MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXII, ŠTEV. 5
Registered for posting as a periodical — Category "A"
MAY 1978
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c
Annual subscription — letno: $4.00
MATERINSKI DAN 19t
"V naši nečakanosti pri prizadevanju za enakopravnost, me ženske, kot izgleda pozabljamo kdo smo. Me nismo moški. Moški ne morejo roditi otrok. In za žensko pomeni porod doživljaj, ki spremeni njeno bistvo.
Sestavljati govore za politike, načrtovati programe mini-sterstva za šolsko vzgojo, biti administrativna pomočnica mogočnemu industrialistu, vse to dramatično obledi pred nežnim čudežem novorojenega bitja.
Saj ta majhna, popudrana kepica možnosti, ta cela blesteč« oodočnost vesolja, čaka, da bo negovana, ljubljena in oblikovana.
Nič ni nevažnega in poniževalnega izbrati si življenje otroka za svoje življenjsko delo.
Prav tako ni ničesar sramotnega v hotenju napraviti življenje druge odrasle osebe, kot na primer je soprog, čim bolj udobno in srečno. Mnoga dobra, potrebna in koristna opravila so nujna v okrilju družinskega doma.
Biti dobro mati je ogromen prispevek človeški družbi."
Te besede je pred meseci napisala v največjem newyoskem dnevniku New York Times profesorica univerze v Bostonu M/s M. Lewis. Članek je sestavila ob priliki, ko je njena 30 letna prijateljica rodila svojega prvega otroka in potem odločala med tem, da nadaljuje s svojo uspešno profesionalno kariero ali pa, da se ne vrne na delo ter se popolnoma posveti materinstvu.
Članek je zbudil ogromno pozornost. Saj so že leta sem večine stolpcev časopisja po celemu svetu polne razprave o potrebah enakopravnosti žensk pri izbiri karier in profesij in pri tem zamolčujejo različnost pogojev ženske, prav z ozirom na materinstvo.
Tema tega članka je bila nekaj novega. Vrednost in lepoto materinstva, ki sta bili zadnji desetletji zapostavljeni in v mnogih primerih smatrani celo kot breme in ovira, je M/s Lewis v tako lepih besedah postavila spet na svoje pravo mesto, da se je pričelo gibanje, ki hoče olajšati in zmanjšati konflikte, ki nastajajo ob odločitvi za kariero izven doma ali kariero materinstva.
Ni še videti velikih uspehov, toda začetek je tukaj. Predvsem bo potreba
Tudi naše slovenske matere, posebno v izseljenstvu, morajo po večini, poleg svojega materinskega poklica, hoditi na delo, da si laliko družina privošči malo več udobja. Vendar, ponosno lahko ugotovimo, da tudi danes naše matere, poleg vseh naporov in truda po službah in tovarnah, v svoji materinski dolžnosti nc zaostajajo za svojimi prednicami. Samo poglejmo po
razumeti, da se obe karieri ne moreta popolnoma spojiti v eno in, da še tako močno prizadevanje matere ne more odstraniti pomanjklivosti, ki nastanejo s tem, da njena celotna energija in čas nista posvečena samo družini.
Ekonomske zahteve so v glavnem krive, da se materinstvo danes mora mešati z drugimi karierami in, da zato trpi vzgoja otrok in duševno blagostanje družine. Velika večina žena bi se verjetno raje posvetila samo družini. Toda ker tega ni mogoče opravlja dva poklica, deli svojo energijo na dve strani, seveda spet velika večina, kar se da vestno in marljivo. Seveda ni dvoma, da njih požrtvovanje, dolge delovne ure in neizčrpna sila in volja pridonašajo k materijalnemu blagostanju družin. Res pa je tudi, da prinašajo v družino svoje vrste napetosti in nesporazume.
Samo po sebi se postavi vprašanje: Bi problemi današnje mladine bili tako veliki, bi število razbitih zakonov bilo tako porazno, bi alkoholizem bil tako razpašen, bi spoštovanje avtoritete bilo tako omajano, ako bi mati lahko posvetila ves svoj čas samo družini in materinstvu.
naših slovenskih domovih, kako so čisti in urejeni, poglejmo na naše malčke, kako so čedno opravljeni in oskrbljeni, poglejmo na naša društva, kjer naše žene in matere podpirajo tri ogle. Zato mirne vesti lahko rečemo, da tudi današnja slovenska mati spada na častno mesto v geslu, ki ga je nam Slovencem postavil veliki Ivan Cankar:
MATI, DOMOVINA, BOG!
Po dolgotrajni bolezni je odšla v večnost naša dolgoletna sotrudnica
IVANKA URBAS
Ostala nam bom v dolgotrajnem spominu. Žalujočim ostalim naše globoko sožalje.
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
MATI IN DETE V BELOKRANJSKI NARODNI NOŠI
ETNIČNI RADIO
Nova struktura končno dobiva obliko
Organizacija etničnega radia v Avstraliji končno prehaja v fazo bolj definitivne strukture. Imenovani so bili upravniki postaj v Melbournu in Syd-neyu, direktorji ter novinarji in sestav-ljalci programov. Vsa ta mesta so bila oglašana v dnevnem časopisju, ne pa samo razdeljena po zvezah poznanstva kot je bil slučaj v številu primerov ob pričetku oddaj pred skoraj tremi leti.
Imenovan je bil tudi "boss" vsega etničnega radia. Na to mesto Direktorja za Special Broadcasting Service je Minister za pošto in telekomunikacije postavil g, Ronald-a Fowell.
Minister za Imigracijo in Etnične zadeve pa je imenoval predsednike Deželnih svetov za etnični radio — State Ethnic Broadcasting Advisory Committees (SEBAC) za NSW in Viktorijo.
G. Pino Bosi bo načeloval temu svetu v Sydneyu, njegov namestnik bo Rev. Nicholas Monsour. V Viktoriji pa bo načeloval SEBAC-u g. Walter Schäuble (napovedovalec v nemščini na 3EA), namestnik pa mu bo g. Peter van Hest. Ti deželni posvetovalni odbori bodo preko državnega sveta (National Ethnic Broadcasting Advisory Council) sporočali na Special Broadcasting Service potrebe, interese in reakcije raznih etničnih odborov glede na etnične radio oddaje v obeh deželah.
Ostale funkcije SEBAC-a bodo:
—	da se posvetujejo z etničnimi organizacijami glede vseh zadev z ozirom na etnični radio ter organizirajo za to potrebne kontakte.
—	da svetujejo Special Broadcasting Service, koliko čas, obsežnost, raven in vsebina oddaj odražajo potrebe in interese posameznih etničnih skupin.
—	da obveščajo o istih zadevah tudi Ministra za imigracijo in etnične zadeve ter Ministra za pošto in telekomunikacije.
SEBAC skupno sestavlja 38 oseb, ki izhajajo iz 29 različnih etničnih skupin.
Od Slovcncev je, kakor smo že poročali, v odbor SEBAC-a za Viktorijo bila postavljena ga. A. Ceferin. Njeno kandidaturo so priporočile vse slovenske organizacije v Viktoriji, kar je pri odločujočih brez dvoma moralo povzročiti pozitiven vtis o enotnosti gledanja vseh slovenskih skupin Viktorije. To še posebno, ker je to priporočilo sledilo našim prejšnjim skupnim vlogam glede samostojne slovenske radijske oddaje, ki so bile predane tedanjemu Ministru za pošte in telekomunikacije. Upajmo, da bo ta enotnost pogledov slovenskih organizacij v Viktoriji ostala živa tudi v bodoče ln, da bodo naši skupni interesi vedno močnejši od klikarskih ali celo osebnib.
IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI?
— VSAK VIKEND V ELTHAM!
PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA.
— ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE!
ENAKOPRAVNOST ŽENSK UZAKONJENA
DISKRIMINACIJA ŽENSK JE LEGALNO PREPOVEDANA
MAMA, ZBUDI SE, GREMO DOMOV ...
Glas deklice je proseče dejal: "Mama, zbudi se, gremo domov , . ." Deklica se je s svojimi toplimi, mehkimi prstki oklenila roke svoje mame, jo stresala ia jo skušala zbuditi.
Zaman.
Čakala je na mamine oči, da se bodo odprle; čakala jc na njen nasmeh; čakala je na njen objem — zaman.
Mama se ni premaknila; mama ni odprla oči; mama se ji ni nasmehnila . . .
Njene oči so ostale zaprte, njene ustnice stisnjene in njena roka je počivala hladno in otrplo med prstki deklice.
