Adriatic zavarovalna družba d.d. VwlìA assicurazioni s.p.a n • jsrss*. Živel paznik Prešernove smrti Stroji na gradbišču izolske marine obstali. Republiško ministrstvo ne izda ustreznih dovoljenj za nadaljevanje gradnje, "zelena ofenziva” je bila tokrat uspešna. O medijski promociji izolske neuslišane pepelke pišemo na notranjih straneh, objavljamo pa skico marine, kot so jo planirali in narisali pred nekaj več kot 18-timi leti. Površen pogled odkrije, da sega tista marina v zaščiteno območje San Simona in da je planirana kar za 2000 plovil. Zanimiv je podpis avtorja skice. Sicer pa......... Sai V*- >V ;s šV&mM Se Pomnite Tovariši ozimnica j? / % ■ r f j v msL. R^ys L OVN f IMENIK f Z •. L E FEBRUAR 1 Je 142 dni ■f ■ ’’ -W- T W do EVrOpe Svet prihaja v Izolo in zdaj se ni kam skriti. V jadralnem klubu in na občini se je začel nekakšen "movimento”, težave z gradnjo marine pa lahko zakomplicirajo stvari. Svetu smo obljubili marsikaj. Bomo znali držati besedo? Q pq 03 ■< 03 13.2.1992 ob lo.oo na koprskem Temeljnem sodišču: JAVNA DRAŽBA "FERROTEHNE”. Izklicna cena najmanj enaka dolgovom Ferrotehne v stečaju. Možni kupec: Jestvina Koper. 27.2.1992 ob 10.00 na koprskem Temeljnem sodišču: PRODAJA LADJEDELNICE 2. OKTOBER. Cena: najmanj 17.000 DEM. Možni kupci niso znam. PRODAJA MEHANA je preložena. Cena: Še neznana. Možni kupci: Tretja oseba za prvo osebo, ki podjetje dobro pozna. Več na 3. strani. V tej številki še: »OBRAZEC ZA NAPOVED DOHODNINE »OBČINSKI POSLANCI SO BOLEHNI ^HOROSKOP ZA FEBRUAR POGOVARJAJTE SE ČIMVEČ S SVOJIM OTROKOM! Z molčečmostjo in redkobesednostjo (kar so, ž al, splošno raširjene lastnosti med nami, pa čeprav to ogorčeno tajimo...) naredimo vsaj toliko slabega kot s stalnim zapovedovanjem in prepovedovanjem. Pogovarjajte se z otrokom o ljudeh, o njihovih čustvih, o svetu, ki nas obdaja, predvsem o otrocih in o nas samih. Ste se vprašali, kaj naj svojemu najstniku povem o mamilih oz. kako naj mu povem? Podobno kot za spolnost velja tudi za mamila, da nas o njih najstnik ne bo vprašal kar iznenada in da bi mu morali odgovoriti enkrat za vselej. O tej temi nas bo najstnik spraševal več let, začel pa bo verjetno ob nastopu pubertete - starost 11, 12 let. Da bi lahko odgovorili na najstnikova vprašanja morate razčistiti svoj odnos do tega problema. Če boste dajali netočne izjave, vaš otrok ne bo dal veliko na vašo oceno. Morda ste sedaj izkoristili pravi trenutek; ali so vam otroci 5. in 6. razreda osnovne šole pripovedovali o risanki, ki prikazuje dečka, ki uživa drogo, o pogovoru po ogledu risanke, o domači nalogi, ko so morali narisati ali napisati kaj oni mislijo o tem problemu droge. Ste vse to opazili ali ste zaradi preobilice dela to spregledali. Imeli ste priliko se o tem pogovarjati. Otroci te starosti so še iskreni, veliko povedo, opazujejo okrog sebe, gleda jo televizijo, berejo časopise. Tu vas bi opozorila še na dva druga problema in sicer: povpregna starost prvega srečanja z alkoholom, pa tudi prve pijanosti je za fante 12 let, za dekleta U let. Srečanje s tobakom 12 let, glede na prejšnja leta se starostna meja pričetka kajenja še niža. Kajenje in popivanje se zdita manjše zlo, toda pot otroka, ki kadi in popiva do pričetka uživanja droge je veliko krajša.________ Razmišljanja vaših otrok (zbrano iz njihovih nalog): Droga zelo škoduje zdravju! Droga je strup! Droga ubija! Z drogo ni življenja! Zaradi droge zgubiš vse prijatelje, nikogar več nimaš rad. Nikoli se ne dajte pretentati sovražniku, ki se imenuje droga! Referent za zdravstveno vzgojo pri Zdravstvenem domu Izola Vida Orba nič, VMS POVODNI MOZ, VRNI NAM URŠKO V IZOLO ! se plesna šola pa šola URŠKA iettiti URŠKI Veste, da imenuje po znameniti UKU KI iz Prešernovega Povodnega moža, ki je tako rada plesala, da jo je potejgnilo v hladno reko. No, v Izoli je pri roki morje, zato si je URŠKA poiskala ”gostoljubje” v Gostinski šoli. In tako je bilo vse leto veselo naokrog. Spominjam se, ko sem prvič prosji plesalko za ples. To je bilo težko! Pa sem jo le "prijel”. V tretji stopnji so nas v Gostinski šoli kar nekajkrat postavili na "hladno” V nek zaprašen in veliko premajhen prostor, da imamo tam vaje. Ko pa so nas starši prišli gledat, jim niso uspeli ponuditi niti mililitra pijače. (več kot pie sna žola) temperatura in mnogi so i ohraniti URŠKO v Izolj. ra smo vseeno morali nehatl^V Kopru pa je URŠKA kar celo svetlobno leto za nami in poleg tega ”pameten Izolan” nima kaj'iskati v Kopru, saj ga ne Septembra, na zadetku pete stopnje, rabi. Jicdaj. samo dva meseca pozneje, o nam dovolili imeti vaje le enkrat,^Pa Jc Gostinska šola dala prostor pòtern so nam reklii da zaznaš plesni šoli Maestral! To je nesramno nimajo več prostora. Od takrat smo 'n hinavsko od Gostin- ske šole. , se skoraj dva meseca Jsiiskalč” v^Zanima nas, kakšnih pogojev ni 1 hotelu Ma ri na šk upa j s prizadevnim izpolnjevala Urška in kakšne sedaj Borisom. URŠKA pa je kljub vsem izpolnjuje Maestral. Kaj mislite, kdo svojim in našim prizadevanjem Ima boljše zveze? Zakaj mora iti prav ”izvisela”. Kdo misli, da nam lahko Izola brez URŠKE v ”Jurop nadomesti našo URŠKO, Matejo, najntitu”? Komur se to zdi pravično Borisa in Andrejo. Oziroma, kdo ima naJ dvigne roko ! tako dobre veze na Gostinski šoli. Plesalci & plesal Jz Urške Tudi v Graffitu je ”narasla” PISMO IZ VRTCA V naši Izoli se dogajajo tudi drobni vendar lepi dogodki. Vrtec je delček našega mesta in na srečo otroci še ne poznajo izrazov: brezposelnost, stiska, osamosvajanje, demokracija, itd. In prav je tako. Pri nas je še veliko smeha, igre, petja, pravljic in zabav. Rada bi vam opisala dva vesela dogodka. Lani oktobra smo sredi našega igrišča pripravili piknik. Pekli smo kostanje. Sonce je sijalo, kostanjev smo zbrali za dva polna koša in prav toliko dobre volje. Otrokom je hišnik pomagal zakuriti ogrenj. Kmalu je bila plošča razbeljena in že je po celem igrišču zadišal kostanj. Da smo lažje dočakali prvi pečeni kostanj, smo zaplesali okoli tetke Jeseni in peli pesmi ob spremljanju kitare. Zelo lepo nam je bilo tudi zato, ker so prišli starši in so se z nami sproščeno pogovarjali, igrali in pomagali peči kostanj. Prišli so še najmlajši - 2 letni malčki. Za malčke so poskrbeli ”ta veliki” : kostanj so jim ga oluščili, pohladili in jih nahranili. Kako so doživljali otroci zelo nadzorno pove naslednji dogodek: nekaj otrok je bilo še v vrtcu, eden je pritekel v vrtec in zavpil: ”Hitro pridite ven! Zunaj imamo full žur!!” V začetku novembra pa smo organizirali tržnico in trgovino s sadjem. Kar tri tedne smo se pogovarjali in si ogledovali vse o sadju: o pridelavi, obdelavi, pobiranju, predelavi, o uživanju sadja, itd. Po vsem temdelu otrokom ni bilo težko organizirati in speljati igro tržnica in trgovina s sadjem. Sami so naredili police, zaboje (iz škatel), cenik, tolarje, itd. Vsi niso mogli prodaja- ti, zato je nekaj otrok sadje kupovalo. In kaj bi lahko naredili s sadjemZ Sadno solato! Na sadno solato smo povabili tudi starše. Prišli so. Zopet smo bili vsi skupaj in skupaj smo pripravili največjo in najboljšo sadno solato na svetu. Mislim, da vsi -otroci in odrasli- rabimo takšne drobne in lepe dogodke. BUČI, BUČI... Glede na to, da imamo ribičev vse več, morja pa vse manj je jasno, da bodo preživeli le najboljši. In ker pregovor pravi, da neumen pomni, pameten pa piše, bomo v vsakem Mandraču objavili napoved plimovanja, ki je vsakemu pravemu ribiču še kako koristna. Prvi dnevi tega meseca bodo zelo razgibani, sredi meseca se bo plimovanje zelo umirilo, po 16. februarju pa bo spet zelo opazno. Še o soncu: Vzhajalo bo nekaj po 7. uri, zahajalo pa skoraj ob 17.30 uri. Dan bo trajal v povprečju 10 ur in 22 minut. 