the oldest.
and most. popular slovenian newspaper in united states or america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GmIos Za wo In narodi — z« pravico in resnico — od boja jlo zmag«! GLASILO SLOV, KATOII DELAVSTVA V! AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
s. b DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških,
ŠTEV. (No.) 135.
.CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. JULIJA —~THURSDAY, JULY 15, 1926.
LETNIK XXXV,
ŠPANSKI DIKTATOR PRIMO DE RIVERA PRISPEL V PARIZ, DA PODPIŠE ŠPANSKO- FRANCOSKO MAROŠKO MIROVNO POGODBO. — SPREJET JE BIL Z IZGREDI, DO MALEGA VSI LISTI GA NAPADAJO.
Pariz, Francija. — V Pariz •ie prišel španski daktator Pri-mo de Rivera, da podpiše s Francozi maroško mirovno pogodbo, pa tudi, da se je udeležil slavnosti v sredo 1*4. julija. Visoki Španski državnik je pa naletel na slabo, kajti domale-ga vsa Francij.a je zoper njega, Prišlo je do izgredov. Listi v Parizu pišejo zoper diktatorja, dasi se je potrošilo 600,000 Peset za podkupljenje urednikov listov, da bi peli slavo španskemu gostu in španski vladi. To pot ni zmagalo suho zlato, temveč se je pokazala m>asa v pravi luči, kaj čuti do diktatorja Primo de Rivera.
Niso le komunisti, in socija-Hsti proti španskemu diktatorju, temveč tudi v krogu liberalnih republikancev je izzval Prihod Rivera nezadovoljnost.
Na postaji, na katero je prišel španski diktator, je bilo ' vse zatraženo, policija je napravila kordon in zadrževala Množico, ki je tišala naprej, da hi se slišalo vpitje — ne v pozdrav, temveč nasprotno. 16 . oseb je policija aretirala, veliko je pa bili ranjenih, policija Hi štedila z udarci po glavah množice. Eden izmed policistov je bil težko ranjen, dobil je sunek z nožem:
List, glasilo liberalcev vpraša: "Kakšno pravico ima policija republike, da tolče po glavah one, ki sovražijo diktatorja?" Neki drugi list pravi v ironičnem tonu med drugim tudi sledeče: "Primo de Rivera je prišel, da praznuje z nami vred dan svobode."
Nekateri so celo trdili, da je Prihod de Rivera toliko, kakor žalenje delavskega razreda, pozivajo somišljenike, naj se nikar ne udeležijo slavnosti ako bo poleg tudi de Rivera. Španski novelist Blasco Ibanez pravi, da je vlada diktatorja de Rivera vojaška tiranija, ki je vrgla veliko Špancev v ječo.
PO EKSPLOZIJI V LAKE DENMARK.
MAC MILLANOVA EKSPEDICIJA NA SEVERNI TEČAJ.
NEVARNI ZLOČINEC PRIJET
Chicago, 111. — Bandit, ki je v nedeljo z nekim svojim tovarišem ustrelil dva moška in neko žensko, je v rokah pravice. Star je komaj 19 let, a ima n.a vesti že več zločinov, za katere se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem. Njegovo ime je Thomas McWane. Vso krivdo zvrača na svojega tovariša ,Edija, kateremu se je posrečilo pobegniti, ki pa je, kakor okoliščine pokazujejo—■ skesani grešnik.
Policija je z vso vnemo iskala omenjenega bandita po izvršenem trojnem umoru in našla na strehi tri nadstropne hiše na 4812 Quincy cesti množino ukradenega blaga in liste* bandita Edija, ki se je na strehi skrival. Na listku je bilo napisano, da prizna umor dveh moških in namerava tu,di svoje .življenje končati. Najbrže mu ni bilo znano, da je tudi ženska umrla na zadobljenimi poškodbami, .ko sta bandita streljala Ha njo.
McWane pravi, da je poznal svojega tovariša le pod imenom
Edi.	•
Begunci so se vrnili na mesto, kjer so stala njihova domov-ja, ki pa so danes le kupi razvalin. — Rdeči križ je skrbel za 1000 oseb.
