto fazo od prvih’ lo polagoma so prebujajočih spoznavanj, vse preko občutij^ in razpoloženj ljubezni, do razočaranj, padeov, bolesti, kesanja in novega ustajenja in vsakega posameznega teh doživljajev jo izlil v posebno pesem, tako nežno kakor dih, da se razum brez srea ob njej najčeščo irazbijo, Cq jo katero .umetnino treba — Pred ponovnim zvišanjem železniških tarifev v Avstriji. V avstrijskih parlamentarnih krogih so mnogo razpravlja o ponovnem 1C0% zvišanju vseli železniških tarisov. Železnice v Avstriji izkazujejo mesečno v milijarde segajoče deficite, katere hočejo deloma kriti s povišanjem tavifov. To bo naravno dovedlo zopet Ir ponovnemu naraščanju draginje v Avstriji. — Pobijanje draginje. V finančnem ministrstvu so jo vršila te dni konferenca z zastopniki ministrstva ’za so-cijaluo politiko glede pobijanja draginje. Med ostalimi ukrepi se jo sklenilo, da se bo izvršila po .vseh trgovinah kontrola, za 'koliko so trgovci tekom zadnjega meseca znižali ceno. Onim trgovcem, ki kljub naraščanju našo valute niso temin primerno znižali, cen, se v bodoče ne bodo izdala dovoljenja za nakup deviz. Razen tega je bil sprejet predlog, da se dovoli nakup deviz samo v onem iznosu, ki bo odgovarjal za odmero davkov prijavljenemu premoženju odnosno prometu dotičnega trgovca. Na ta način upa ministrstvo za »ocijaino politiko vplivati na padanje cen no samo živilom, temveč tudi ostalih življenskih potrebščin, manufakture itd. — Generalna debata o uradniški pragmatiki prične v zakonodajnem odboru 5. novembra. — Novi Sad za novinarje. Novosadska mestna občina je novosadski sekciji^ Jugoslovanskega udruženja brezplačno odstopila stavhi.ščo za zgradbo novinarskega doma za bolne in onemoglo novinarje. — Od fašistov napaden urednik. V Trstu jo bil v petek zvečer na ulici od fašistov napaden in z nožem težko ranjen urednik lista »Lavoratore« prof. Egidij Genari. Napadlo ga jo 20 faši-stovskih junakov, ■— Dr. Alois Rašin. Med finančnimi strokovnjaki zadnjo povojne dobe si jo pridobil gotovo eno najuglednejših imen dr, Alois Rašin, ki velja za naj-veejoga in ekoro edinega finančnega optimista v Evropi tor jc s svojimi nasveti mnogo pripomogel tudi do reševanja našo ju goslovensko valuto. Iver je dr. Rašin zopet na ministrski listi novega čas!:oslovaškega kabineta ter 80 velikokrat omenja njegovo ime tudi v naših listih, bo gotovo vsakogar zanimalo izvedeti o- njem tudi par površnih podrobnosti. Dr. Alois Rašin je bil rojen 1. 3S6G. ter je sedaj star torej 5G let. Leta 1891 jo bil na praški, univerzi promoviran za doktorja prava, '.oda. že dve leti na to ga jo dunajska vlada radi češkega narodnega prepričanja vtaknila v ječo ter mu odvzela doktorski naslov. Prišla pa je amnestija in Rašin jo bil zopot izpuščen na svobodo, pravnemu poklicu pa so ni posvetil, ampak je vstopil rajo v uredništvo »Narodnih Listov«, kjer je prevzel narodnogospodarski referat. L. 1911. je bil dr. Rašin izvoljen v dunajski dirž. zbor, kjer je obrnil nase pozornost posebno s svej praktično in temeljito finančno krm-'0, Nemci, dunajska vlada, pa ro sc "J daljo trpeli h- stežka in ob izbruhu svetovno vojno jo moral dir. R*-;in *»,£!