1.- 19.FEBRUAR 1992 2130 8 20 2150 8 50 22 10 22 30 9 50 22 50 14 50 10 20 23 40 11 30 13 10 18 00 19 30 17 00 11 30 2210 19 50 20 10 20 40 22 30 12 40 14 00 Poslanec M. Starc Bil Sem Tam Koper, 23. januar. (VO) Na koprskem temeljnem sodišču smo s koprsko TV ekipo bili prvi. Pol ure pred začetkom javne dražbe ob prodaji Mehana. Ob pričakovanju kupca, ki naj bi na sodišče prinesel virman z vplačilom tri in pol miljona mark (10% varščine) je čas prepočasi tekel. Natanko ob 10. uri je stečajni sodnik lahko le ugotovil, da je poskus prodaje Mehana - izklicna cena 35 miljonov mark -propadel. Poleg nas (TV Koper) in novinarja Dnevnika, sta se javne dražbe kot opazovalca udeležila nekdanji direktor Mehana Marjan Starc in stečajni upravitelj Ferotehne, Marjan Flcgo. Mi zaradi obveščanja javnosti, opazovalca pa (po mnenju pisca) predvsem zaradi ugotavljanja finančne moči morebitnega kupca. In, ker kupca, ki naj bi z veliko mošnjo razrešil nakopičene finančne težave Mehana iz preteklosti, ni bilo, se bo stečajni postopek zavlekel. Koliko časa ne ve nihče, dejstvo pa je, da bo treba poiskati drugačne pristope pri iskanju kupca. Ob uveljavitvi samostojnosti Slovenije, bodo v nakupe vključeni vsi. ki imajo denar, tudi iz tujine. Prisotnost nekdanjega direktorja Mehana na sodišču, ki je predstavnik tujega partnerja, pa lahko pomeni tudi rešitev za Meha no, saj so ob prvi neuspeli javni prodaji odprte vse možnosti. Povejmo še, da je nov razpis za prodajo Mehana zaenkrat neznan, (o tem naj bi odločil upniški odbor), znano pa je, da se bo prvi delovni dan v Mehanu za večino zaposlenih začel 1. februarja, po 42 dneh mirovanja (počitnic) Quanto conosciamo i nostri figli? Siamo veramente dei bravi genitori? Analizzando quanto succede nella nostra regione e altrove, si direbbe proprio di no. E’ vero che la nostra società’ non da’ troppo spazio ai giovani, e’ anche vero che la disoccupazione giovanile conosce un pauroso crescendo, e’ altresi’ vero che le strutture ricreative scarseggiano, pero' e' altrettanto vero che molte famiglie e addirittura alcune istituzioni educativo istruttive non svolgono quel compito fondamentale a cui sono inviate. Ne lo testimonia il dilagare della tossicodipendenza e i dubbi raduni di minorenni in ambienti alquanto ambigui. E questo in ore ben distanti dalle ormai dimenticate ore canonice. Infatti, oggi i trentenni e i non più’ tali sono costretti a rincasare presto, mentre i minorenni possono trascorrere la notte intera a zonzo da un locale all’altro. Per quanto riguarda tossicodipendenza, pare che genitori e società’ abbiano scelto la strada della rassegnazione. Ci sembrano un po’ tutti alquanto refrattari e omertosi. Ma c’e’ oggi anche un’altro fenomeno che ci preoccupa e non meno della tossicodipendenza. Si tratta della prostituzione minorile. E’ risaputo che quando la miseria impera la fantasia si espande. Ed ecco che balde pulzelle, scappate a qualsiasi controllo da parte dei genitori, hanno scoperto la via del marcapiedi pur di stare al passo con le amichette che vivono in famiglie più’ abbienti, per poter vestirsi alla moda come loro e per poter frequentare gli stessi ambienti. Queste escono di casa con gli abiti che passa loro il convento, si avventurano nel mondo dei facili costumi e coi proventi si rifanno l’abbigliamento. Poi questo nuovo corredo viene depositato in casa di amichette e alle successive occasioni si presentano in abiti da figlie di papa’. E la famiglia? E’ proprio sempre all’oscuro? E ammesso e non concesso che lo sia, risponde a quelli che sono i suoi compiti fondamentali? Certamente no! Sappiamo che il mestiere del genitore e’ molto difficile. Pero sforziamoci a fare qualche cosina in più se non vogliamo vergognarci della nostra esistenza. Gianfranco Siljan 27. Februarja naj bi na koprskem temeljnem sodišču s prodajo 2. oktobra v stečaju prišli do denarja za poplačilo upnikov. Poleg banke naj bi še pred letom 290 zaposlenih na tak način prišlo do denarja. Ne gre pozabiti, da so napori za poravnavo treh plač nekdaj in sedaj zaposlenim delavcem bili le poskusi, vendar rezultati poslovanja izolske popravljalnice ladij niso omogočali izplačila. Bolj koi se bltza dan X, vce Je neznank, kakšna bo prihodnja vsoda danes 100 članskega kolektiva. Za kaj gre? Vse kaže, da so se v igro ob in okrog ladjedelnice vključili izolski politični veljaki, ki so v en glas po 18-tih letih spoznali, da je dejavnost ladjedelnice škodljiva za zdravje Izolskih občanov. Ob skrbi za ekološko čistim mestom so žal pozabili, de je 2. Oktober pri onesnaževanju sodeloval le s petimi odstotki (analizo so pripravili strokovnjaki in ji po strokovni plati ni moč kaj očitati). V izolskem primeru gre preprosto za to, da se razvojni projekti ne ujemajo s trenutno porazdelitvijo prostora, saj v Izoli dajemo vso prednost razvoju turizma, ladjedelnica ob samem vhodu v mesto, pa takšnim idejam bolj škodi kot koristi. Kakorkoli že, danes lahko zagotovo napišemo, da so dnevi ladjedelnice, ki je s svojo dejavnostjo prinašala v Izola več deviz, kot ostala Izolska turistična dejavnost, šteti. Morda ne bo še takoj prišlo do ukinitve dejavnosti, vendar bo vsaj po priporočilu Izolskega Izvršnega sveta, do ukinitve moralo priti. Ce ne zaradi drugega, zaradi pogoja, da ladjedelnico lahko odkupi le domači kupec, ki mora vložiti najmanj 50% kapitala in se zavezati, da ob nakupu nima nobenih razvojnih ambicij. Takšnega kupca doma in na tujem ni. Iz tega lahko sklepamo, da bo 27. februar dan kot vsi ostali. Brez denarja in naslova javne dražbe, ne bo prišlo v upniških razmerjih do nobenih sprememb. Banka, kot največji upnik, bo lahko sicer lahko še čakala, težko pa bodo svoj nekdaj zasluženi denar čakali delavci, ki jim socialna miloščina na zavodu za zaposlovanje ob visoki inflaciji ne zagotavlja preživetja. Negotova vsoda pa tepe tudi zaposlene v 2,Oktobru, saj prave motivacije ob zagotovljenem delu pač ne more biti. Vlado Ostrouška ladjeDELNICA GO HOME Izolska Marina je, kljub našim opozorilom ( kdo pa sploh smo mi 7) postala idealna municija v predvolilnih strankarskih bojih. Tako kot tržačani o slovenski manjšini, se bomo izolani očitno ločevali na tiste, ki so za in tiste, ki so proti. Škoda, kajti marsikaj bi se še dalo rešiti. Pustimo, da so tisti, ki hočejo marino lahko tehnokrati in da so oni, ki je nočejo, lahko proti vsakemu razvoju. Najbolj boli to, da je stroka postavljena ob stran oziroma, da si je stroka zapravila dober del ugleda. Eni namreč za drag denar izdelujejo študije v katerih zahtevajo čimveč propustov skozi valobran, drugi zahtevajo širok prehod ( vrata ) v marino itd. Sandi, človek, ki je pol življenja preživel pod vodo ( potapljač in podvodni gradbinec ) pa nam je "prodal” naslednjo teorijo: "Marina bi morala imeti čimmanj propustov in zelo ozek vhod. Gre za delovanje t.i. Venturijeve cevi ( pritis se povečuje z manjšanjem premera cevi ). Glede na to, da v izolskem zalivu morskega toka takorekoč ni je edino gibanje plimovanje. Tako ob plimi prihaja v marino nova NE SE heCAT Izolski športniki grejo očitno po novi poti. Saj ne, da bi si jo tako želeli, le razmere so pripeljale do