Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 7. februarja 1034
Štev. 30 Leto VII! (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
ttradnittvo m uprav«! ICartbor, Gospoaka «1. II / Taisto« ansdnlKv« >440. oprav« 346» Uhaja rftzM n »dalja la prašnikov vaafc dan ob 1«. uri / Velja motečaa projaann ¥ upravi sl p« p »Id 10 Oln, dostavlja« mm dom 13 D la / Oglasi po eaailcM / Oglasa aprajem« M oglašal oddalah ^hitn* v L|ubt)aal i Poitod čakovol račua H. 1140P
JUTRA’
n
DaJadierjeva notranja in zunanja poliiika
Kombinacije o preorientaciji na znolraj in zunaj
Po burnih dogodkih, ki jih je izzvala v francoski javnosti in politiki afera S t a v i s k e g a, je sestavil za C h a u-t e m p s o m novo vlado Da l a d i e r, ki jo je pa moral rekonstruirati še preden i« stopil pred parlament. Ta sestava vlade seveda ni samo zadeva Francije, mar-yeČ več ali manj tudi vse ostale Evrope sveta, ker je Francija ena prvih med istimi velikimi silami, ki ustvarjajo veliko politiko in ž njo sodobno zgodovino. Pr&d vsem velja to z ozirom na njeno n a n j o politiko, toda važna je tudi t r a n j a. Kako bo Daladier vladal na ^otraj, o tem krožijo najrazličnejša prerokovanja, vse do groženj z diktaturo. To menda ne bo res, izključeno pa vendar ni; in Če bi se zgodilo, bi morali torej računati z vsaj relativno daljšo dobo potnega režima, ki bi dal notranji poetiki velesile docela novo lice in bi tocono uplival tudi na splošni položaj demokracije in parlamentarizma v svetu. zunanji pa smernice, ki bi lahko vodile do važne preorientacije.
Zaenkrat je vse še ugibanje, vendar Uemara ne bo odveč, če pokažemo na napovedovanja, ki bi se v tej ali oni obliki "tegnila realizirati, zlasti pa na napovedovanja Daladierjevih zunanjepolitičnih ^ženj. Nekateri zunanjepolitični referen-1 'Velikih pariških dnevnikov govore o Zel° dalekosežnih akcijah. Zlasti o prili-! novega angleškega memorandu-. ® o razorožitvenem vprašanju, ki je bil 'Zdan v obliki »Bele knjige«, in na isto vprašanje se nanašajoče italijanske spomenice, so povedali precej glasno, da Je Parizu Rim dosti bližji kakor London. ‘Italijanska spomenica namreč ne govori 0 nikakršni redukciji oborožitve, tem-V®Č samo o stabilizaciji na seda-niem stanju, seveda ob istočasnem do-vpljenju Nemčiji, da sme povečati seda-&jo svojo »uradno« defenzivno moč. f^anciji je taka rešitev nedvomno stokat ljubša, kakor pa ona, ki jo predlaga j-oiidon, ki hoče Nemčijo bolje oborožiti Kakor bi smela biti oborožena po mirov-'Ji Pogodbi, Francijo in druge pa razorožiti na nekakšen novi nemški nivo, ne bi se dala jamstva za varnost meja 'Ji nedotakljivost miru. Če je naposled treba izbirati med dvema zlema, pojem izberimo manjše, to manjše je italijansko — tako mislijo v Parizu in ^ko misli g. Daladier kot ministrski Predsednik in zunanji minister.
V zvezi s tem se pa delajo še dosti dalekosežtieiše kombinacije o Daladier-Ievih načrtih. Če nas London v svojih
germanofilskih stremljenjih noče razumeti, potem pojdimo z njegove poti v novo zbližanje in zvezo z Italijo proti Londonu in Berlinu! Francija je za tako politiko vedno dovzetna, Italija pa stoji tudi pred težkim vprašanjem dokončne odločitve : ali naj bo z Berlinom prijateljska ali sovražna? Njene želje po osnovanju velikega bloka, v katerem bi bila Nem- j čija glavna postavka, greni nemški po- | hlep po Avstriji. V Rimu vejo prav j dobro, da bi bila Nemčija, če bi požrla Avstrijo, Italiji bolj nevarna kakor i kdorkoli na svetu. Prav dobro se zave- j dajo, da bi bile prej ali slej ogrožene me- j je na Brenerju in na vsem severu in da bi bilo sanj o italijanskem uplivu v Podonavju za vselej konec. Če se torej ne da rešiti zadeva tako, da bo Nemčija potolažena, Avstrija pa rešena, potem — ni izključeno — se bo Italija prej odločila za Avstrijo kakor za Nemčijo. V tem primeru bi bila francosko-italijanska protinemška fronta kaj lahko gotova, do-čim bi ostalo Londonu na izbero, ali napravi protifronto z Berlinom ali pa ostane ob strani.
V zvezi s temi kombinacijami se pojavlja tudi že težnja po »latinstvu«, latinskem bloku, ki naj bi se osnoval. Toda v Parizu vejo prav dobro, da ne gre tu le- za simpatije in antipatije, temveč za mnogo bolj konkretne in realne stvari. Fronta Pariz—Rim je mogoča samo tedaj, če da Pariz Rimu stvarne koncesije, gospodarske in teritorialne: poslednje seveda v kolonijah. Težnja vse italijanske politike je koncem koncev — dobiti novih kolonij, pa ne v pesku Sahare, temveč tam, kjer je mogoča kolonizacija Italijanov in velika gospodarska akcija. Ali pa bi bila Francija pripravljena tako drago plačati »latinski blok«? Nekateri menijo, da kaže imenovanje italofila de J o u v e n e 1 a za kolonialnega ministra na to. da bi bila in da bo Daladier v tem oziru »uvideven«, drugi pa seveda dvomijo. Tem se pridružujemo tudi mi. Če bi se pa naposled le našla Pariz in Rim, bi se evropski politični položaj precej spremenil. Nastala bi cela vrsta novih vprašanj za vse države, ki so bile doslej orientirane kakorkoli že, proti Rimu, Parizu ali Berlinu. Toda vse to so zaenkrat samo še kombinacije, ki jih beležimo le kot vestni kronisti. Koliko imajo stvarnega ozadja, bo pokazala šele bližnja bodočnost, ki bo povedala tudi, kako dolgo bo imel Daladier krmilo Francije v svojih rokah?
—r.
Krvava noč v srcu Pariza
Avstrijski apel vsem neprijeten
Mnenja italijanskega in druge
SKEGA APELA NA DR
RlM, 7. februarja. Apei avstrijske vla-j6 na Društvo narodov smatra fašistični 'sk za opravičen, vendar pa opozarja na ^varnost, ki bi mogla nastati v zvezi z y*Pravo o avstrijsko-nemškem sporu, ki e bo razvila in vodila v svetu Društva prodov. »Popoio d' Italia« naglaša, da “ ^eba še prav posebno računati s temami, na katere bo naletela ta razpra-. a> kakor tudi z neugodnimi reperkusi-a,Mi. ki bi jih utegnila Imeti z ozirom na ?*orožitveno vprašanje. Omenjeni list ls° med drugim: »Neprijetno je, da se °fa svet Društva narodov bavitl s tem l^ašanjem prav v času, ko velesile oja-!ejo svojo akcijo v namenu, da pripra-Nemčijo k vrnitvi v Ženevo«. »Tri«
GA TISKA O VMESTNOSTI AVSTRIJ-UŠTVO NARODOV.
buna« izraža upanje, da se bo svet Društva narodov pri razpravi avstrijskega apela omejii na to, da bo povabil države, ki so podpisale garancijski protokol dne 4. oktobra leta 1922., namreč Francijo, Italijo, Anglijo in Češkoslovaško, da one poskrbe in najdejo primerna sredstva za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Skoraj vsi fašistični listi poudarjajo, da se diskusija o tem vprašanju sploh ne sme dovoliti, ker bi bilo zelo neprimerno, da bi se Nemčija tirala na zatožno klop prav sedaj, ko jo čaka vabilo, naj vnovič zavzame svoje mesto v svetu Društva narodov. Tudi francoski in angleški tisk naglaša, da je avstrijski apel vsem neprijeten.