• Kram arom in drugimi cdličniim .j* zopet v ječo, obdolžen veleizdaje, i J® govo življenje jo viselo na mfo.1, v® dar so je tudi tokrat rešil. L. 191/.J bil zopet rešen ječo. V" prvi ]ial’°, , češkoslovaški vladi, pa j6"potem I/CSj_ finančni minister ter z diktatorsko vičnostjo izvedel ivnzna finančne re o j me, ki so rešile češko krono prop® ' kateremu - so zapadle kronske v3,1’1' d n'gib nasledstvenih držav. II atu jo dobil naziv »oče in ustanovitelj <-*c ko krone«. Ponovno .prevzetje lJjia'v enega resorta po dr. Ražiuu je bol0‘' da se bodo češkoslovaško finaiue kratkem še bolj izboljšale. ... -- Polaganje doktorata v Franc. ' »Politiki j« ‘ 0l>‘ Kakor (poroča beograjska _ i naše prosvetno ministrstvo 'proj«*-® . . vestllo s strani franeodkoga, da.. P i mirani študenti beograjske .j | ter fakulteto v Skopi ju in v ^ ima jo popolno pravico do pola*?1, j doktorata v Franciji, študenti za®1 ške in ljubljansko univerzo pa J®> ‘ so poprej žc položili, doktorat na sVft'' vseučilišču, ___.—* o it* w Maribor. 22. oktobra b>2 * m. Poslopja za oblastno Vf Mariboru. Iz časopisno polemike nadnje sejo finančnega odbora skupščino jo sedaj očividno m -no, da revizijonisti iz samega ^ strankarstva delajo naravnost - - Nik' gmotne interese mesta Maidb^1’3'.^', dar so ni dalo misliti v prejsoi111^ da boiile so zastopnik kakega Die*1’ ali okraja branil proti temu, da v ^0, tem mestu ali okraju kaj investi y ^ ličnika bi volil ci točno desauvira ^ nos so hvali »Straža«, kako s0 3 po-koval poslance Pušenjak, da s01;oi ju trdi kupčija hiš v Gosposki _ u v. hvalil so bode morebiti šg tudi.90, ^ jj, dr. Korun, ki je v resnici l^C, vad' nančni odbor za sklep, da so e loži. Ako so navajajo razlogi, da v_.e veniji niste potrebni dve oblaS > ^ šo vsaj dovolj pošteno pev0dac°, klerika ^ ^ litičnega stališča kakega ,-a J stališča poslanca mesta Matib°^ ^ nikdar no bo dalo zagovairjatn ,. ^egi dobro čutijo krivci, ki so zara^aIija.f pokr ron; :riva.io »za r>vo;]o positap^0 ** {0 ,^mjem o zaslužkih, ki jih' j0v‘v| tv Vsak trezen človek’ bodo pris0 vtf ključka, da so s stališča zastir-^^ijs' kega okraja ne moro odobril njo kako javno investicij^ s vrhe v dotičnem kraju. Ivrit1 * občutiti lo s si’cem, potom velja to gotovo pred vsem za to Sardonkovo zbir ko. V tem oziru Sardonko pri nas sko-ro nima primero, najsotrodnojši mu je pač še naš mladi Anton Vodnik, v splošnem pa so ga no bojim imenovati — slovenskega Rabindranata Tagora. Res, s Tagorom jo še najsarodnejši, če prav pa iz tega nikakor no izhaja, da bi ga kopiral, no, ta sorodnost jo čisto individuelinega značaja. iVS podlistku »Znanost in umetnost' sem. govoril o novi umetnosti, ki pri baja z novo poduševljeno dobo; evo, Sardonkovo »Dekliško pesmi« so pri mer lo novo etično-religične umetnosti, resničnega, pravega ekspresijoniz-ma. _ Sardcnkovo »Dekliško pesmi«, Vodnikove »Žalostno reke« in Pregljev »Plebanus Jonnn.es« so prvi trijo biseri slovenskega efojpresijonizma, ki nastopa^ odkar se jo otresel lažnega podbev-skizmo, edino pravo in resnično pot. Pnva doba vrenja in tipanja v tomi bo kmalu za nami., s tem bo pa tudi konec naše slovensko literarno krize, ki jo bila zoio mučna in je marsikoga žo napolnila s strahom, da jo s Cankarjem vrod umrla tudi naša literatura. Celotna zbirka »Dekliških pesmi« je od Prešernovih poezij sem skoro naj-enotnojša, arbitoktonična zgradba, ki