tega, da občinskega denarja ni in, da je šport padel na zadnje mesto občinskih "potreb”. V pogojih, ko denarja za financiranje klubov ni so se na občini in Športni zvezi dogovorili, da bodo financirali le strokovnjake, ki delajo z mladimi, od pionirskih do kadetskih in mladinskih ekip. Po tem predlogu naj bi plačilo za svoje delo trenerji prejemali neposredno, vse druge klubske dejavnosti pa bo treba seveda financirati z lastnimi sredstvi ali sredstvi sponzorjev. V naslednjem Mandraču bomo pripravili pogovor s sekretarjem Športne zveze Izole, Lucianom Kozlovičem o objektih in športni organiziranosti nasploh, danes pa objavljamo seznam trenerjev, ki bodo na ta način financiranja deležni sredstev iz občinske blagajne. Pa brez skrbi, denarja ne bo toliko, da bi morala zaradi tega koga dajati zavist. PRIIMEK IN IME KLUB NAZIV K leva Miran Brest brez Filiput Darko Budokai trener Korošec Bojan Budokai trener Žbogar Slavko J K Burja brez Grželj Vojko J K Burja brez Tul Franco NK Korte inštruktor Tratnjak Franjo NK Korte inštruktor Sejdinovski Sandi NK Izola tren. 1. raz. Gerič Valter NK Izola trener Patarič Ivan NK Izola tren. 1. raz. Omerčehajič Hasan NK Izola trener Ivetac Damir NK Izola brez Vučkovič Dušan RK Izola brez Benulič Leon RK Izola tren. 1. raz. Zavrtanik Uroš RK Izola tren. 1. raz. Komac Igor RK Izola tren. 1. raz. Radojkovič Fredi RK Izola tren. 1. raz. Čuk Duška RK Izola tren. 1. raz. Barič Tone RK Izola tren. 1. raz. Benčič Peter OK Izola brez Stubelj Milovan OK Izola trener Komadina Igor OK Izola inštruktor Hrvatin Igor SD D. Marušič inštruktor Božič Enio SD D. Marušič brez Paliska Janko TO Jadr. stražar brez Morato Va Idi TO Jadr. stražar brez Dražič Sabina Partizan N T brez Švab Zdenko Partizan N T trener Krulčič Vlado VK Argo brez Blaž in a Miran VKAtjo brez ZA PROTI ZA (ČE) NEVE voda po površju, ob osemi pa se stara voda z dna umika iz marine. Takšne marine sem videl po vsem svetu in funkcionirajo. Sicer pa, si že danes lahko vsak Izolan ogleda, kako čista je voda za valobranom ( v t.i.marini ).” Strokovnost ministra Jazbinška, ki je med vožnjo pri Bclvederju ocenil, da je marina prevelika, je najmanj vprašljiva. Da o tem, koliko nepreverjenih informacij kroži po medijih, niti ne govorimo. Zato še enkrat pozivamo: Gospodje, srečajte se, povabite strokovnjake in tiste, ki o tej stvari nekaj vedo ter se dogovorite, kako boste storili nekaj v skupno dobro. Izjava, da moramo Izolo pustiti naslednjim generacijam takšno kot je, je namreč smešna. Izola je danes umazana, razrušena, nezaposlena, brezperspektivna, zapuščena in razpuščena. Bomo takšno pustili našim otrokom in vnukom? Drago Mislej Pred dnevi smo v uredništvu Mandrača pripravili krajšo telefonsko anketo o tem, kaj Izolani zares menijo o marini. Poklicali smo 100 Izolanov ( skoraj 1% za razliko od vseslovenskih raziskav ) in ugotovili, da največ občanov podpira gradnjo takšne marine, ki ne bi bila ekološko nevarna, približno enako pa je tistih, ki so odločno ZA ali odločno PROTI. 10 odstotkov je bilo tistih brez mnenja. Če komu ta rezultat kaj pomaga, naj ga uporabi, kakor mu drago in kakor mu ustreza. ulturna ozimnica z obalo povezan z mostom v bližini današnjega Kristanovega trga. Naselbinsko območje nekdanjega otoka imenujejo ” varstveniki” historično jedro , za katerega velja najstrožji varstveni režim, ki zahteva varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v neokrnjeni in izvirni obliki. Preprosteje povedano: v starem mestu ne more zrasti stolpnica, kakršna je Tomosova v Kopru, ki bi se nad strehami vzpenjala v nebo, lahko pa se v sedanji višini in velikosti obnovijo vse hiše, pri čemer mora v 17 primerih še posebej vrednih mestnih hiš umetnostnih in kulturnih spomenikov svoje povedati spomeniško varstvo. Pa jih poiščimo: začnimo tam, kjer se je začela tudi Izola, v Mandraču, kjer bomo, če morju obrnemo hrbet, zagledali pred seboj Občinsko palačo z baročno fasado proti morju ( na njej je značilni beneški lev z odprto knjigo) in gotsko fasado v Verdijevi uliqi. Nanjo je prislonjena cerkev Marije Alietske, najstarejša izolska cerkev. Bila je restavrirana pred dobrimi sto leti. Današnja zunanjost je precej skromna, zlasti pa razpadajoča in žalostna in kliče po nujni prenovi. V Verdijevi ulici ( št2 in 2a) je nasproti občinske palače zanimiv niz treh starih, večkrat predelanih stavb. Nekoč je bila tu mestna loggia. Cerkev M. Alietske skoraj povsem zapira Trg 22 julija. Njegov najvrednejši del je Manziolijeva hiša, ki skupaj z vogalno Lovi-satovo hišo tvori enega najlepših stavbnih spomenikov v Izoli. Beneško-gotska hiša je edini primer ohranjene srednjeveške stanovanjske arhitekture premožnejšega tipa. Leta 147o jo je dal zgraditi župan Manzioli. Ce gremo s trga desno po Ljubljanski ulici proti tržnici, bomo kaj kmalu našli na desni strani nizko zgradbo baročno-renesančnega sloga na št 41 in 41a, s pritličjem, ki je danes predelano v trgovske lokale. Če se odpravimo na levo, po Alietovi ulici, se na štev. 18 znajdemo pred hišo, ki priča o romanskem poreklu mesta in ima dvoje značilnih renesančnih oken. Naprej mimo trga bomo prišli do Krpanove ulice, kjer stoji na štev. 5 ena najmogočnejših mestnih stavb, po zasnovi sorodna palači Besenghi, le da ni tako bogato obdelana. Zgrajena je bila 1772. v baročnem slogu z zanimivim vhodnim portalom in lepo vežo, ki se razširi v prostorno stopnišče. Nadaljujmo po ulici navzgor do Besenghijeve ulice, nekoliko desno do palače, ki je menda res ne moremo zgrešiti. Palača Besenghi degli Ughi je najodličnejši primer poznobaročne arhi tekture na slovenski obali. Zgrajena je bila med leti 1775 in 1781, je delo uglednega arhitekta Dongettija, poleg bogate zunanjščine pa se odlikuje tudi po notranjih prostorih z lepimi poslikavami in štukaturami. Nekaj korakov naprej, na vogalu Gregorčičeve in Giordanove ulice je še ena stavba-spomenik. To je Scuola dei Battuti, zgrajena 1451., torej ena najsatrejših izolskih hiš. Z ulice bomo videli pravokotni portal s poljem, kjer je bila nekoč freska. Zunanji videz stavbe je precej spre menjen, a je ohranil gotski značaj. Preden se podamo dalje po Gregorčičevi, stopimo še do cerkve sv.Mavra, ki jo ugledamo na koncu Giordanove. Stoji na najvišji točki nekdanjega otoka, celoten kompleks pa sestavlja prostostoječi zvonik, bazilikalna ladja s prizidanimi kapelami, kvadratni prezbiterij s krajšima kapelama ter podaljšek prezbiterija s kornim zaključkom in prizidanima zakristijskima stavbama. Cerkev je bila posvečena leta 1553, konec minulega stoletja so jo predelali in preoblikovali zahodno fasado v neoromanskem slogu. Cerkev hrani nekaj pomembnejših slik lokalnih in tujih avtorjev. Med pomembnejšimi omenimo sliko Marije s svetniki, delo Jura ja Venture (16o3), sliko Marije z otrokom in svetnikoma Girola-ma da Santacroce. V Gregorčičevi ulici bomo nižje, na štev. 59, našli še en meščanski arhitekturni primer neogotske hiše s portalom, geometrijsko dekoracijo pod okni in rastlinsko nad njimi in značilnim strešnim vencem. V starem mestnem jedru je nekaj takšnih stavb še v bližnji Smrekarjevi ulici (ogled lahko začnete na začetku z Lovisatovo hišo na štev. 63, torej se vrnete na Trg 22. julija, ali pa stopite na ulico s tržnice). Tri stavbe so zanimive in pomembne: na štev 5o. baročni kompleks dveh stavb s tremi značilnimi portali in okni prvega in drugega nadstropja. Celotna fasada je bila obdelana s plitvim