Ročka way, N. J. — Nevarnost nadaljnjih eksplozij je odstranjena. Begunci, ki so v velikem strahu zapustili svoja domovja, ko so padali izstrelki po strehah hiš in ulicah, so se z žalostjo v srcu vrnili — našli so pa samo razvaline, na mestu, kjer je bil preje njih dom.
Mnogi pa so, ki niso zgubili le svoj dom, ampak tudi svojce. Takih je več.
Eksplozija, ki je razdejala arzenal, od koder je, kakor bi deževalo, nosilo ogorke in izstrelke, ki so bili nekaterim smrtnonosni in zopet drugim nevarni in so jih ranili, je napravila iz mirne premogarske doline — opustošeno bojno polje:, podobic onemu v Argonna, kjer se je vršila bitka v svetovni vojni.
Deset štirijaških milj naokrog arzenala je vse opustošeno. Vse ulice so zastražene od vojaštva. Le bugencem je dovoljeno iti pogledati na prostor, kjer je stal preje njih dom, drugim straža ne pusti blizu.
Rockeway in Dover, večja mesteca, ki se nahajata v vznožju doline, sta veliko prestala. Šipe ni ene cele ha oknih, velike razpoke po nekaterih hišah, bolnišnice napoljnjene z ranjenci. Dover zgleda kakor po vojni v Verdunu. Strehe preluknjane od krogelj, stene vdrte in vse opal j eno. Domale-ga dva dni so padali izstrelki semkaj, bilo je nekaj groznega.
Žalosten je bil prizor ko so vprašali neko žensko česa išče, ko je hodila vs.a iz sebe okrog ruševin. "Kravo" je odvrnila jokaje ženska, "edino moje imetje."
Rdeči križ je veliko pripomogel ko so iskali otroci stari-še in obratno. 1000 beguncev so preskrbeli s potrebnim za silo.
-o-
100 MILIJONOV DOLARJEV ZA DOBRODELNE NAMENE.
San Francisco, Cal. _ Štirinajst najbolj petičnih mož v San Fr.ancisco, je formiralo u-stanovo v znesku $100,000,000, s katero svoto bodo pomagali kjer potreba — največ znanosti in raznemu dobrodelju.
Voditelj tega gibanja je Merrill, William H. Crocker, član narodnega republikanskega odseka v Kaliforniji. Kmalo je pridobil še ostale magnate, ki bi tudi radi napravili kaj koristnega s svojimi milijoni, katere ne bodo mogli zapraviti, dokler živijo.
S TEM, DA POŠLJEŠ naroč-nino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.
Iz Jugoslavije
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO JE PRIJATELJSTVO NEMOGOČE. — NA SKUPŠČINSKI SEJI JE POSL. DR. BUČ SVARIL NA ITALIJANSKO NEVARNO ST. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.

"1 M S,lk- Vidim° dve jadernic>» Bowdoin in Sachem, ki sta odplule iz Wiscasset, Maine, s c am MacMillanove ekspedicije; katero je poslalo vodstvo Ma cMillan - Field muzeja v polarne pokrajine severno od Greenlandije. Ekspediciji na čelu je kapitan Donald MacMillan.
CAILLADXD JE VZPELO V LONDONU.
Francoski finančni minister podpisal dolgovni pakt z
Anglijo--Besedilo pogodbe
še ni objavljeno, — Dolg
Angliji znaša tri bilijone dolarjev.
London, Anglija. — Takoj ko je prispel francoski finančni minister Joseph Caillaux v London, se je podal k privatni konferenci angleškega finančnega ministra Winston Churchilla. Moža sta se nekoliko časa sama posvetovala, nato pa sta odšla v poslopje, kjer se nahaja urad angleškega finančnega ministra. Tam je Caillaux v imenu Francije podpisal pakt za fundiranje francoskega dolga Angliji. Besedilo pogodbe ak ni objavljeno, toliko je znano, da so pogoji obojestransko zadovoljivi. Francoski dolg Angliji znaša 3 bilijone dolarjev.
Francija ima v angleški banki hranjenega kot poroštvo 500 milijonov zlatih frankov, to je $100,000,000, katere se vrne Franciji, pa tudi je Caillaux iz-posloval podaljšanje kredita Franciji po angleški banki.
