izhaja ob ponedeljkih; sredah in sobotah - TElefoni: uredništvo 24-754 tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 78 din, posamezna stev. 10 din leto xin kranj, ponedeljek, 5. decembra 1960 št. 140 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNEZVEZE DELOVNEGA tJUDSTVA ZA GORENJSKO Reorganizacija strokovnega šolstva v praksi Umi cilji Nekatere gospodarske organizacije še niso razumele bistva resolucije o strokovnem izobraževanju Z okrajne skupščine Svobod in Prosvetnih društev »Pravijo, da šole ne bo več. Ne vem, kam naj pošljem otroka, da bi se do konca izučil poklica, za katerega se je odločil. Nič ni več gotovega.« Tak o nekako je ondan povedal Zaskrbljen mozak o težavah pri šolanju sina m vajenski šoli. Pobarali smo o stvareh na občini in na okrajnih organih. Gre za nekatere nastale težave spričo uresničevanja resolucije o strokovnem šolanju, ki jo je sprejela Zvezna ljudska skupščina letos junija meseca. V osnovnih šolah so Ze narejene glavne organizacijske spremembe z ustanavljanjem osemletk itd. Sedaj so na vrsti tudi strokovne šole. Gre za spremembo načina izobraževanja bodočega kadra. Strokovno izobraževanje naj bi se Približalo proizvodnji, kadri naj bi se osposabljali za konkretna delov-na mesta. Zato naj bi tudi glavno besedo o načinu šolanja, o liku kadra in podobno, imeli tisti, ki so llm ti kadri namenjeni — proizvodnja, delovni kolektivi. Seveda le hkrati tudi vzdrževanje teh šol prešlo na kolektive, na gospodarske organizacije in združenja. V našem okraju smo že pred leti zaceli s tako reorganizacijo. Zato 'mamo že v tem precej izkušenj. V Zadnjih letih so se vse strokovne lfi vajenske šole bolj ali manj povezale z gospodarskimi organizacijami svoje stroke. Pa tudi gospodarske organizacije same so pokazale težnjo, da bi izobrazile čim-holjše kadre z ustanavljanjem svojih šol in podobno. Tako je nastala Tehniška čevljarska šola v Kranju, Tehniška gumarska šola v Kranju, Tehniška metalurška šola na Jesenicah, Tehniška strojna šola v Škof ji Loki itd. Nekatere gospodarske organizacije (Peko v Tržiču, Sava v Kranju in druge) so preoblikovale dosedanje šolanje in mu dale pravilen industrijski prizvok. Po načelih resolucije sta preoblikovani tudi Šola za trgovinsko stroko v Kranju Per Šola za gostinsko stroko na Bledu. V Industrijski šoli 'j*ra v Kranju so prešli na periodični način šolanja, izmenoma v soli in v kolektivu, kjer so življenj- sko zainteresirani za vzgojo takih kadrov, ki jih potrebujejo na delovnih mestih, so dali tudi svoje tehtne pripombe k dosedanjemu predmetniku in podobno. Tako zanimanje okrog vzgoje kadra v šolah je tudi v nekaterih drugih večjih kolektivih. — V letošnjem šolskem letu so tako rekoč izginile tudi splošne vajenske šole in so se opredelile samo zd določeno stroko. — Seveda so take šole nastale tam, kjer so določeni ekonomski pogoji, tradicija in podobno. Tako je nastala v Škofji Loki in v Kranju vajenska šola mizarske stroke, v Radovljici in v Škofji Loki vajenske šole za kovinarsko stroko, v Žireh vajenska šola za čevljarsko stroko itd. Seveda je bilo precej težav, kajti vajenci prejšnjih mešanih vajenskih šol so se morali opredeliti za določeno stroko, se preseliti v drug kraj itd. Toda vse te težave so bile k trenutne. Bolj zaskrbljujoče pa je, da v posameznih gospodarskih organizacijah (na sindikalnih organizacijah in na samoupravnih organih) razpravljajo o strokovnem jo-lan;u in o skupščinski resoluciji brez razumevanja bistva resolucije same. Marsikje namreč še zmeraj pričakujejo, da bodo pač »delavce ze dobili«, da ni nujno, da morajo imeti prav svojo šolo itd. Zato tudi nimajo ,razumevanja za vzdrževanj teh šol in za njihove ekonomike potrebe sploh, čeprav v večini organizacij oziroma podjetij imajo te šole za sestavni del njihovega podjetja in jih vključujejo v svoj plan z vsemi njihovimi težavami in potrebami, pa v manjšem številu drugih primerov resolucija doslej ni dosegla namena. Kolektivi so seveda polnomočni, da v perspektivi (ne takoj) razpustijo določene šole, če menijo, da niso koristne za njihovo dejavnost. O tem bi pa morali dobro premislit:. Toda vsako pričakovanje »da bodo kader pač našli kot so ga zmeraj«, bi se v perspektivi lahko maščtvalo in bi bilo nepremišljeno dejanje. — Današnje zapostavljanje strokovnih šol bo 'kasneje zelo težko popraviti. K. M. raso biti urne sole Prostori in sredstva popf za nadaljnje delo - Večja odločnost in smotrnejše zahteve zagotovilo uspeha - Smernice so dane, le uresničiti jih (e treba Kranj, 4. decembra Danes dopoldne je bila v dvorani OLO okrajna skupščina Svobod in prosvetnih društev. Skupščine so se razen delegatov občinskih svetov Svobod in prosvetnih društev udeležili tudi predsednik OO SZDL Jakob Žen, predstavnik ZSPD Slovenije Tilka Blaha in predsednik ZDU Slovenije Ivo Tavčar, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Blaž Singei£in gosta »Koroškega vestnika« Janez VVeiss ter Rado Janežič. — Skupščina je sprejela vrsto predlogov, ki bi jih morale osnovne organizacije — nosilci kulturnih šol — v prihodnje smotrneje sprovajati v življenje in v družbi odigravati tisto vlogo, za katero so Svobode in prosvetna društva izbrana. Uvodoma je za potek današnje skupščine prebral obširno poročilo o delu Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v preteklem obdobju podpredsednik Ivo Sčavni-čar. Čeprav je poročilo že samo po sebi precej podrobno vsebovalo najpomembnejše probleme kulturnega življenja v našem okraju, je bila tudi razDrava nadvse živahna in je dala koristne smernice, ki pa jih bo treba v prihodnje dosledneje sprovajati. Tovariš Kavčič z Jesenic, je bil prvi, ki je otvoril današnjo razpravo. Dodatknil pa se je že uvodoma problema, ki je morda trenutno najbolj pereč v delu naših prosvetnih društev. — Gre za po manjkanje strokovnih vodij posameznih kulturnih sekcij. Njegovo misel je dopolnil delegat z Ja-vornika. Stanje v naših društvih je ilustriral z dejstvom, da večkrat na primer dramske družine naštudirajo odrske uprizoritve, za katero pa ne vejo niti tega, kdo je avtor dela. Ugotovitev je dopolnil s predlogom, da bi morala prosvetna društva za vsa dela slovenskih avtorjev, ki jih študirajo, med sebe poklicati tudi avtorje. Razgovor z njimi o njegovem delu pa bi bila že spet koristna oblika dela prosvetnega izobraževanja, saj bi s takšnimi razgovori Kocka še ni p Kaj bo s kmetijskimi zadrugami v Selški dolini? V zadnjem času je postalo vprašanje združitve kmetijskih zadrug v Selški dolini zelo aktualno. Da je sedaj zadrug preveč, so si vsi edini, ne morejo pa se odločiti, ali naj v bodoče obstojajo dve aH samo ena zadruga. Zato so sestanki za sestankom, vendar sedaj še vedno na ravni zadružnih vodstev, medtem ko kmetovalci razpravljajo le posamezno. Kakšna bo odločitev, še ne vemo, ker DO zadnja beseda padla na občnih zborih kmetijskih zadrug. Da bi tudi mi prispevali nekaj k tej problematiki, posredujemo bralcem mnenje tamkajšnjega zadružnika. Ze med problemom združevanja °°čin so je pojavil tudi problem združevanja kmetijskih zadrug, poudarili moramo, da se je že pred časom pojavila na pristojnem or-Kanu Olr. jn:.k<>"a ljudskega odbora Železniki težnja, da je sedanjo »tevllo kmetijskih zadrug le preobsežno. Predlagali so, naj se vseh Pred konferenco krajevnega cdbora SZDL Stražišče Dslegatl £3 Bz^oSJaai Kranj, :{. dccinlira - Sinoči je bila dvorana »Svobode« v Straži-»£u polno zasedena. — Na letnem °bčnem zboru osnovne organizacije SZDL so se zbrali številni člani, Ui so poslušali poro.ila o d^lu v preteklem letu in soglasno »VOlUl tudi razreifticO staremu odboru. Razprava tokrat sicer ni bila živahna, saj so Stražižani o 'tevllnlh problemih dali svoje Predloge na