prefinjeno izdelanim štukaturnim okrasjem. Spomenik je, kot boste videli, delno prenovljen. Nasproti nje stoji na štev. 51 klasicistično obdelana hiša z baročnim vhodom z zanimivo dvoriščno lopo in ohranjenim baročnim kaminom. Za Lovisatovo hišo smo že rekli, da je skupaj z Manziolijevo najlepši del starega trga za nekdanjo občinsko palačo. Nastala je v beneško gotskem času. Današnje pročelje je renesančno z značilnimi okni, ki sodijo v krog renesančne arhitekture italijanskega severa. Tako, najstarejši del mesta smo obdelali. Zunaj njega je le nekaj takšnih spomenikov : hiša. v kateri prebiva izolska policija, neogotska hiša v Kraški ulici 2, kjer živijo Uršulinke, na trgu pri avtobusni postaji sodi med spomenike stavba, kjer je danes lekarna, malo dlje iz mesta proti San Simonu pa še Vila Rosa na Tomažičevi štev.l in hiša na štev.2. Med varovana mestna območja sodi tudi del Simonovega zaliva, ki se ponaša z izjemno bogato arheološko dediščino. Neposredno ob obali in na rtiču Kaneto so ohranjeni temelji rimske vile oz. naselja z znamenitimi mozaiki. Na morskem dnu so ohranjeni temelji rimskega pristanišča. Raziskave tega območja, za katerega velja najstrožji režim, še niso pri kraju, v Izoli pa se bomo morali odločiti, kako bomo javnosti predstavili ta atraktivni spomenik. Drugo pomembno arheološko območje je Viližan. Na morskem dnu pri nekdanji Rudi so ohranjeni temelj rimskega pristanišča, ki segajo pod današnjo cesto (tudi deteljico!). Na seznamu zaščitenih območij je še nekaj arheoloških spomenikov: na hribu Kaštelir nad zaselkom Cedlje je več najdišč antičnega naselja, v Livadah ( Cervinjanu) so na njivi našli rimski kapitel, na ledini Bocan blizu Kort je večji naselbinski kompleks, prav tako v Stari vasi v Medoših. Gre za star seznam, ki bi se mu ob temeljitih raziskavah lahko pridružilo še kakšno ime. Med posebej vredno naselbinsko območje je treba prišteti še Korte, izjemno slikovito vas strnjene pozidave. Poseljena je bila že v prazgodovini, ostanki kažejo še na staroslovansko kolonizacijo, v župni cerkvi Sv.Antona iz konca 18. stoletja pa je ohranjen glagolski napis iz 1482. Sedanja cerkev ( prav tako na seznamu spomenikov) je bila sezidana 1799. V glavnem oltarju je slika sv.Antona Puščavnika, delo neznanega slikarja. V Kortah je vrsta hiš, ki so proglašene za etnološki spomenik, vendar je seznam nepopoln in raziskave varstvene službe na terenu še preskromne, da bi lahko bil dokončen. V knjigi spomenikov so že od leta 1984 vpisani tudi zgodovinski in memorialni spomeniki, med katerimi so obdelani le spomeniki NOB. Tudi ti se varujejo kot kulturna dediščina. Toliko o nepremični kulturni dediščini, ki smo jo v tem prispevki komaj našteli in mu dodali zgodbo o ne-prenovi Manziolijeve hiše. Tudi drugih se bomo lotili, upam da ne takrat, ko se bodo že podrli. Sergio ozimnica QQ33Q UN ISOLANO IN ESILIO (”No, siete voi in esilio, non io...”) Chi non conosce Sergio Gobbo? Pinne sottobraccio, oppure macchina fotografica in mano, o in compagnia di bambini, a inventare chissacchc’ nuovo giocattolo... Ma ormai già’ da diversi anni Sergio non viene a Isola. Se ne sta nella sua gabbia-astronave, nella sua Casa dei Sogni, la Casa Viva a Grisignana. Una decina d’anni or sono, dopo che a Isola non era riuscito a trovare un alloggio, se ne andò’ e arrivo’ a Grisignana. Vide la sua casa dei sogni Chissà’ quante volte l’aveva disegnata: piccola, grande e viva. Ma quando la vide era come morta. La vicina, la signora Iredenta, dopo che Sergio apri’ le finestre, chiuse ormai da decenni, disse: ”Adesso la casa xc viva”. E da allora la casa riprese a vivere. Oggi Sergio Gobbo vi abita e vi lavora. La sua ultima opera e’ una monografia fotografica sull’Istria, precisamente sui paesaggi, sugli uomini, sugli avvenimenti e sul patrimonio culturale del Buicsc. I testi sono nientemeno che di Fulvio To-mizza, grande amico di Sergio. Ma come Sergio Gobbo, disegnatore industriale, fotografo, naturalista, amante del bello e dell’originale, definisce se stesso e la sua ultima opera? ”Nato e cresciuto ad Isola d’istria da madre slovena, un’allegra savrina con la polca nel cuore, e da padre italiano, classico capo famiglia che spesso, cullato dalle arie di Verdi, rimpiangeva nostalgicamente la natia Rovereto, ho saputo creare nel mio intimo un tollerante rapporto fra due mondi diversi, fra due culture. E quando decisi di trasferire il desco in una malandata casetta di Grisignana, una casetta costruita nei mici sogni, dentro di me si fece strada un’altra cultura, la terza cultura istriana, quella croata. Profondamente cosciente di questa realtà’ e delle ricchezze che da tutto questo scaturiscono, guidato dal profondo amore per questi luoghi, decisi di comporre tutti i tasselli del mosaico in un’unica realta’, il buicsc. Nacque cosi’ l’idea di una foto-monografia...” Parlare di Isola gli fa male: Isola non e’ più’ quella di una volta e non potrebbe neanche esserlo, comunque qualcosa si dovrebbe pur fare per ridarle i suoi vecchi valori.. Rimpiange i tempi quando a Isola giocava: prima come bambino e poi con i bam- bini La sua carriera inizia come operatore al light show in grossi spettacoli (ne e’ cosi’ affascinato che anche qualche ora dopo lo spettacolo ancora sogna). E Sergio e’ un vero sognatore - ad esempio pulendo le cozze cotte sogna i profondi e limpidi fondali del mare di Veglia, di Punat-Pontc, dove ha lasciato parte di se stesso. Dopo l’esperienza del light show si dedica per sci anni alla ricerca, insieme ai bambini di diverse contrade, di nuovi giocatoli. Arriva quindi il video, dopo il clip Istranova (avete presente lo sposo - piccolo e magro - che corre per scappare dalla sposa -corpulenta e affamata - la quale lo inscguc per ...mangiarselo...) segue la fase di una serie di lavori per la televisione, ma purtroppo gli scenari vanno perduti. C’e’ quinti l’esperienza della pubblicità’ turistica (’1X)P e altri). Ma il suo sogno rimane l’arte pura. Sergio Gobbo trova comunque anche il tempo per opere di bene: in questi gravi tempi di guerra in Croazia collabora con la Caritas e organizza dall’Italia trasporti di viveri e vestiario per coloro che ne hanno bisogno. Ma quando gli chiedo se verrà’ a trovarmi a Isola, lui risponde di si., ed io so che Sergio, questo amante della natura e della cultura, che ora sta per iniziare una nuovo importante lavoro di ricerca fotografica sulla storia e sulla cultura dell’Istria in seno alla fondazione Agnelli, a Isola non vera’. O chissà’, forse sbaglio - lo spero. Andrea Šumenjak ZGODBA NEKEGA PORTRETA — » DORA BENGIS Začenja se pred mnogimi leti. Vsaj zdi se mi, da že davno. Prišla je z brkinskega podeželja in najprej odkrila morje, potem še mesto, kjer je bilo vse tako drugače. Bilo ji je 15 let. Takrat se je postavila po robu očetovi volji, ko jo je silil v tovarno, kjer je končala večina deklet, ki se niso mogle šolati naprej. Želela si je česa boljšega in dobila prvo bitko: vajeniško službo pri takrat državnem podjetju Foto Ideal. Vse, kar je prišlo potem, ko je v resnici odkrila, da je to pravi poklic, od šole doma in v Ljubljani do pomočniškega izpita in prvih samostojnih korakov, je bilo eno samo veselje in užitek, ”ko so se v temnici pod njenimi rokami rojevale podobe”. Bili so to časi, ko je bil fotograf pravi kronist zasebnega in družabnega življenja. Edini je imel fotoaparat in lahko si predstavljate, koliko dela je