Caillaux se je v torek vrnil z letalom v Francijo, kjer je takoj odšel na važno sejo francoskih generalov v poslanski zbornici. Ko so ga vpraš.ali ako misli, da bo dolgovna pogodba ustavila padec franka, je odgovoril, da upa tako.

GUV. SMITH PRI COOLID-GEU.
Paul Smith's, N. Y. — Guverner Al Smith je dobil povabilo od predsednika Coolidgea, ki se nahaja v svojem poletnem domu v White Pine kampi, naj pride na obisk. Smith se vabilu ni hoteli odzvati, dokler ni dobil drugo vabilo, na katero je odgovoril, da pride.
Mr. Coolidge lovi ribe, ni pa osamljen, ker ga vedno nadlegujejo časnikarski poročevalci, ki so ga že neštetokrat fotografirali, v različnih pozah. Vsako ribo, ki jo tujame Coolidge stehtajo in zmerijo, da vedo potem poročati v svojih listih.
KRIŽEM SVETA.
—	Rim, Italija. ,— Sig. Ca-radonna, bivši pomožni državni tajnik se bori s smrtjo, zadobil je težko rano pri dvoboju z generalom D'Alfonzo, ki je po-; veljnik miličarjev y Bari. Sig., Caradonna je fašistovske kavalarije
—	East Liverpool, O. — Dominic Prezzia, star 20 let, iz| Wellsville, O., je s pomarančo! v ustih skočil v vodo, pri tem; se je pa zadušil, potegnili so že mrtvega iz vode.
—	Chicago, 111. — Težke poškodbe je dobil Harry Tilling, 814 West 43rd St., ko je vozil s konjem, ki se je šplašil. Tilling je padel in se zapletel v oprego, pol bloka daleč ga je vlekel konj, predno so pa-santi ustavili žival in rešili ponesrečenega voznika .
—	Atene, Grčija. — Gen. Theodore Pang.alos, grški diktator ima svojo metodo za pospešiti konec stavke. Voditelje delavcev, ki so odgovorni za stavko, enostavno pusti odpeljati na kakšeii otok v Egej-skem morju, kjer jih pusti pri pičli hrani toliko časa, kolikor se mu pač zdi potrebno.
—	Cincinnati, O. — Iz aero-plan.a v visočini 2500 čevljev je skočil opremljen s padalno napravo F .S. Deweese. Ko je letel že 1750 čevljev je šele odprl "paračut", kar je tudi rekord, prejšni rekord je 1500 čevljev.	i
—	Kewanee, III. *— Dale Shaner, star 14 let, je ustrelil do smrti svojega brata Randa-la, kateremu je kazal revolver, ki se pa je po nesreči sprožil, j
—	Ottawa, 111. — Charles W. Long, premožni farmar, ki ima svoja posestva oddaljeno sedem milj od mesta, je v pijanem stanju ustrelil svojo ženo ,nato pa še sebi končal življenje.	i
—	Milwaukee, Wis. — William Strehlow, star 6 let, je brez nadzorstva lovil ribe, pri tem pa padel v reko in utonil. Nesreča se je zgodila v bližini Wauwatosa.	I
MEZDNI BOJ "L" USLUŽ-, BENCEV. -
Vodstvo nadulične železnice je odgovorilo na zahtevo uslužbencev po višji plači, da namerava 5 centov na uro od place vtrgati, mesto zvišati.
Chicago, 111. — .Vidi se, da se po nekod delodajalci kar
norčujejo s svojemi uslužbenci. Chicago Rapid Transit kom-panija je odgovorila uslužbencem nadulične železnice na zahtevo po 5c na uro zvišanju plače, da namerava namesto zvišati, isto za 5c na uro znižati.
Vršile se bodo še nadaljnje konference in pogajanja, gotovo je, da uslužbenci ne bodo zadovoljni, da bi se jim sedaj plača zmanjšala. Za enkrat še ni nevarnosti, da bi izbruhnila stavka, ne ve se pa kaj prinese bližnja bodočnost.
Uslužbenci na cestnih železnicah čakajo izida pogajanj svojih tovarišev na "L"; razume se, da bodo v vsakem' slučaju solidarno nastopili z u-službenci nadulične železnice.