skorajšnjih zborih Volivcev. Na območju nekdanje osnovno Organizacije SZDL Stražišče je B*d 2r>()0 članov, ki bodo. tudi v prihodnje tvorili SVOJ krajevni odbor SZDL. Da bo njihovo delo v Prihodnje le uspešnejše, kot je bilo doslej, pa bo na tem območju kar šest podružnic. Zatorej so pri-Rl)tni na sinoenem zboru izvolili ^delegate za krajevno konferenco, ki bo v petek, 9. decembra. Razen tt-Ku so na sinočnjom zboru Bpre- •jtato ~~tit mti----1 u xi. 13 zadrug v Selški dolini združi v dve močni zadrugi. Pozneje pa so zadružna vodstva predlagala, da se ustanovi ena sama zadruga s sedežem na Cešnjici. Vendar po mnenju zadružnikov ni priporočljivo še nadalje misliti na ustanovitev ene same zadruge, ker bi to izgledalo vse preveč monopili-stično. Tudi če gledamo z ekonom-kega vidika, bi bilo.smotrno osnovati dve zadrugi; eno za zgornji, pretežno živinorejski konec doline in eno za spodnji konec, ki ima v enaki meri pogoje tako za po- ■ m ljcdelstvo kot živinorejo. To poudarjamo zato, ker bi se moralo glede na pravkar navedene pogoje delo obeh zadrug bistveno razlikovati. Zadružniki v Selški dolini so mnenja, da bi morali merodajni organi prav to upoštevati in naj ne bi klonili pod samovoljnim pritiskom posameznih zadružnih vodstev. Takšno je torej stanje okrog združitve kmetijskih zadrug v Selški dolini. Pri tem pa se že zopet pojavi stara pesem, ki je znana že od prej. Združevanje onemogočajo objektivne in subjektivne težnje. Zato bo treba tudi tukaj uporabiti metodo pojasnjevanja. Brez dvoma je treba poudariti, da bi bila združitev kmetijskih zadrug za gospodarstvo zelo pomembna, predvsem zaradi novega predloga o reorganizaciji gospodarjenja z gozdovi. ljubiteljem kulturnih umetnosti pomagali razširiti njihovo obzorje in s tem neposredno tudi vsem ljudem v okolici, ki jim bodo posredovali neko stvaritev. Edo Žagar z Jesenic se je lotil dejavnosti občinskih izobraževalnih sosvetov. Njegova razprava je dala nekakšen zaključek, da bi morale izobraževalne sekcije Svobod in prosvetnih društev vzgajati kadre, ki bi bili sposobni v kulturno življenje pritegniti predvsem mladino in jo tudi v tem smislu vzgajati. Delegat iz Lesc je govoril vsekakor o enem izmed najbolj perečih vprašanj v dejavnosti Svobod in prosvetnih društev — o prostorih, ki so osnovni pogoj za kulturno prosvetno delo. S tem, ko je bila načeta ta razprava, ki je bila osnovna misel tudi nekaterih ostalih diskutantov, je v svoji razpravi predsednik OO SZDL Jakob Zen poudaril, da bi morale biti osnovne organizacije kulturnega življenja odločnejše pri svojih zahtevah. In če bi bile takšne, bi prosvetna društva tudi dosegla cilj, ki si ga vsi želimo. Namreč problem kulturnega življenja našega človeka bi moral biti enako problem vsem ostalim problemom. Ce bi Svobode in prosvetna društva pravilno zastavila svoje zahteve, prav gotovo tudi ne bi bil problem v občinah ustanoviti posebne fonde, zbrati precej večja sredstva kot jih imamo doslej za kulturno prosvetno dejavnost, in tako tudi zagotoviti delovnemu človeku, kulturno razvedrilo.' — Predsednik Zveze delavskih univerz Slovenije Ivo Tavčar pa je v svoji razpravi poudaril, da bi morale Svobode in prosvetna društva postati kulturne šole. Torej središče nekakšne splošne kulturne izobrazbe ljudi, kar naj bi bil v prihodnje tudi osrednji cilj dejavnosti Svobod in prosvetnih društev. Medtem ko bomo o nekaterih osnovnih mislih današnje skupščine še poročali, naj danes še zapišemo, da je bilo ob zaključku današnjega zasedanja Izrečeno vsem predsednikom okrajnih sosvetov, predsedniku, podpredsedniku in tajniku Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Izrečeno tudi priznanje za vse dosedanje delo na kulturno prosvetnem področju. B. F. Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine V Beogradu je bila v petek sta oba zbora Zvezne ljudske načela nove ustave, je 20 poslan-zvečer končana enodnevna seja Edo Žagar z Jesenic se je lotil cev predlagalo Imenovanje komi-Zvezne ljudske skupščine. Poleg skupščine počastila spomin prav- sije za ustavna vprašanja, kate- imenovanja dosedanjega sekretarja skupščinskega odbora za zunanje zadeve, Maksa Bačeja, za novega sekretarja Zvezne ljudske skupščine drugih imenovanj, je bil sprejet kar umrlega sekretarja Zvezne re predsednik je postal podpred- ljudske skupščine, Mitra Bakica, sednik ZIS, Edvard Kardelj, z enominutnim molkom. Po izvolitvi komisije so pre- Kot prvo točko dnevnega reda brali ekspozeje o predloženih za- » nekaterih ^e Pređseđnik Zvezne ljudske konih o organizaciji PTT in že- skupščine, Peter Stambolič ob- leznic. Veljko Vlahovič pa je po- razložil predlog o ustanovitvi ročal o potovanju jugoslovanske predlog zakona o organizaciji komisije za ustavna vprašanja, parlamentarne delegacije v In- PTT prometa in Jugoslovanskih Poudaril je, da se morajo neka- donezijo in na Cejlon. Imenova- železnic. O osnutku in vsebini tera osnovna gledišča v urejanju ni so bili tudi štirje novi člani prvega smo že poročali v sobotni nove ustave urediti še pred raz- ZIS; trije sedanji člani so bili številki našega lista. Imenovana pustom sedanje skupščine, pri- razrešeni svojih dolžnosti radi je bila tudi komisija za ustavna poročijivo pa bi bilo, da bi novo odhoda na drugo službeno mesto, vprašanja. ustavo sprejela že sedanja skup- za enega pa se je zaradi obilice Pred prehodom na dnevni red ščina. Ko je pojasnil nekatera poslov ZIS povečal. na Huiah Na , zboru volivcev enote Huje v Kranju, ki je bil pred kratkim, so izbrali kandidate za nadomestne volitve v občinski zbor. Namesto Rudija Uršiča, ki je zaposlen pri ObLO v Kranju, so izbrali dva kandidata: Milico Prezelj in Milana Vrezca, mlajšega. Volitve bodo v petek, 11. decembra. Hkrati se na Hujah pripravljajo na krajevno konferenco SZDL. Združili bodo tri dosedanje organizacije SZDL (Huje, Planina In Cirče) v enotni krajevni odbor SZDL, ki bi začasno imel svoje prostore v šoli na Hujah. Na omenjenem zboru so navzoči veliko govorili tudi o poteku gradnje mostu čez Kokro, ki po njihovi oceni gre zelo počasi. Prvi koraki k združevanju nekaterih občin na Gorenjskem Bled, 2. decembra Tu je bil danes skupni posvet članov občinskih komitejev Ra-< dovljice, Bleda in Bohinja. Razpravljali so o političnih nalogah v zvezi s predvideno združitvijo občin. Pomen združitve jim je pojasnil sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Janko Rudolf. V razpravi so se vsi strinjali, da je taka združitev smotrna in da se edino tako lahko zagotovi ustrezno delo ljudskega odbora, kakor tudi nadaljnji razvoj samoupravnih organov v komuni. Izvolili so 12-članski skupni sekretariat (iz vsakega komiteja so v njem po štirje člani), ki bo pripravil vse potrebno za združitev. V ponedeljek, 5. decembra bo v Škofji Loki podobna konferenca občinskih komitejev Škofje Loke, Železnikov in Ziri. V kratkem bodo imeli tudi občinski odbori SZDL in občinski sindikalni sveti iz vseh omenjenih občin skupne sestanke, na katerih bodo izvolili iniciativne odbore za združitev teh organizacij. STRAN notranja in zunanja politika PONEDELJEK, 5. decembra 13«fl re d ni p o s u e t u OBISK KOCE POPOVICA V RIMU Razgovori med italijansko in jugoslovansko delegacijo, katerim so načelovali italijanski zunanji minister Segni in sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, so se v soboto dopoldne zaključili, nakar je Koča Popovič v spremstvu veleposlanika FLRJ v Rimu Mihajla Javorskega, točno opoldne obiskal predsednika italijanske repuhlike Gronchija, s katerim se je zadržal v krajšem prisrčnem razgovoru. Z italijanske strani so prisostvovali sprejemu in razgovorom v predsedništvu republike v Kvirinalu zunanji minister Segni, italijanski veleposlanik v Beogradu