Njena mama se ne more več prebuditi iz sna — nikoli več . . .
Dekletce se je ozrlo v bledi mamin obraz, na katerem so brleče odsevali plameni sveč, ki so gorele ob njeni krsti: "Mama . . ."
V krsti je ležala žena, mati treh majhnih otrok. Bolezen ji je preprečila, da bi še dalje ljubila svojega moža, se igrala s svojimi otroci, jih ljubila in poslušala njihovo prikupno čebljanje.
Bolezen se jc zajedla v njeno telo. Žena je vztrajala, se borila z njo, zavratnico, ki ji je jemala srečo, pa je omagala. Ni mogla več: predolgo in preveč mučno je bilo trpljenje; izmučena, utrujena in oslabela je omahnila k večnemu počitku. . . .
IVANKA URBAS
Pred desetimi leti je stopala pred oltar; v beli poročni obleki, z belim cvetjem v laseh; stopala srečnemu ženinu naproti: danes pa leži med cvetjem, mrtva, a živa v srcih vseh, ki smo jo poznali.
Mlada, vesela žena, polna načrtov in volje za prihodnost svojih otrok, pa jo je smrt iztrgala iz moževega objema; iztrgala otrokom; iztrgala nam vsem, ki smo jo poznali in čutili njeno dobrosrčnost, njeno ljubezen, prijaznost in spoštovanje.
Velika možica jo je spremila v ponedeljek, 1. maja na njeno zadnjo pot. Nešteti šopki cvetja; v vence vpletenih nageljnov, vrtnic, krizantem in drugih rož so krasili in zakrili njeno krsto in pokrivajo njen prerani grob . . .
Ivanka je bila še otrok, ko jc s starši, sestrama in bratoma prišla v Avstralijo. Tukaj je doraščala, tukaj dokončala šole, pa se je vsak lahko pogovoril z njo slovensko. Postala je slovenska mati v tujini: njeni otroci: Frances, Nataša in Tonček vsi lepo razumejo in govorijo slovensko. Če ste jo srečali kdaj v trgovini, banki — kjerkoli, pozdravila je slovensko in ni je bilo sram slovenskih besed.
Ivanka je bila ponosna, da je bila Slovenka.
Na njeni knjižni polici v dnevni sobi še vedno stojijo slovenske knjige, katere je uporabljala, ko se je učila slovenščine v Kew.
Poleg knjig na polici pa samuje sedaj priznanje, katerega ji je podarilo nogometno moštvo za njeno skrb. Ivanka je več kot dve leti skrbela, da so bile majice, hlače in nogavice nogometašev čiste in zlikane; oddolžili so se ji z zmagami in prvenstvom, katerega je bila najbolj vesela.
Njeno življenje je bilo ljubezen do nas vseh, ljubezen do moža, ljubezen do otrok, ljubezen do slovenstva.
Ne moremo biti žena njenemu možu Tonetu, nc mati otrokom, moremo pa pomagati z našo ljubeznijo Tonetu, da napravi svojim malčkom topel, četudi prazen dom, dom brez mame.
D. Gelt
NE SODITE PO POSAMEZNIKIH
Minister za Social Security Senator Guilfoyle je dejala, da so člani grške skupnosti bili v pomoč pri razkrinka-nju poneverb socialnih podpor, katere so odkrili v Sydneyu. Dejala je, da bi bilo mnogo bolje, ako bi prizadete o-sumljene osebe bile v večini primerov nazvane Avstralci in ne Grki.
Minister za Imigracijo in Etnične zadeve, g. MacKellar pa je ob polaganju temeljnega kamna za vinarno v Yandi, NSW, ki jo gradi podjetje, katero vodi že več generacij italijanskih naseljencev dejal: "Ob tem svojem o-bisku na področju Griffith-a, si ne morem pomagati, da se ne bi spomnil na razpravljanje, ki ga je po celi Avstraliji povzročilo obdelovanje in raz-pečavanje mamil. Toda kot minister za Imigracijo in Etnične zadeve naj povdarim, da je moje trdno prepričanje, da nobeden del avstralske skupnosti ne smemo smatrati več ali manj odgovornega za zločine in sumničenja drugih. Avstralci, ki so pripravljeni, da vzamejo za svoje, mnoge lepe uspehe naseljencev, bi morali priznati za svoje tudi slabo, skupaj z dobrim. Morali bi se trdno zavedati številnih podatkov, ki kažejo, da vse dobro daleč odtehta slabo.
RECIPROČNOST POKOJNIN
Federalna vlada trenutno proučuje predloge raznih držav, vključno Nemčije, Grčije in Italije, glede sporazumov o recipročnosti pokojnin. Že je skrajni čas, da se pride do točnih podatkov kdaj, kako in v kakšnih primerih se pokojnine izplačujejo tudi izven Avstralije. Prav tako bi bilo tudi važno zvedeti, v koliko bo takšno izplačevanje tudi osigurano za bodočnost.
AKCIJA PROTI TAKOZVANIM AMBASADAM
Federalna vlada Avstralije bo uvedla zakon, ki bo prepovedoval ustanove in organizacije, ki se lažno predstavljajo za diplomatske, konzularne ali uradne misije druge države ali celo dela druge države. To bo storjeno radi tega, da se ne dovede normalne diplomatske odnose Avstralije v neugoden j;oložaj, kot ja bil slučaj ob vzpostavitvi takoimenov..ne "Hrvatske ambasade" v Canberri, koncem preteklega leta.
Z dopustitvijo obstoja take samozvane ambasade bi Avstralija kršila "Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih". Ta konvencija zahteva, da podpisnice ne dopuste "bilo kakšno o-slabitev dostojanstva akreditiranih diplomatskih predstavništev".
KORAK NAPREJ V S.A.
Vlada Južne Avstralije je spremenila svoje zakone tako, da imajo sedaj naseljenici, ne glede na to ali so avstralski državljani ali ne, pravico voliti pri volitvah v lokalne uprave. Public Service akt pa je bil spremenjen tako, da oseba lahko dobi stalno državno zaposlitev tudi če nima britanskega podaništva.

A>,
i STE PORAVNALI : ČLANARINO?
Pri nas v Viktoriji je od začetka a-prila uradno, zakonito prepovedana diskriminacija žensk. No, saj tudi prej niso bile hudo diskriminirane, vendar... Na nekih področjih (v ločitvenih in podobnih zavedah) so bile tudi doslej nekako pretirano zaščitene v primerjavi s svojimi moškimi partnerji in teh predpravic jim tudi najnovejši zakon ni odvzel. Ob vsem tem pa so vseeno ostajala področja udejstvovanja žensk, kjer ženske niso imele enakih pravic kot moški.
Verujem, da ta tiha revolucija še ni dokončana, da bodo ženske navkljub zakonitim predpisom še vedno diskriminirane. Tradicijo, miselnost žensk in moških v praktičnem življenju se težko lomi.
Nov viktorijski zakon pravi, da se ženske popolnoma izenačuje z moškimi, povsod, tudi v zakonskem statusu, vzgoji ter šolski vzgoji, nadalje v službah, preskrbovanju, namestitvah in nasploh v vseh neuradnih in uradnih pogledih.
Ta naš zakon gre nekoliko dalje od zakona NSW in SA, ki sta bila že pred leti sprejeta in tako postavlja administrativno telo Viktorije v težaven položaj, predvsem na področju plače, ali bolje, v pogledu "overaward" plače. "Overaward" plače ženske doslej niso nikoli, ,ali skoraj nikoli dosegle na nič kolikih področjih. Prejele so to, kar jim je zakon predpisal, niso pa bile
ŠE O POKOJNINAH
Državna pomoč upokojencem se ne ustavi pri denarni pokojnini. Na vsakem posamezniku je, da zaprosi še za druge ugodnosti kot so: posebna do-klada v nuji, pokojnina za ženo, pokojnina za nepreskrbljene otroke, bolniška pomoč, aparat za naglušne, popust pri plačilu za telefon, pri potovanju na železnicah in ladjah, brezplačno readresiranje pošte in nabava knjig v državnih knjigarnah.
Od prvega julija dalje bo država pomagala pri stanovanjskih stroških tudi onim upokojencem, ki se ne marajo preseliti iz kraja kjer žive že dolgo dobo. Na ta način, kot upajo, se bo zmanjšala potreba po gradnji novih upokojenskih središč.