SRDITE DEMONSTRACIJE PROTI VL CIJO. POKANJE SAMOKRESOV, PUŠK MRTVIH IN RANJENIH. MIR
PARIZ. 7. februarja. Sinoči ob pol 20. uri je navalila večtisočglava množica s Plače de la Concorde proti mestu, ki vodi v neposredno bližino Bourbonske palače. Policija je z močnimi oddelki zaprla most ter vse dohode do parlamenta. Množica, v kateri so bili ekstremisti levice in desnice, bojevniki in mladina, je pritiskala s tako silo, da ji je končno uspelo predreti policijski kordon, nakar se je razvnela srdita bitka. Tako demonstranti, kakor tudi policija, so se posluževali samokresov in pušk. Hkrati je bila tolpa pred vrati parlamenta, ki je bil zastražen z republikansko gardo. Preiekt policije je izda! nalog, da se mora prostor pred Bourbonsko palačo očistiti za vsako ceno. Izmenjenih je bilo več tisoč strelov in ropotala je tudi strojnica. Ranjenci so padali, tu in tam so padli smrtno zadeti demonstranti. Bulvarji so nudili sliko bojišča. V hotelih so uredili zasilne lazarete, kamor so nosili ranjence. Medtem so demonstranti prevrgli dva avtobusa ter ju sežgali. Skoraj istočasno so komunisti in drugi temni elementi atakirali policijo z revolverskimi streli in kamenjem v bližini mestne hiše, vendar je policiji mukoma uspelo vzpostaviti kolikor toliko red in mir. Policija je demonstrante potisnila pri Bourbonskl palači z vso silo nazaj vse do Elizejskih poljan, kjer so lovili avtomobile ter jih uporabljali za barikade. Velik center pouličnih bitk je bil tudi Sebastopoljski bulvar, dalje znana Rue Royal, kjer so skušali demonstranti zanetiti požar v mornariškem ministrstvu. Zločinsko delo so gasilci s policijo vred preprečili v zadnjem trenutku. Proti polnoči so skušali napasti tudi palačo predsednika republike, vendar je republikanska garda na konjih odbila napad s protiatako. Vse mesto je strašno razburjeno, šele okrog 1. ure po-
ADI. BARIKADE IN SPOPADI S POLI-IN STROJNIC. VELIKO ŠTEVILO VZPOSTAVLJEN ŠELE DAVI.
noči so se poulični boji polegli. Po površni cenitvi se je udeležilo demonstracij pred parlamentom okrog 30.000 oseb. ki so vzklikale proti Daladierjevi vladi in parlamentu.
Ob pol 2. uri se je podal ministrski predsednik Daladier v Elizej, kjer je zahteval od predsednika republike najširša pooblastila, tičoča se predvsem tudi preventivne cenzure listov. Nato je Daladier izdal poseben oklic na pariško prebivalstvo, v katerem ga poziva k hladnokrvnosti ter izjavlja, da bo vlada z vsemi razpoložljivimi sredstvi branila republikansko vladavino. Znani publicist Charles Maurras, solastnik lista »Action Fran-caise«, bo obtožen zaradi pozivanja k javnemu uporu. Pričakujejo se mnogoštevilne aretacije v vodilnih krogih upornikov.
Današnji listi se obširno bavijo s sinočnjimi izgredi in pouličnimi bitkami, ki so spremenile nekatere bulvarje v prizorišča divjega razdejanja. Poloficioznl listi valijo odgovornost za krvoprelitje na opozicijo, dočim se opozicijski tisk še bolj besno zaganja proti vladi Daladierja.
PARIZ, 7. februarja. Mir in red sta se mogla definitivno vzpostaviti šeie ob 5. uri zjutraj. Po nekem uradnem poročilu notranjega ministrstva je obležalo v noč-nič bojih na barikadah 6 mrtvih in 30 nevarno ranjenih, dočim poročajo listi o mnogo višjih številkah, med drugimi »Chi cago Tribune« v svoji pariški izdaji o 20 mrtvih, »Le Jour« o 39, in rojalistična »Action Fran<;aise«, katere celotna izdaja je bila zaplenjena, celo o 50 mrtvih.
PARIZ. 7. februarja. Desnlčarsko-radl-kalni listi objavljajo obširna poročila o nočnih pouličnih bojih in v zvezi z njimi najostrejše napadajo vlado. Napovedujejo se novi boji proti Daladierjevemu režimu.
Daladierieva vlada dobila zauptrco
BURNA SEJA POSLANSKE ZBORNICE. DEKLARACIJA VLADE. IZGLASOVANJE ZAUPNICE.
PARIZ, 7. februarja. Na včerajšnji seji francoske zbornice, ki jo je vsa javnost pričakovala izredno napeto, je predsednik vlade Daladier prečltal deklaracijo nove vlade, v kateri se predvsem izjavlja, da se bo afera Staviskega in vse druge sorodne afere razčistila do temelja brez ozira na osebnosti, ki so zapletene v te umazane škandale. Vlada smatra za svojo temeljno dolžnost, da razkrije vse, kar je nezdravega v republiki in tako položi zdrav temelj za reševanje vitalnih državnih problemov, pred-
vsem glede državnega proračuna i« njegovega uravnoteženja. V zunanji politiki bo francoska vlada vztrajala na dosedanji mirovni in varnostni politiki Francije, spoštujoč pri tem kot najsvetejše Društvo narodov in pa svoje zaveznike. Izmed 18 nujnih interpelacij je nato izbral Daladier samo 4 in na njihovo priznanje nujnosti navezal tudi vprašanje zaupnice, ki mu jo je zbornica po energičnih in močno nasprotujočih govorih opozicije tudi izrekla s 300 proti 217 glasovom.
Davčne novele sprejete
BEOGRAD, 7. februarja. Narodna skupščina je na svoji včerajšnji seji sprejela tako v načelu, kakor tudi v podrobnostih kompromisno izdelane spremembe zakonov o neposrednih davkih, o davku na poslovni promet in o davku na samce. Za finančni odbor skupščine je poročal dr. Gavrilo-vič, nakar je obrazložil vse predloge finančni minister dr. Djordjevič. V debati se je oglasil k besedi narodni poslanec Mohorič, ki je popolnoma objektivno In stvarno razmotrival .vse te nove in izpreminjevalne zako-
ne ter končno izjavil, da je treba te predloge sprejeti kot nekak primeren kompromis med potrebami države in plačilno sposobnostjo našega gospodarstva.
BALKANSKI PAKT.
BEOGRAD, 7. februarja. Danes sta odpotovala v Atene naš zunanji minister dr. Jevtič in romunski zunanji minister Titulescu, ki ni odpotoval po sklenjenem balkanskem paktu v Bukarešto, temveč je ostal v Beogradu. Kakor smo že poročali, bo pakt v Atenah 9. t. m. svečano podpisan in bo takoj nato stopil v. veljavo.
V Mariboru, dne 7. II. 1934,
MMim  llll—lli ' naagUi-ato... ulil—
Dnevne vesti
Iz zasedanja banovinskega sveta
Včeraj dopoldne se je zasedanje banovinskega sveta nadaljevalo. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o proračunskih predlogih za naše kmetijstvo in je v debato posegel med drugimi tudi banovinski svetovalec Janžekovič iz Košakov, ki je opozarjal na poslabšanje cen kmetijskih pridelkov. Dejal je, da moramo še vedno uvažati blago, ki bi ga lahko pridelali doma in da je zaradi tega treba dvigniti proizvodnjo in kvaliteto ter uvesti Specialne kulture. Nujna potreba so kmetijske zbornice, in zadružništvo postaja glavni faktor pri nakupovanju in prodaji pridelkov. Opozarjal je na razne škodljivce, ki uničujejo nasade iti ogra-žajo kmetijstvo ter naglasil potrebo, naj banovina kupi potrebne aparate proti škodljivcem in nastavi posebnega fitopa-tologa pri poizkusni postaji v Mariboru.