ima svoj ternoij y neluikom »mottu«;, 1 ga nedopustnega postopanja a jji j( sami, jo nekaj popolnoma drug0” ~ tižiti še 2000 K za event. poškodbe. — 'dasovirji so vsi še iz predvojno dobe, ®li Pa kupljen i za sramotno nizke cene hi ko torej žo davno izplačani, oziroma 5L®iih založen kapital amortiziran. • Kakor sem so informiral, ima B. izposojenih ki-og SO glasovirjev in harmonijev, kar mu donaša mesečno 15.000 Iv, °re-i res lop dohodek za samoa. Kako nuj si uradnik pri svojih skromnih dohodkih odtrga mesečno 500 K samo ?;i Oosojnino! Ne rečem, da bi moral ^Posojevati glasovirje zastonj, toda K je pa lo preveč. Pred vojno je ■; Uasala^izposojnina 2 Iv, torej bi bilo 'j. današnjih časih 100 K tudi dovolj, pjir bi^odgovarjalo 5000% zvišanju cen A?s°virjev. Zato prosimo merodajno ' last,^da se tudi za to pozanima in hr©preči nadailjno odiranje, da bo tudi ladništvu dana možnost, da izobrazi v°.lo otroke v godbi. — Uradnik', v 111 Neverjetno, toda resnično! Pod v?11?- naslovom poroča celjska »Nova .v.?ua«! »Neka celjska tvrdka je na-ro-cir-na b .vi Avstriji blago za vsoto "0 aK. Blago jo bilo iz Avstrije hiomptno odposlano, vendar so ga ni in r moglo pri nas najti. Po dveh lotih jj^klamacij in iskanja so jo dotičai za-,03 blaga pojavil na carinarnici v Ma-bo-ru. Že do sem jo zgodba zelo zani-loot— sedaj pa sledi veselost ali ža-jK1’ kakor kdo hoče. Mariboi-ska cari-BkTl+1Ca zabl°vu sedaj namreč odcolj- - v0 tvrdlce za zgubljeni in srečno naj- Vse vklenjene so misli, začarane stopinje. Posoda lepih stanj —-črepinje! Ves svet navzkriž. .Sardenkove »Dekliške pesmi« pa ne- hrin d . '" '0 ^Dekliške pesmi« Ikg- Kajo v slovensko pesništvo še har P i '* neznanoga (ako prezremo ip o od( bovško vi h poizkusov v »Dom (ti«t.V 1, ’ naiareč figuralno zunanjo °bliko pesmi, kakršno smo Iko7,r~ 5i?ea^ v i’rancoski poeziji ta-*v0hf^ hrimitivistov, ki so tiskali ^oroll Y oblikah rombona (Alfred l]r.s« •/’, J zbirki »Du haut des mansar-fatnurib hrramidc, slavoloka,, križa in ^•TT.u,.JPodobnih °blik (Gagno v (1,3571 t A * Calvaire des TJois« Kot + i Congres sauveur«, itd.). — s™atrnmo lahko Sardonkovo «4 >*■ «"<> 306« rn. /o.) m se ,paT drUlg^j 1iš£mb vsoi umetnini zbirko »Dek- ^^nda^^u*’ i1 1)0 mo;’cm Jnnenjn Klilo L ampak colo kori- fcfi ’ .................... fcroia “^aoivoreno, ki še niso docela liko |zSZma,all° M 3ih M1 ™aj neko-w -ilh i® radi arhitek-?bink; ynotQ ,žo ravno hotel imeti v ko p-,, ■; deni zaboj blaga, ki je velj;al 3600 aK — na ležarini nič več in nič manj ko 72.000 dinarjev ali 288.000 jugoslov. K ali ca 100 milijonov aK. Čudna pota upravnih modrosti kakoir nalašč u-stvarjona, za življenje po predpisih izza zelene mize sv. Birokracija. To ni več za smeh in kratek čas. Kdor moro tako brezglavo predpise izvrševati, si zasluži že na tem svetu nebesa, alco nima v glavi slame, kogar pa učinek teh predpisov doseže, bo pa poslovanje mariborske cariuarnce gotovo do groba livalil, blago pa prepustil, da ga spravi kdor hoče,« m Nedostojnost celovških Atletikov. Prejeli smo: V nedejlo dne 22. t. m. o-fcoli 21. ure zvečer so je manjša skupina nogometnih igralcev atletikov iz Celovca, ki so istega dne igrali z mariborskim športnim klubom »Maribor«, zbrali na vogalu Jurčičeve in Gosposko ulice ter fiksirala