ŠOFERSKI IZPITI V TUJIH JEZIKIH
Šoferski izpiti na področju Canberre (A.C.T.) se bodo v bodoče lahko polagali pismeno na naslednjih jezikih: angleškem, italijanskem, grškem, srbohrvaškem, finskem in španskem. Podrobnosti se dobe v uradih za motorno registracijo v A.C.T. in v Informacijskem centru Canberre.
SEZNAM ETNIČNIH UMETNIKOV
Seznam poedincev in skupin, ki se udejstvujejo na polju etnične umetnosti v Avstraliji bo izdala Community/ Arts Board of The Australia Council. Ta seznam bo vseboval imena glasbenikov, plesalcev, koreograferjev, gledaliških igralcev, filmskih producentov in različnih drugih nastopajočih skupin. Tisti, ki žele, da bi bili navedeni v tem seznamu naj se obrnejo na Community Arts Board, 168 Walker St., North Sydney.
"BUSHFIRE"
Knjižica "Bushfire in Australia", ki jo je založil Timber and Forestry Bureau obrazloži kako se čuvati pred ognjem in kako si rešiti življenje v slučaju gozdnega požara. Knjižica je na razpolago v vseh vladnih knjigarnah (Government Bookshop) v glavnih mestih Avstralije.
deležne tega, kar je njihov sindikat iz-stisnil od delodajalca za moške.
Tudi z najnovejšim zakonom ostajajo še vedno praznine, skozi katere bodo odslej delodajalci lahko smuknili. Branili se bodo namestiti ženske na določena delovna mesta, ki so boljše plačana, z motivacijo, da jim ta dela bolje opravljajo moški. Še in še se bodo pojavljali problemi, ki jih danes morda še ne slutimo, vendar — tu je zakon!
V principu in v praksi, večina Vik-torijcev se bo postavila "na stran an-geljčkov", prav tako se bo razsodišče, ki bo tehtalo prekrške, ,vselej postavilo na stran zakona, ki bo ščitil ženske pred prejudiciranjem in superjoriteto moških.
Ta mišljeno dober zakon, v skrajnem interesu vseh živečih v Viktoriji, moških in žensk, bi bil po drugi strani resno ogrožen, če bi duh tega zakona peljali v ekstrem, kar narava moškega in ženske ni nikoli hotela, škoda bi bila, če bi iskali Nebesa in Labirint za nepremišljeno ravnovesje nepremišljenih.
Toda naša prva reakcija mora biti pozdrav novim dimenzijam v upanju, da stopamo v "jutri" neobremenjeni s predsodki, da smo dozoreli h pravičnosti.
Pravičnost obema spoloma. Obema enako, vendar v zakonih narave, kakor smo ustvarjeni.	K. K.
AKREDITACIJA TOLMAČEV
National Acreditation Authority for Translators and Interpreters (NAATI) bo pričela z akreditacijo tolmačev in prevajalcev. Uvrstili jih bodo v pet različnih stopenj sposobnosti. Prva stopnja bo za tiste, ki se lahko poslužujejo drugega jezika v toliko, da pomagajo sporazumevanje v najosnovnejših zadevah, medtem ko bo peta stopnja zahtevala visoko sposobnost, ki je potrebna pri mednarodnih konferencah.
POMOČ POHABLJENIM
Department of Social Security vzdržuje po Avstraliji mrežo rehabilitacijskih centrov, kateri pomagajo o-nim, ki so se fizično ali umsko onesposobili za svoje običajno delo, radi nesreče ali bolezni. Ti centri brez plačila pomagajo, da mnogi zopet najdejo koristno mesto v svojih skupnostih.
VISOKOŠOLSKE PODPORE
Preko 99.000 študentov Avstralije je v letu 1977 dobilo visokošolske podpore v skupnem znesku $153.8 milijonov.
Za te podpore, ki znašajo no posameznika do /45.15 na teden lahko zaprosijo študenti, ki obiskujejo univerze in druge uradno priznane visoke šole.
"VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI.
Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne
Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Werner Remšnik.
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c
CAJ DELA S,D.M.?
MLADINA POROČA
BALINARJI PLEŠEJO
Da pokažemo koliko balinarska sek-:ija pomeni društvu smo 8. aprila priredili BALINARSKI PLES.
K; r lepo število balinarjev se je u-ieležiio tega plesa oblečeni v njihove uniforme in smo jim zato kot nagrado podelili steklenico vina.
Poleg godcev znanega ansambla Sava, je predsednik izbral štiri mize od katerih so gostje poslali po enega predstavnika na oder. Zbrani so bili: Gos. Matija Cimerman, predsednik S.D. Planica, Ga. Berta Žele, Gos. Barič in Renko Gregorič. Najbolj zanimivo je bilo to, da vsi štirje kandidati niso vedeli kaj bodo počeli. Nato pa je predsednik, Stanko Prosenak, razložil, da bodo preizkušeni v igranju harmonike. Tisti, ki dobi največ aplavza publike, bo seveda zmagovalec. In tako, tekmovanje se je pričelo .. . Renko Gregorič je poskušal, kar je najbolj mogel in ni dvoma, da je dobil velik aplavz, posebno od mla-Jinske sekcije.
Gos. Barič je bolj levičar pri igranju :ega instrumenta, čeprav je njegov sin larmonikaš ansambla Triglav, on pa je imel malo problemo pravilno prijeti harmoniko v roke, zato mu je na 30H10Č priskočila njegova žena, ki je xllicno zaigrala. Nato je bila na vrsti
ga. Berta Žele, ki je harmoniko tako raztegnila, da sem mislila, da bo počil meh. Kaj šele je mislila lastnica te harmonike, Lily Prosen? Ampak kot Berta, dober glas je le spustila iz harmonike. In kot zadnji je bil na vrsti predsednik društva Planice, gos. Cimerman, kateri je dobil odlično introdukcijo gospoda Prosenak. Ta kvalificiran muzikant si je s svojo popularnostjo pridobil tak aplavz, da je odnesel prvo nagrado. Mi vsi vam čestitamo, jaz osebno vam priporočam, da se še malo izvežbate, ako se slučajno nameravate priključiti ansamblu. Prvi znaki uspeha sa se na vsak način že pokazali!
Kuo je pravi muzikant se je pokazalo takrat ko je gos. Nino Sluga zaigral nekaj melodij, čeprav ne kot kandidat za natečaj igranja harmonike, si je gos. Sluga pridobil velik aplavz in še bi strmeli vanj in njegove spretne prste, ki so hiteli po gumbih harmonike.
Naj omenim tudi to, da so vsi pra-znovalci rojstnih dnevov, ki jih ni bilo malo, dobili lepo gravirano žličko kot darilo S.D.M.
Upam, da ste se vsi prijetno zabavali in da bo naš predsednik še večkrat prišel na dan z idejami kot je bila tale.	J. G.
Že 23 piknikov
Na zemljišču S.D.M. smo letos Velikonočni piknik, 27. marca, zabeležili kot triindvajseti. Tisti, ki že vsa leta prihajate na ta družabna srečanja boste gotovo priznali, da so z leta v leto bolj zanimiva, tako za otroke kot za odrasle. Prepričana sem, da čeprav je piknik za nami že nekaj časa, ne bo nič napačnčo če vam na kratko obudim spomine.
Pri takih prireditvah čas udeležbe ni določen. Nekateri pripeljejo svoje družine na zemljišče za kosilo, saj je naša slovenska kuhinja znana po okusni hrani. Že od zgodaj popoldan so se v dvorani čuli zvoki mladega ansambla Triglav, med tem ko je v strelski lini marsikdo poskušal svojo srečo, ko je metal puščice v lepo pobarvane pisan-ke. Po zemljišču samem, se se sprehajali otroci, ki so iskali pirhe, katere je zajček skril v travo ali za drevesi.
Kar lepo število otrok se je ta dan počutilo srečne saj je zanj mladinska sekcija pripravila veliko presenečenj.
Tudi zajček je priskakal v dvorano, he. Otrok je bila dolga vrsta in se jih zajček ni ustrašil, morda pa so se otroci njega, saj je bil tako nenavaden. Dolga ušesa in kratek rep, — to je še vse v redu in nič nenavadno, a sončna očala, ob dokaj ne sončnem dnevu ter zajček brez brk je dokaj znan karakter našega mladinskega predsednika Andreja Fistrič, ki je kot omenjeno, oblečen v "Easter Bunny", razveselil otroke na tem velikonočnčem pikniku. Po vsem tem se je ples nadaljeval z ansamblom Planinka, ki so v naše razvedrilo igrali do pozne ure.