Razprava o našem kmetijstvu je bila dolgotrajna in so se je udeležili številni svetovalci, ki so vsi naglašali, da je znesek določen za napredek našega kmetijstva v proračun mnogo premajhen. Na pripombe je odgovoril načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek, spregovoril pa je tudi še ban dr. Marušič. Nato ie sledila razprava o proračunskih postavkah za naše gozdarstvo, vinogradništvo in konjerejo. Razprave o vinogradništvu so se udeležili predvsem svetovalci iz bivše mariborske oblasti in sicer Skuhala, Rjavec, Šolar in Kuhar. Nato je bila seja ob 13. uri prekinjena in se je nadaljevala včeraj popoldne ob 16. uri.
Tudi pri popoldanskem zasedanju je bila na dnevnem redu še razprava o kmetijskem oddelku in je v razpravo poseglo večje število svetovalcev. Načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek je odgovarjal na razne sporočene želje. Obširna je bila tudi razprava o banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Banovinski svetovalec Janžekovič je zah teval, naj se subvencija za to prepotrebno šolo zviša, ker je to obmejna kmetijska šola, ki se mora že iz nacionalnih razlogov vzorno voditi. Po glasovanju je nato prešel banski svet k razpravi o tehničnem oddelku, o delovanju in potrebah, o katerem je poročal njegov načelnik inž. Krajec. Uvodoma k temu proračunu je naglasil podban dr. Pirkmajer, da bi se morale vse postavke zvišati, ker sre je zvišalo tudi število banovinskih cest, ki znašajo skupno že 1.600 km. V nadaljnjo razpravo so posegli svetovalci Detela, dr. Ravnihar, Kuhar in drugi.
Po sprejetju prvega dela proračuna tehničnega oddelka, je ban prekinil zasedanje, ki se je nadaljevalo danes dopoldne.
Upokojitev v vojaški službi. Upokojen je pehotni narednik vodnik in bivši večletni vojaški referent za Maribor levi breg, g. Štefan Vuga. Bil je odličen narodni borec in se je pri prevratu takoj javil v službo generalu Maistru ter se boril za naš Maribor. Bil pa je tudi vnet Sokol in agilen odbornik in član raznih nacionalnih društev. Zaradi odkritega značaja je bil priljubljen pri vseh, ki mu želijo, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj.
Razpisane službe. Pri mariborskem okrajnem sodišču je razpisano mesto pisarniškega uradnika. Istočasno bodo zasedena tudi druga mesta pisarniških uradnikov, oziroma pripravnikov, ki se bodo izpraznila v teku razpisa ali zaradi njega. Pravilno opremljene in kolko-vane prošnje naj vložijo prosilci na pred-sedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, kjer dobe tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Tajništvo JNS v Mariboru obvešča vse krajevne odbore ter članstvo JNS na območju okrajne organizacije JNS za okraj Maribor levi breg in Maribor mesto, da so prispeli koledarji JNS za leti 1934/35. Koledar vsebuje mimo ostalega tudi strankin program in statut v slovenskem prevodu, seznam vseh strankinih funkcionarjev v dravski banovini in navodila za poslovanje v organizacijah. Dolžnost vsakega Člana je, da si nabavi strankin koledar, ki se dobi v tajništvu JNS v Mariboru, Cankarjeva ulica 1.
Pred oltar. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Anton Knuplež in Angela Ditingerjeva, Ivan Trstenjak in Vilma Romerževa, Ivan Ravnjak in Ana Šu-cova, Tomaž Tomažič in Matilda Krepso-va, Franc Kežman in Marija Verdenikova, Alojzij Toš in Matilda Novakova, Martin Pavalec in Marija Boskova. Bilo srečno!
Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Pavlina Šlauerjeva, stara 30 let; Zofija Skerbiševa, 28 let; Mirko Deutschmann, 22 let; Elfrida Graitova,
1 mesec; Konrad Žitman, 49 let; Marija Šmigovčeva, 50 let; Martin Petelinšek 54 ,et; Anton Kranjc, 66 let; Ljudmila Lešnikova, 30 let; Ivan Horvat, 59 let; Angela Steinbergerjeva, 52 let; Leopol-dina Likavčeva, 74 let; Matevž Lah, 41 let; Matej Rat, 75 let; Otilija Janežičeva, 37 let; Jože Kolednik, 74 let; Marjeta Znidarkova, 48 let in Franc Ferlinc, star 58 let. N. p. v m.!
Nov grob. Davi ob 8. uri je preminila v Mariboru uradnikova žena Marija Maričeva, rojena Poš. Pokopali jo bodo v petek ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen lep spomin; žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
Evharistični kongres v Mariboru. Le
tos v avgustu bo v Mariboru za lavantinsko škofijo evharistični kongres z zelo obširnim sporedom. V tednu kongre sa bodo pri vseh cerkvah po škofiji tudi misioni.
Sreda 7.	Sreda	7.
!!! SVENGALI II!
s popolnoma novim sporedom
VELIKA KAVARNA
Lep uspeh novosadskih pevk. V slabo curjeni, pa razmeroma še dobro obiskani veliki kazinski dvorani, je absolviral ženski pevski zbor iz Novega Sada svoj sinočnji koncert, Čigar program je bil izbran nad vse skrbno in s finim okusom. Pevke so povsem opravičile sloves zbora, o katerem je kritika soglasna, da je tehnično eden najdovršeneišili ženskih zborov v državi. Na sporedu so bile tudi štiri slovenske skladbe, od teh 2 narodni, 1 Lajevčeva in 1 Ravnikova. Zbor je pozdravil ravnatelj g. dr. Tominšek, v priznanje pa sta mu bila poklonjena dva venca.
Drugi roditeljski sestanek na I. dekliški meščanski šoli se je vršil 5. t. m. Predavala je strok, učiteljica ga. Ljubica Permetova o temi: Ali je pomoč staršev pri učenju potrebna in kako se naj vrši. Sestanka se je udeležilo veliko število roditeljev, ki so vsi z vidnim zanimanjem sledili temeljitim izvajanjem predavateljice.
Mednarodna politika je tista, ki je prizadela nas Slovence najhuje, ker nas je razcepila in pripravila žalostno usodo Primorcem, Korošcem in Porabcem. Če bi jo bili bolje poznali, bi bilo morda marsikaj drugače! Jutri v četrtek 8. t. m. ob 20. uri bo predaval v Narodnem domu pisatelj in glavni urednik g. Radivoj Rehar o zunanji politiki Italije v okrilju »Nanosa« in »Jadrana«. Ne zamudite te prilike!
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 8. t. m. ob 19. uri bo predaval g. Vlado Cizelj »Na smučeh po Savinjskih alpah hi na Veliki Klek«. Predavanje bodo ponazorovale številne in lepe skiop-tične, slike.
Ljudska univerza v Mariboru. Dve zelo aktualni temi obdeluje na svojih dveh predava/njih priljubljeni predavatelj in odlični hrvaški sociolog g. univ. prof. dr. Milan Ivšič iz Zagreba. V četrtek 8. februarja ob 20.15 predava o kapitalizmu in boljševizmu, v petek 9. februarja ob 20.15 pa o fašizmu. Ni bolj perečih in za obstoj človeške družbe pomembnejših socioloških in gospodarskih oblik, kot so one v navedenih predavanjih označene. Kdor si hoče ustvariti točno in jasno sliko teh-velevažnih problemov, naj ne zamudi te izredne prilike!