ulične napisne plošče »Gosposka ulica«. Eden teli nadobudnih izletnikov je počasi prebiral črko G—o—s—p—o—s—le—a ulica, med tem ko so drugi z nedostojnimi in-terjekcijami »pfui« in žvižganjem dali dušita svoji ultranemški zagrizenosti. Opazovalec tega dogodka si je štel pod svojo častjo, da bi interveniral, opozarja pa SKM na to, da bo narodno zavedno občinstvo nasproti ljudem, ki se obnašajo v našem Mariboru tako izzivalno, moralo izzvajati y prihodnje konsekvence. ^ m Odhcdnieo priredi v torek, dne 31. oktobra ob 20. uri v posebni sobi gostilne Holzknecht v Vetrinjski ulici Odsek amaterfotografov SPD svojemu v Ljubljano odhajajočemu odborniku fin. svetniku gosp. dr. Ljudevitu Bron-cetu. Vsi prijatelji in znanci odhaja jočega so za ta večer vabljeni. — Odbor. m Zdravnike opozarjamo ponovno na izredni občni zbor zdravniškega društva v Mariboru, ki so vrši ,v četrtek dno 26. t. m. ob 6. uri zvečer v Mariboru v kolodvorski restavraciji. Obravnavala se bodo važna vprašanja. m Glasbena Matica Maribor. V pe tek dne 27. t. m. ob 19. uri (7. zvečer) so vrši redni letni občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« in sicer v društvenih prostorih pri Gotzu. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, volitev novega odbora in raznoterosti. K obilni udeležbi se vabijo tako vsi člani kot članice pevskega zbora. Odbor. m Koncert domačih' umetnikov se vrši, kakor smo že poročali v soboto, ^8. t. m. ob 20. (8.) uri zvečer v Gofzovi dvorani. Naša znana domača umetnica, ga. Brandl-Pelikanova bo predvajala sledem dola: Dvorak: So-natino op. 100; Paganini-Wilhelmi: Koncert D-dur; Porpera-Kreisler; Me-nuett, Kreislor: Tambourin Chineis in olicmnelli: sonata za gosli in glasovir; nadalje Strausovo: »Podoknico« in »Taj no snubitev«, Verdijevo arijo iz »Tra-viate«, Mascagnijevo romanco iz »Ca-valeria rustioana,« in »Uspavanko« iz opere »Kopači zaklada.« — Predprodaja vstopnic pri Hoforju v Šolski ul in pri Zlati Brišnikovi v, Slovenski ulici. ra Winterri, znani eksperimentalni psiholog, priredi danes, v torek, dne 24. t. m. ob 20. (8. UTi zvečer) v Gotzovi dvorani volezanimivo predstavo, V-stopnico pri blagajni. m Slovenska stenografija. Pouk iv, skupini se začne v sredo, 25. oktobra, zvečer ob %7, v Razlagovi ulici Št. 15 V pritličju. m Za ustanovitev društv a stanovanjskih najemnikov v Mariboru jo bil izvoljen pripravljalni odbor s postaje-načclnikom Mohorkom kot predsednikom. m Nepoboljšljiva tatica in tihotapita jo Katarina Cvcrlin, 29 lot stara služkinja iz Makol. Osemkrat predkaz-novana radi tatvine je zapustila kaznilnico v Begunjah, kjer je odsedela Slotno težko ječo radi hudodelstva tatvine in bila odpuščena 20. avgusta t. 1. Komaj prosta je začela takoj svoj stari. poklic; tihotapila jo saharin iz Avstrijo, ga tu prodajala raznim odjemal-conp razven tega pa izvršila celo vrsto tatvin. Tako jo dno 6. septembra prenočila v gostilni Voznik, Pod mostom in pri tej priliki izmaknila posteljno perilo, dne 14. septembra ja prenočila v, gostilni »Pri grozdu«, kjer je ukradla rjuhe, brisače itd. Pri tem poslu jx je pomagala neka Ana Hinterlechner, Id pa je pobegnila v Nemško Avstrijo. Katarina Cverlin se je seveda zglasila v viseh prenočiščih z napačnim imenom, kakor Ana Kitak, Ana