Berio, generalni sekretar zunanjega ministrstva ambasador Grassi in diplomatski svetnik predsednika republike Cippico. LUMUMBA PREPELJAN V THYSVTLLE Polkovnik Mobutu je v soboto izjavil, da so ministrskega ored-Bednika Lumumbo odpeljali iz vojaškega zapora v taborišče Binza pri Leopoldvillu pod močno stražo v vojaško taborišče »Hardi« pri Thysvillu. KONEC NEREDOV V CARACASU? Po večdnevnih spopadih s policijo so študentje, ki so se zabarikadirali v študentskem mestu, in ki skraja niso hoteli poslušati ukazov vojske in univerzitetnih oblasti, naj se umaknejo, naposled brez incidenta zapustili svoje oporišče. ZAČETEK DRŽAVLJANSKE VOJNE? Ob reki Nam Kandinh, kakih 150 km vzhodno od Vientiana, se bijejo srdiiti boji med vladnimi četami pod poveljstvom kapetana Kong Lija in silami uporniškega generala Fumija Nosavana. Nekatere uporniške čete so vdrle v Laos iz Tajske. NACIONALIZACIJA BELGIJSKE IMOVINE V ZAR Po nacionalizaciji belgijske banke in drugih družb je vlada ZAR v soboto sekvestirala še tri družbe z belgijskim kapitalom. Pod sekvester je prišlo imetje egiptovske hotelske družbe, ki ima v lasti dva luksuzna hotela, družbe za rudarstvo in mehanične konstrukcije ter neke posredovalne družbe. Ljudje in dogcdki Rezultati štiridnevnega obiska jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje sadeve Koče Popovića v Italiji, ki so že znani in potrjeni v uradnem sporočilu, kažejo, da je bil storjen korak naprej v razvijanju prijateljstva in sodelovanja med cbema državama. Ze doslej so bili odnosi med našima državama vzor za realistično in konstruktivno reševanje nerešenih problemov. Stiki, predvsem gospodarski, so bili do sedaj zelo razviti. Meja med našima dvema državama je veljala za najbolj »odprto« v Evropi, saj je bilo v zadnjih šestih letih zabeleženih preko 30 milijonov obmejnih prehodov. Obisk jugoslovanskega državnega sekretarja v Rimu, je te odnose še poglobil. V času njegovega bivanja v Italiji je bila podpisana konvencija o kulturnem sodelovanju, ki bo okrepila tudi tovrstne stike med našima državama, ki so zaostajali za sodelovanjem na gospodarskem področju. Prav tako sta bili podpisani kon7ularna konvencija in konvencija o medsebojnem pravnem sodelovanju. V razgovorih je prišlo do izraza, da je res mnogo problemov, v katerih so stališča obeh strani enaka ali pa vsaj zelo podobna. Obe strani so strinjata predvsem v tem, da si ni moč zamišljati ureditve spornih mednarodnih vprašanj drugače kot v okviru poli-Ike aktivne kcek-sistence. Zelo podobna so tudi stališča glede razorožitve. — Na iii:iT:T!M:!!!!!!l obeh straneh prevladuje prepričanje, da jc nadaljnja krepitev tehničnega sodelovanja in gospodarskih stikov zelo koristna. To sodelovanje pa naj bi se v enaki meri razširilo tudi na vsa ostala področja medsebojnih odnosov. Se bolj pomembno kot konkretni rezultati pa je vzdušje, ki je vladalo med obiskom državnega sekretarja Koče Popovića. Prisrčen sprejem, ugoden odmev v javnosti in vsestranska zainteresiranost za uspešen potek pogajanj, vse to je dalo obisku še poseben poudarek. Vsi Italijanski listi zelo pozitivno ocenjujejo rezultate prvega povojnega obiska visoke jugoslovanske državne osebnosti v Rimu. Enako ocenjujejo obisk tudi uradni itali- II janski krogi, minister Martinelli je med drugim izjavil, da ga posebej veseli še naprej tesno sodelovati »z državo, ki tako hitro napreduje«. Nobenega dvoma ni, da je poglabljanje našega sodelovanja s sosednjo Italijo na osnovi načel aktivne miroljubne koeksistenec in vsestranskega sodelovanja — nov prispevek k okrepitvi miru v tem delu sveta. Poglabljanje sodelovanja z našo severno sosedo Avstrijo in sedaj z Italijo pa nbuja upravičeno pričakovanje, da bodo ta naša prizadevanja naletela na ustrezen odmev tudi drugod. Prijateljsko in odkrito sodelovanje s sosedi je prvi pogoj za trajen mir in prijateljsko sodelovanje med narodu III1 NOV MESEČNIK Okrajne trgovinske zbornice Kranj, Ljubljana, Celje in Novo mesto, bodo začele v decembru, izdajati mesečnik »Trgovinski delavec«. List bo namenjen predvsem delavcem v trgovini in bo izhajal na 16 straneh. Bralci bodo seznanjeni s problemi s področja trgovine, predvsem z novimi samopostrežnimi trgovinami itd. Z letne mladinske konference v Gorenji vasi GORENJA VAS - Minuli teden Je bila v Gorenji vasi letna konferenca tamkajšnjega mladinskega aktiva, ki se ga je udeležilo preko 60 mladih ljudi. Predsednik aktiva, tov. Stane Sitar, je govoril o uspehih in slabostih mladine, ki so se pojavljale zlasti v zadnjih mesecih. Kulturno življenje mladine v Gorenji vasi je bilo dokaj pestro, vendar bi z enotnejšim delom in s sodelovanjem z raznimi družbenimi organizacijami lahko njihovo delovanje še popesk-ili. Prvi začetki so že storjeni, saj je mladina skupno s Kulturno-umetni-škim društvom uredila svoj klubski prostor, v katerem so bodo zbirali posebno sedaj v zimskem času. Razen časopisov in revij nameravajo nabaviti tudi televizor. seiežHO PIONIRSKA RUTKA Hčerka je bila o-ndan zelo zelo vesela, ko so jo sprejeli v pionirsko organizacijo. To njeno razpoloženje so tudi v šoli zelo poudarili. Poleg drugega so novim pionirjem tisti dan pripravili prisrčno slovesnost: posadili so jih okrog velike mize, prinesli so jim čaja, napolitanke in polno dobrot. Celo domov je nekaj prinesla in pravila, da so tam nekateri govorili, peli... Kljub temu pa se jc vse veselje končalo z jokom. Ob sprejemu so ji dali tudi rdečo rutko, ki jo je imela okrog vratu. Tudi domov je prišla z njo. Toda povedala je vsa žalostna, da jo mora vrniti. Zelo je bila ponosna na rutko. Stalno jo je dajala okrog vratu, se ogledovala pred ogledalom in spraševala, kdaj bo šla kot pionirka na proslavo, kdaj sme nositi rdečo rutko itd. Hkrati se je spomnila tudi na titovko. Ko pa je po praznikih morala vrniti rutko nazaj v šolo, je-bil jok vse jutro. Morali smo ji obljubiti, da ji bomo pač kupili drugo rutko, da bomo kupili tudi titovko itd. — Ta obljuba seveda ne sme ostati le pri besedi. Toda ob tem nastaja pomislek — zakaj šola ni nekaj takega organizirala v sodelovanju s starši? Tako bi imeli pri pionir«! določenega razreda, šole ali odreda enake svoje rutke in čepice. Skratka, kljub vsem prizadevanjem v šoli ob sprejemu pionirjev se zdi, da je pri tem prišlo do izraza nezadostno sodelovanje med šolo in starši. Ce bi v šoli poklicali starše in jih obvestili o tem. bi bil vsakdo pripravljen plačati trenutno vsaj rdečo rutko, kajti ta je ob vrnitvi povzročila veliko solza in otrokovo razočaranje že ob vstopu v prvo njegovo družbeno organizacijo. Mladina ss zelo rada vključuje tudi v šport in zato organizira razna športna srečanja. Vendar bi nujno potrebovali denarna sredstva za nabavo nekaterih športnih rekvizitov. Precej mladine je vključene v šolsko zadrugo in so v minulem letu pokazali veliko volje in požrtvovalnosti pri urejanju svojega zemljišča. Razen tega so pomagali pri gradnji vodovoda, kopališča in igrišča za odbojko. Vendar bi bilo prav, da bi v prihodnje pokazali pri teh delih več delovnega poleta. Po živahni razpravi so sprejeli v svoje vrste 30 novih mladincev in mladink. Dela se bli: P gradnji zdrafitvenega doma v Železnikih V soboto, 26. novembra, smo objavili članek pod istim naslovom. Zaradi nepopolnosti omenjenega članka, ga danes dopolnjujemo z naslednjimi podatki. Pri gradnji Zdravstvenega doma v Železnikih zasluži vse priznanje za hitro in uspešno Izvršena dela med drugimi še prav posebno Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju. Vrsta zdravstvenih predavan) Bohinjska Bela - Vodstvo Zdravstvenega doma je skupaj z občinskim odborom Rdečega križa na Sledu pripravilo na Bohinjski Beli ciklus zelo poučnih in koristnih zdravstvenih predvanja. Medicinske