bilo ob velikih praznikih. ”Za novo leto sem hodila od hiše do hiše, vlekla za seboj ogromno petki-logramsko škatlo ( multibliz) in slikala božična drevesa. Takrat so ljudje naročali takšne posnetke. Rada se spominjam nekdanjih Izolank, ki so se izjemno rade portretirale. Zdele so se mi zelo lepe. še danes se mi na fotografijah zde kot holywoodske filmske zvezde”, pravi Dora in se z vzdihom pokesa, da že takrat ni z današnjimi očmi gledala mesta. Portrete pa pogreša še danes. ”Te nikoli ni zamorilo rutinsko delo?”, jo vprašam. ”Saj ni bilo nikoli zgolj rutinsko, včasih se je v enem dnevu zvrstilo toliko različnih del, da na rutino še pomislila nisem.” Poklicno življenje fotografinje je iz njenega aparata izvabilo kakšnih sto tisoč obrazov ( med njimi so še posebej v veljavi portreti ) in kdo ve koliko podob iz vsakdanjega in nevsakdanjega življenja in ob tem ji ni bilo nikoli dolgčas. Že od vsega začetka jo je vleklo tudi ven iz delavnice in zadnjih dvajset let tudi v svet umetniške fotografije, pri čemer so ji bile v veliko pomoč izkušnje, ki jih je nabirala v Društvu fotografskih in filmskih delavcev Slovenije. Prevzelo jo je nostalgično razpoloženje opustelih istrskih vasi in samota istrskega podeželja in prav v tem očarljivem in na pol izgubljenem svetu, ki se mu je posvetila z veliko ljubeznijo, je ustvarila svoja najlepša in najboljša fotografska dela. Razstavila jih je na sedmih samostojnih razstavah in na prav toliko skupinskih, njene fotografije pa so bile predstavljene tudi na pomembnih mednarodnih prireditvah v Nemčiji, v Beogradu in v New Yorku. Razen trme, ki ji je prišla prav pri petnajstih, je Dora dokazala, da se stvari, ko jo delaš z veseljem in ljubeznijo ne naveličaš zlepa, nasprotno, da ti pomeni iz dneva v dan več, tudi tedaj, ko že lahko začneš odštevati leta do upokojitve. ”In kaj tedaj, ko prideš do 0 let in 0 mesecev?”, jo vprašam. ” Takrat bom še naprej z užitkom fotografirala, veliko bom brala, ker imam zelo rada tudi knjige in ker sem ukaželjna, bom še naprej hodila v šolo, tako kot to počnem že zdaj. Rada imam jezike in tem se mislim posvečati še naprej. A o tem zdaj še ne razmišljam. Imam še veliko dela in odgovornosti. Si predstavljaš, da mi ni vseeno, kakšen bo nasmeh mojih Izo-lanov na novem potnem listu?”, pravi in se smeje. Neva Zajc - :: yy&M «wxv: WWw pMm &-VM REPUBLIČKI KOMITE ZA DROBNO GOSPODARSTVO Kidričeva 3, Ljubljana tel.(061)217-846/217-872 REPUBLIŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Titova 19, Ljubljana tcl.(061) 216 122 ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE Celovška 71, Ljubljana tel.(061)559-490/559-260 Revija OBRTNIK tel.(061) 552-641 MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA Ljubljanska 3, Koper tel. 32-721 SKUPŠČINA OBČINE IZOLA Kidričevo nabrežje 8 tel. 61-133 OBRTNO ZDRUŽENJE IZOLA Elvire Vatovec 4 tel. 61-027 UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE (DAVČNA UPRAVA) IZOLA Gorkijeva 2 tel. 61-121 /61-132 IN KAJ Z NJIM POČETI Izola ni več proletarsko mesto. S propadom velikih industrijskih mogotcev se je znašla gola in bosa v kriznih časih. Kako naprej, je najpogostejše vprašanje zadnjega leta. Turizem, trgovina, drobna obrt in majhna podjetja. Kombinacija Veneta in Singapura bi bila za Izolo kar prava. Pa ne govorimo kar na pamet. Že zdaj je v Izoli registriranih skoraj 450 zasebnih obrtnikov in podjetnikov, ki opravljajo najrazličnejše stvari in dejavnosti. Del te izolske ponudbe smo zbrali v poslovnem imeniku ( objavljamo le tiste, ki so se odzvali na našo ponudbo ), že septembra pa bomo pripravili njegovo izpopolnjeno izdajo. Torej, če ne veste kam po kakšen izdelek, prelistajte ta imenik. Morda boste v njem našli ravno tisto, kar ste že dolgo iskali. VTOPREVOZNIŠTVO------------------------ Gregorič Dušan Zatišje 3 Izola tel.: 066/62-646 Jakačič Roko F Bidovca 3 Izola tel.: 066/64-261 VELLICARNE----------------------------- m A FLORA Simonšek Karmen B Pekarniška 2 Izola tel.: 066/62-730 n m v ORHIDEJA Cvetličarna Bračanov Krajcar Vesna nnmnn ta Kristan°vtrg4iz°,a WJklIllLzijUA tei.; 066/61-606 MIMI Bordon Nada Drevored 1. Ma ja 4 tel.: 066/61-334 doma: 066/74-291 \EVL J ARSIVO ROBNA ------- KOVINSKA GALANTERIJA Mitrušcvski Mladen Ob starem zidovju 11 Izola OTO Cuk Boris Zatišje 2 Izola tel.: 066/61-338 ART FOTO Fotolaboratorij Hotel Delfin Tomažičeva 10 Izola tel. : 066/63-552 int.392 doma: 066/65-250 foto COMUNITÀ’ D’ITALIANI ..M... Nel mosaico culturale isolano s’inseriscono con peso e indiscutibile importanza le attivila’ amatoriali organizzate presso la locale Comunità’ degli Italiani, le quali, oltre a curare le tradizioni culturali e folcloristiche dei nostri cittadini di nazionalità’ italiana, rappresentano una importante fonte di arricchimento spirituale per tutta la nostra cittadinanza e sono al tempo stesso dimostrazione di come si possono raggiungere valori culturali eccelsi percorrendo la strada del dilettantismo. Sulle pagine di questo giornale abbiamo più volte segnalato ì successi ottenuti sia in patria che all’estero dai minicantanti curati da Amina Dudìnc e dal Coro mista "Halmetum” diretto da Claudio Strudthoff, Pero■ non dobbiamo scordarci dei piccoli ballerini, dei recita* tori e dei filodrammatici che hanno portato il nome e detla Comunità* e del nostro Comune con successo su palcoscenici anche di un certo prestigio. Un cenno a parte merita la collaborazione che la Comunità degli italiani di Isola mantiene con le consorelle dell’Istria e del Quarncro, con l’Università popolare di Trieste e con vari gruppi corali, teatrali e di arte varia di Slovenia, Croazia, Austria e Italia. Nell’ambito di detta collaborazione e’ stata offerta alla nostra cittadinanza l’opportunità’ di conoscere scrittori, artisti, musicisti, attori teatrali, ballerini e coristi di livello internazionale. Un contributo immenso alla crescita culturale dei cittadini di Isola. Ci rammarica pero’ che non abbia sempre riscontrato i meritati favori di pubblico. La latitanza di quest’ultimo in certe occasioni e’ addirittura preoccupante. Ma ciò’ non ci deve disarmare, anzi deve impegnarci ulteriormente. Non dobbiamo assolutamente permetterci che la nostra bella Isola diventi un Comune dormitorio. Gianfranco Siljan SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO (nz) Pomembna vez s preteklostjo so v vsakem kraju nepremični spomeniki, svojevrstni dokumenti minulih dob, od najstarejših arheoloških do stavbne dediščine zadnjega stoletja ali najnovejših memorialnih spomenikov. Kulturnozgodovinske spomenike posebne vrednosti varuje poseben zakon in nadzoruje zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki načrtuje in izvaja tudi njihovo prenovo. Na prvi pogled se zdi Izola spomeniško revnejša, kot je v resnici. Eden od razlogov je najbrže v tem, da večji del spomenikov ni obnovljen in torej niso opazni, drugi pa v tem, da razen strokovnjakov in redkih občanov, ki so imeli v rokah gradivo z opisom vseh spomenikov (zavod ga je pripravil pred razglasitvijo), prebivalci našega mesta o njih vedo malo ali nič. Celo tisti, ki ob njih živijo. V tem prispevku vam bomo na kratko predstavili najpomembnejše spomenike. Podpisana sem jih uspela pogledati od zunaj v nekaj urah, s podeželjem vred pa me je srečanje s častitljivimi hišami zabavalo en vikend. Ker je to sila zanimivo početje, ga priporočam tudi vam, pri čemer lahko uporabite kar moj redo