New York, N. Y. — Stavku-joči uslužbenci Interborough Rapid Transit kompanije so dobili obvestilo od kompanije, da se morejo takoj vrniti na delo. Kompanija obratuje po malem s stavkokazi, kar pa ni ostalo brez posledic. Neki voznik je po neprevidnosti povzročil nesrečo, ena ženska je bila težko in več potnikov lahko poškodovanih.
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z veli-| kimi stroški.
ČIGAV JE SEVERNI TEČAJ?
Oslo, Norveško. — Čigav je severni tečaj — na to vprašanje odgovarj.a znameniti raziskovalec kapitan Roald A-mundsen, da ni od nikogar, ker je v središču morja, toraj je mednaroden. Ker pa ni ničesar na severnem tečaju kar bi neslo kaj dobička, se najbrže ne bo nobena država za njega potegovala.
Kapitan Amundsen bo sedaj spisal knjigo o svojih doživljajih kako je potoval ko je raziskoval tečaj in drugo, kar bo
nedvomno jako zanimiva knji-__
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Seja narodne skupščine.
Na tem mestu podajamo našim čitateljem izvleček debate v narodni skupščini z dne 25. junija, nanašajoč se na odno-šaje Jugoslavije do Italije.
Pi 'vi je dobil besedo zunanji minister Ninčič. Med popolno tišino je podal ekspoze o pomenu in nastanku konvencij. Izjavil je, da bo dal strokovna pojasnila minister dr. Rybar.
Posl. dr. Buč je v svojem govoru opozarjal na nevarnost, ki nam preti vsled konvencij, ki niso nič drugega nego prodiranje Italijanov v hrvatsko Pri-morje.
Joca Jovanovič poudarja, da o naši zunanji politiki ne vemo mnogo, ker minister mnogo ne govori o njej. Govoril bo glavni izvedenec, ki bi moral to storiti
glavnem odboru, ne pa v skupščini. Konvencije imajo velik političen pomen in bi bilo treba dati o njih obširna pojasnila. Kritizira politiko Italije na Balkanu. Italija je vodila vedno ekspanzivno politiko. O Dalmaciji trdi, da je italijanska. In sicer zatrjuje to na strankarskih shodih. Govornik naglasa, da je prijateljstvo med Italijo in našo državo nemogoče. Mi imamo do slovenskih krajev Italije naravno pravico in zahtevamo nazaj vse tiste slovenske in hrvatske kraje, ki jih je Italija krivično zasedla. Treba je, da dobimo nazaj vse kraje do Soče. Italijani nam neprestano škodujejo. To svojo trditev podpre z dokazi. Prepričan je, da. nam bo Italija vedno delala težave in ovire. Zato je treba nasproti temu u-ravnati naše zadržanje proti njej. Energično zahteva, da se Ninčič izjavi o tem, ali je res, da je italijanski general Bor-drero interveniral, da se morajo konvencije čimprej sprejeti.
Minister Ninčič je ponovno brarfil konvencije. Izjavil je, da bo o njih obširneje govoril na jutrišnji seji. Demantiral je, da bi Bordrero pri njem interveniral v vprašanju teh konvencij.
Vrnjane je popolnoma upropa-stila nad pol ure padajoča toča. Zrna so bila izredno velika in so tekom 30 minut uničila vse pridelke, v prvi vrsti grozdje na trtah. Skupna škoda, povzročena po tej vremenski katastrofi, znaša nad tri milijone dinarjev.
Toča pa je padala tudi v drugih krajih in .je napravila takisto mnogo škode. Sadje je okleščeno, drevesa stoje gola in so brez listja. Ljudstvo se je obrnilo na narodnega poslanca i Derva Hadžiomana, da posre-j duje pri vladi za pomoč in podporo. Če vlada pusti ljudstvo na cedilu, bo hercegovinski narod letos izročen popolni bedi.
-o——
Smrtna kosa.
V ljubljanski bolnišnici je u-mrl rudar Peter Jerman iz Hrastnika. Pred kratkim se je vrnil bolan od vojakov, nakar je šel v bolnišnico, k,ier je sklenil svoje mlado življenje.
Pritožba proti oviranju službe božje.