sestre blejskega Zdravstvenega doma in zdravniki so v šestih predavanjih govorili poslušalcem, o najpogostejših obolenjih otrok ter o njihovi prehrani, o negi dojenčka, o spolni vzgoji, o najpogostejših obolenjih pri odraslih ter o drugih zdravstvenih temah. Vsa predavanja, nekatera med njimi so bila spremljana s filmi in diapozitivi, so med poslušalci vzbudila mnogo zanimanja, in so bila dobro obiskana. Režijski odbor se omenjenemu zavodu, vsem podjetjem za hitro iz-gotovljena dela, predvsem pa vsem tistim prebivalcem Selške doline, ki so pomagali pri gradnji bodisi s prostovoljnim delom bodisi z denarnimi prispevki ali z lesom, zahvaljuje. Pripomniti pa moramo, da je ševedno nekaj izjem, ki ne čutijo potrebe, da bi kljub svoji obvezi na zborih volivcev, te izpolnili. Ob vseh uspehih, saj bo Zdravstveni dom zato, ker ga grade v lastni režiji, mnogo cenejši, pa gre mnogo priznanja tudi režijskemu odboru, ki si s svojim prostovoljnim delom že dve leti in pol prizadeva, da bi Selška dolina dobila ta tako potrebni objekt. MNOŽIČNOST ISKRINIII STRELCEV Kranj — V petek, 2. decembra popoldne, so imeli člani strelske družine »Iskra« iz Kranja redni letni občni zbor, ki so se ga razen članstva udeležili tudi številni predstavniki, kot so predstavnik kranjskega mladinskega komiteja, nadalje Združenja rezervnih oficirjev In podoficlrjcv, upravnega odbora tovarne »Iskra,« njene sindikalne podružnice, itd. I1AŠ RAZGOUOR Med potrošnikom in Uroare?® V škofjeloško prodajalno obutve žirovske tovarne Alpina smo zašli ob iskanju udobnih zimskih čevljev. Toda prodajalka Anica Tancek je bila take prijazna z odgovori, da smo se nehote zapletli v daljši pomenek o čevljih, o ljudeh in njihovih potrebah in podobno. Anica ima sedaj za seboj že 6 let bogatih izkušenj v tej trgovini, kot je povedala. »Kakšne vrste zimskih čevljev imate sedaj na razpolago,« smo jo vprašali med drugim. »Imamo toplejše podložene čevlje, gojzerice in. druge vrste. Precej izbire je letos. Zlasti za žensko nogo precej izbire za zimo,« je povedala Anica. Toda želje ljudi je treba spoznati brez prevelikega spraševanja. Nameščenec navadno nosi drugačne čevlje kot gozdni delavec ali kmet. Zato je treba pri postrežbi čimbolj upoštevati individualne potrebe ljudi po njihovem po- klicu oziroma delovnem mestu Prav tako pa, kot je povedal Anica, je treba v trgovini razi' meti kupca in mu pomagati. Vei krat se zgodi, da ljudje prines kupljene čevlje nazaj. Tiščali s* jih, bili so premajhni, skesali s< se in si zaželeli drugačen vzore ali kaj takega. Pri vsem tem j< treba ljudem ustreči. »Kako pa sporočate tovarni vse želje potrošnikov, da lahki delajo take čevlje, ki so ljuden všeč,« smo jo se vprašali. Kot ji povedala Anica, ji prodajalci \ trgovini brž povedo vse pripom be kupcev. Tako zmeraj ob na ročilih sporočijo, katere čevlj kupci odklanjajo in zakaj in ka teri vzorci gredo hitro v proda jo in zakaj. Dvakrat na leto p imajo posebno konferenco s pr< dajalci, kjer se pomenijo o vse pripombah in predlogih kupce ter o težavah in problemih proizvodnje v tovarni. 1. c. Kranj, 4. decembra — Včeraj popoldne je bila v avli OLO zaključena svečanost enoletne akcije pion«* jev-zadružnikov in mladih prlrodoslovcev kranjskega okraja. V to tekmovanje se je na Gorenjskem vklju* čilo 67 pionirskih odredov, medtem ko je do konca tekmovanja vztrajalo 53 odredov, z drugimi besedami okoli 4000 pionirjev. Precej razveseljiva številka, ki pa jo lahko podkrepimo z dejstvom, da imamo v okraju kar 23 pionirskih zadrug. Pionirji, ki so delali v teh zadrugah, pa so bili za svoje delo včeraj tudi nagrajeni. Razen prijetne zakuske, je Zvezni odbor akcije nagradil najboljši odred »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice s televizijskim sprejemnikom. Podeljenih pa je bilo še vež drugih nagrad. Drug" je dobil odred »Stane Rozman« z Bleda. Republiški odbor akcije ga je nagradil s sicxr opremo za teh* nični krožek. Tudi tretjo nagrado je dal republiški odbor akcije, in sicer odredu »Bar« iz Gorenje vasi — opremo za tehnični krožek. Omenjeni trije odredi so bili tudi v republiškem merilu med najboljšimi. Ra* zen teh odredov pa je dobilo še šest pionirskih kolektivov krajevne nagrade. LOV NA LISICO Tržič V počastitev državnega praznika, 29. novembra, je AMD v Tržiču izvedlo zanimivo tekmovanje ** »LOV NA LISICO«, ki se ga j8 udeležilo 35 tekmovalcev. Na terenu v okolici Tržiča je lisico našel STANE KAVClC in prejel zasluženo priznanje. -an NOVI PROSTORI Gosteče Pred tremi leti so prebivale' Gosteč, Pungsrta in Drajre pri Sk« Loki sklenili, da bodo zgradili n°,v gasilsko-prosvetni dom. Ker bi I3'' la popolnoma nova gradnja PrC" draga za ta kraj, ko h gasilskcrru' domu. ki so ga zgradili žc leta 1"~J' dogradili še prostor za d?'o mn<»' žičnih organizacij. Radi bi kupi" tudi televizijski sprejemnik ,rt uredili klubski prostor, kjer bi s° vaščani, posebno pa še mladini lahko zbirali. Tak prostor bo ** vse tri omenjene var:i edini V«W prostor za sestajanje, zato so sc gradnjo zelo zavzeli. Do sedaj s° vse zgradili s prostovoljnim lom in s svojimi sredstvi. Zabnica — V času praznovanja državnega praznika so imeli v Zabnici vrsto prireditev. Ze v petek, 25. novembra zvečer, so imeli v sklopu Delavske univerze iz Kranja predavanje »O vremenu«, ki ga jc z zanimanjem poslušalo preko 70 ljudi. Tečaj za šoferje Šenčur — Avto-moto društvo v Šenčurju je pred dnevi organiziralo nov tečaj za šoferje amaterje, ki ga poseča 22 tečajnikov iz bližnje in daljne okolice. S tečajem bodo verjetno zaključili v začetku prihodnjega leta. To je v Šenčurju že šesti tovrstni tečaj. Do sedaj se je v njih zvrstilo že nad 200 tečajnikov in tečajnic. NOVA SAMOPOSTRE2NA TRGOVINA Rkofja Loka - Tudi v Škofji Loki bodo pričeli s sodobnim trgovskim poslovanjem. Trgovsko podjetje »Lubnik« je namreč pričelo preurejati dosedanji trgovski lokal na Mestnem trgu v Škofji Loki v sodobno samopostrežno trgovino. Sedanje prostore bodo nekoliko povečali in postavili vanje novo opremo. Ce bodo dela potekala v redu tako kot doslej, upajo, da bodo lokal lahko odprli 18. decembra, to je za škofjeloški občinski praznik. GOSTOVANJE KOROŠKIH SLOVENCEV Jesenice — V soboto, 3. decembra, je gostoval na Jesenicah Ro-žanskl mešani zbor, ki je priredil v Cufarjevem gledališču koncert. Razen moškega zbora bo nastopil tudi tamburaški zbor In godalni trlo. V nedeljo Je Svoboda Jesenice pripravila gostom izlet v Zgomjesavsko dolino ter na VI-tranc, popoldne pa je bilo v Delavskem domu družabno popoldne. Se nadalje mrzlo sončno vreme, V nižinah v JuU»nJ4h urah megla, V minulih dneh so tamkajšnji prebivalci prebili mnogo prostega časa ob televizorju, ki so ga iz Zadružnega doma prenesli v Ljudsko knjižnico, kamor je bil že ob nabavi namenjen. — Vendar bodo morali poskrbeti tudi za kur'avo, ker gledalci v hladnih dnevih ne morejo sedeti v nezakurjeni sobi. Se istega dne zvečer so v zadružnem domu gostovali igralci KUD »Jože Papler« iz Resnice z gledališko uprizoritvijo »Sveti plamen«. — Na predvečer državnega praznika je organizacija ZB Zabnica pripravila družabni večer za vse Člane Zveze borcev vasi Zabnica In Sutna. Ob tej priložnosti so sprejeli v organizacijo ZB osem novih članov. Na sam praznik je mladina organizirala mladinski ples, naslednji dan pa so imeli člani strelske družine »Tone Berčič« iz Zabnice občni zbor, na katerem so pregledali uspehe celotnega dela. Še tako naprej Predosljc, 4. decembra Tu je bilo danes v Prosvetnem domu redni letni občni zbor SD »Mrak Franc« Predoslje, ki se ga je razen številnega članstva udeležilo tudi večje število predstavnikov strelske organizacije, podjetij, ustanov ter političnih in družbenih organizacij tega