Predpustni družabni večer bo v soboto, dne 10. februarja pri Sokolu I. v kadetnici. Vabimo vse, ki si žele cenene in prijetne zabave, da nas obiščejo. Začetek db 20. uri.
Naskok na Matterhora in Mont Blanc
"beleži razburljivo zgodovino. Bilo je treba številnih žrtev, da sta duh in volja človeka premagala ta sinja gorska velikana. O vsem tem nam bosta predavala drevi ob 20. uri znana alpinista g. Ko-pinšek in gdč. Mohorčičeva v kinu »Apo-lo« in pokazala niz krasnih posnetkov iz tega veličastnega predela visokih Alp.
Prvič, kar obstoji Jugoslavija, so se
letos obrtniki in obrtnice v Mariboru odločili, da prirede svojo predpustno prireditev, in sicer v soboto 10. februarja 1934 ob 20.30 v Narodnem domu v prid vajeniškemu domu, ki je nujno potreben za obrtniško mladino. Slovensko obrtno društvo v Mariboru, ki pripravlja to prireditev, vabi vse obrtnike in obrtnice in kulturna društva, da se te prireditve udeleže. Posebno pa opozarja obrtniške pomočnike in pomočnice, da se udeleže te prireditve do zadnjega, ker gre tukaj izključno le za koristi obrtniškega naraščaja v Mariboru.
Noč greha je tiskovna pomota. Deviza velike elitne redute ISSK Maribora, ki bo 10. februarja v vseh prostorih »Uniona« je »Noč smeha«. »Izgubili smo dan, če se nismo smejali!« pravi star pregovor. Mogoče smo izgubili tako že veliko dni in s tem grešili ter zapadli oblasti »Greha brez smeha«. Zato hitimo popraviti svojo zablodo, a prihodnji teden bo to že prepozno. V soboto bo »noč smeha«, toda brez greha. Zato vsi v »Union« na galareduto ISSK Maribora!
Mladi harmonikarji, ki so nastopili na akademiji »Pomladka Jadranske straže«, so naraščajniki >RdeČega križa«, ki jih poučuje strok, učitelj Vilko Šušteršič. Toliko v izogib zamenjavanj. Nove prijave se sprejemajo vsak dan v deški meščanski šoli, Krekova ulica štev. l/H. od 3. do 5. ure.
Danes zvečer pri »Orlu« ob 20. uri občni zbor Trgovske samopomoči.
Lovce in prijatelje strelskega športa opozarjamo na tretje sobno streljanje, ki bo drevi ob 20. na kegljišču restavracije »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici.
Nove ordinacilske ure. Šef kirurškega oddelka mariborske bolnišnice dr. Černič Mirko ordinira od 11. do 13. Gosposka 49, tel. 2.3-58.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Starešinsko društvo »Triglava« ima
družabni sestanek svojih članov, obenem diskusijski večer, v petek 9. t. m. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel*. Na sporedu referati delegatov aktivnih edinic, zato je čim večja udeležba zaželiena!
Pravkar je izšla knjiga »Zimski vod* nik po Sloveniji« izpod peresa odličnega poznavalca naših planin g. R. Badju re. Knjiga izčrpno obravnava najlepše smuške ture širom slovenskih planin in vsebuje seznam zimskošportnih postojank in zavetišč, zaradi česar jo turistom in športnikom prav toplo priporočamo. Dobi se proti ceni Din 50.— pri Tujsko-prometni zvezi, Tourist Office »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 8, t m. Ob 12.15: ruske reproducirane pesmi; 12.45: poročila: 13: čas, citraški reproduciram koncert; 18: gospodinja in zdrava prehrana; 18 30: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19: pogovor s poslušalci; 19.30: plošče po željah; 20: koncert pevskega zbora Ljubljanski zvon; 20.45: Dolinškov šramelkvartet; 21.15: radio orkester; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino. Od danes do vključno četrtka nepreklicno zadnjič »Pesem, zate«. J. Kiepura, P. Kemp. P. Horbiger, A. R. Roberts, Jenny Jugo. Pripravlja se najlepši in najboljši film »Solnčni in senčni dnevi malega pobalina«.
Kino Union. Od danes, srede, dalje največja špijonaža v filmu »Špijoni v pasti«, film veknapete vsebine, veliko krasne glasbe z Mady Christian, Paulom liartmannom, Betty Bird. Pripravlja se senzacija sezije »Grandhotel« v nemškem jeziku. Nastopajo Greta Garbo, Joan Crawford, Lionel in John Bar ry,mor e, Wallace Beery, Lewis Stone.
PrJ zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joseiove« grenčice.
Na, oeno gieciaiiiše
REPERTO**?.
Sreda, 7. februarja ob 20. uri; »Koncert zbora donskih kozakov«. Izven, četrtek, 8. februarja ob 20. uri: »Staro-bulska roža«. Red A.
Petek, 9. februarja: Zaprto.
Sobota, 10. februarja ob 20. uri: »Okence«. Predstava za »Združenje nar. strok. org.
Prva ponovitev Fallove uspele operete »Štambulska roža« bo v četrtek za red A. Pri sobotni premieri je ta opereta naletela na splošne simpatije.
Nocoj poje v gledališču slavni zbor donskih kozakov, ki se je vrnil v Jugoslavijo po triumfalni turneji križem Amerike, kjer je priredil v 36 mestih 42 koncertov, vedno pred razprodanimi hišami. Poslovilni koncert je bil v nabito polni Metropolitan operi v Ne\vyorku, kjer so dosegli kozaki svoj največji uspeh. Za Maribor pomeni ta koncert izreden umetniški dogodek. Na sporedu so cerkvene in posvetne pesmi.
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih. porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Joseiovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sred-, stvo. »Franz Joseiova« voda se dobi vi vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih’ trgovinah.
Samomor zločinca. Orožniki v Framu so že del j časa sumili hlapca Julija Kugla, uslužbenega pri posestniku Francu Per-natu v Morju pri Framu raznih zločinstev. Osumljen je bil tudi, da je zažgal gospodarsko poslopje svojemu gospodarju. Ko so mu pri zasliševanju že skoro dokazali zločin požiga in še nekatere druge grehe, se je iz strahu pred kaznijo obesil.
Vreme. V zadnjem času je zajel nov mrzli val vso Evropo. Posledice tega so se poznale tudi pri nas in je včeraj ter predvčerajšnjim zlezlo živo srebro precej pod ničlo. Še hujše pa so posledice novega mrzlega vala na vznožju Savojskih alp, k ver so snežni viharji zahtevali večje število človeških žrtev. V Genovi je divjala silna burja s hitrostjo 100 km na uro, pa tudi iz vse Francije in Španije in celo iz severne Afrike poročajo o hudem mrazu in snežnih zametih. Na progi Zagreb—Split je v snežnih zametih obtičal tovorni vlak in. se je šele včeraj posrečilo očistiti progo ter vzpostaviti promet. Ob morski obali pa se je. vreme naglo spremenilo in je bila zadnje dni tam že prava pomlad, Bu;rja se je polegla, morje se je umirilo in solnce sije tako toplo, da so ljudje odložili suknje in se nekateri že kopajo. Mraz je davi popustil tudi pri nas in že precej diši po južnem vrememu. Topleke vreme napovedujejo tudi vremenoslovci.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.6 stopinje C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 6.2 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.7 stopinjah 741.4, reduciran na ničlo pa 739.8; relativna vlaga 98, vreme je tiho in jasno.