Župnijski urad v Turnišcu v Prekmurju je vložil na okrajno glavarstvo v Dolnji Lendavi dne 23. m. m- pritožbo'proti za-tvoritvi cerkve. Orožniki izganjajo ljudstvo iz cerkve, ker se boje, da se bodo ljudje ravno tukaj okužili s škrlatinko. Ker je pa povsem neutemeljeno in pretirano, se prosi oblast, naj prekliče naredbo, ki ljudstvo le po nepotrebnem hudo razburja.
Jugoslovansko - albanska pogodba podpisana.
Belgrad, 22. junija. — Zunanji minister dr. Ninčič je podpisal trgovinsko pogodbo z Albanijo. V imenu Albanije je pogodbo podpisal predsednik albanske delegacije Tutulani.
Smrtna kosa.
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je preminul Anton Brezočnik, lesni trgovec in gostilničar. — V soboto, dne 19. m. m. je umrl v Celju v starosti 71 let gospod Matevž Simonišek, kančlist v pok. in tajnik Gremija trgovcev za politični okraj Celje.
Katastrofalna toča v Hercegovini.
Iz Mostarja poročajo, da .je zadel Hercegovino težak udarec. Najbolj vinorodne kraje Pregradane, Podgorane, Humi-lišane, Ravne, Megjugorje in
Umrl je
na Rakeku po dolgi, mučni bolezni v najlepši mladeniški dobi g. Franc Medic.
-o-
Bled. Dne 18. junija je prispela semkaj kraljica Marija, kateri so se poklonili ministri in predstavniki jugoslovanske in zavezniških držav. Proti večeru je kraljica Marija povabila vse ministre in člane delegacije na čaj.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire imo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din__9 9.43
1,000 "--1 18.80 1
2,50« " -« 46.25 r
S,B9§ - _$ 92.0« "
».00« " -9193,00 '
100	lir
290	"
500	"
1,«00	"
-9 4.40 _9 9.45 -920.25 v -.939.23 ~
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina ja v teh cenah že vračat nana.	'
Zaradi neatalnoati caa le nemogoč« vnaprej cen« deločevati, Merodajn« i« cena dneva, ko denar »prejmemo.
Nakazila aa izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
izvršujemo tudi denarni
po Sil j at ve iz starega era.
JA v AMERIKO Pisma in pošiljke naslovita nas 1
ZAKRAJSEK « CESARK 4« W. 42nd STh new yore. H, T,
Amerikanski Slovenec
"AMERIKANSKI
Mft
SLOVENEC"
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 3891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto ......................................$5.00
Za^ pol leta .......................................... 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto .............4,.................... 6.00
Za pol leta ......................................... 3.00
The first and the oldest Slovenian newspaper in America.
■Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
•or one year ......................................$5.00
For half a year.................................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................................... 6.00
For half a year ................................ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Cast našim bojevnikom!
Piše: M. S.
kve, velike in lepe, začelo. tudi splošno poznana med Slo-G. knezoškof Hefter so se po venci. Dokaz temu je, da spa-božji službi večkrat izrazili, da da pet članov te družine, med bi ne bili tako srečni, ako bi bili temi tudi ženin, k društvu sv. maševali v veliki katedrali, kot Barbare št. 23 KSKJ. Tako si so sedaj, ko so sv. daritev opra- 'je naša nevesta Angela še prej vili v naši priprosti majhni cer- preskrbela, da bo njen bodoči
Ko smo bili od 20. do 25. junija v Chicagi na evharistič-nem kongresu, smo videli poleg velikega splošnega katoliškega slavja tudi velik preobrat med ameriškimi Slovenci. Tisti, ki ne pridemo v dotiko z našim narodom tako številno kot se pride po velikih naselbinah, smo se naravnost čudili, da je kaj takega sploh mogoče med našim narodom, ko vendar čitamo neprestano o samih bojih z nasprotniki in iz tega bi si človek ustvaril tako sliko, kot da so Slovenci že v veliki meri od cerkve odpadli, le morda še kake stare ženice hodijo v cerkev. Tako pravim, bi zunanji človek sodil. Pa kako bi se zmotil! Kdor je videl slovesno procesijo dne 21. junija zvečer pri sv. Štefanu v Chicagi, ta je videl nekaj, kar niti med tujerodci ne vidimo.