kraja. Poročila, ki so jih podali posamezni člani upravnega odbora, so bila skrbno izbrana. Iz njih povzemamo, da je ta družina poznana izven našega okraja prav zato, ker ima v svojih vrstah vključenih največ članic; te v občini in tudi v oleraju nimajo resnih nasprotnic. Niso redki primeri, ko družina na- Požar v Brltofu V petek, 2. decembra je okoli 18.50 nenadoma izbruhnil požar v stanovanjski hiši Tinka Govekar-ja iz Britofa pri Kranju. Hitra pomoč domačih gasilcev in poklicne gasil,k<> 5tt< i/ Kranja je preprečila večjo škodo. Zgorelo Je skoraj celotno ostrešje hiše, nekaj pohištva in oblek. Skoda je precejšnja. Požar pa je verjetno nastal lz peči, v kateri je gospodar kuril v podstrešni sobi. *topa kar s 3 ženskimi ekipam'-Naj omenimo, da je družina l«*0* poslala na tekmovanje »Ob 'i>ct okupirano Ljubljane« kar 4 eklpe» od tega dve ženski, kar ni zrno* gla nobena družina v Sloveniji- •** Lani so na tem tekmovanju dO**" gle prvo mesto med strelkami- , Tudi v upravnem vodstvu in komisijah je skoraj polovico članic* Za predsednika je bila ponovn" izvoljena MARIJA ARH. -*» Izsušliev vaške mlake Voglje, 3. decembra Tu jo bila danes dopoldan P°* sebna komlsfja, ki si jc skup"10 s predstavniki krajevne oblastl ogledala vašl^o mlako \n ncPr°" vila načrt njene izsuši tve. Ml*** ki že desetlet;a kvari v'.đea kraja in je leglo komarjev in C:\]''^ živali, pokriva skoraj 5 tisoč kvadratnih metrov sennl'e. SklenJ* so, da bo tre^a mlako zasuti s do 8 t:.",).* kub. metri zemlje; od" tok vode pa speljati nu polje. ZANIMIVOSTI # MLADA RAST \ O^O^ZAKLAPJO^ ***** '-rVli; Vd 57. Bil sem vesel, da sem ukanil Silverja. Pre-dirjal sem močvirnati predel, poraščen z močvirnim drevjem in dospel do peščene ravnice. Pohajkoval sem brezskrbno med redkim drevjem. Tu so cvetele rastline, ki jih nisem poznal. Videl sem kače in ena je dvignila glavo s skale ter zasikala proti meni. Zabrenčala je kot vrtavka. Takrat še nisem slutil, da imam pred seboj smrtno sovražnico in da je ta šum zloglasno rožljanje strupene klopotače. Prodiral sem naprej, ko je zdajci med trnjem zašumelo. 58. Vzletela je jata divjih rac, zakrožila nad močvirjem in glasno vreščala. Zaslišal sem zamolkle človeške glasove. Spomnil sem se Silverja. To je moral biti on. Želel sem prisluškovati, zato sem se splazil bliže. Na jasi sem zagledal Silverja, ki je silil v enega izmed mornarjev. Bila sta sama. S'Iver ga je nagovarjal, naj se pridruži upornikom. Toda mornar je ugovarjal: »Silver, imel sem vas za poštenjaka in vi me hočete zapeljati na kriva pota? Rajši izgubim svojo desnico, kot da bi se takole pridružil lopovom.« DOMISLICE % Cim več je v knjigi vprašanj, tem manj je modrosti. Kdor mnogo sprašuje, pomeni, da malo zna. g) Kar je moje, sem drugim ukradel. Kar pa ni moje, so mi drugi dali. 9 O namenu življenja žabe ima štorklja drugačne misli kakor žaba. $ Do razgleda se ljudje trudijo na tisoče metrov z mukami navkreber, do vpogleda pa včasih nočejo storiti niti koraka. DRUGI ŠTVA - letela s pošto POSKUS MARIBORSKEGA FILATELISTICNEGA DRU-RAKETA BO LETELA ?,0 km, IN SICER IZ MARIBORA V PTUJ V petkovi izdaji mariborskega, dnevnika »Večer« smo zasledili za naše razmere še vedno precej nenavaden članek. Državam, ki se ukvarjajo s poskusi raketnih pošt, se je — prav zaradi filatelistov iz Maribora — pridružila v zadnjem času tudi na?a država. Ze v letošnjem septembru so izstrelili z letališča v Slivnici do Cirkovcev manjšo raketo s pošto z namenom, da bo pristala v Ptuju. Druga raketa je bila precej večja od prve, zato gre tokrat tudi za resnejši poskus. Raketa je bila dolga čez dva metra in je imela tri stopnje. Izstrelili so jo iz veli- V Washingtonu so se že pričele priprave za 20. januar 19ol, ko bo novoizbrani predsednik John Kennedy nastopil dolžnost. V prestolnici ZDA so te dni pričeli graditi veliko tribuno, na kateri bo novi predsednik zaprisežen in bo imel svoj prvi predsedniški govor. kega katapulta. Po načrtih so med letom posamezne stopnje odpadle in na cilj je morala prileteti le konica rakete s pošto. Konstruktor te velike rakete je bil elektrotehnik Marjan Sijanec iz Umaga. Nekdaj je bil letalec, sedaj pa se Že, več let ukvarja z raketami in tudi prva raketa, ki so jo izstrelili v Cirkovce, je bila njegov izdelek. Razen druge rakete, ki so jo izstrelili včeraj, pa ima konstruktor načrte tudi za raketo, ki bi letela mnogo dalj kot dosedanje, samo — ni denarja, Včerajšnjo raketo so izstrelili pet minut pred dvanajsto uro s slivniškega letališča, padla pa je verjetno nekje desno od Hajdine. V konici rakete je bilo 100 pisemskih ovitkov mariborskega filate-lističnega društva. Izstrelitev rakete je bila za Mariborčane in okoličane vsekakor poseben dogodek, saj je za uspešen let potrebna ogromna pogonska sila. Zato je začetek leta rakete nudil prav gotovo nenavadno sliko. O rezultatih druge izstrelitve rakete s pošto mariborskega filate-lističnega društva, bomo še poročali. Na Gorenjskem viti V soboto pred 29. novembrom skoraj ni bilo šole na Gorenjskem, v kateri ne bi praznovali pomembnega dogodka — sprejema ciciban čkov v pionirske vrste. Na tej šoli so jih sprejeli 10, na drugi morda 18, na tretji kar 90 ali celo več kot 140. Seveda je to odvisno pač od tega, koliko prvošolčkov premore posamezna šola. Pionirske organizacije na Gorenjskem so se skupai pomnožile skoraj z?. 2500 novih članev. Dogodek, ob katerem so bili ci- cibani sprejeti v prvo organizacijo v njihovem življenju, je vsekakor vreden velike pozornosti, in te je bil, kakor smo zvedeli iz najrazličnejših koncev Gorenjske, tudi deležen. Učitelji, starejši pionirji in drugi so cicibanom priprav?! i celo vrsto presenečeni, da so kar najbolje lahko občutili, kolikšnega pomena je zan;*e sprejem med pionirje, lepo so jim okrasili prostor, v katerem je bil spre'em. — Pionirji pa so jim pripravil tudi lep kulturni program za proslavo. (Noive^ka narodna) Mož in žena sta bila povabljena v bližnie mesto na gostijo. Ker pa sta imela kravo, je moral eden od njiju ostati doma, da bi kravo nahranil, ntpojil, pomolzel in ji sveže nastlal. »Ostani ti doma,« je rekla žena. »Ti greš večkrat v mesto. Jaz pa že davno nisem šla nikamor od hiše.« »Nikar, žena. Bolje ie, da ostaneš ti,« ji Je odgovoril mož. »Jaz ne znam s kravo ravnati. Ne znam niti molsti. In povrhu tega imam v mestu še nujne opravke.« »Ti imaš zmeraj kake nujne opravke!« se razjezi žena. Tako sta se nekaj časa prepirala, kajti nobeden od njiju ni hotel ostati dvorna. Tedaj pa se je žena domislila, da je nedaleč od hiše strma, visoka stena. Če zakričiš proti steni, stena odgovori; vrne ti odmev zadnje besede. tmm In B. B„? Neka newyorška firma trdi, da je ime Brigitte Bardot splošna lastnina in da popularna filmska igralka nima posebnih pravic do svojega imena. To izjavo je dal odvetnik firme »Reader Mail« na sodišču. Brigitte Bardot je vložila proti firmi tožbo zaradi nedovoljene uporabe njenega imena in slike ter zahteva odškodnino v.višini 50.090 dolarjev. Firma, ki izdeluje modne slike za časopise in revije, sicer priznava-, da je uporabila ime in sliko B. B., vendar trdi, da je filmska igralka »izgubila pravico do svojega imena, ki je zdaj splošna lastnina in ima prenesen pomen.« Njeno ime pomeni »mladost, svežino in enostavnost«, pristavlja predstavtmk firme. Sodišče še ni izreklo svoje sodbe. Kako fedo 1'udte Po statističnih podatkih, ki jih je zbral UNESCO o ljudskih razmerah na svetu, o načinu in izbiri njihove hrane, kakor tudi o tem, kako jedo, prihajamo skoraj do poraznih ugotovitev. Okoli 700 milijonov ljudi na našem planetu še vedno je s prsti, 550 milijonov s paličicami ali z drugimi pomožnimi sredstvi, in le 350 milijonov ljudi uporablja pri uživanju jedil sodoben jedilni pribor (vilice, nož). »Pa naj stena odloči, kdo bo šel,« rece zena možu. »Pa naj bo. če si drugače ne moreva pomagati,« odgovori mož. Nciprej stopi pred hišo mož in zakriči.