Kramberger, Katarina Koabek. Oddana je okr. sodišču v Mariboru. m Okradel delodajalca. J,osip K., pe fcovski vajenec pri Ivanu Silaku, 18 let star, je odprl blagajno svojega de lodajulca z ponarejenim ključem in u kradel približno 200 K. Tatvino je priznal. m Kradel seno. Pran R., hlapec pri trgovcu Kosti Krstiču v Tomšičevi ul je ukradel svojemu gospodarju več bal sena v vrednosti 6000 K; seno je proda nekemu izvoščeku za 400 K. Tatvino je deloma priznal in bil izročen sodišču m Tatvine nagrobnega spomenika Margareti Drolc, soprogi inženerja, je bil od neznanega storilca na starem pokopališču ukraden nagrobni spomenik iz črnega mramorja na grobu njeno tašče. m Radi tajne prostitucije je bila n-rotirana, 24. t. m. 221etna Margareta K. natakarica v kavarni Medič v Zagrebu, sedaj brez posla in stanovanja, ker se je potepala ob 3. uri zjutraj z moškimi po Aleksandrovi cesti. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti m Najdeni predmeti. Od 16. do 30 septembra 1922. so bili oddani pri policijskem komisar!jatu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamo-rejo od izgubitelja dvigniti: 1 črna denarnica z majhno svoto denarja, 1 palica z niklastim ročajem, 1 spričevalo na ime Mia Logar, 1 črna platnena denarnica z majhno svoto denarja, 1 šči-patnik, 1 vreča s milom in svečami, privesek iz rumene liovine, 1 par o-troških papnč in 1 čepica, 1 3 mesece staro pišče, 1 ženska usnjata torbica s ključem in 1 robcem, 1 ženska ročna torbica iz rumenega usnja, z 1 ključem in en naslov, 1 moški dežnik, I 6 mesecev stari pes. m Izgubljeni predmeti. Od 16. do 30. septembra 1922 so bili priglašeni pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni, boa, 1 rajava usnjata torbica z 389 K, 1 rumena usnjata torbica z 4400 K, i. zastavljala! listek št. 1567, i srebrna zapestnica, 1 temnorudeča usnjata denarnica z 400 K, 1 črna usnjata denarnica z 5 kom. 10 din. bankovci, 1 črna usnjata denarnica z 2 din., 1 zastav-Ijalni listek št. 2795, 1' dežnik, 1 denarnica z 10.000 K, 1 zlata zapestnica priveskom, 1' ročaj od dežnika, 1 rajava denarnica z 1000 K, 1 usnjati pasji jermen, 1 bankovec 100 Din., 2 metra modrega blaga za ženske. Narodno gledališče. Repertoire: Torek, 24. okt. »Ilirci«, B. Sreda, 25. det. Zaprto. Četrtek, 16. okt. »Baron Trenlž«, A. Petek, 27. okt. Zaprto. Sobota, 28. okt. »Satan v ženski«. D. Nedelja, 29. okt. «Baron Tronic«, izv. —o—< »Ilirci«. V torek, dno 24. okt. se vprizaro »Ilirci«, drama v treh dejanjih, spisal Lunaček, urednik zagreb-akega »Obzorja*. Drama se dogaja izza ca.sa Bachovega absolutizma 1. 1S60. — 1 rvič so vprizorili to dramo v Zagrebu po prevratu in sicer z velikim uspehom. Dramo preveva krepak narodni duh, zato bo to delo nedvomno ostalo stalno na repertoirju .jugoslovanskih gledališč. Objave. § Mostni kino. »Kreutzerjeva sonata« IX) motivih istoimenskega romana grofa Leva Tolstoja v 5. činih' se predvaja v torek, sredo in četrtek. Ljudska knjižnica Narodni dom, i. nadstr. posluje ob nedeljah od i/210.—V2U. ure in nb 4et(tkih od Val9.