Gotovo pa je, da vse to ni prišlo samo od sebe. Jaz pripisujem kredit našim vrlim bojevnikom.
Vprašam slovensko katoliško javnost, kedaj smo imeli v ospredju tako vrle, tako pogumne bojevnike kot jih imamo v sedanji dobi? Iz svojega stališča trdim, da "Amerikanski Slovenec" ni še nikdar tako dosledno in učinkovito pobijal svoje nasprotnike kot jih sedaj. Pa to ni nobena hvala kakih oseb, ampak kar je resnica je resnica, čemu se naj jo sramujemo priznati.
Odkar v Amer. Slovencu vihti svoj svitli uma meč naš duševni orjak v coloradskih gorah, Rev. Trunk, veje drugi duh v naši javnosti. Naj ga rdeči pritlikavci zasmehujejo kolikor hočejo, mi vemo zakaj ga! Odkar ta mož odbija napade na-
<mt.nhi«rnv MwwwNHHhNMB rirno-nčn« wwBli č-i« so »i-itičnim klubom .vsa društva, ne
VSEM CHICASKIM PODPOR-
NIM DRUŠTVOM V UPOŠTEVANJE.
Chicago, 111.
Letošnja zimska sezona bo, v kolikor se že zdaj izprevidi, zelo živahna. Menda vsako društvo se pripravlja, da bo priredilo kako zabavo. Ker večina društev namerava povabiti v sodelovanje tukajšni "'Katoliški dramatični Klub," je potrebnih že zdaj par besed v to svrho.
Dramatični klub se bo z veseljem odzval povabilom in je pripravljen sodelovati pri prireditvi vsakega društva, ako mu bo to le mogoče in zlasti, ako se ga za to pravočasno obvesti. Da bo mogoče ugoditi kolikor možno vsem, prosimo društva, naj se ravnajo po sledečem :
Vsako društvo, ki želi, da bo Dramatični klub igral na njega prireditvi, naj napravi tozadevno pismeno prošnjo na Klub, in sicer najmanj dva meseca prej, kakor se ima igra vršiti,za kake dolge igre pa po možnosti še prej. V tej prošnji naj se tudi navede, kake vrste igra se želi (drama, veseloigra, žalo-igra itd.) ; ako pa mu je le mogoče, naj vsako društvo izbere zase svojo igro in samo javi nje naslov v prošnji na Klub. Prošnje naj se odpošiljajo klubove-mu tajniku na naslov: Ludw. Skala, 2118 W. 21st Place, ki bo nato ukrenil potrebne korake skupno z režiserjem.
Ker se obeta, kakor že omenjeno, da bo v tej sezoni dosti prireditev, bi priporočali, da stopijo že zdaj v stik z Drama-
kardinala, Njih. eminence .Faul-haberja iz Monakovega in Pif-la iz Dunaja. Razun teh so bili še štirje škofi, dva opata ter monsignor Seipel, bivši avstrijski kancelar ter številno drugih monsignorov in duhovnikov.
Celovški škof Dr. Adam Hefter so bili gost našega g. župnika Mažirja. Darovali so sveto mašo ob devetih v naši slovenski cerkvi. Pred pridigo jih je naš g. župnik prisrčno pozdravil ter njim predstavil župnijo. Cerkev je bila polna vernikov, ki so prevzvišenemu z veliko pozornostjo sledili. V srčnih besedah so se g. knezoškof zahvalili za prijazen sprejem in
kvici. Še celo našemu g. škofu so povedali, da so se pri nas mnogo naučili, na kar poprej nikoli niso mislili, ker na Koroškem ni enake prilike.
Pri odhodu so še blagoslovili našega dušnega pastirja, kakor tudi župljane.
Knezoškof Hefter so Nemec, a imajo mnogo tisoč koroških
soprog pri isti Jednoti zavarovan kot je ona. Tako bi mogla vsaka nevesta napraviti, da bi njej ne bilo treba pozneje skrbeti, bo li njen mož pokopan po katoliško. Naši nevesti se tega ni bilo treba zavarovati, ker je njen izvoljenec trdnega katoliškega prepričanja, kakor tudi vsa družina. V mnogih slu-
Slovencev pod svojim pastir- čajih bi bilo pa potrebno, če bi
stvom. Med svojim bivanjem med mirni so kazali pravo apostolsko ljubezen do svojih slovenskih ovčic.