sled. Izola imena ni dobila po naključju. Na otoku je nastalo najstarejše naselje, predvidoma po padcu rimskega cesarstva. Prvi zgodovinski podatki o naselju so iz leta 972. O srednjeveški poselitvi ne vemo veliko, ker so posegi v kasnejših dobah mesto čisto spremenili, razen tega, da je iz tega obdobja zasnova mesta. Rasti je začelo ob pristanišču in se potem širilo proti severu in vzhodu otoka. Otok je bil \r 1, • • Nada Morato vbilturna ozimnica jjj s (nz) Če je kje kakšna dejavnost, s katero se lahko pohvalimo pred svetom in ki nam za zdaj zagotavlja "prvo slovensko ligo” je to sodobni ples. Mislim, da je bil plesni studio Lai, ki ima za seboj že več kot desetletje dela, med prvimi, ki so v Sloveniji začeli širiti novo inačico plesne dejavnosti: sodobni ples ali izrazni ples, kot ga ponekod imenujejo. Letos se je skupina predstavila na Dnevih plesa v Ljubljani skupaj z najboljšimi, mentorica in koreografinja Lilijana Šantič-Ujčič pa je bila selektor za vso Slovenijo. V skupini dela zdaj okrog šestdeset plesalk in plesalcev vseh generacij. Enako kot starejša skupina desetih deklet, ki so vztrajala šest ali sedem let, so pomembni najmlajši ”laički”, saj si dober plesni studio ne more graditi prihodnosti brez naj-mlašjih. Večni problem je, kot nam je povedala Lilijana, da jim najraje uhajajo fantje, ki se pridružujejo profesionalnim skupinam. Sicer pa je zanimanja za ples dovolj, pa tudi poznajo jih že dodobra vsi, tako da pot do njih ni zapletena. Nekatere odrasle plesalke bi se seveda kaj rade odločile za poklicni ples, a je največja težava v tem, da pri nas ni študija oz. šole, ki bi ta poklic zagotovil. Edina možnost je tujina, ki pa je tako draga, da si jo je skoraj nemogoče privoščiti. Pa še to: ”Od koreografije se pri nas ne da živeti”, pravi Lilijana, čemur je treba dodati, da tudi od plesa precej težko, saj imamo v Sloveniji le en plesni teater, ki naj bi združeval poklicne plesalce. Tudi izolske plesalke in plesalci so na seznamu potrpežljivih čakajočih na večji prostor za vadbo, pa na možnosti, da še kdaj organizirajo poletno plesno šolo, kamor lahko povabijo imenitne tuje pedagoge. Do maja bodo pripravili novo predstavo. Če ste jih doslej spregledali, izkoristite to priložnost. Izolani! Vabimo Vas, da se pridružite iskanju izvirnih dokumentov, zapisov, slik ali podobnega, ki govorijo o našem mestu. V prihodnjih mesecih bomo morali dopolniti mestno podobo in njene simbole: grb, zastavo in druge oznake, zato nam bodo ti podatki prav prišli. Za avtomobilske tablice je znak že izbran: na njih bo golobica v letu z oljčno vejico. Gradivo prinesite v uredništvo. DEMOKRATI ZA RAZVOJ OBALE Demokrati v sodelovanju z Marinvestom organizirajo okroglo mizo na temo gospodarstvo, podjetništvo, razvoj, itd... Gostje: mag. Igor Omerza,mag. Marjan Cerar, prof.dr. Marko Kos, dr. Jože Mencinger Okrogla miza bo 12. februarja ob lS.uri v Hotelu Mtarina Sponzoiji: Optima, Interstyl Rekli so mi, naj ob kulturnem prazniku napišem nekaj besed z vrha. Kako, od kje, iz Ncrtiša, z Brega ali še više? Opazujem množico, kako zamaknjeno posluša naše pevce (zadnje leto je to žal samo na pogrebih). V valu žalostnih čustev, sc kar razneži Ponosna je nanje, in če bi tedaj zbirali nove pevce, bi marsikdo kar zapel z njimi. Poslušam petje v cerkvi V en glas sc zlije in je prošnja za mir, tako kot v daljnjem letu 1944. In je ljubezen, ki sc ji pravi pesem, je Molitev, je Kultura? In kako zmore ta naš pevce zvečer še na vajo, ko je ves dopoldan delal v tovarni, popoldan pa na njivi? Od burje in sonca ožgan, trdega koraka, godrnjavega izraza? Vprašajte ga! Zaiskrile sc mu bodo oči in začel bo: ” Namxranx smo kxntanjc eno nx naše kxntxdurjc - to smo pa kar vsi. Radi delamo in sc veselimo. Kar poglejte naš znak! Ljubezen do dela pa tudi do vsega lepega in dobrega so nam vcepili starši in razmere, ki so vedno udrihale po nas. Med zidove naše cerkve so pognale naše korenine. Vanjo smo postavili marsikaj dragoceno lepega. Od fresk, na katerih smo upo- dobljeni mi in nas terasast svet s čudovitim ”albusom” in še lepšim zahodom in z mostovi, ki sc pnejo čez modrino neba in morja v sožitje z drugimi ljudstvi na Kun-finu kultur. Pa tisto sonce z biseri, ki ga je ustvaril pasar Kregar v vihri prve vojne iz našega zlata in srca zato, da bi vzšlo v svobodi? Vse pomembne dogodke v naši skupnosti smo zabeležili: Naše prve korake s staroslovenskimi pismenkami, rojstvo naše šole, smrt naših voditeljev. Ni veličastno in ne bogato, kar imamo - tako je, kot smo mi Vedno smo sc bali, da bi nam to oteli, kajti Atilov je bilo mnogo. Vmesnih prebliskov pa ne veliko. Zato so bili ti spontani in močni, da so zajeli slehernega. V prejšnjem stoletju smo čitalniško navdahnjeni postali nekaj. Prosvetni društvi v Kortah in na Maliji sta pomagali oblikovati našo podobo . Potem je prišlo 70 let represije, ki je najprej trgala iz skupnosti narodnostno in potem še duhovno identiteto. Ostal je tudi spomin na razred mož, ki so sc šele leta 1954 opismenjevali Nepozabni so smeli koraki dramskih, čitalniških in pevskih skupin po vojni na Maliji in v Kortah. Injekcije za v.sc to so prihajale vedno iz šole in so društva delovala le, če so bili učitelji aktivni v njih. Zato je zraslo prepričanje, da mora le učitelj oziroma šola voditi kulturno politiko kraja. Imamo pa kar neka j sposobnih in mladih ljudi. Le opogumiti jih je treba in zaupati vanje. Zdrahe v stran! Dovolj jih je bilo v zadnjem desetletju, ko smo valovali med našimi željami in željami oblasti, ki so nas hotele spraviti na skupni imenovalce. In kljub temu je bilo veliko narejenega, da je pripomoglo k osveščanju za novi čas.” In danes, jutri, kako naprej? Bomo stopili po dolgem premišljevanju in plahi previdnosti, izza skrivališč in pogumno nadaljevali zastavljeno pot? Mladina na plan! Ne puščajte sc več zavajati in uspavati od sodobnih mamil. In, kakor so sc nekoč z močjo kulture zopcrstavljači neukosti in potujčevanju, tako sc danes zoperstavimo ideologiji potrošništva in pohodu barbarstva v našo naravo, v naše vasi in mesta, v človeka in v zakladnico njegovega duha! ]VLi s hriba 1 Naročniki novih telefonski prikjučkov so pristojni zagotovili, da bodo dobili telefon do konca leta 1991. Nato so datum premaknili na 15. februar. Ker je ta dan že tu, delavcev pa ne vidimo več, "paloni” so še na kupu, sprašujemo, kaj se dogaja? 2. Pred leti smo plačali prispevek za razširitev pokopališča. Radi bi vedeli pri čem smo? Kaj je bilo doslej narejenega, kam je šel de-nai? Zakaj se nas o tem ne obveščajo, ko so nam poročila o tem obetali na tri mesece? 3. Ali se res ne da premakniti odhoda avtobusa iz. Kort od 6,17 na 6,05 zato, da b dijaki ne odhajali od doma že ob 5,05, ker sicer ne dobijo v Izoli zveze za Koper? 4. Kljub neprestanim večletnim pritožbam, kaj se je ukrenilo, da se odpravi prav nesramno početje nekaterih domačinov in pa Pirančanov, Tržačanov na divjem odlagališču v Čedljah? 5. Zakaj je krajevna samouprava usmerjena pretežno le v nogomet in gasilstvo? Je to posledica uzurpacije izvršne oblasti ob zadnjih volitvah v Svet krajevne skupnosti? 