~V820. ure umjet"iški <*>remiq prof. Ljuba Babif Kultura in umetnost x Marija Strozzi v Splitu. Znana Krvatska koncertna umetnica ga. Maja Strozzi in njen soprog Beia Strozzi sta priredila to dni v Splitu koncert, ki je bil,, kakor poroča »Novo Doba« najboljši kar so jih doslej slišali Splitčani VI svojem mestu. Občinstvo jima je prirejalo navdušene ovacije. —li bi ne kazalo povabiti umetnika enkrat tudi V! Maribor! x Zdenka Markovič: Kuča u snije-gu. Mlada hrvatsfca pesnica in pisateljica Zdenka Markovičeva je izdala to dni knjigo »Kuča u snijegu« katero imenujejo kritiki najilepše dela v hi« vatski ženski literaturi. x O. Randi: La Jugoslavia. V založbi rimskega »Istituto per 1’ Eurcpa orien-1 tale« jo izšla te dni v Neaplju 80.9 strani velikega formata obsegajoča knjiga O. Raudija z naslovom »La Jugasla-via« v kateri autar, seveda z ital'.Janškega gledišča, obdeluje našo držav« tako glede na zgodovino njenih plemen kakor njenega nastanim, političnih, kulturnih, gospodarskih, finančnih, zemljepisnih in vseh drugih razmer. Dasiravino skuša biti autoar, kakec pra- vi objektiven in je to tu pa tam tudi res bil, je v celoti delo vendar skrajno tendencijozno pobarvano. Neresnic ali vsaj neodpustljivih pomanjkljivosti,da ne rečemo kaj bujega je v njej vse polno. Italijane, katerim je v pivi vrsti namenjena bo seveda v marsičem napačno orijentirala o nas, za nas pa Je tudi važna, da vidimo vsaj kako sodi 0 nas in o naši državi »objektiven« Italijan. S tega gledišča tudi opozarjajo nanjo one, ki se zanimajo za to vprašanje in ki znajo italijansko. x Pasionske igre v Nancyu. Obera-morgau jo dobil resnega tekmeca —< pasijonske igre v Nancjru, ki so bile ravno te dni zaključene. Igre je aranžiral nek duhovnik v »Theatre de Ial rae Jeane d’ Are«. Igram je prisostvovalo nad 40.009 gledalcev, večinoma Angležev in Amorikaneev. Dalo so je v vsem skupaj 21 predstav. Ker so pr.v o igre tako sijajno uspele, nameravajo ž njimi nadaljevati vsako leto. Igralci amaterji, ki so sodelovali so se organizirali radi tega v posebno »Societč fra-ternelle des actenrs de la Passion.* x D’Annunzio pozvan v Rim. Gabriele D’Annunzio je dobil to dni povabilo v Rim, kjer naj bi prisostvoval posebni predstavi njegove drame, »Fed-ra« v kateri nastopi kot igralec tudi njegov sin Gabriellino. V drami bo sodelovalo v štatistovskih ulogah' preko! 500 dijakov in bivših vojakov. x Circolo di cultura italo-polaca«* društvo prijateljev italijansko-poljške kulturo z namenom seznanjati Itaiijamel s poljsko literaturo, umetnostjo in sploh kulturo, se je osnovalo te dni vi Turinu v Italiji. Za predsednika društva je bil izvoljen tamošnji vseučiliški' profesor Giovauni Vidam. x Apulej: Amor i Psihe. Ova klasična i vječna ljubavna priča otvorila je zbirku, »knjige ljubavi«, što je -ločela' izlaziti na.kladom »Narodno knjižnice« u Zagrebu. Amor (Eros) i Psihe, ovo dvoje mističnih helenističkih’ Ijubav-nika, nadahnuli su svojom velikom ljubavi nmjetnost mnogih pjesnika, slika-ra i kipara od klas. vremena pa sve do Rafaela, Cauove i Thonvaldsena. Priča o Amaru (Ijubav) i Psihi (duša) dobila je s vremenom alegoričko značenje, a njihova ljubav mistična boju ejedi-njavanja tjelesnosti i duševnosti u ljubavi. Apulejeva priča puna je antikne ljepoto, divne fantazije, ljubavae draži! (prizor kad znatiželjna Psihe noču kraj svjetiljke pramatra lice i tijelo Amo-rovo), primitivne poezije i narodno svježine, to če je i danas, poslije gotovo 2000 godina, moderni čitalac s uživanjem