Današnji trg je bil srednje založen. Ker so bile cene blagu nizke, je bila kupčija precej živahna. Prodajali so kokoši po 20 do 25 Din. race po 20 do ,i0 Din, gosi in purane 45 do 65 Din, par piščancev pa po 15 do 35 Din. Precej je bilo na trgu tudi kuncev, ki so jih prodajali po 5 do 30 Din. V izobilju pa je biio mleka in mlečnih izdelkov. Precej je bilo tudi jajc. katerim so cene padle in so jih prodajali že po 50 par do 1 Din. Mleko so ponujale kmetice liter po 1.75 do 2 Din. Cene sočivju in drugim poljskim pridelkom pa se niso mnogo spremenile izza zadnjega trga. Na Vodnikov trg niso kmetje pri-oeljali nobenega voza svojih pridelkov, le na Glavnem trgu sta stala dva voza sadja. Srednje založene pa so bile tudi mesarske stojnice. Na novem trgu je bilo precej suhe robe, ki so jo prodajalci le s težavo spravljali v denar.
Ceneno meso. V četrtek 8. t, m. bodo od 8. ure naprej prodali na stojnici za oporečno meso pri mestni 1<Y. niči 70 k>T teletine po 7 D'
S!rossmsyer:eva proslava naraščaja Jadranske Straže
Krasna mladinska prireditev v veliki dvorani »Uniona*
mtMam
Na Svečnico, 2. L m., so priredili »Podmladki Jadranske straže« vseh mariborskih srednjih in meščanskih šol v veliki dvorani pivovarne »Union« veliko popoldansko Strossmayerjevo proslavo, ki se je razvila v najlepšo mladinsko prireditev tekoče sezone. Kakšno zanimanje ■je vzbudila že vnaprej, je pričal zlasti nenavadno velik obisk; o navdušenju nad izvrstnim izvajanjem točk sporeda je pa Pričalo vsakokratno odobravanje, ki se naposled že kar ni več hotelo poleči. Zares, bil je to nastop, h kateremu moramo naši agilni mariborski Jadranski straži in njeni mladini iskreno čestitati!
Proslava se je pričela kmalu po 15. uri z govorom gimnazijca Janka Serneca, ki je v stvarnem in dobro stiliziranem govoru orisal pomen velikega jugoslovanskega vladike Josipa Jurja Strossmayer-’a. Orkester učiteljišča je odigral Ger-v-aisovo »Iz Srema«; sledila je recitacija Aškerčevega morja (B. Medvedova in A. ŽaberloVa, II. dekliška meščanska šola) in produkcija pevskega zbora prve dekliške meščanske šole, ki je zapel pod vodstvom strok, učiteljice gdč. Černetove Jobstov »Pozdrav« in Mirkovo »Barčico«. Posebno pozornost je vzbudil mladi violinist M. Pichler, dijak klasične gimnazije, ki je zaigral Carla Bohma »Canzono« ob spremljavi na glasovirju OVl. Karba, učiteljišče). Uglajen je bil tudi nastop okteta učiteljišča z Devovim »Tihim vetrom«. Meščanska šola šolskih sester se je pokazala z ljubkim rajalnim nastopom z balončki »Vesele Dalmatinke«. Prvi del sporeda je pa zaključil iz-vežbani oktet klasične gimnazije, ki je odpel Maroltovo »Vigred« in Vodopivčevo »Ob večerni uri«.
Po odmoru nas je veselo iznenadil orkester deške meščanske šole in zbor mladih harmonikarjev pod vodstvom stro kovnega učitelja g. V. Šušteršiča z venčkom narodnih pesmi »Na vasi«. Nastop k Pokazal krasen razvoj. Mala deklica Se je svojemu dirigentu g. Šušteršiču Prisrčno zahvalila in mu izročila šopek Dijak trgovske akademije Al. Tušnik je orisal v stvarnem govoru »Pomen Jadranskega morja«. Gojenke učiteljišča šolskih sester so nastopile nato
MaurJce Renard:
Tragedija v kovačnici
Pod Martialovimi udarci poje nakovalo, rdeče žari železo in veselo hrope meh. Lep je Mairtial, lep kakor večno mlad kovaški bog.
Njegov brat popusti primež in stopi k njemu. Plečat možak, vedrega obraza, odkritih oči. Z roko mu da znamenje naj Prestane. In mu reče:
»Moram v vas po sodo.«
Martial gleda za njim v soinčni dan. Sanjav je njegov pogled, mehanično se spušča roka s kladivom na pojoče nakovalo. In potem kakor da se je zbudil iz sanj pritisne na stopalo. Ostro zahrope meh, iskre zasrše, belo zablešči želelo in jasno spet zapoje nakovalo.
Vesel je kovač. Zakaj danes je poslednjič, ko vihti kladivo in udarja na železo. Jutri, o jutri!...
Kako čudno je vse to prišlo! Teden dni Je tega, kar se je pred kovačnico ustavil eleganten avtomobil in so ga naprosili, naj popravi vzmet, ki je bila odnehala, in te prijazni gospod v spremstvu tako lepih dam! Niso se ga mogli nagledati, kar brez sramu so občudovali njegove mišičaste roke, vedrino njegovega čela, njegove sanjave oči! 1— »Tega človeka morate vzeti s seboj, dragi moj!« — *$aj prav na to mislim. Gospod Martini ali bi hoteli iti k filmu. Lepa bodočnost bi se vam obetala. Jaz sem režiser.«
Sprejel je. Jutri odpotuje. Tako priliko m da bi zavrnil. Čeprav bi rajši ostal v yasi in delal z bratom Rogerjem. Da. Toda pod streho je še nekdo drugi: nje-«ova svakinja. In ona...
Nežna roka se .m« je spustila na ramena.
Alberta. Ni je čul, ko je prišla. Vztre-Be{al je in se obrnil k njej, nato je še z Večjo vnemo nadaljeval delo.
Dve majhni roki sta ga prijeli za za-
s simboličnimi vajami J. N. Resmana in A. Forsterja »Viharjem«. Jasna Princova z II. dekl. mešč. šole je deklamirala ob spremljavi glasovirja VI. Nazora »Molitve«. Viktor Jenko z realne gimnazije je zapel ob spremljavi glasovirja s prijetnim glasom Prelovčevo »Jesensko noč«, moški zbor realne gimnazije pa Jenkovo »Na moru«. M. Majheničeva z zasebne meščanske šole je deklamirala Ga-brščikovo »Naše morje«. Sledil je klavirski solo Griega »Pomladi« (VI. Plan-tan, učiteljišče), nato groteskni govor »Raj na morju« (Fr. Žižek, klas. gimnazija). Nastop je zaključil zbor inž. podčastniške šole z Gotovčevo »Oj Marjane« in Hajdrihovo »Morje Adrijansko«.
Vmes so nastopili tudi Celjani kot gosti in dosegli krasen uspeh. Tako je navdušil oktet celjske gimnazije in iznenadil Milan Štante z istega zavoda s hro-matično harmoniko. Celjanov je prihitelo na to mariborsko prireditev kar 35. Vodila jih je profesorica gdč. Juričevi-čeva. Tako so to zares lepo prireditev naraščajnikov in naraščajnic naše prepotrebne Jadranske straže pomagali dvig niti še gosti. Navdušenja je bilo veliko, zlasti po nekaterih nastopih in ob koncu. Hvaležni smo naši mladini za ta nastop. Pokazala je, da zmore veliko in krije v svojih vrstah obilo talentov. Čisti dobiček lepe prireditve se bo porabil za naraščaje šol, ki so nastopile. Čuvajmo naše morje!
m
Pozor!
Ovira,
Kuharska razstava. V hotelu »Orel« bo 13. in 14. februarja velika kuharska razstava, katero aranžirajo najbolj izurjeni kuharji z dolgoletno prakso v Bruslju, Parizu, na Dunaju in Beogradu. Razstavljene bodo najfinejše specialitete, ribe, raki in močnata jedila. Vsakomur bo prost ogled od 8. do 18. ure v gornji terasi. Na pepelnico velika pojedina slanikov v vseh prostorih. Razen najfinejšega ljutomerskega vina, viške specialitete in bordojskega vina, se toči tudi »Salva-tor« in Tscheligijevo pivo. Za obilen obisk se priporočata F. M. Zemljič.
pestje. Martial je nehal kovati: tišina je zavladala v kovačnici. Alberta je tu, tesno ob njem, tako vabljiva s svojimi' poželjivimi očmi in vročičnim licem, zahtevajočim in hkratu prosečim. Njen glas je pridušen.