Poročevalec.
-o—-
SLOVENSKE NOVICE IZ JUŽNOVZHODNEGA OHIO. Bridgeport, Ohio. Pred lu'atkim se je za stalno
preselil iz naše naselbine s svo-so še osobito Slovence pohvalili J0 družino naš vrli rojak John
■amm gs xtJJfiMSWJEW^tigtff*1'-1' i'1 JjT.-L'J,'.'.. i-'BLMtm'^fJLUHW "
kali v njega vse križem, a že pojenjujejo. "Pisano polje" je šola za nasprotnike. Iz njega se učijo vsi nasprotniki. Jaz či-tam več angleških katoliških listov, a smelo trdim, da tako jedrnatih razprav in odgovorov, kakor .jih priobču.je Rev. Trunk v Amer. Slovencu ne najdem nikjer. Cast komur čast in v tem oziru vso čast Rev. Trunku!
Čast pa tudi našim lajikom, ki se toliko žrtvujejo za dobro katoliško stvar. Potegnite danes z našega pozorišča nekatere slovenske lajične moči, ki se trudijo in žrtvujejo za stvar in z njim našega bojevnika Rev. Trunka in nekatere druge, pa bo spet plevel prerastel naša polja in katoliški Slovenci bi bili zopet prepuščeni nemili usodi nasprotnikov. Zato, katoliški Slovenci moramo biti hvaležni našim vodilbljem, Ijer brez teh bi nikamor ne prišli.
Naj jih nasprotniki napadajo in sramote kolikor hočejo, to mora biti njim in nam v ponos. Tembolj kot jih nasprotniki napadajo, tembolj jih mi podpirajmo in spoštujmo pri njihovem delovanju, saj vemo, da nasprotniki s tem, da njih napadajo, napadajo vse nas in vso našo stvar.
Kakor sem že trdil, da se je med Slovenci v Ameriki zelo izboljšalo v verskem oziru. je prišlo to vse zgolj iz živahnega delovanja pri katoliškem časopisju in katoliških društvih. Odtod je prišel nov Jok verskega življenja med naše ljudi, da se danes ne ustrašijo več priti v javnost in pokazati svoje versko prepričanje. Kako lepo je bilo videti več sto slovenskih »mož in fantov 21. junija zvečer, ko so z gorečimi svečami ponosno korakali po ulici cel blok okrog. Ko sem to videl in potem slovesno javno prisego Kristusu, so mi stopile solze v oči, v mojem srcu pa mi je pravila zavest, da naše ljudstvo je dobro, samo nesrečno je, da se je dalo zapeljati raznim lažiprerokom. Ko pa zagleda luč resnice, se je oklene, kakor potapljajoči človek rešilne vrvi. Cast onim, ki delajo za to probujo! Narod podpiraj jih, ker ti ti delajo pot v boljšo bodočnost.
samo tista, katerih prireditev bo v zžičetku sezone, ampak tudi druga*, tudi za prireditve proti koncu sezone, da se lahko napravi tozadevni razpored. Drugače nikakor ne moremo jamčiti, da ne bi bili prisiljeni odkloniti prošnje kakega društva.
Tem potom tudi vabimo vse osebe moškega in ženskega spola, ki čutijo v sebi potrebno zmožnost, naj se priključijo našemu klubu. Življenje neprisiljeno bratsko in domače, o-pravilo zanimivo. Ako želite pristopiti, se oglasite pri kakem članu Kluba, ali pa pridite naravnost na sejo Kluba, ki se vrši vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v cerkveni dvorani.
Odbor
SI. Kat. Dram. Kluba v Chicagi
-0-
CELOVŠKI ŠKOF HEFTER PRI SLOVENCIH.
Springfield, 111.
Malo zapoznjeni smo že z našim poročilom, toda čitatelji nam ne bodo zamerili, osobito če se zato bolj na kratko držimo.-
Prvo nedeljo po kongresu smo imeli v našem mestu dva
za njih stanovitnost v sv. veri.