- »Ali naj grem v mesto na gostijo, ali naj ostanem doma?« ». . . doma!« odgovori odmev. Potem zavpve žena: »Ali naj o*>c~em doma — ali na} grem na gostih?« f,..na gostt;o!« ji odgovori odmev, In tako ie bilo. Žena je šla na gostijo, mož pa je ostal doma. Po prisegi, ki jih je še enkrat spomnila na vse dolžnosti, ki jih bodo imeli kot pionirji, so noii pionirji sprejeli pionirske značke, rutko in kapice, ki jih bedo odslej nosili ob vsaki pionirski svečanosti. Po vsem tem jih je čakala še pogost:tev. Novim — najmlajšim pionirčkom pa še samo tole: dokažite, da niste premajhni za delo v organizaciji, zato naj s? vaše pionirske dolžnosti ne nehajo že pri pionirskem dinarju. Za dobrega pionirja je v organizaciji vedno dovolj dela, vi pa se gotovo prištevate k dobrim pionirjem. Drobtinici Mama: »Milica, sram te bodi! Tako velika si že, pa te je še vedno strah, kadar greš zvečer sama v sobo!« M;lica: »Saj me ni strah, mama. Pojdi z menoj, pa boš videla, da me ni!« Jožek hodi letos v prvi razred. Vsako jutro se težko loči od posteče. Danes pa ga ne morejo in ne more:o zbuditi, tako trdno spi. Starejši brat ga natpnčno pogleda v obraz in reče m^tsri: »Sai ne sni, mama. Samo dela se tako.« »Kaj govoriš!« zavpije Jožek. — »Kaj ne vidiš, da spim?« * 4, <**L. Marsikdo od vas že prešteva dneve, ki nas še i^.,3 cd velikega otroškega praznika - Novoletne jelke in obiska Dedka Mraza. Gotovo se veselite daril, ki jih boste tedaj dobili. Ali pa že veste tudi to, da je še veliko lepši občutek od tistega pri sprejemanju da 'a tisti, ki ga ima vsakdo, ko drugemu kaj pedari. Ca še nikelj niste nikomur ničesar dali, potem pa za sedaj kar meni verjemite. Tokrat vam prinašam ideje za glavne osebe živalske hiikovne igrice. Seveda ne gre tu za tako igrico, ki bi jo lahko gledali v lutkovnem gledališču s pravim cdram, ampak Ka č'sto prc;?rc::io — tako, za kakršno si boste lahko sa.nti sproti izm"alili beaedilo in sami tudi naredili glavice lutk - živalic. Vaši bratci ali sestrice in majhni prijatelji iz nižjih razredov bodo vs~e!i, če jim boste po-darli take lutke in obenem tudi pokazali, kako se z njimi lahko igrajo. Mogoac bi bila to celo lahko dobra ideja za delo v ročna-delakem krožku. Za glavice potrebujete debelejše raznobarvno blago (na;bo!."e od starih klobukov). Posamezne dele najprej nariJe'.e na papir in urežite po dva enaka dela za glava, štiri za u";esa i!d. Ko ,'ih boste sestavili z gostimi šivi, jih napolnite z volna, melV-rn krpicami r.Ii z drugim materialom. Ne pozabite, da mora biti v vratu luknja, da boste glavico lahko nataknili na prst. AGATA CHRISTIE 15 A11BI »Družinski odvetnik, gospod Poirot,« je ta pojasnil. »Raymond se mi zdi zelo zaposlen,'« je dejal tiho Poirot. »Name jc napravil dober vtis.« »Zdi se mi. da mu je Ackroyd zelo zaupal.« »Je žo dolgo tu?« »Koliko jaz vem. že dve leti.« »Po mojem je dobro izvrševal svoje dolžnosti. S čim pa I« sicer ukvarja? Se zanima za šport«? »Privatnim tajnikom ne ostija mnogo časa za take stvari,« je dejal polkovnik Melrose in se smehljal. »Mislim, da igra golf, včasih pa tudi tenis.« Poirot je pokimal in se ni več povrnil na to temo. Počasi se je ozrl po delovni sobi. »Uppm, da sem videl vse, kar se tu da videti.« »Ce bi ti zidovi lahko govorili!« sem zašepetal. Poirot Ji zmajal z glavo. »Tu ne zadostuje več samo jezik,« je dejal. »Zidovi bi morali imeti tudi oči in ušesa. Toda ne zanesite se zrrtcraj na to, da mrtve stvari nikdar De spregovorijo« Dotaknil sc je knjižne omare. »Mize, stoli, včasih vsa govori In vse ima zame kako sporočilo!« Obrnil se je k vratom. ' / »Sporočilo!« sem vzkliknil. »Kaj so vam danes povedali?« S porogljivo privzdignjenimi obrvmi me jc pogledal. »Odprto okno,« Je dejal, »zaklenjena vrata. Stol. ki se, kot se zdi, premika sam od sebe. Vsi trije mi kličejo ,/akaj', toda Jaz ne najdem nobenega Odgovora*« Zmajal je z glavo In nas pogledal s svojimi drobnimi očmi. Zdel se mi je strašno domišljav. Minira, da se je z istimi mislimi ukvarjal ta čas tudi polkovnik Melrose. ker je nagubal «■< l<». »Ali telit« se kaj videli, gospod Poirot?« ga Je odsekano vprašal. »AH bi bili tako dobri in mi pokazali vitrino, iz katere je morilec vzel orožje. Potem pa ne bom več zlorabljal vaše gostoljubnosti.« Sli smo v salon, med potjo pa je policist poklical polkovnika, ki sc je po kratkem, tihem razgovoru opravičil in nas pustil same. Pokazal sem Poirotu vitrino. Nekajkrat je dvignil in zaprl pokrov, odprl nato široka vrata in stopil na teraso. Sel sem za njim. Inšpektor Raglan je pravkar zavil okrog vogala in prišel k nama. »Tu ste, Poirot,« je dejal. »No, zdi se mi, da iz vsega tega ne bo dosti. Pravzaprav mi je žal prijetnega mladega moža.« Poirotov obraz se je zmračil, vendar je prijazno odvrnil: »Potem pa vam ne bom mogel več mnogo pomagati!« »Morda drugič,« je odvrnil inšpektor, »čeprav se v tem tihem kraju ne dodaja vsak dan umor.« Poirotove oči so izražale začudenje. »Vi pa ste delali s presenetljivo naglico,« je pripomnil. »Kako ste se lotili posla, če smem vprašati?« »Predvsem — z metodo!« je dejal inšpektor. »To, kar pravim zmeraj . . . metoda!« »Ah!« je vzkliknil drugi. »To je tudi moje geslo. Metoda, red in majhne sive celice.« »Celice?« ga jc začudeno pogledal inšpektor. »Da, majhne sive možganske celice,« je pojasnil Belgijec. »O, seveda, te pa uporabljamo vsi.« »V večji ali manjši meri,« je mrmral Poirot. »Toda tudi tu so kakovostne razlike. Potem imamo le psihoanalizo /ločina. Tega pa sc je treba naučiti.« »Ah, tako menite,« je dejal Inšpektor. »VI ste sc prcgri/.li skozi ves ta psihoanalitični nesmisel?« jc dejal Poirot In se narahlo priklonil. »Ne, jaz sem navaden človek ...« Gospod Raglan, ki je bil nekoliko začuden, se je prav tako priklonil. »Vi me ne razumete,« jc nadaljeval, »torej predvsem metoda. Gospoda Ackrovda je videla živega zadnjič njegova nečakinja gospodična Flora ob tri četrt na deset. To jc dejstvo številka ena, ali ne?« »Ce vi tako pravite?« »Gotovo je tako. Ob pol enajstih jc izjavil dr. Shcppard, da je moral gospod Ackroyd umreti najmanj pred pol ure. Ali vztrajate pri tem, doktor?« Inšpektor me je vprašujoče pogledal. »Seveda,« sem rekel. »Pred pol ure ali pa še prej.« »Zelo dobro. To nam daje prav tiste četrt ure, v kateri se je moral zgoditi zločin. Sestavil sem spisek vseh hišnih prebivalcev, iz katerega je razvidno, kje je bil vsakdo izmed njih med 8.45 in 10. uro zvečer in s čim so se ukvarjali v tem kritičnem času. Dal jc Poirotu list papirja. Pogledal sem mu čez ramo in čital z njim. Na papirju so bile naslednje beležke: Major Blunt: v sobi za biljard z gospodom Ravmondom, kar ta potrjuje. Gospod Ravmond: v sobi za biljard (glej zgoraj). Gospa Ackrovd: ob 9.45 je opazovala Igralce biljarda, ob 9.55 je odšla v posteljo. (Raymond in Blunt sta jo videla, ko je odšla po stopnicah navzgor). Gospodična Ackrovd: iz delovne sobe svojega strica je odšla naravnost v svojo sobo. (To lahko potrdita Parker in sobarica Alize Dale). Parker: šel jc naravnost v jedilnico za služinčad. (To potrjuje oskrbnica gospodična Russel, ki je prišla ob 9.45 k njemu, da bi se pogovorila z njim. Ta pogovor jc trajal najmanj deset minut). Gospodična Russel: (glej zgoraj) ob 9.45 se je pogovarjala v zgornjem nadstropju s sobarico Elize Dale Uršula Bourne: (komornica) do 8.45 jc bila v svoji sobi, potem pa v prostoru za služinčad. Gospa Coopcr: (kuharica) v sobi za si uzničari. Gladr9 Jomes; (druga sobarica) v sobi za služinčad. Elize Dale: (zgoraj v spalnici) tam sta jo videli gospodična Russel in gospodična Flora Ackroyd. Mary Thripp: (kuharica pomočnica) v sobi za služinčad. Kuharica je že sedem let v hiši, komornica osemnajst mesecev. Parker pa približno eno leto. Ostali so novi. Zdi se, da so razen Parkerja vsi nesumljivi. »Zelo popoln spisek,« je dejal Poirot. »Toda jaz sem prepričan, da Parker ni morilec« »To je rekla tudi moja sestra,« sem se vmešal, »ki ima navadno vse prav.