Obisk je bil ogromen, ki se je povečal, ko so v dvorano prišli tudi bali-narji. Veseli smo bili vsi, posebno tisti, ki že vsa leta obiskujejo te piknike in lepo vas je bilo videti med nami.
NAŠI RIBIČI LOVIJO —
IN LOVCI RIBARIJO
Čeprav že nekaj časa nismo čuli o naši Lovski in ribiški družini, naj vam povem da še obstoja in še bo dolgo let med nami. To nam priča delovanje samo in stalna povečava članov.
Sezona rac se je pričela v marcu in kdo je bolj zainteresiran, kot naši lovci, ki so se opremljeni z vsemi pripravami odpotili na ta lov kar za dva dni. Zbirališče je bilo v Laverton, kjer se je zbralo 30 lovcev z devetimi čolni, ter so se od tam skupno napotili do jezera.
Ob večeru so si pri jezeru naredili kres. se ob njem greli in prepevali, ter čakali na jutro, ko se oglasi prva rr.ca. Res je, da nisem bila na tem lovu in še dobro da ne, — a vse se izve, tako sem tudi jaz o naslednjem dogodku.
No, prva raca se je oglasila, ko so se lovci skobacali v čolne in hitro za njo. Lahko si kar predstavljam dirke
S.D.M. YOUTH CLUB GENERAL REPORT FOR 19th MARCH, 1978 Basket Ball Court
Two weekends in September were spent by approximately 20 to 30 youth levelling out the basket ball court and spreading layers of scoria on the court. Film Nights
The Youth Committee held two film nights the first one being an overwhelming success. Snacks were prepared by the Youth Committee at both film nights.
1st Film Night: Kekec and What's Up Doc were shown and for the
2nd Film Night: Cvetje v Jeseni and Carry on Abroad were shown. Boxing Day Picnic
The Youth Committee held various games for the boxing day picnic, these were:
Shooting Gallery (which was very successful)
Scale Electrics Sponge Throwing Bottle Fishing Knocking Down Cans and
Pull Up A Prize. Bowling Picnic
The Youth Committee held the same games as for the boxing day picnic except for the bottle fishing, knocking down cans and pull up a prize.
A volley ball match was also held on that day with S.D.M. Youth versus Gee-long Youth Club. The volley ball match was won by S.D.M. Youth. Soccer Match
A Soccer Match was held with Planica Youth Club. Despite over anxious participants from S.D.M. Youth Club, unfortunately due to circumstances beyond our control we were defeated at the hands of a much younger and well trained team. However it was a successful day bringing the two youth clubs together in pleasant atmosphere. Raffles
Various raffles have been held at all S.D.M. Dances and Picnics all have proved to be very successful. Youth Shed
One weekend was spent by youth clean-
ing and repairing walls in the chicken shed. Windows were also covered with plastic. Volley Ball Court
Youth have errected a volley ball court. Prepairing and Cleaning Hall
Youth have been preparing and cleaning up the hall before and after all S.D.M. Dances and have also been collecting and removing rubbish from the premises. R ick Dance
The Youth Committee held a rock dance on the 5th February, 1978 which was most successful. A gross total of $359 was made on the door and Delfini (band) donated $50.000 towards the Youth Club. Youth Members
There are a total of 56 Youth Club members. Membership fee is $5.00. Juke Box
A total of $211.50 has been made since the purchase of the juke box. Purchasing Goods
Six Gym Mats have been purchased by the youth club and can be used by members at any time. Mrs. Inga Kordes is taking the gym classes every Sunday for any youths who are interested. Bowling Teams
There are 17 Youth Teams involved in the bowling tournament. Moomba
"Sava" represented the youth club for Moomba 1978. Youth Committee hopes to organise more for Moomba 1979. Bus Trip
Youth Committee held a bus trip to Kryal Castle which was extremely successful. Later a picnic lunch to the river with rides on speed boats, which were supplied by Karl and Eddy. Future Plans and Activities
The Youth Committee would like to organise more functions for the future, these being as follows: More Bus Trips More Film Nights
Hoping to commence more work on Youth Shed
Further work to be done on basket ball court and when it is completed holding matches such as tennis, basket ball, volley ball etc. Car Rally
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika : Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim !
po jezeru za tisto ubogo raco, ki so jo nato ustrelili ali pa se še sedaj smeje, kakšni lovci so jo lovili. Namreč, pri vsem tem se je probrnil čoln v katerem je bil lovec, svoj čas poklicni mornar. Boste rekli: "Še sreča, tako si je znal vsaj pomagati." Ravno nasprotno! Ko se je čoln probrnil je ta poklicni mornar štrbuknil v vodo. K sreči se je takoj prijel za motor čolna in na ves glas kričal ter čakal pomoči, ker ni znal plavati.
Pomoč je bila kmalu tam in so hrabrega mornarja, kot mokro miš, povlekli iz vode, a njegova puška ga še vedno čaka sredi jezera do drugega leta, ko bo zopet sezona rac.
Lovci pravijo, da kljub tej dogodivščini, vrnitev domov je bila srečna, družba vesela in prijetna in so ta dva dni ustrelili 50 rac. Pravi lovci, kajne? Ena stvar pri vsem tem pa me vseeno moti, — še danes ne vem kdo je bil ta hrabri mornar?
MALO ZA ŠALO
RIBIŠKA
Dva ribiča se pogovarjata, kateri je ujel večjo ribo. Prvi ribič pravi:
"Včeraj sem ujel dva metra dolgo in 200 kilogramov težko ribo."
Drugi mu odgovori: "To še ni nič. Jaz sem zadnjič ujel tako veliko ribo, da ko sem se drugi dan s kolesom peljal mimo reke, je bila na tistem mestu, kjer sem jo potegnil iz vode, še vedno luknja v vodi."
•
Janezek je nekaj dni izostal od šolskega pouka. Ko je spet prišel nazaj v šolo, ga je učiteljica vprašala, zakaj ga ni bilo tako dolgo.
Janezek reče: "Nisem mogel priti, ker mi je ata umrl."
"Joj, kaj pa mu je bilo?", ga vpraša učiteljica.
"S kladivom je zabijal žebelj v steno. Po nesreči se je udaril po prstu in je začel tako vpiti, da smo ga morali ubiti", je odgovoril Janezek.
Dva bohinjska lovca sta odšla na jago. V neki manjši luknji v zemlji je bil zajec. Izbezala sta ga ven in ustrelila. V drugi večji luknji je bil medved. Tudi tega sta spravila na dan in ustrelila. Tako sta prišla do velike črne luknje v hribu. Bila sta prepričana, da v tej luknji živi zmaj. Zato sta se oba z nabitimi puškami postavila pred to grozno črno jamo in čakala, da pošast pride na plano, da jo skupaj ustrelita.
Drugi dan je pisalo v dnevnem časopisu, da je dva bohinjska lovca povozil vlak.
Janez in Tone se pogovarjata.
Janez pravi: "Ti, meni se zdi, da Jože nima nič kalcija v svojem telesu."
"Kako pa to misliš", vpraša Janez.
"To mislim zaradi tega, ker na skrivaj že dve leti spim z njegovo ženo, pa mu do danes še vedno niso zrasli rogovi", odvrne Janez.
■ NOVICE IZ SYDNEY A:
NOVOSTI IZPOD NAŠE STREHE
Veliko stvari smo doživeli v zadnjih časih pri Slovenskemu društvu v Syd-neyu. Občni zbori, redni in izredni, sodišča, polemike, prepiri so se vrstili drug za drugim. Vsa ta šara, taka vsaj odborniki upamo, je za nami. Duhovi se počasi pomirjajo, čas teče naprej in nam prinaša novo delo in naloge.
Kljub vsem nevšečnim oviram, društveno delo samo ni zaostajalo. Nasprotno, ravno v teh burnih dneh je 'Društvo napredovalo bolj, kod kdaj koli doslej. Za nami je velik nepozabni dogodek — odkritje Prešernovega ^spomenika, o katerem smo pisali že v prejšni številki Vestnika. O tem edinstvenem dogodku so obširno poročali tudi doma v Sloveniji pri poročilih in oddajah za izseljence na radiju, prav tako pa so o tem pisali tudi slovenski časopisi. Ta dogodek so označili, kot eno najpomembnejših in najbolje organiziranih kulturnih manifestacij zadnjih let, katero so organizirali Slovenci v emigraciji. To pa je vsekakor lepa pohvala za nas in za naše Društvo.