pročitati. Ima u toj prek , asno.i priči i dosta burleskno komike (bogovi na Glimipu, Venera kao zla pirnica itd.), pa je u tom oponaša Offenbach' u svojim poznatim operetama (»Lijepa Jelena« itd.) Ilrvatsko jo izdanje izvrstno s latinskog preveo još pokojni Milivoj Srepel, dok je sveuč. prof. dr. G. Šam-šalovio kao predgovor napisao iserpiva študiju o Arnom i Psihi i sličnim mo-ivima u svjetskoj (Lohengrin) i našoj narodnoj književnosti (Zmija mlado-ženja i dr.) i umjetnosti. Knjiga jo ^Maribor,' 25.'W6flff 1922.' K Henrflc Ibsen: Sablasti. Kao šest« slej gledališki list, sedaj pa se je te- Enjjiga »Pcraori&ne biblioteke« upravo je izašla ove ®Laso>vita drama največeg modemiog: diraTDjatiča.Ta H. Ibsena u prevodn. J. Kiulundfžiei. »Sablasti« su najboltva Ibsenova soeajalna drama, ko-jja me silazi s pokornioa moderno« ka-zališta. TJ »Sablastima« Ibsen prikazu- meljito preosnovala, pričela izhajati dnevno na 8 straneh ter se ne bavi več samo z gledališko stroko in filmom, ampak prinaša tudi bogate draevne rubrike iz svetovne literature, upodabljajoče umetnosti, društvenega življenja in športa. Krog nie so se skupili mnogi je snažnem, dramatskora akcijorn i sa j najboljši francoski strokovnjaki, med živim i ■pot.punmi ljudima na sceni, j katerimi je tudi nekaj akademikov (čla-ikako je čovjek osudno ovisan ne sam ; nov francoske akademije"*. List ima tudi o dtnuštviu, u kojem živi, ve roSka e. 24. Suhe gobe, lipovo c ^ brlnjevo olje pridelke plača najbolj* ^ Sir«-Rant, Kra«h int. St. 9, in nudi po l^jjcor, cenah na debelo ».gftfi riž, olje, kavo itd-za ponudbe g*b t * Na prodaj vinski sod^lt^.4 j«va ulica 18. 2Q60 Prazni vinski more kdo za dobo par posoditi (proti vinske sode, ki bi do 1000 1. nai to do 1000 1, naj -,.Vinski sodi“ s pog°J‘ pravo lista. tis Bavil se je z raznimi nasnutki za izgraditev sub-marinijske tokave. V njej naj bi bila velika postajnica, ogromna skladišča in prostori za stroje- Vanjo lehko izvrne 80 dvojnih kilometrov hribine. Če se dobro preudari, je nesrečna tokava, v. kateri je smrt na pre-dorovce. prežala milijonletja. neocenljivc vrednosti. Nasnutki so sa zaposlovali m mračne prikazni so se iim umikale. Ni eno sekundo ni smel misliti na stvari, ki so minile * . . Pozno v noči je legel spat in bil vesel, kadar ie počival nekoliko ur, ne da bi ga mučile strahotne sanje-Samo enkrat je večerjal pri LIoydu. Pred večerjo se je ž njim razgovarjala Ethel Llovd- Očitmrala .ie tako iskreno žalost po smrti Mau-dini in Ethelini, da jo je Allan poslej gledal z drugač-rrinii očmi- Zdelo sc mu je. da je na naglem postala t za mnogo let starejša in zrelejša. Allan je nekaj tednov neprenehoma bival v predoru. ’ eno, slamo, drva, premogi, ilto, krompir, sadi® in drug® dafalno pridelke kupuje in prodaja AN9RSJ ©SET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 Zimsko perilo klobuki dežni plašči dežniki, copate, nogavice, rokavice, eamovez-nlce, razno modno In galanterijsko blago v veliki iibiri i* n a j e e n e j e pri JAKOB LAH, Glavni trg 2. Tvrdka Dimitri S. Markovič v Krčevini, Wel!e, prodaja prvovrstno SVINJSKO HAST od 5—50 kg po Din 33, od 50 kg naprej p® 2042 3—2 ki Najboljši beli koroški krompir po coni za dobiti pri Feliks Pučko, Mari^ Aleksandrova cesta 31. mrnm 4. 4,