« Nihče se ni zmenil za ta medklic. »To zadeva prebivalce hiše,« ja nadaljeval inšpektor. »Zdaj pa sledi nekaj zelo važnega. Bary Black, vratarjeva žena, je izpovedala, da je sinoči, ko je zapirala okna, videla Ralpha Patona, kal-zo je prišel skozi vrtna vrata proti hiši.« »Ali ga je dobro videla?« sem naglo vprašal. »O tem ne dvomi. Stekel je naglo mimo nie, potem pa zavil na desno po stezi, ki vodi do terase« »Kdaj je bilo to?« je vprašal Poirot z nespremenjenim izrazom na obrazu. »Točno petindvajset minut po deveti,« je resno dejal inšpektor. Vsi so molčali. Inšoektor pa jc nadaljeval: »Vse se sklada brez praznine. Ob 9.25 so opazili, kako je šel kapetan Paton mimo vratarjeve hišice, ob 9.30 je slišal Geoffrey Raymond, kako nekdo zahteva denar, -kar pa gospod Ackroyd odbija. Kaj se je zgodilo potem? Kapetan Paton se je splazil tiho skozi okno in jezno stekel po terasi. Prišel je k odprtim vratom dnevne sobe. Denimo, da je deset minut pred deseto. Gospodična Flora želi svojemu stricu lahko noč. Major Blunt, gospod Raymond in gospa Ackrovd so v sobi za biljard. Salon je prazen. Ralph se splazi vanj, vzame bodalo iz vitrine, se vrne k oknu delovne sobe in se tiho splazi skozenj ... Ostale podrobnosti vam lahko prihran>m. Potem se splazi spet nazaj skozi okno in izgine. Nima več poguma, da bi se vrnil v gostilno, temveč plane na postajo, od tam telefonira ...« »Zakaj le?« je mirno vprašal Poirot. v Skočil sem pokonci. Možiček se je sklonil naprej. Njegove oči so se nevarno bleščale. Za trenutek se je inšpektor Raglan zmedel. »Zakaj? — Težko je reči!« je končno zagodrnjal. »Tudi najbolj pametni morilci napravijo včasih najbolj neumne napake. Toda pridite z menoj, pokazal vam bom stopinje.« Sledili smo m u na vogal terase, do okna študijske sobe Na Raglanov migljaj je prinesel policist čevlje, ki so jih prinesli sem iz vaške gostilne Inšpektor jih je primerjal s stopinjami. STHAff GLAS PONEDELJEK^ 5. decembra 1960 oeščeoalec- l PRODAM Prodam dobro kravo, ki bo čez mesec teletila. Sp. Besnica 50 4513 Prodam težkega konja, starega 7 let. Tenetiše 28 4514 Zakonsko spalnico v dobrem Stanju ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4521 Prodam stara enokrilna vezna vrata. Jezerska 11, Kranj 4555 Prodam hišo na Gabrški gori št. 10, pošta Poljane nad Skofjo Loko, z 1,5 ha zemlje, in to vrta, travnika in njive. Cena 200.000 din. Prodajalec Tomaž Kos, Delnice, dom. Oglčar, p. Poljane 4556 Prodam 2 novi mizarski skobelni mizi (ponka), po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4557 Prodam malega konja »Ponija«. Jezerska c. 17, Kranj, Andrej Koželj 4558 Prodam malo rabljen štedilnik »Gorenje«. Prašnikar, Smledniška 22, Kranj 4559 Prodam dobro ohranjen trofazni motor s centrifugo za hišni vodovod 550 W in stikalo ter 20 metrov štlrižilnega kabla. Slavec, Struže-vo 27, Kranj 4560 Prodam brzoparilnlk In 800 kg sena. Naslov v oglasnem oddelku 4561 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 4562 Prodam novo vveekend hišico z dvema sobama ln kuhitijo proti zamenjavi za stanovanje v Kranju ali okolici. — Naslov v oglasnem oddelku 4563 Prodam dobro ohranjen moped na zaganjač s prevoženimi 2000 kilometri. Šenčur 241 4564 Prodam motorno kolo »Rumi-sport«. K. J. Železniki l/A 4565 KUPIM Kupim suhe butare. Wilfan, Tržič 4566 Kupim stanovanjsko hišo v vrednosti do enega milijona. Na- Za pitanje prašičev samo REDIN ker pospešuje debeljenje Zdravljenje zob Vse paciente, ki se zdravijo v Zobni ambulanti Kranj, pri zobnih terapevtih dentist BITENC, dentist DEMSARJE-VA, dentist TOMC in dentist STEINER obveščamo, da zaradi priprav za otvoritev nove zobne ambulante ordinirajo zgoraj imenovani ob istem času kot do sedaj, na svojem domu. Prosimo vse, da se zglasijo kakor so naročeni ob istih dnevih in uri v ordinacijskih prostorih na njihovem domu. Vse ostale informacije lahko dobe v sprejemni pisarni zobne ambulante. TT „, . Uprava Zdravstvenega doma, Kranj PODJETJA, USTANOVE, DRUŽBENE ORGANIZACIJE Vljudno sporočamo vsem, ki oglašajo v našem listu, da v prihodnje ne bomo mogli več objavljati oglasov in objav do vrednosti 1000 dinarjev, ki niso plačani vnaprej. Cena oglasov je: mali oglasi 15 din beseda, objave 20 din beseda. Uprava »Glasa« Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju razpisuje na podlagi 33. člena pravil Centra naslednji RAZPIS PROSTEGA DELOVNEGA MESTA programerja (glavnega inštruktorja) Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali tekstilni tehnik z 10-letno prakso na vodilnem mestu v tekstilni industriji. Prednost imajo pedagogi, inženirji ali ekonomisti s prakso v tekstilni stroki. Zahteva se znanje vsaj 1 svetovnega jezika. Plača po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Sprejeti kandidat bo skupno z višjimi inštruktorji poslan na dvoinpolmesečno študijsko potovanje v inozemstvo. Za ostale pogoje naj se interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 33. Razpis se zaključi 15 dni po objavi v dnevnem časopisu Delo in Glasu, oziroma takoj, ko bo delovno mesto zasedeno. — alpska modna industrija Radovllica Aimira vzame v nafem tako] garažo za tovorni avto V poštev pridejo garažni prostori iz območja Radovljice, Lesc, Bleda - bližnje okolice. Interesenti naj pošljejo ponudbe na upravo tovarne »ALMIRA«, Radovljica. slov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 4541 OSTALO Garažo dam v najem. Jezerska cesta 11, Kranj 4567 Preklicujem avtobusno vozovnico Kranj—Tenetiše za december z imenom Roblek Francka, Tenetiše 9, Golnik 4568 Podpisana preklicujem in obžalujem trditve o zakonskem in družinskem življenju Marije Kuplje-nik, ker so te trditve neresnične in se ji zahvaljujem, da je opustila kazensko tožBo. Martina Bre-gar, Jesenice 4969 Upokojenki ali delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4570 Trgovsko podjetje »Postrežba« v Kranju išče za samopostrežno prodajalno poslovodjo z večletno poslovodsko prakso. Nastop takoj ali s 1. januarjem 1961. Ponudbe oddarti na upravo podjetja, Maistrov trg 6, Kranj 4571 50.000 din nagrade nudim tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4525 AMD Šenčur obvešča vse šoferje amaterje in traktoriste, da bomo menjavali vozniška dovoljenja za zamudnike od 7. do 23. decembra 1960 vsako sredo od 16. do 17. ure v klubski sobi zadružnega doma v Šenčurju. Prav tako bomo v istem času vračali zamenjana dovoljenja. Po tem roku vozniških dovoljenj za šoferje amaterje in traktoriste ne bomo več menjavali 4528 Iščem gospodinjsko pomočnico k družini zdravnika. Zaželeno nekaj znanja v kuhinji, veselje do otroka in poštenost. Plača dobra. Dastop službe takoj. Ponudbe oddati na naslov dr. Jože Kerštein, Ul. 1. junija 34/11, Trbovlje 4534 Slovenska nogometna liga lena prilož Triglav: N.Gorica 2:2(1:1) Kino Jesenice »RADIO«: 6. decembra' francoski barvni fi.lm NJENO, ŽIVLJENJE Jesenice »PLAVZ«: 5. in 6. decembra nemški film TRIJE IZ] VARIETE.IA Radovljica: 6. decembra francoski film OGLEDALO Z DVEMA' OBRAZOMA, predstava ob 20. uri, Bled: 5. decembra ameriški barv. film DEŽEVJE PRIHAJA Kranj »STORŽlC«: 5. decembra ] francoski kriminalni film TATOVI DRAGULJEV, predstave ob' 15., 17., 19. in 21. uri, ter matineja , istega filma ob ob 10. uri, 6. decembra ameriški barvni film BEG' V VERIGAH, predstave ob 15., 