Kaj več uradnega o teh "pohvalah", pa vam bomo povedali, kadar nam bodo ti časopisi prišli v roke. Poleg tega so o tem pisali tudi časopisi, ki izhajajo v Svdneyu: Naše Novine, Novo doba ter Novosti. Najmanj prostora
Po teh javnih manifestacijah doma in v Pragi so sklicale vse slovenske stranke sestanek v Ljubljano in 27. maja sklenile, da ne "opustimo zahteve po zedinjenju, ker je prešla narodu v meso in kri in ker je to edina možnost, da si rešimo golo življenje. Samomora nočemo napraviti. Oprti na naravno pravo, vztrajamo. Pozivamo narodni svet, da organizira odpor vseh poštenih elementov proti preganjanju Jugoslovanov."
Tako vidimo, da se je dr. Korošec v svojem boju opiral na češko odporno gibanje, kakor so se tudi oni na slovensko. Beneš poudarja, da je bil v tesnem stiku po Maffiji s Prago, in ta z Jugoslovanskim klubom na Dunaju. Pri Maffiji je sodeloval tudi dvorni knjižničar na Dunaju prof. dr. I. Prijatelj, katerega obveščevalno pomoč je priznal dr. Korošec sam.
Dr. Korošec je rekel dr. Mihi Kreku — kot poroča ta v SS 25. maja 1967: "Večina je bila prepričana, da bo o-svobojenje prišlo in da bo možno šele po razpadu Avstro-Ogrske; vsi pa ne." S tem je misil na tisti notranji razkol med Slovenci samimi, ki je razdelil predvsem slovenske katoličane v dve zelo ostri in včasih tudi grdo sovražni
pa so temu pomembnemu dogodku odmerile Misli, pa še to pod naslovom "Žalostna novica".
No, mi nimamo za čem žalovati. Opravili smo, tako kot odbor in članstvo, kakor je bilo v naših močeh. Manifestirali smo slovensko sydneysko skupnost (obenem naše Društvo in naše člane), kot kulturno, narodnostno in skupinsko močno organizacijo, na katero smo lahko več kot ponosni. Dokazali smo, da smo duhovno, moralno in številčno močnejši, kot vsi politični spletkarji skupaj, kateri so se na vse kriplje otepali Prešerna in njegovega kulturnega poslanstva.
Če pa smo se pri svojem delu komu zamerili, smo se pač zaradi njegovega namenskega nerazumevanja, ampak se mu vseeno oproščamo. Želeli bi iz srca, da bi vsi tisti rojaki, ki vidijo v društvenem življenju, politično življenje, našli v svojih srcih malo več smisla tako za demokracijo, kot za želje in hotenja današnjega modernega Slovenca, tako doma kot v tujini. Potem bi lahko skupaj in demokratsko napravili veliko več za slovensko skupnost, izognili bi se osebnim zameram in prepirom in na sploh bi prispevali k boljšemu, mirnejšemu počutju naših rojakov v Avstraliji. Sicer bo pa čas prinesel svoje. Za nami bodo naši potomci vzeli v roke društveno in kulturno življenje, naša naloga pa je, da jim pokažemo pravo pot.
stranki. Mislim, razkol med "mladini" in "starini", oziroma "krekovci" in "šuštercijanci'.
Morda se je vnovič razvnel na tistem sestanku državnih poslancev SLS, ki sta ga za božič 1916 tajno sklicala dr. Krek in dr. Korošec v Hotel Elefant v Gradec, potem ko se je Krek vrnil iz podjebradskih toplic na Češkem "prepričan o porazu Avstrije". Tam so poslanci nezadovoljni s tem, da šušteršič ves čas vojne ni sklical niti enkrat seje izvršnega odbora SLS, govorili o "radikalni reme-duri strankine linije in o protipotezah proti nemškim grožnjam ter po Čim tesnejših zvezah zlasti s Čehi. Ta pot je bila sprejeta proti volji dr. šušter-šiča." Tako piše zgodovinar Fran Erjavec (II. Slovenec 14. 6. 1925), ki pristavlja: "S tem je začela hoditi večina parlamentarne delegacije SLS z dr. J. Krekom in dr. Korošcem na čelu docela ločena pota od onih oficielne-ga vodstva stranke, ki jo je predstavljal dr. šušteršič." Tu je bil zametek prihodnje Majniške deklaracije skupno s Čehi in Rusini.
Resnica je, da je dr. šušteršič sodeloval pri sprejemu deklaracije (ni pa bil v odboru za nje sestavo) in jo pod-
Naš društveni dom zelo lepo napreduje. Društveni prostori so skoraj do kraja urejeni. Manjka še pod in nekaj drugih malenkosti, pa tudi to se bo s časom uredilo. Nova, moderno opremljena dvorana je res nekaj posebnega. Po izgledu in kvaliteti ne zaostaja za nobenimi modernejšimi avstralskimi ali drugimi klubi in domovi.
Stene in oporniki so oblečeni z lesom, izpod belega stropa pa svetijo moderne svetilke, katere dajejo celotnemu prostoru vzdušje svetlobe, prijaznosti in domačnosti. Dvorana je o-premljena z najmodernejšimi hladilnimi napravami — "air-conditions", ki skrbe za svež in hladen zrak ter za u-dobno počutje gostov. Zelo je teško v tekaj besedah predstaviti dejansko sliko društvenih prostorov, najlepši vtis boste imeli, ko nas pridete obiskat.
Društveni prostori so odprti vsako soboto in nedeljo popoldan in vedno imamo na zalogi pristne pijače ter dobra domača jedila, vse to po zelo zmernih, vsakemu dostopnih cenah. Pridite in pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. S ponosom jim boste lahko rekli: "To je pa NAŠE SLOVENSKO DRUŠTVO".
Ponavadi je tako, da čim večji je napredek, tem več novega dela se pokaže v naprej. Tako je tudi pri nas. Delamo, razpravljamo in načrtujemo, kako bi več in boljše napravili za korist Društva. Načrtujemo: zabave, kulturne prireditve, razširjamo delo na športnem področju in drugo. Zlasti se je v zadnjih časih razživilo delo mladinske sekcije.
Mladinci vedno bolj sami dokazujejo, da jim društveno življenje postaja všeč. Že preje so se lepo izkazali s folklornimi točkami na društvenih prireditvah (ob razvitju prapora in odkritju spomenika). Večkrat organizirajo svoje mladinske plese. V kratkem bodo z društveno pomočjo nabavili mizo za namizni tenis ter na društvenem zemljišču nameravajo zgraditi igrišče za tenis, ki jim bo obenem služilo tudi za odbojko in košarko.
18. februarja letos (en teden po odkritju Prešernovega spomenika) smo
pisal. Podpisal je tudi septembrsko Ljubljansko izjavo v imenu SLS takoj za škofom, s čemer je ta izjava dobila zaščito najpomembnejših ljudi in je zato lahko šel narod množično za njo. Tudi sicer se ji ni odpovedal, le razlagal jo je "dobesedno tako, kot je bila sestavljena in je dosledno in borbeno do konca zagovarjal njen 'habsburški okvir', ki zanj ni bil 'okvir', ampak bistvena narodna zahteva. "Nezadovoljnost z njegovo politiko je naraščala, čim bolj se je SLS odvračala od Avstrije, dočim je šušteršič veroval v njeno zmago", je zapisal msgr. Jagodic v Jegliču (216). Tu je bilo jedro raz-pora — poraz : zmaga — vsaj za čas v letu 1918, ko je bilo že jasno, da zunanja politika zaveznikov že gre za razbitje Avstro-Ogrske.
šušteršič je še vedno veroval v avstrijski "trializem", čemur se ni čuditi, saj je bil on eden njega ideologov ter prav v tej točki zaupnik pokojnega prestolonaslednika Ferdinanda. Na tej bazi je gradil federativno Avstro-Ogr-sko kod Podonavsko federacijo, kjer bi imeli večino Slovani . . . Tudi je bil za povezavo južnih Slovanov v državo v smislu smernic Slovensko-hrvatske-ga shoda v Ljubljani 1. 1912, združevanje ob Hrvatski. "Moj cilj je bil: Zedinjena Jugoslavija, inkluzivno Srbija in Črna gora, toda pod hrvatsko-slovenskim, to je katoliškim vodstvom. Ta načrt bi se dal realizirati samo s separatnim mirom Avstrije z Antan-to . . ." (Škerbec 49). To se pravi: taka Jugoslavija bi mogla imeti mesto
tudi začeli z dopolnilnim poukom slovenskega jezika za naše najmlajše otroke. Pouk je vsako soboto popoldne ob treh in otroci ga kar pridno obiskujejo. Pri tistih otrocih, kateri pouk redno obiskujejo, se že pozna napredek.