6. Zakaj se na geodetskem zavodu dokončno ne uredijo zadeve v zvezi s spremembo imen vasi in zaselkov? Nada Morato ISTRSKA VRA'IA 4, IZOLA NAJBOLJŠIH 10 1. FORZA D’ URTO (Cold stonc) - A. 2. WEDLOCK - A. E 3. DOUBLÉ IMPACT -A. 4. ZANDALEE - D 5. WELCOME HOME ROXY CAR MICHAEL-D. 6. THE FLASH 2 - E 7. MURDER IN MISSISSIPPI - D. 8. THE DOORS - G. 9. KILLER KLOWNS - G. E 10. FUNNY FARM - K. LEGENDA .A-akcija,D-drama,F-fant.,G- glasheni, K-kriminalka___________ Pri nas si lahko izposodita več kot 1800 filmov. Nudimo še: AUDIO, VIDEO KABLE, PRAZNE KASETE, IZPOSOJAMO VIDEO PLAYERJE IN KAMERO Smo za kvaliteto, a tudi za primerne cene: CENA IZPOSOJE VI-DEOKASITT : 30 SLT (2 dni originali ) 25 SLT ( 2 dni kopije ) - ■ - " ■ * SPOŠTOVANI! Najprej se vam lepo zahvaljujemo za članek objavljen v eni izmed prejšnjih številk Mandrača in za jasno izražene misli vaše novinarke. Zal nekateri vidijo v besedi ”Ribari” samo črno, češ da so narkomani, kalilci nočnega miru, nekulturna, nasilna skupina mladoletnikov. Ker pa se je eden od teh, če sploh mednje sodi, lotil pisanja zloglasne parole ”Ribari” po tablah, na katerih so krajevna imena, so zato krivi vsi, mar ne?! Naj vam povemo, da tista skupina ”Vrlih Izolanov”, ki kali nočni mir in se predstavljajo kot ”Ribari”, nimajo s pravimi Ribarji nobene zveze. Oni se namreč za NK Izola sploh ne zanimajo, kaj šele, da bi hodili na tekme! A kaj, ko v Izoli nimamo pristopnih organov, ki bo zoper njih ukrepali (mimogrede, tudi prednovoletno bombardiranje avtobusov in avtomobilov je njihovo delo, pripisano pa je bilo navijačem, ki so ekskluzivno navijači na tekmah). Tudi glede tekme med NK Olimpijo in NK Izolo je bilo zapisano, da so Ribari začeli provocirati in prvi napadli nasprotnike, a je bilo ravno obratno. Sprva so jabolka itd. priletela od njih k nam. Kako so se stvari v nadaljevanju zvrščale ne bi niti pisali (steklenice, bakle, ipd.). O tem dovolj. Ribari pa so mimogrede po ocenah v reviji Ekipa ocenjeni kot naj-naj -navijači, ki pa s strani uprave NK Belvedur Izola ne dobijo (vsaj trenutno) nobene podpore (v nasprotju z drugimi manjšimi klubi ). Vse kar imajo, si priskrbijo sami - s pomočjo nekaterih sponzorjev - naj omenimo samo glavne: Biljardnica Kour Com d.o.o., slaščičarni Jadran in Galeb, Merendina in Kava Bar Tina IZ KOPRA ( v opomin izolskim gostincem). Ostali pa naj ne zamerijo. S tem se naš članek končuje, če pa bi nam kdo rad pomagal - na kakršenkoli način, je dobrodošel! Lep pozdrav! RIBARI Ciao Belli !!! i Brutti! azioni mi. ♦Pisali smo že, da na Belvederju razmišljajo o ureditvi platoja za čolne (beri: suha marina). Posledica teh idej je peticija KS Korte, da občina zopet zapostavlja podeželje, saj bi v mestu tako imeli tri marine, na vasi pa nobene. •Zgornji trditvi veljakov podeželja je treba naravnost povedati, tudi oni niso brez vsega. V dolgoročnem planu imajo namreč ( na isti lokaciji ) predvideno: ureditev zajetja vode, odlagališče komunalnih odpadkov in koridor avtoceste. V Kortah očitno vsak koSček zemljišča trikratno izkoristijo. •Pilotni test, s katerim je izmerjena količina in ujebnost(ŽI) odplak v kanalizaciji mesta Izole je nakazal, da ne potrebujemo čistilne naprave za 50 000 enot, temveč le za cca. 30 000 enot (vecejerjev) Iz tega sledi, da so se v preteklosti zaplanirali ali pa ga Izolani manj serjemo kot smo mislili. •Še ena iz Kort: Na domu KS že od priznanja visi Slovenska zastava, komentar "Maria Petrolja” pa je bil naslednji:” Ma kaj je tu Slovenski konzulat v Istri?” •Po pripovedovanju enega nekdanjih direktorjev ladjedelnice 2. oktober je bil nekdanji računovodja ladjedelnice (sedaj župan) Z. Grahek vedno proti investicijam v čistilne naprave v ladjedelnici. To samo dokazuje dolgoročnost župana, ki je očitno že tedaj vedel, da nima smisla preveč investirati v ladjedelnico, saj jo bomo prej ali slej umaknili iz Izole. •Predsednik izolskih demokratov obljublja nove poslovne akcije v Izoli. Pričakujemo, da bo kmalu zrasel kak nov Hamby. •Marija Pianetzka je prehitela prenovitelje. Oboji so namreč pisali pismo generalni sekretarki Sveta Evrope, Lalumierjevi, ta pa je Mariji odgovorila 14 dni prej kot ženski iniciativi pri SDP •Po najnovejših informacijah je Tihomir Stepanov prestopil k zelenim. "Prijatelji” arhitekti pa pravijo, da je le pozelenel od zavisti. •Predsednika izolskih socialistov M. Žlogarja mučijo dvomi. Bo imela njegova stranka več članov kot NK Dekani prvenstvenih točk? •Med izolskimi jadralci ” dolgoprogaši” prihaja do spora. Se je prvi za regato po Kolumbovi poti prijavil Darko Milavec ali Ljubo Macarol? Najbolj v skrbeh pa je Marjan Kralj, ki naj bi ( po trditvah obeh krmarjev ) bil član obeh posadk. Mandrač predlaga pravo rešitev: Lahko bi jadrnico EOL (Milavec) naložili na KRALJICO MORJA (Macarol) in tako skupaj odjadrali v Ameriko ali pa zgolj preverijo, kdo ima večja Kolumbova jajca. HOROSKOP HORORSKOP HOROSKOP HOROSTOP HOROSKOP NOROSKOP OVEN (21.3. - 20.4.) Niti temu zimskem mesecu ne bo uspelo "ohladiti” vaše temperamentne narave. Nestrpni boste, saj morate čimprej razrešiti določene delovne ali osebne težave. V drugi polovici meseca boste imeli več energije, za uresničenje vaših želja. ZDRAVJE: včasih boste preveč nervozni. Ne dovolite si, da bo to izgovor za pretiravanje v prehrani (npr. "grickanje” pred TV, med gledanjem Olimpijskih iger v Albertville-u) BIK (21.4. * 2025.) Vam je všeč dolgoročno planiranje in počasno realiziranje vaših ciljev. Vendar včasih kdo rad izziva (nasplošnd strpnega bika ter mu maha z rdečim robčkom. V takem položaju ne skušajte reagirati agresivno. Če boste šli vstrajno po svoji poti, bo vse v redu. Ce planirate večje nežnosti ob koncu meseca. ZDRAVJE: Bodite previdni v prometu! (ne vozite v prepovedani smeri, če ste v ulici Oktobrske revolucije!) LEV (23.7. - 23.8.) Ognjeviti lev se v tem hladnem mesecu navadno umiri in počasi pripravlja na spomladanski skok v nove delovne in ljubezenske avanture. Zvezde vam torej svetujejo več potrpežljivosti in počitka ( najboljša sugestija bi bila, da se občasno šli vstrajno Ce planira nakupe, bo za to zelo ugoden februar (kaj nn linf A n/smon! Kacarln cTl po vaše pomeni beseda ^aldi” ?) ZDRAVJE: Solidno! Ukvarjajte se s športom (a ne samo kot vestni član ultras” - Izola- elvedut)! DVOJČKA (21.5. Stanje, dolgočas ne boste ki ga ne pre ì (monotonija), h e imeli takih vam obetajo veliko pozitivnih sprem posebej v drugi polovici meseca. Uppi svojo nepresahljivo domišljijo! ZDR/ •21 A) prenesete se imenuje . Na srečo v februarju problemov. Planeti prememb, Uporabite svojo nepresahljivo domišljijo! ZDRAVJE: Občasni glavoboli bodo samo rezultat določenih nerazrešenih delovnih ali osebnih zadev. Pojdite iz stanovanja, globoko zajemite zrak na Svetilniku - vsi problemise vam bodo zdeli manjši! RAK (22A - 22.7.) Najverjetneje bodo vaše "klešče” v tem mesecu zagrabile več zraka kot pa konkretnih dobičkov. Toda, ne sekirajte se, saj boste dočakali tudi bohše dneve. Bolj se posvetite delu ali učenju. Za zaljubljene rake napovedujejo zvezde trenutke polne - v vašem primeru se to nanaša na viruse! DEVICA (24.8. - 22.9.) Ta mesec boste dočakali v polni formi in z odprtimi rokami za vse nove dogodke (tudi tiste, ki zahtevajo več napora in včasih celo poguma) - kot npr. iskanje novega dela. Zvezde vas ščitijo, z več dela in mani besed boste izkoristili to dobro obdobje. ZDRAVJE: Prihranite živce, ker jih boste kasneje zagotovo rabili! TEHTNICA (23.9.