»Martial. Brat je odšel. Delj ko uro sem prežala na priliko. Ali si se odločil Martial? Zapustiš naju?«
Tikala ga je kakor vselej, kadar je na samem mogla govoriti ž njim.
»Res je, Alberta.«
Prsa mlade žene so zavalovala.
»Oh, in hočeš oditi kar tako? Ne da bi mi le enkrat ustregel...«
Skomignil je z rameni. Vtaknil je ohla-
!T° a2, ,620 v žar!avico in pograbil klešče. Meh je zahropel, iskre so zasrštle.
»Martial, rotim te, ne pojdi! če bi vedel, kako te ljubim.«
»In Roger?« je odvrnil Martial ter pokazal z glavo skozi okno.
»Roger? Ah, kaj mi je do njega! Ni ga človeka, ni je stvari, ki bi kaj pomenila, kadar kdo ljubi kakor ljubim jaz tebe! Oh: prekini delo. Moj dragi Martial, po-slusaj me, dragi moj! Ali ne vidiš, da umiram zaradi tebe?«
Zasmejal se je, ne zlobno, bolj sočutno kakor prezirljivo. Alberti so solze zalile lepe oči in boječe je pogladila njegov robati usnjeni predpasnik.
»Pustite me,« je rekel in se umaknil. »Ne jokajte. Rogerjeva sreča... že stokrat sem vam rekel...«
Bolestno je vzdihnila in nestrpno odmahnila.
»Njegova sreča mi je sveta,« je nadaljeval Martial. »Ljubezen do brata mi je nad vse!«
»Prosim te, tak prosim te, ne govori mi več o njem! Vzemi me s seboj. Skupaj pojdiva! Saj ni mogoče, da bi me pustil samo! Kaj bi počela brez tebe? Da te ne bi nikdar več videla, nikdar več slišala.. .*
Stambulska roža
Premiera Fallove operete v treh dejanjih.
Julius Brammer in Alfred Griin-w a l d sta napisala libreto »Štambulske rože« še v tistih časih, ko je bil Carigrad središče Orienta v Evropi, ko so bili tam ob romantičnem Zlatem rogu in Marmorskem morju ter Bosporu še haremi z zaprtimi in zagrnjenimi ženskami, ko so moški še nosili fese in turbane itd. Vse to je samo še zgodovina. Ketnal paša, pa ne ta iz »Štambulske rože«, je potisnil orient iz Evrope in Male Azije bolj na jug in vzhod. Dekor je torej že preteklost, živa je pa- še vedno glasba Leona F a 11 a. Osnovni toni melodij so o-stali tudi v novem Stambulu in moderni Turčiji. To daje opereti moč, da se uveljavlja še dandanes v času »šlagerjev« jazz-banda.
G. Harastovič je zrežiral opereto zvesto po tradiciji, dokaj spretno in posrečeno, tudi inscenacijsko okusno, dasi skromno; samo zopetnega uvajanja pretiranih pajacad mu ne moremo odpustiti, še manj neokusnosti s partnerico, kateri se je smejala galerija, vsej ostali publiki je pa bilo mučno in nerodno. Povsod morajo biti meje, tudi v operetni »komiki«. G. Herzog je opravil kot glasbeni vodja ostalo. Ugotoviti moramo, da je bolj prilagodil orkester pevcem, zato je skladnost večja in je večji tudi celotni efekt. Zbor je ustvaril nekaj zelo posrečenih momentov, kar velja tudi za duete itd. Če odštejemo že grajano, je »Štam-bulska roža« prav posrečena operetna predstava.
Prednjačili so zopet naši prvi:	gdč.
Udovič eva kot Kondja Giil, gdč. Bar bi če v a kot Midili Hanum in g.
Dobrohotno, a trdo.jo je zavrnil. Z eno roko je podnetil ogenj, z drugo pa potisnil obupano ženo od sebe:
^Pojdite, draga Alberta! Po nepotrebnem se mučite. Hudo mi je, ko vas gledam tako, zakaj ljubim vas, vas, ki ste mi takorekoč sestra...«
Ni ga hotela poslušati; zaječala je, kakor da ji je zadal strašen udarec :
»Moj Bog! Moj Bog! Zakaj te nisem prej spoznala ko njega. Oh, Če mislim na to... Znoreti moram, umreti moram...«
Glas se ji je trgal iz grla. Vznemiril se je iz bojazni, da je ne bi premagal živčni napad. Če bi se njen mož zdajle vrnil. Če bi se vrnil on, ki ničesar ne sluti!
»Umirite se, Alberta! Roger se utegne vsak trenutek vrniti. Če vas dobi tu...«
»Ah, naj izve, da te ljubim, tembolje! Potem bo vsaj konec mojega trpljenja!«
»Blazni ste, Alberta! Oh, tu je, pravkar je zavil izza vogala. Rotim vas v imenu najinega prijateljstva in prosim vas, odidite!«
Vsa trepeooča se je pričakuje obrnila k vratom. Roger je bil srečal soseda in se z njim zapletel v pogovor.
Stopila je k Martialu. Proseče mu je pogledala v oči.
»Ne bom te več nadlegovala. Vem, da ie vse zaman, dovoli mi samo, da te poljubim. Ne prosim te niti, da mi vrneš poljub.«
Martial je s kleščami v rokah zrl skozi okno in ni spustil Roger ja, ki je bil še vedno v pogovoru s sosedom, iz oči. Pod silo Albertinega objema je skoro omahnil. Z neskončno nežnostjo mu je bila o-viia roke okoli vratu in mu pritisnila na lice sladek poljub.
»Alberta, Alberta. Dovolj je. Roger gre! Brž! Zbogom! Tak pojdite . . . Oh!«
Pridušeno je kriknil: Alberta ga je u-griznila do krvi. Bleda kot smrt je krenila proti vratom, toda v očeh ji je igral zmagoslaven uspeh.
Sicer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavljata veter in mraz visoke zahteve na kožo in io popolnoma izsušita. Koža pohebuie ■cato posebno varstvo, če noče postati hrapava, rdeča in lazpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to, da vsebujeta koži sorodni »Eucerit«, idealna in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s kremo ali z oljem. Uspeh: Nobenega mučnega napenjanja, temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgled. 24
Sancin kot Ahmed bej. Posrečeno ko-miko nam je pokazal g. Gorinšek kot stari M ti 11 e r, a zabaven je bil tudi mladi Fridolin Miiller g. Harastovič a, razen takrat, ko je lovil efekte tam, kjer jih ne bi smel. Nekako neresno se nam je zdelo g. Rasbergerja pojmovanje ekscelence Kemala paše. Zakaj toliko vsiljivega karikiranja? V kratki ulogi direktorja hotela se je izvrstno postavil g. Med ven, kakor je bila vsa posrečeno dobra tudi ga. Savino v a kot lift-boy. Desire je odigrala gdč. Starčeva. Biil-Bul ga. Gorinškova; prvi natakar je bil g. N a k r s t, drugi pa g. F tiri ja n.	-r.
Ptuj
Policijske vesti. V zadnjem času se množe primeri, da brezposelni beračijo v vinjenem stanju in se pri tem nasilno vedejo. Preteklo soboto je neki Ivan Vidovič, brezposelni pekovski pomočnik, močno vinjen hodil od trgovine do trgovine in povsod zahteval podpore, pri tem pa nastopal zelo drzno. V neki trgovini je celo obsul trgovčevo ženo z raznimi psovkami. Policija ga je aretirala in izročila sodišču. — Zaprli so tudi Metnega Ignaca Globočnika, kovaškega pomočnika iz Ljubnega pri Gornjem gradu in Gerdanovo Marijo iz Stične pri Litiji zaradi potepuštva. Pri aretaciji sta stražnika pošteno ozmerjala. Oba sta izročena sodišču.