V	glavnem že razumejo razliko v pisanju in črkovanju med slovenskim in angleškim jezikom ter si pridno vsak dan razširjajo slovenski besedni zaklad.
V	zadnjem času so naše društvene prireditve (zabave in plesi) vedno številčnejše obiskovane. Pri zadnjih dveh prireditvah, jožefovanju in pirhovanju, so bili društveni prostori polno zasedeni, in veselo vzdušje ob glasbi ter dobri pijači in postrežbi iz naše nove moderne kuhinje, je bilo na višku. Moderno urejeni društveni prostori brez dvoma vplivajo na boljše počutje gostov in nam zagotavljajo, da se bodo še večkrat vrnili pod našo streho. Skratka, vsi odborniki in člani Slovenskega Društva Sydney smo ponosni na naše Društvo in naše društveno življenje, ter srečni obenem, da imamo Slovenci v Sydneyu tako prijeten svoj skupni prostor.
Marjan Tomažin, za SDS
C.B. RADIO
Oblasti opozarjajo one, ki si nameravajo nabaviti opremo za C.B. radio, da se pridrže predpisanih specifikacij, ki omejujejo število kanalov, moč oddaje ter obliko in višino antene oddajne postaje. "Ako ekvipment ne odgovarja prepisom, ga imajo uradni organi pravico zapleniti brez odškodnine", je dejal Minister za pošto in telekomunikacije, g. T. Staley.
ALBURY-WODONGA CELINSKA LUKA
Albury-Wodonga se naprej razvija, čeprav mnogo počasneje kot se je predvidevalo. Pred kratkim so to mesto proglasili za "inland port", to se pravi, da bodo vsi uvoženi in izvoženi predmeti lahko obšli pomorske luke ter bodo ocarinjeni na carinskem uradu v Albury-Wodongi.
samo v — Veliki Avstriji, ki je bil ideal Ferdinandov. Vodil je boj — po mnenju pristašev — za čistost deklaracije in proti njenemu "veleserb-skemu" rešenju. V smislu habsburške dinastične rešitve jugoslovanskega problema je tedaj (1918) napisal nemško knjigo tudi prof. Aleš Ušteničnik (Um die Jugoslavia), kjer cesarju pove, da rešuje tudi sebe in svoj rod, če ugodi jugoslovanskim nacionalnim zahtevam, kot jih vsebuje deklaracija.
V bistvu je šlo obema-strujama za rešitev narodnega problema, toda ena je bila že na poti revolucionarne rešitve "izven države" v soglasju z Jugoslovanskim odborom v emigraciji in skupno z drugimi Slovani (Čehi, Rusi, Poljaki), druga pa za "avstrijski okvir". Tem je bilo — kot je pisal njih list Resnica: "paktiranje z Antanto poguba za Slovence, ker bi ob njeni zmagi prišli pod Italijane ali pa pod Srbe, ki so jugoslovanski Angleži in bodo postopali s Slovenijo kot s svojo kolonijo" (Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 28). Eni so verovali v zmago Antante, kateri se ji zato kaže prilagoditi, drugi v zmago Nemčije in Avstrije, ali si jo vsaj — želeli. Eni so bili "avstrijakanti", drugi — "veleiz-dajalci", kar je namignil šušteršič, ko je rekel, "da noče imeti stikov z vele-izdajalci, ki živijo v sovražnih deželah" (Mikuž). To je pomenilo — denuncijacijo, za kar sta se šla seveda dr. Triller in prošt Kalan opravičit, da ne pade vse gibanje v vodo.
(Po "Svobodna Slovenija")
(Gornji članek je radi stavke poštnih uslužbencev v NSW dospel prepozno, da bi bil lahko natisnjen v prejšnji številki "Vestnika". Samo ta zamuda, ki jo je povzročila stavka, in prav ničesar drugega ni bilo vzrok, da je bil v prejšnji številki objavljen samo en dopis iz Sydneya.
"Vestnik" si je vedno prizadeval biti politično neopredeljeno glasilo vseh Slovencev v Avstraliji in tak namerava tudi ostati. Naše načelo je vedno: ne cepiti, nego povezovati in graditi mostove preko vrzeli, ki jih med nami še vedno ustvarjajo problemi, ki nimajo ničesar skupnega z blagostanjem naše slovenske skupnosti v Avstraliji.
Tudi v bodoče se bo "Vestnik" držal načela neopredeljenosti ter v svojih stolpcih dal prostor vsakovrstnim pogledom, v kolikor niso žaljivi in škodljivi naši skupnosti. Razume pa se, da sama objava dopisa še ne pomeni, da "Vestnik" ter njegov lastnik, Slovensko Društvo Melbourne, s tem že soglašajo z objavljenim glediščem dopisnika. — UREDNIŠTVO.)
PRED ŠESTDESETIMI LETI:
POT DOSAMOSTOINOSTI
Dr. T. Debeljak
■ OB YARRI:
iz "Planice" pišejo flaš Izlet na Hrib odkril nov talent
29. aprila se je lepo število Slovencev zbralo v The New Palais ball-rooi,t v St. Kildi. Zopet so se mladinci odre. ; s folklornimi plesi na Dinner Dance-u za Caulfield Hospital Appeal. Ansambla "Sava" in "Veseli Planinci" sta zabavala napolnjeno dvorano do 12. ure. — Zopet odlomek za zgodovinsko knjigo Avstralskih Slovencev.
Naj prenesem na papir, kaj pravi g. Lucija Srnec:
"Dovolite mi, da se zahvalim na tem mestu, vsem mladincem in mladinkam folklorne skupine, da so tako pridno prihajali po 2 krat na teden na vaje in se zopet odlično odrezali. Zahvala gre tudi staršem. Naj nam ne bo škoda časa in truda na kulturnem in delovnem polju.
Čestitke vsem plesalcem, enako tudi "Veselim Planincem" in "Savi"!
Velikonočni prazniki so že za nami. Vsi smo se veselili na velikonočnem pikniku na našem zemljišču. Velik bel zajček je priskakljal s polno košaro lepih pisanih pirhov. Vsi smo jih dobili, otroci, mladinci in tudi na starejše ni pozabil, morda pa zato, ker je sam zajček bil malo starejši. —
Letos je bil zelo radodaren. Mladinski odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da so naše slaščice bile lepe, dobre in številne. Najlepša hvala tudi vsem prostovoljcem za naš sklad!
Veseli Planinci so nas zabavali do pozne noči. Vsi so se veselili, plesali in prepevali. Mnogo novih prijateljev
Kot po navadi, so se na zemljišču Planice na velikonočni ponedeljek zopet lepo zabavali. Vreme je bilo krasno, da so otroci lahko izvajali svoje igrice, s katerimi so si služili pisane pirhe. Velik bel zajec jih je po zaslu-ženju delil. Tudi med odrasle obiskovalce se je odpravil in le malokateri pirha ni bil deležen.
Kar sem na lastna ušesa slišala, je tudi vredno zapisati:
Ko sem šla proti mizi naše mladine, da bi se pripravili za nastop, mi je kar zastal korak. Bil je mož srednjih let, kateri je izjavil pri svoji mizi: "Kar sram me je, kaj smo mislili in govorili o etničnih skupinah. Poglejte, poglejte, kako krasne obleke!"
Ni mi firbec dal miru. Postavila sem se v njihovi bližini ob času nastopa mladine.
"Resnično, resnično, nekaj neverjetnega. Poglejte, kako krasno, kar je pa največ vredno, mladina najlepših let. To so Slavs!" — Hvala Bogu, sem prepoznali za Jugoslavs. — Če pa bi, si mislila, da nas niso bi jim takoj razložila. Zgleda, da smo že znani. Led je prebit. Bodimo ponosni Australski Slovenci in naj nas ne bo sram obleči slovensko nošo, kadarkoli bo potrebno!"
nas je ta dan obiskalo in upamo, da se bomo spet v kratkem srečali.
Dne 16. aprila smo se mladinci zbrali in skupno odšli na piknik v Hanging Rock. Lepo število nas je bilo. Tam smo imeli B-B-Q in razne športne igre. Zelo lepo popoldne smo imeli. Vsi smo se tudi srečno vrnili domov. Tisti, ki ste pa doma ostali, Vam je pa lahko žal. Upajmo, da se nam boste drugič pridružili.