-22.10.) Vaše stalno iskanje ravnotežja med delom ter prijateljskimi in ljubezenskimi odnosi se bo nadaljevalo tudi v februarju. Ob koncu meseca vas čakajo prvi vidnejši rezultati vaših prizadevanj. Radovednejši in aktivnejši boste kot navadno, kar bodo opazili tudi vaši sodelavci. ZDRAVJE: Brez problemov! Ne delajte si težav tam, kjer jm ni! ŠKORPIJON (23.10. - 22.11.) Kljub obilici dela in pomanjkanju časa za družino, boste ob koncu meseca zadovoljni - materialni položaj se bo izboljšal. Planirali boste določene spremembe v hiši. Če vam, seveda, inflacija tega ne dovoli, si lahko še vedno privoščite obisk kakšne galerije ali prireditve v Kulturnem domu - vaša fantazija bo zadovoljena. ZDRAVJE: Spočijte si ( od dela in morebitnih dolgočasnih sodelavcev)! STRELEC (23.11.-21.12.) Nekateri bodo (z vzdihom) gledali nazaj, v nekdanja, uspešna obdobja in hkrati razmišljali o prihodnosti. Februar bo za vas mesec dela, učenja, potovanja - veliko aktivnosti, posebej v drugi polovici meseca. Nič vas ne bo ustavilo! ZDRAVJE: Čakajo vas "FITNESS” in "BODY-BU1LDINCi . Dober razlog za obisk je tudi to, da boste tam srečali stare prijateljem se nepozabno zabavali. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Zastavili ste si določene cilje od katerih v tem mesecu ne boste odstopali niti za milimeter. Pazite, da vas partner in sodelavci ne presenetijo z drugačnimi idejami. S tolerantjostjo boste uspešnejši. ZDRAVJE: Zdravje in energijo boste popolnoma izkoristili, ker bo (kot že veste) februar to leto daljši kot druga leta. VODNAR (21.1. -19.2) Uveljavite svoje zamisli v službi in doma, saj vas bodo vsi s pozornostjo poslušali. Pazite na svojo zunanjo podobo, saj obstaja možnost, da boste (med sprehodom po romantičnih ulicah stare Izole) srečali osebo vašega življenja. Stopite v akcijo! ZDRAVJE: Pojdite v naravo (kdaj ste se zadnjič sprehodili ob morju do belih skalZ) RIBE (20.2. - 20.3.) Ne odkrivajte svojih želja in namer pred drugimi. Če izberete napačne osebe bi se lahko znašli v "mreži intrig”, kot ribice na suhem! Za vse, ki praznujejo rojstni dan v februarju napovedujejo zvezde prijetna presenečenja! (posebna sreča za tiste, ki so rojeni 29.februaija). ZDRAVJE: Vsi vemo, kaj vam je najbolj všeč - uživanje v naravi in seveda ob morju! Zvezde opazuje : Ivana Scotto di Minico VSI LETNI ČASI SO NAŠI ! Trg 22. julij a 1 Tel. 63-756 TUDI ZA ZIMO IN SNEG SMO VAS DOBRO OBLEKLI IN OPREMILI. ZDAJ PA VAS OPOZARJAMO ŠE NA BUNDE po izjemno ugodnih cenah. Če niste še nikoli bili v našem grosističnem skladišču in diskontni prodajalni v prostorih nekdanje Opreme (nasproti reševalne postaje), potem boste težko verjeli naši trditvi, da imamo vrhunsko ponudbo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. GROSIST Ce ne verjamete nam verjemite BAJT MILOVAN svojim očem. Prepričajte se! Izola, Dantejeva 2 ■■_ «S : ® JAVOR OBRTNA CONA LIVADE tel. 61-726 Eni nas poznajo po imenu, drugi po zaščitnem znaku, vsi pa nas gotovo poznate po vrhunskih polizdelkih in izdelkih. Naša ”specialiteta” so vse vrste plošč, v skladišču in prodajalni v Izoli pa imamo tudi vse potrebno za tiste, ki si gradijo svoj lastni dom. S Silva Filipči &D:2j č & Davorka Luša 7 ' >;*./ %J FINANČNO I Bliža se čas zaključnih zmogli brez pomoči ti Plenčiče> tAČUNOVODSTt računov. Ste prepričani, d stih, ki se na številke s po? fa 3, tel. 63-222 /o 12 a boste,,,. .najo ? ’ .■ ■f fr '■■f:-:-: - o£> o PRIJETEN KRAJ V PRIJAZNEM MESTU TEL.. <32 --- 439 K odlični hrani gre vrhunsko vino, k obojemu pa prijetno okolje in prijazna postrežba. Ko ne veste, kam bi se napotili na prijazen večer se spomnite zgornje misli. Dobrodošli v prijetnem kraju nad Izolo. CrKAm SAJ NI REŠfpA JE LE ! Leto je naokoli, pust pred vrati, v našem skladišču pa so nove, uvožene pustne maske. Tudi pravi obraz za Vas se bo našel. Trg 22. julija 6 Tel 62-022 Cvetličarna ORHIDEJA NE LETAJTE OD CVETA DO CVETA. PRI NAS JE VSAK CVET VREDEN SVOJEGA IMENA. ODPRTO NON STOP. OB NEDELJAH OD 8.do 11.URE Kristanov trg 4, tel. 61-606 POGOJI OGLAŠEVANJA: Naročila za oglase sprqemamo od ponedeljka do petka ( od 8. do 16. ure ) na tel. (066) 61-139 oz. fax. 62-022. *NOVO - Mandračevi MALI OGLASI POGOJI PLAČILA: 1 višinski cm, v stolpcu....33(),00 Sit Mali oglasi - znak ««<•<«< 1,00 sit POPUSTI ZA VEČKRATNE OBJAVE, BREZPLAČNI MALI OGLASI ZA NEZAPOSLENE, UČENCE IN ŠTUDENTE TRGOVINA Gortanova 2 tel. 61-733 Stojan Družina obvešča svoje redne kupce in tiste, ki nekaj dajo na elegantna in kvalitetna usnjena darila, da je obnovil zalogo z novimi, modernimi izdelki vrhunskih proizvajalcev. Ne pozabite, osmi marec se bliža. FOTOLABORATORIJ MM .HM l I * —.................................................................... UATrT nci riKT Potrebovali boste nov, slovenski LtU1 JbJL Ufc-Lr IN potni list, vozniško dovoljenje... Tomažičeva 10, Izola Vrhunske barvne fotografije Tel (066) 63-522 int.392 . , ideiamo v slabi uri. v 7 Seveda pa znamo poskrbeti tudi za doma: (066) 65~250 Vaše fotografske spomine. S sodobno tehniko smo še boljši. Tudi med oddihom v zanesljivi dru Na izlet ali na počitnice, s seboj vzemite zavarovanje Adriatic. Sprašujete zakaj? Nezgode ne poznajo oddiha, nezgodno zavarovanje pa ni posebno velik strošek. Premijo in zavarovalne vsote si lahko ogledate v spodnji razpredelnici. Nezgodno zavarovanje za počitnice, dolge 10 dni zavarovalne vsote premija nezgodna smrt invalidnost S00.000 SIT 1.000.000 SLT 398 SLT Strošek torej ni velik, kritje pa je precejšnje. Nezgodno zavarovanje Vas bo namreč spremljalo vsak trenutek, ko boste na poti s turistično agencijo, od odhoda pa do vrnitve domov. Zavarovani boste med potjo, na smučišču in izven njega.Nczgodno zavarovanje je le ena izmed možnosti zavarovanja med počitnicami ali potovanju. Veliko obsežnejše je turistično zavarovanje, ki krije naslednje nevarnosti: 1 / tatvino vozila ter stroške reševanja in prevoza zaradi nesreče ali ok vare vozila; 2 / smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in stroške prevoza umrlega zavarovanca; 3 / tatvino, vlomsko tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari; 4 / odgovornost zavarovanca; 5 / prekinitev turističnega potovanja ali letovanja ali kasnejšo vrnitev z njega. Turistično zavarovanje je mogoče skleniti v naslednjih kombinacijah: kombinacija A zajema vse prej navedene nevarnosti kombinacija B zajema vse nevarnosti razen 1. člena. Pokličite nas, na vsa vprašanja Vam bomo z veseljem odgovorili. Nasvidenje in lepo se imejte ! agentko. pooblaščena agencija Cankarjev drevored 4, izola tel.: 63-611 4 Adriatic* zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. \Ph F PRIMORSKA HRANILNICA KONČNO SMO V IZOLI ! V kratkem bomo opremili naše NOVE PROSTORE ob avtobusni postaji, potem pa boste pri nas lahko odprli ŽIRO ali TEKOČI RAČUN, dobili HRANILNO KNJIŽICO in PLAČILNO KARTICO, PRODAJALI IN KUPOVALI DEVIZE, spoznali našo KREDITNO in STANOVAMJSKO SVBTOVALNO službo ali dvigaliPOKOJNINO Dotlej pa Vas vabimo v naši poslovalnici v Ferrarska 10 (Ogrlica), tel. 38-035 Gortanov trg (Obrtni dom),tel. 2F182 ODGOVOR NA ZADNJO NAGRADNO UGANKO: Policaj je v hitrici ( pred spopadom Ribarov in Dragonsov ) iz skladišča neprevidno pobral čelado z RDEČO ZVEZDO. Če mu je prinesla srečo, ne vemo, vemo pa, da je prinesla srečo HRVATIN FRANKU, Veluščkova 8, Izola, ki je pravilno odgovoril, tako kot še mnogo njegovih, predvsem mladih, vrstnikov. Dobil bo nagradni kupon v vrednosti 1.000 tolarjev. BRAVO ! NOVO VPRAŠANJE Na prvi strani smo objavili skico izolske marine, ki jo je leta 1974 narisal znani arhitekt. Na skici je tudi njegov podpis. Kdo je bil 7 Odgovore pošljite na uredništvo Mandrača, do 10. februarja. I 1L M C C H IO