Koto jugoslovanskih sester v Ptuja priredi na pustni torek v prostorih Mladike pustno zabavo za otroke; namen prireditve je mladino odvrniti od pocestnega pohajkovanja.
»Ah, zdaj bo vendarle zvedel! Zaznamovala sem te! Poglej moje zobe, poglej svoie lice. Končano! Končano je! Spoznal bo moj ugriz, ha, ha, ha! In jaz mu bom priznala, vse mu bom priznala, vse, ljubezen in strast ter nezvestobo...«
Martial je planil k počrnelemu ogledalu, ki so ga trije žeblji držali na steni.
»Ne bodi v skrbeh za svojo lepoto, dragec,« se je zakrohotala Alberta in obraz se ji je spačil od jeze. čez mesec dni se ne bo več poznalo in še vedno boš do vel j lep za film, ljubček moj!«
»Kaj mi je do filma! Roger, razumete? Rogerju je treba prizanesti. A kako zdaj?...«
Mirno je stopal Roger proti domu. Te-dajci mu je iz kovačnice udaril na nho oster presunljiv ženski krik. Stekel je rfi planil skozi duri.
»Kaj je? ... Za Boga, Martial, opekel si se? Kako se ti je moglo to zgoditi. Nesreča?«
»Padel sem,« je zajecljal Martial. »Bil sem neroden in sem padel.., z Hcem na nakovalo ... na žareče železo. Alberta je bila pravkar vstopila in je zakričala.*
»Da,« je pritrdila Alberta, bleda ko smrt. »Odprla sem vrata, videla, ko se je spotaknil... in zavpila. »Martial se je čudno nasmehnil in zaprl oči.
»Ubožec! Pokaži, ali je kaj hudega! Vraga, olja. brž! Strašno moraš trpeti!«
»Peče. Daj mi roko, takoj mi bo bolje. Alberta, nikar se ne jokajte. Glej Roger. kako dobro ženo imaš!«
Alberta je skočila v kuhinjo po olje.
»Ne,« je tiho šepnil Roger. »Ni dobra, Martial, za koga drugega se ne bi jokala. In ker ostaneš sedaj doma, ti morai” povedati...«
»Molči, brat! Jutri odpotujem.«
»Toda kako?«
»Kovač sem bil, kovač ostanem. Mol či! Molči!«
Prodam
Brez posebnega obvestila.
Moja ljubljena soproga ozir. dobra in skrbna mati, gospa
• •	■■	«v	•
soproga uradnika
je danes, 7. febr. ob 8. uri Zjutraj v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojniee bo v petek, dne 9. februarju ob 15 uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Magdalene.
V Mariboru, dne 7. februarja 1934.
Ivan HaviiC, soprog — Anica, hčerka.
Vsi ostali sorodniki.	497
Moderni, elegantni in poceni
pomladanski klobuki
iz svile ali slame pri
ANI STAUBER modni salon
480	Maribor,	Ulica	X.	oktobra	it.	4,
Mali oglasi
KRAVA
ki da garantirano 10 . litrov mleka na dan, na prodaj. Zrkovska c. 51, Pobrežje Perčič;_____________________496
PRODAM DVODRUŽINSKO HIŠO
dve sobi, kuhinja, klet in veliki vrt. Pobrežje, Aškerčeva ulica 5 Maribor.	481
Stanovanje
Ramo
PRAV DOBRO. ČISTO MLEKO
po Din 1.75 skozi celo leto, dostavljam na dom. Naslov v upravi »Večernika«. 485
PRIPOROČAM SE
cenjenim damam v pomladanski seziji. Plašče, kostume in obleke izdelujem elegantno in najceneje. Marija Klemše, damski modni salon, Aleksandrova cesta 12/11.	488
Poiifr
POUČUJEM NEMŠČINO
po hitri, lahki in zelo uspešni metodi. Naslov v upravi. 456
lokal
KROJAŠKI LOKAL
s še drugim prostorom, na vpeljanem prostoru, oddam s krojaško opremo s 1. mar-
Posoiilo
Službo dobi
POSOJILO
do 3000 Din išče samostojna obrtnlca proti visokimi obrest mi. Dopisi pod »Kupčija" na
cem. Stritarjeva ul. 5.	483	j	upravo	»Večernika«
487
KNJIGOVODJA
korespondent, z mesečno pla čo 1500 Din, ki bi istočasno vložil 25.000 Din. se sprejme. Ponudbe pod »Stalno mesto« na upravo lista.	471
STANOVANJE v pritličju oddam s 1. marcem. Ciril-Metodova ulica 17, Studenci. Ogledati od 2.—3-ure pop.___________________421
DVOSOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in pritiklinami, oddam s 15. februarjem ali 1. marcem mirni stranki. Vprašati Mlinska ul. 30.	486
Sobo odda
VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOB 4,
sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda z zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informacije v upravi »Večernika«.	300
IM
Inventurna
PRODAJA
svilenih ostankov Ugoden nakup v
Trpinovem b a z a r 1 u
\
mdS
129.
Vrsfci 5305-06 Vse plesne zahteve mode in družbe bodo zadovoljili ti čeveljčki Iz laka ali finego ševroja.
129.-
Vrsta 5875-08 Čeveljčki iz laka ali semiša za ples in večerne družbe.
490
Sokolstvo
Premiera na odru Sokola III. »Nebesa na zemlji«. Preteklo nedeljo je priredil ■požrtvovalni gledališki odsek Sokola III. prav uspelo predstavo »Nebesa na zemlji« na odru v krčevinski šoli. Premagal je vse težave malega odra, na katerem se moreš jedva prestopiti in paziti, da se v afektu ne znajdeš med osuplim občinstvom. Igro je prav všečno zrežisiral br. Hvalec, ki je občinstvo tudi pozabaval s papanom Balonom. Zakonsko dvojico sta podala br. Šuman in ženico na posodo s. Purkelčeva; Frančišek Podržaj, br. Tovornik, je bil s svojim naravnim suhim humorjem prav pogodu. Prav živa bosanska teta Klara s. Fiirstova je mogla pokazati ves svoj vedri temperament. Br. Vrenko je posebno v maski dobro pogodil plemenitega Vipritza, njegovo hčerko Emo pa s. Filipčičeva. Ob-eii;stvo sta dobro zabavala tudi s. Per-ničeva in br. Vodušek. Navzoče občinstvo je rado sledilo veseli burki in se prav od srca smejalo. Toplo priznanje so vsi igralci pošteno zaslužili. Burka se bo ponovila v nedeljo 11. t. m. ob 15. url, nakar opozarjamo vse one, ki si žele na
mastno nedeljo prijetne zabave. — Pro-svetar.
Ptujski Sokol je imel preteklo soboto ob obilni udeležbi svoj občni zbor v dvorani Narodnega doma. Iz poročil funkcionarjev je razvideti, da je bilo društvo zelo agilno in da članstvo stalno narašča. Pri volitvah je bil izvoljen povečini stari odbor z odvetnikom br. dr. Šalamunom na Čelu.
So§rl
Športniki! Udeležite se polnoštevilno nocojšnjega predavanja alpinista Andri-na Koptnška in gdč. Mohorčičeve o Mat-terhomu in Mont Blancu. Predavanje, ki ga bodo spremljale številne slike, bo ob 20. v prostorih Ljudske univerze.
Mariborska zimskošportna podzveza vabi vse članstvo, da se udeleži predavanja s skioptionimi slikami, na katerem bosta predavala plezalka gdč. Mo-horčičeva iz Ljubljane in znani alpinist g. Andrino Kopinšek iz Celja o turah na Matterhorn in Mont Blamc. Predavanje priredi zimskošportni odsek SPD Maribor drevi ob 20. v prostorih Ljudske univerze.