Pozdravlja Vas
Tatjana Klančič Tajnica M.O.P.
Najmlajši "band" je plesalce zabaval do večera.
Omembe je vredno, da je mladina na Planici zelo delovna. Mladinke so za ta dan spekle okusne in raznobarvne velikonočne kolačke z jajčkom v sredini, katere so prodajale po zmerni ceni in tako povečale svojo blagajno.
Posnemanja ste vredne!
8. aprila so se nekateri člani Planice zbrali ter se odpravili na slovenski hribček, da se "tam gori" pozabavajo na balinarskem plesu. Kot o-pazovalec Planice, oziroma Planičar-jev, kakor so mi pridjali ime — na-devek, mi ni kazalo drugega, da grem za njimi; — namreč, objavljeno je bilo, češ, da bo nekaj čisto nenavadnega in, da ne bo nobenemu žal, kdor se bo tega plesa udeležil. Torej, da mi ne bi bilo žal tudi meni, je bilo slediti, (saj na Planici smo vedno), torej še malo drugam . . .
Res, kakor se sliši, Planičarjem ni žal, saj so res nekaj zelo važnega zvedeli. Namreč, povedano naj bo tistim, kateri "gori" niso bili, da je predsednik Elthamskega hribčka organiziral tekmovanje v dvorani ter objavil nagrado, kateri bo najboljše zaigral harmoniko. Določene mize so si izbrale svojega junaka ali artista.
Planičarji so si seveda izbrali predsednika iz svoje sredine, saj jim pač ni drugega kazalo, ker ni bilo ne Mar-
SPOMINJAMO SE IVANKE URBAS
. . . Gotovo bi takole povedala gdč. Anica Srnčeva:
Da je bila pokojna Ivanka Urbas prva učenka slov. šole v Kew, katera je s svojimi sestrami večkrat nastopila s slovensko pesmijo in tako takrat z lepim otroškim glasom in kitaro orosila očesa mamic na materinskih proslavah. Danes Ivanka že počiva v hladni zemlji. Kot mlada mamica, prezgodaj si zapustila svoje nebogljene otročičke in žalujočega moža!
28. aprila je g. Ivanka za vedno zaprla trudne oči ter odšla v svoj zadnji dom. Ivanka, naj ti bo lahka večna odeja!
Globoko sožalje osamelemu možu ter vam dragi otročički! Očka, bodi močan, saj bo treba igrati vlogo matere in očeta, pokojna Ivanka is bo pa v duhu vedno spremljala .. .
Prijatelji iz "Planice"
jana in ne Brankota, — "naj se pač predsednik izkaže", so rekli. Mnogi so poskušali svojo srečo.
Prvo nagrado pa je le odnesel predsednik Planičarjev, ker je pač najbolj raztegnil harmoniko, saj je najmočnejši in največji — (uboga Lili je kar strali oma gledala, kdaj bo zgubila mesto harmonikarke). Kakor govorijo, jim ni bilo škoda tistega večera, saj so iznašli za Planico "novi talent". Srečni Planičarji! Nikoli ne bodo več v stiski za muziko, kajti novega in močnega muzikanta so odkrili.
Nobene škode ne bo, če komaj o-snovani mladi "Veseli Planinci" izginejo, da "Velenje" po sodbi nekaterih sploh ne obstoja več, da "Primorski fantje" ne znajo več ali nimajo časa za Planico, — Vse skupaj to za Planico ni "VAŽNO", saj so samo mladinci!
Slovenski pregovor pa pravi drugače: "Iz malega raste veliko!" ali: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna!"
NEKDANJI SPOMINI NA KNEŽAK
Lojzka Debevec, predsednica ženskega odseka pozdravlja vse na Planici in se vsem materam iskreno zahvaljuje za njihovo požrtvovalno delo. Obenem pozdravlja vse matere, ne le na Planici, pač pa vse, ki bodo brale te vrstice, ter jim pošilja te-le zložene besede, katere je pred mnogimi leti poslala svoji dragi, sedaj že pokojni materi za spomin:
Kjer bistra Pivka izvira,
tam se moja mamica milo ozira.
Čez planine in ravnine ter visoke tam goré,
tja ji oko se obrača, al' nikjer ne vidi me.
Prav težko je sonce zasijalo, komaj, da je zmagovalo, v tuje kraje se podala, kraje se podala. Ko prišla sem vrh planine, nazaj sem se ozrla v drage doline. "Zadnji pozdrav, domača vas, —
Bog ve, kje bom jaz?" tam si ti, Bog ve, kje bom jaz?" na svoje drage in na svoj kraj. tega kraja nikol' pozabim ne! Tam, kjer mi zibka tekla je,
G. Adam in Ana Klančič praznujeta v mesecu maju svoj praznik skupnega življenja, katerega sta si obljubila pred 17. leti. Vsi prijatelji Vama želijo še nešteto let s srečo in zdravjem posuto pot v krogu svoje družine.
Srčne želje Vama izrekajo Vaši dragi otroci, kateri pravijo, da ste najboljši starši na svetu. —
P^NIKV VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA

SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delor sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino Štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah:
Paul Nikollch, Nada Nakora, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
Milan Sedmak iz Doncastra
se priporoča za
POPRAVILO
vseh vrst
★	RADIO APARATOV,
★	TRANSISTORJEV,
★	ZVOČNIKOV in
★	MAGNETOFONOV.
Telefonirajte po delovnih urah na
859-6350
(Melbourne)
Mladi "Planinci"
PIRHI NA "PLANICI
TEROR V TURINU (Sev. Italija)
Italijanska "Rdeča brigada" je tako oplašila italijanske juriste, da ga ni med njimi, ki bi hotel prisostvovati sodbi teroristov.
Naši 4 Sovražnik' — ubogi narodi
Canberra zadržuje dih ter se predaja slepi sreči!
Najnovejša vest: V bližini Singapora pluje ladja polna Vietnamskih beguncev. Kam bo obrnila svoja vesla — v Avstralijo? Kazno je, da bo krenila proti ZDA. Toda, koliko drugih ladij polnih beguncev bo še odplulo v iskanju nove domovine za te nesrečneže, ko se bo morje pomirilo po monsumu !
Vietnamske oblasti uporabljajo drastične mere, kako zajeziti odliv njenih prebivalcev na tuje; vendar po drugi strani se zapaža, da vietnamskim oblastem nekako godi, če se znebe določenega števila političnih "nergačev" pod pogojem, da le-ti ne štejejo v kategorijo bodočih potencionalnih sovražnikov, ki bodo na tujem delovali proti sistemu v Vietnamu.
Morda vietnamske oblasti slede še drugemu motivu: z močno obljudenost-jo vietnamskega življa v Avstraliji ka-nijo ustvariti bodočo "peto kolono" — odskočno desko do končnega cilja, da se avstralska vrata na stežaj odpro za sprejem novih in novih kontingentov Azijcev ter njihovih interesov v širni, ne dovolj obljudeni Avstraliji.
V tem trenutku dileme vietnamskih beguncev je nekako nemoralno, da se predajamo takim razmišljanj am! Vendar. Do konca meseca junija bo Avstralija sprejela 9.000 vietnamskih beguncev, potem pa bomo videli. Mar jih bomo lahko odpodili nazaj?
Slejkoprej se bo morala napredna in bogata Avstralija sprijazniti z dejstvom, da je obramba proti prodoru siromašnih v bogato Avstralijo vse trši oreh, kot bi bila vojaška obramba Avstralije pred odprtim vojaškim sovražnikom, ki se hoče polastiti našega o-zemlja.
Mogočne ZDA, ki imajo 2.000 milj široko državno mejo z Meksiko, z eno izmed najubožnejših dežel, so po enakem kriteriju morale sprejeti nad 10 milijonov Meksikancev. Vsako nadaljnje leto pa prihaja še nad pol mi-ljona beguncev iz Meksika v ZDA.
Avstralske meje so vse širše — odprto morje na severu. Avstralija ni v stanju, da hermetično zapre naše meje — severno obalo.
Politični in sociološki oblaki nad Filipini, Novo Gvinejo, Indonezijo in drugod se temnijo. Bliža se nevihta . . . Tudi v teh eventualnih primerih utegne Avstralija postati nekak begunski raj. Ne po lastni želji, pač pa pod pritiskom Združenih Narodov.
Če sem naš avstralski primer primerjal z ameriškim, naj še povdarim, da je 230 milijonska Amerika v tem primeru v kaj rožnatem stanju nasproti nam 15-milijonskemu narodu.