17.,' 19. in 21. uri, ter matineja istega filma ob 10. uri Primskovo »TRIGLAV«-, 6. decembra amer. barvni film DAVY' CROCKETT, predstava ob 19. uri1 Stražišče »SVOBODA«: 6. decembra francoski kriminalni film1 TATOVI DRAGULJEV, predstava1 ob 18. in 20. uri Skofja Loka: 6. decembra sov-' jetski film DOM, V KATEREM1 ZlVIM, predstava ob 20. uri Gostišče na POVŠNI pri Kokri vas vabi! Vsak dan boste dobro postreže-ni s svežimi krvavicami, pečeni-cami, svinjsko pečenko in odličnim štajerskim vinom. Vključite v svoj izlet tudi obisk gostišča na POVŠNI v Kokri, ki ga upravlja Planinsko društvo Križe; lepo vas bodo sprejeli. ^ Planinsko društvo Križe NAROČITE Kranj, 4. decembra V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v Slovenski conski nogometni ligi sta se na igrišču v Kranju pomerila Triglav in Gorica iz Nove Gorice. Današnja tekma je bila za Kranjčane res zamujena priložnost (ta naslov je sicer čestokrat v rabi, vendar danes povsem upravičeno), saj so bili domačini večji del srečanja v očitni premoči, ki pa je pred vrati gostov niso znali (ali morda mogli zaradi blata) izkoristiti; razen tega pa so imeli še smolo z nezanesljivim vratarjem. Ob igrišču Triglava se je danes zbralo nad 1700 gledalcev (od teh dobra tretjina navijačev iz N. Gorice!), ki so v mrzlem vremenu sicer uživali — nogomet je bil kljub blatu na precej visoki ravni — toda nekateri dogodki so ji »spravili iz ravnotežja«. Sodnik Jakše iz Ljubljane, ki je danes prestajal zadnjo preizkušnjo ža zveznega sodnika, je bil v prvem delu slab (od tod razburjene gledalcev), v drugem polčasu pa je bil zelo dober. Gorica Lutmnn. Anič, Ušaj, Mozeth", Krajnik, Markič, Uršič, Fagancl, Kuzmin, Cernič, Križaj; !!ll!!in"V1!|l|MT|!|!!'|:!!t,!!!'!»'!M,!,!M,!l'!l,!,il!'!!iill!!l|lli:i!lll ZAKAJ STARE NI SEL NA SAMPIONAT? Kranj, 4. decembra Včeraj in danes je bilo v Beogradu državno prvenstvo posameznikov v judu, ki so se ga udeležili tudi najboljši slovenski judoisti. Na to prvenstvo pa ni odpotoval trenutno najboljši slovenski tekmovalec v tem športu Stane Stare član Triglava iz Kranja. Spričo svoje trenutno forme in dokajšnje tehnične dovršenosti bi imel leoe možnosti za ■ visoko uvrstitev. Povprašali smo ga, zakaj ni odpotoval, pa je dejal, da klub nima denarja. Tak izgovor kluba prav gotovo ni na mestu, posebno še, če gre za tekmovalca, ki je pokazal v zadnjem času ogromen napredek in bi na prvenstvu ne pripomogel samo k ugledu slovenskega juda, ampak bi prav tako dostojno re-prezentiral svoj matični klub. -Zadnje čase se vse češče širijo po Kranju govorice, da so razmere v judo klubu Triglav zelo slabe in zato bi bilo prav, da bi jih nekdo uredil. Triglav Dagarin, Dolinar, Finžgar, Mesaric, Perkovič, Lekič, Dagarin M., Siladi, Krašovec, Štular F., Štu-lar J. Strelci Krašovec v 8. in Siladi v 57. minuti za Triglav ter Uršič v 35. in Faganel v 76. minuti za Gorico. Začetni udarec so izvedli Tri-glavani, ki so se v nadaljevanju res odlično odrezali in so potisnili gostujoče igralce na njihovo stran ter venomer napadali proti vratom. Sad njihove uspešne igre je bil zanesljivi zadetek Krašov-ca, ki je po premišljeni akciji nizko streljal mimo vratarja in po-vedel svoje moštvo v vodstvo. — Kranjčani so bili v premoči še kakih dvajset minut, pred golom pa so bili nespretni in do poviša- nja ni prišlo (temu je kriv tudi sodnik). V 35. minuti je Uršič pre-igral kranjsko obrambo in streljal v mrežo. Boljši vratar bi to žogo ujel. — Zelo lep gol je v drugem polčasu dosegel Siladi, ki je žogo s strani z glavo usmeril v mrežo. Gostje so tudi drugič hitro izenačili. Uspešen je bil Faganel, gol pa je zakrivil vratar Dagarin, ki se je vrgel za žogo, namenjeno v out, pri tem pa je bil tako nespreten, da jo mu je nasprotni igralec izpred njega iz-bil v mrežo. Danes bi Kranjčani zaslužili zmago, toda niso si jo znali (ali mogli) priboriti. Najboljši mož na igrišču je bil Lutman, vratar Gorice, nasprotno pa je bil njegov kranjski kolega slab in nezanesljiv. Mladinci ljubljanskega Odreda so v predtekmi premagali Trigla-vajie s 6 : 1. J. Zontar Lado Petrovič prvak Iskre v V Iskri so zaključili tradicionalno športno tekmovanje Kranj Na zaključnem zborovanju je govoril predsednik športne komisije pri Sindikalni podru".?i:ei tovarne in med drugim dejal, da športniki Iskre vsako leto počastijo Dan republike s tradicionalnimi tekmovanji v raznih disciplinah. Ta so bila letos v drugi polovici novembra in so se zaključila v petek, z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad zmagovalnim ek'Parn in posameznikom. Po končanih govorih sta predsednik športne komisije in pa tajnik Sindikalne podružnice Leopold Novak podelila pokale, diplome, olakete in nagrade. V odbojki je zmagala ekiDa Montaž. V šahu je zmagal Jože PRVI: SANKAŠKE tekme V BOHINJU Bohinjska Bistrica, 1. decembra Danes so bile na Bieeljski planini pri Bohinjski Bistrici prve sankaške tekme v tej sezoni. Tekmovalci so zelo dobro pripravljeno progo, ki je merila 1200 metrof, prevozili dvakrat. Rezultati člani: Milan Pivk 3:3G.O: mladinci: Franc Tušek 4:0,9; članice: Marica Rozman 3:57,0; mladinke: Matjašič 4:17,0. G LA8 naročite G LA S G LAS VELIKO ŽREBANJE - POSEBNE NAGRADE ZA ZBIRALCE NOVIH NAROČNIKOV - NAROČNIKI SO NEZGODNO ZAVAROVANI Avli. ii -c so postale že skoraj vsakodneven dogodek. Karanih!)'i so večkrat zaradi neprevidnosti na cestah. Slika pa prikazuje nesrečo, ki se je dogodila v soboto opoldne, o kateri p« še ne moremo zapisati končne sodb««. Dejstvo pa Je, da se Je pri Polici pri Naklem osebni avtomobil »Fiat 600« Cirila Justina Iz Zabi-c/.nicc, zaradi razumljive hitrosti na cesti I. reda, obrnil za 360 stopinj. Najprej jc udaril z zgornjim koncem ob tla In sc takoj za tem spet postavil na kolesa. K sreči nI bilo človeških žrtev (v avtomobilu so bile tri osebe), škoda na vozilu pa Jc precejšnja Nemanič. pred Dragom Čopičem in Milenkom Gavričem. V streljanju z malokalibrsko puško je zasedel 1. mesto Dušan Lozar S 114 krogi, pred Božom Malovrhom 103 in Francem Cernejem 104 od 150 moinih, V no?om"tu je bila najboljša ekipa Nebotič-nik, pred Montažo in Prođrkc'jO« Med posamezniki je bil najboljSl Mnrjan Mihelčič, ki je dal 8 golov. Pri kegljanju je med 72 tekmovalci zmagal Marjan Brer.ar s 423 keglji, pred Ivanom Stnrmikom 403 in Štefkom Vidiccm 399 kegljev. V rokometnem turnirju je zmagala ekipa Orodjarne I z B točkami, pred ekipo Nebotičnika, ki je zbrala 5 točk itd. V namiznem tenisu jo zasluženo zmagal vsakoletni udeleženec na-miznoteniškega prvenstva tovarne Lado Petrovič, ki je že deset''- zasluženo zmagal in tako poslal m-vak Iskre. -an Republiško prvenstvo v kegljanju CO KRANJU USPELO OBDRŽATI PREDNOST? Kranj, 4. decembra Včeraj in danes je bilo na šti-risteznem kegljišču v Kranju republiško ekipno prvenstvo v štirih borbenih partijah. — V času poročanja tekmovanje še ni zaključeno, zato vam posredujemo samo včerajšnje in dopoldanskc rezultate. 1. Triglav (Kranj) 17:r2, 2. Kranj" ska gora 1647, 3. Ilirija (I.j.) 1547, 4. Ljubljana 1506, 5. Gradiš (>i) 1503, 6. Gradiš (Jesenice) 1448, Itd. Z Nog«?trcl rezultati I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Velež : Sarajevo 2 : 2 Crve-v.'.a zvezda : Beograd 3 :1 Hajduk : Rijeka 3 : 2 Vardar : Dinamo 0 : 1 Vojvodina : Split 0 : 3 Partizan : Radnički 3 : 2 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Zelc/nićar : Odred ' I 1 ■loboda : Zagreb ~ ■ i Karlovac : Borac 0 : 5 Treinjevka i CeHlj i s o Vartcks : Proleter 0 : 1 Lokomotiva : Šibenik 3 : 2 SLOVPNSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Triglav : Gorica 2 : 2 Nafta : Rudar 1 : 1 Kladlvar : Slovan 1 :1 Sobota : Ilirija (ni odigrano) Ljubljanu : Olimp 5 : 0 Krim : Maribor 1 :1 93