Lep uspeh mariborskih smučarjev na Poljskem. Preteklo soboto so se pričela v Rabki na Poljskem mednarodna akademska smučarska tekmovanja. Na ta tekmovanja je Akademska smučarska organizacija iz Zagreba poslala svojo ekipo, ki je nastopila v ostri konkurenci z akademiki iz Poljske, Češkoslovaške, Norveške, Litvije, Nemčije, Italije, Madžarske itd. Prvi dan je bila na razporedu kombinirana tekma v slalomu in smuku. Mariborčan Mušič se je med 87 tekmovalci, ki so startali in od katerih jih je prišlo 49 na cilj, prav častno plasiral na peto mesto. Tudi znani nogometaš ISSK Maribora Tone Priveršek se je lepo plasiral, zasedel je 16. mesto. Rezultati so bili: 1. Woyna (Poljska) '1.05, 2. Glodkiev/icz (Poljska) 1.09, 3. Chli-paldki (Poljska) 1.09,5, 4. Hermanovskis (Latvija) 1.13,5, 5. Ljuban Mušič (Jugoslavija) 1.17.
Deseti smučarski izlet zimskošportnega odseka SPD Maribor bo v nedeljo 11. t. m. Smučarji bodo tokrat obiskali Sv. Martin in vzhodni del Pohorja, Izhodišče izleta bo »Mariborska koča«, od koder krenejo izletniki proti Framu. Vrnili se bodo 7. večernim' vlakom v Maribor.
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
64
Vprašali so me po imenu in stanovanju, pa ne vem kaj sem jim odgovorila. Naročili so služkinji, naj me spremi domov. Prijela sem jo za roko in odšli sve. Brezciljno sve hodili dalje, dokler me spremljevalka ni vprašala:
»Gospodična, veste sploh kam gremo?«
»Ne, toda mislim, da v bolnišnico.«
»V bolnišnico? Nimate doma?«
»Na žalost ne.«
»Kaj boste pa storili, če vas sedaj ponoči zapode na ulico? Toda glejte, že sve na Trgu svete Katarine, morda nama bodo odprli, sicer se pa nič ne bojte, ker lahko prenočite tudi pri meni.«
Vrnila sem se z dekletom k trgovcu. S strahom je gledala služkinja mojo ranjeno nogo, ki sem si jo bila pokvarila pri padcu s samostanskega zidu, vendar mi je dovolila, da smem pri njej prebiti noč. Drugega dne sem se zopet napotila v zavod svete Katarine, kjer so me sprejeli za tri dni, nato pa mi dejali, naj
grem v splošno bolnišnico, ali pa vzamem prvo službo, ki se mi ponudi. Nevarnost, v kateri sem bila v tem zavodu, je bila velika, ker so v njem iskale zvodnice svoje žrtve in so se oglašali tudi razni veseljaki, toda v oporo mi je bilo vedno moje srce. Niti strah pred največjo revščino ni mogel omajati moje volje in vedela sem, da me nihče ne more zapeljati.
Prodala sem svoje obleke in si kupila druge, ki so bolj ustrezale mojemu novemu poklicu. Tako se mi je posrečilo najti službo pri neki perici, kjer se še danes ukvarjam s krpanjem perila. Moje vsakdanje delo je težko, hrana slaba, soba in postelja skromna, pa se z menoj vsaj človeško postopa. Peričin mož je kočijaž in je vedno zdoma; ona sama je včasih stroga, pa vendar vedno dobrosrčna.
Izvedela sem, da je mojega zapeljivca prijela policija ter ga izročila njegovim predstojnikom. Ubogi človek! Potreben
je bolj sožalja kakor jaz. Njegov beg je bil vzbudil veliko pozornost, in znano je, kako kaznujejo fratri one, ki jim delajo neprilike.
Zdi se mi, da je tudi moj beg splošno znan, a to sem tudi pričakovala. Včeraj je pripovedovala o njem neka moja tovarišica, seveda v najslabšem tonu in z velikimi lažmi, kakor jih navadno širijo ženske. Na srečo je takrat vesila perilo ter je bila obrnjena s hrbtom proti meni, zato ni mogla opaziti mojega razburjenja. Le gospodinja je videla moje solze in me je vprašala:
»Kaj vam je, Marija?«
»Nič,«.sem odgovorila.
»Kaj,« je dejala, »vi ste tako nori, da sočuvstvujete s pokvarjeno redovnico, ki se je spečala s fratrom in pobegnila? Zasluži vaše solze? Bilo ji je dobro, kjer je bila. Če bi dvakrat ali trikrat prala perilo pri takem vremenu, kakršno je danes, bi ji bil njen stan prav gotovo ugajal!«
Odgovorila sem, da pozna vsak samo svoje brige. Bilo bi bolje, da ne bi bila ničesar rekla, ker ne bi bila dobila tega odgovora:
»A, kaj, to je navadna ženščina, ki naj jo ljubi Bog kaznuje 1«
(Konec jutri.)
Konstituiranje okrožnega odbora LNP Maribor. Na zadnji odborovi seji O. o. LNP v Mariboru se je odbor konstituiral takole: predsednik g. dr. Planinšek, podpredsednik ravnatelj g. Ošlak, tajnik g. Josip Fišer, blagajnik g. Rudolf Senica, okrožni kapetan g. dr. Planinšek.
Smučarska tekma SPD Slov. Bistrica. V nedeljo 11. t. m. priredijo smučarji vzhodnega Pohorja pod pokroviteljstvom SPD Slov. Bistrica smučarsko tekmo na 16 km, in sicer na terenih vzhodnega Pohorja. Prijave sprejema do 9. t. m. šolski upravitelj g. Podvršnik pri Šv. Martinu.
Smuško tekmo za odbornike in starejše smučarje bo priredil MSK v nedeljo U. t. m. na Pesku.
Podravska podružnica SPD v Rušah priredi v nedeljo dne 11. t. m. šaljivo sankaško tekmo na Smolniku. Odvoz iz Hlebovega doma ob 14. uri, cilj pri g. Viktorju Glaserju. Nagrade se bodo razdelile v gostilni g. Frica Glaserja, kjer dobi vsak tekmovalec topel čaj. Zmagovalec bo proglašen za prvaka Smolnika.
Kdo se je v Evropi največ vojskoval?
Znani sociolog ameriškega Harvardskega vseučilišča, profesor Sorokin je sestavil skupaj z generalom Golovinom sta tistiko vseh vojn, ki so se odigrale v Evropi v zadnjem tisočletju. Fa vojna lista kaže naslednjo sliko: Na prvem mestu stoji Francija s 185 vojnami, za njo Anglija s 176, nato Rusija s 151, Avstrija s 131, Španija s 75, Italija z 32, Nemčija s 24 in Nizozemska z 23 vojnami. Oba strokovnjaka sta soglasno ugotovila, da je bila svetovna vojna osemkrat pomembnejša in stirašnejša, kakor pa vse ostale vojne v zadnjem tisočletju.
Sladkor kot pogonsko sredstvo.
Znano je, da ima sladkor v človeškem telesu nalogo zviševati število kalorij. Sedaj poskušajo tehniki in kemiki uporabljati sladkor kot pogonsko sredstvo v eksplozijskih motorjih. Neposrednega zgorevanja sladkorja v obliki silno drofc nega prahu ni mogoče izkoriščati, čeprav je sladkorni prah eksploziven. Zato so znanstveniki krenili po drugi poti. da so namreč sladkor spremenili v tekoče pogonsko sredstvo. V ta namen se sladkor raztaplja v alkoholu in se nitrita. V taki obliki prihaja sladka tekočina v razplinjevalec in eksplodira v cilindru motorja enako, kakor vsako drugo tekoče pogonsko sredstvo. Da se ta novi »sladki bencin« ne bi uporabljal za pitje kot liker, ga bodo mešali z nekimi sinrd ljivlmi primesmi.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.