Koliko Azijcev Avstralija še lahko
absorbira? Niti naša vlada in ne drugi forumi tega ne znajo pojasniti, čeprav se že vsepovsod šušlja o bodočnosti kot bodočnosti disintegracije v narodnem merilu.
Na tem mestu tudi velja povdariti, da je priliv Evropejcev po drugi svetovni vojni (čeprav so ga mnogi Avstralci nergaško sprejeli) za sedanji čas še vedno nekak stimulus najnovejšem prilivom Azijcev, ker smo se Evropejci že nekako "vlili" v enotno večkulturno narodno telo Avstralije. Zatorej tudi ni čuda, če so se Avstralci osvestili in nam uradno ponudili svojo roko.
Naj se povrnem k ameriškem primeru:
Govornik za ameriško "Belo hišo" je za primer mehiške infiltracije v ZDA povdaril: "Edina rešitev problema, da bi mehiški begunci tako masovno ne prihajali k nam, je v tem, da napade-mo izvor njihovih tegob v njih domovini, da njihovi domovini pomagamo gospodarsko. S tem bomo Meksikance nevtralizirali in jih obdržali v svojih mejah."
Kako so te besede resnične! Zares. Resnične so ... , vendar že vsa leta po drugi svetovni vojni beležimo nenehno obubožanje nerazvitih dežel! Če se ne motim, so samo dve deželi napredovali gospodarsko po drugi svetovni vojni in še ti zaradi konjunkture, "hladne vojne", — priliva ameriškega kapitala. Formoza in Južna Koreja sta se uvrstili med samozadoščujoče narode. Takih primerov odslej ne smemo pričakovati f
Ne vem, kako bo prepad med bogatimi in revnimi premoščen, da bi ne prišlo do resnega spopada!
V tem konfliktu (med bogatimi in revnimi) je primer Avstralije, malo obljudene dežele, povsem nekaj drugega kot je primer ZDA, Zapadne Evrope in Japonske.
Zavedam se, da s tem, če sem nanizal problem, ga še nisem rešil.
Pravzaprav ga jaz s kolegi pri Vest-niku ne bomo niti mogli rešiti . . .
Vendar, moralno se čutimo dolžne, da vprašanje vsaj beležimo, zato, ker si naši politiki ne morejo privoščiti "luksuza", da bi se spuščali v spodrsu-joče in zastrahujoče prospekte — kako bi našli pravilno pot iz tega problema, kako bi stopili na pravilno pot graditve naše bodočnosti, naroda Avstralije.
K. D. Kodrič
V Italiji imajo danes dva problema: inflacijo m strah. Inflacija je katastrofalna za Italijo, vendar strah je še vse kjer je otrokom podaril čokoladne pir-nekaj hujšega.
Vesti o strahu z vsakim dnem stopnjujejo: Aldo Moro ugrabljen od "Rdeče brigade". Nič se še ne ve o njegovi usodi.
Pred nedavnim so poglavarji "Mafije" pozvali ugrabitelje, naj popuste v svojih akcijah, sicer bodo oni nastopili.
Nek jurist je za tisk podal izjavo, da je bil od sodišča izbran za porotnika turinskemu procesu proti zarotnikom "Rdeče brigade". Že naslednji dan — pravi jurist — ko se je moje ime pojavilo na oglasni deski sodišča, sem prejel grozilno pismo, da mi bodo ugrabili sina, če bom prisostvoval sojenju njihovih tovarišev.
Nekdo drug piše: — Sem industrijalec. Družino imam zaradi varnosti v Švici, sam sem pa zaradi poslov primoran, da živim v Italiji. Zastražen
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND. VIC. 3121
TEL. 429-3188 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
GRŠlKA AFERA. Dnevni tisk poroča, da je bilo pred nedavnim obtoženih 81 zdravnikov iz Avstralije, med njimi mnogi grškega porekla, ker da so izdajali lažne zdravniške izvide ter zdravilne recepte Grkom, avstralskim državljanom, kateri so se vrnili nazaj v rodno domovino Grčija. (Glejte članek v naši prejšnji številki VESTNIKA.) Dokazni material proti tem zdravnikom je tukajšnja Commonwealth policija zbrala na podlagi dokumentov in kartotek zdravnikov ter na priporočilo avstralske Ambasade v Grčiji, katera je s svojimi zdravniki preverjala verodostojnost zdravniških dokumentov Grkov — povratnikov v Grčiji.
VIKTORIJA ZOPET ZA "CAPITAL PUNISHMENT". Med liberalnimi parlamentarci, ko so prešteli svoje glasove, so prišli do spoznanja, da je večina "za" ponovno uvedbo vislic za najtežje primere zločinov. Tehtnica je prevesila "za" zaradi nenehnega naraščanja zločinov v Viktoriji.
DOBIČEK TRGOVCEV V PADCU. Myer Emporium, največje avstralsko trgovsko podjetje, beleži zadnjih šest mesecev padec dobička za 23%. Tako nekako tarnajo tudi ostali trgovci, da ne govorimo o majhnih, kateri že vsa zadnja leta životarijo, ali pa so že bili uničeni do velikih.
ZASKRBUJOČI STROŠKI ZDRAVLJENJA. Federalni minister za zdravstvo, Mr. Hunt, je zaskrbljen vpričo nenehnega naraščanja stroškov za zdravljenje. Na konferenci katoliških ustanov za zdravstvo je povdaril, da je od leta 1971
sem bolj kot predsednik vlade. Dandanes mnogo pijem . . . —.
Italija dandanes zaposluje nad pol-miljonsko posadko privatnih varnostnih organov. Več kot služi Italijanov v regularni vojski!
Vsa ta armada privatne in državne policije pa ne more jamčiti varnosti njenih državljanov, niti ne more očuvati njih lastnine.
Z vsakim dnem na stotine prestopkov zoper lastnino, ugrabitve in umore.
Kdo vse to počenja: Izgleda, da je po eni strani ideološka revolucija v začetni fazi — na svojski italijanski način. Ta začetna faza revolucije pa ima svojega tekmeca, Mafijo, katera pa ima zaradi interesov v Ameriki popolnoma diametralne interese od "Rdeče brigade". V tretjo grupo pa lahko prištejemo "nedolžne učence zmikavte", katerih v Italiji ni nikoli manjkalo.
Tako je danes stanje v Italiji.
do leta 1977 strošek za zdravstvo narasel od 190 miljonov letno na 6.250 miljonov v zadnjem letu. Se pravi 300% porast stroškov za zdravljenje. Velja tudi povdariti, da so prav bolnišnice tiste, ki najhitreje dvigajo cene za ležarino.
PJT (Razsodišče za cene V PRETRESU.
V Federalnem kabinetu je PJT razsodišče v pretresu. Ne da bi ga mislili ukiniti, pač pa reformirati tako, da bi bolj godil tistim, ki hočejo svoje cene dvigniti. Doslej jc (kot meni federalna vlada), to razsodišče vse preveč birokratsko, počasno delovalo; odslej pa naj bi hitreje ukrepalo, da bi ne prišlo do igub v denarju. Torej lepši časi za poslovne ljudi!
ZA PROSTO PRISTOJBINO ODVLAČENJA DEFEKTNIH AVTOMOBILOV.
Sploh pri nas v Melbournu kar mrgoli takozvanih "tow truck" — odvlačilcev pokvarjenih avtomobilov Pri karambolu ali pa tudi ob vsaki drugi nesreči prispejo ti reševalci prvi na mesto nesreče, in to kar dva trije na vsak poškodovan avtomobil. Za njimi se potem pripelje policija in poslednja še ambulanca. Zaradi tolikega števila teh odvlačilcev se seveda tudi cene odvlačenja znatno previsoke. Victorian Automobile Chamber of Commerce pa trenutno podvzema iniciativo, da bi z viktorijsko vlado dosegli sporazum, da bi bilo odvlačenje avtomobilov pristojbine prosto, ker naj bi bili stroški za advlačenje pavšalno na prevoznike že vračunani ob registraciji vozila, ali ob vplačilu vozniškega dovoljenja.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
PRAKTIČNA POMOČ MLADINI
pri učenju vse od vrtca pa do vseučilišta je
THE WORLD BOOK
and
CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA
Več podatkov dobite brezobvezno pri:
MAGDALENI TOMŠIČ 12 Ida Court Reservoir, Vic., 3073
Tel. 460-5014
NA KRATKO
IZ AVSTRALIJE