Po sv. maši so prevzvišeni vernike, ki so klečali ob vhodu pri cerkvi ter pred župniščem blagoslavljali. Mnogo so jih tudi osebno nagovorili ter se za vse globoko zanimali. Osobito so bili veseli, ko njim je .g. župnik razlagal, kako se je ta župnija šele pred petnajstimi leti začela ter kako se sploh v A-meriki župnije sistematično in z veliko previdnostjo začenjajo in nadaljujejo, dokler ni vse v pravem toku, kar pa navadno vzame eno generacijo ali rod. Z vidnim zanimanjem so sledili župnikovim izvajanjem, češ, kako da cerkev ni najpotrebnejše poslopje pri zgradnji župnije. Šola gre pred vsem. Iz števila učencev in naraščaja šole se v par letih šele more sklepati na bodoč razvitek župnije. Povprečno se računi iz števila učencev.na število družin, vsaka družina po pet JJdov. Ako ima n. Dr. šola 300
učencev, bode župnija imela približno 300 družin itd., kakor pač šola raste. V šoli se začasno lahko rabi dvorana za božjo službo, ako ni drugega primernega poslopja blizo. Nedaleč, od šole se potem postavi župni-šče ter tudi samostan za sestre. Tudi dvorana je neobhodno potrebna za shode, zborovanja, veselice, igre itd. Šele, ko so vsa ta poslopja postavljena in povečini plačana, se začnejo delati načrti-za pravo.cerkev. To je navadno po preteku desetih ali več let, kar je pač odvisno od verskega stanja nove župnije, ki je merodajno za velikost in kakovost nove cerkve.
V našem slučaju je župnija stara sedaj petnajst let. Imamo vsa potrebna poslopja: šolo, župnišče, samostan, dvorano, mežnarijo in tudi začasno cerkvico, ki je bila popreje dvo-razredna ljudska šola. To poslopje sicer ni lepo in tudi ne docela primerno za. cerkev, toda, dokler .je župnija šele v razvoju, služi cilju ravno tako dobro, kakor velika katedrala. Ko bo dolg na vseh drugih poslopjih poravnan in že nekaj za novo cerkev naloženega, se pa bo takoj s stavbo nove cer-
Berus. Svoj nov dom si je izbral v Coneaut, Ohio. Tukaj je bival od leta 1906; sedanje slabe delavske razmere so vzrok, da je zapustil našo naselbino in svoj premogarski posel. Želimo vrli družini mnogo sreče in u-speha v novoizbranem domu." Njegovo hišo tukaj je kupil rojak Peter Kroflič.
Ker se delavske razmere po tukajšnih premogorovih nikakor nočejo izboljšati, se delavci selijo drugam za kruhom, kar je pač žalostno znamenje za tukajšni kraj, ki je bil do lanskega leta vedno živahen in razmere še dosti povoljne.
Tukajšna premogarska družba Lorain Coal & Dock Co. trdi, da ne more dobiti naročil vsled prevelike plače, ki jo imajo premogarji ter je kupila več premogorovov v državi W. Virginia, kjer namerava obratovati z neunijskimi delavci.
Tukaj imamo zopet dokaz, kako smo delavci tepeni vsled
nesloge 111 nezavednosti. Ko bi bili vsi premogarji v uniji, bi bili kapitalisti primorani plačati unijsko plačo, ki v sedanjih časih draginje nikakor ni prevelika in pri tem se mora tudi upoštevati nevarnost dela pod zemljo, ki ga vrši premogar. — Kapitalisti dobro znajo porabiti vsako priliko, da nasprotujejo organiziranemu delavstvu in žal, da se njim njih nakane skoro vedno dobro zanje obnesejo. Kedaj bo vendai uišel čas, da bo delavstvo spur.nalo, da le v slogi, v združenju, bo prišlo do svojih pravic. Vidi se, da je še ta čas daleč, če bo sploh kedaj prišel.
Dne 5. julija, ko smo praznovali praznik Neodvisnosti, smo imeli zopet enkrat vesel dan. Praznovali smo namreč poleg narodne neodvisnosti tudi praznik neodvisnosti mladega para, ki sta ta dan si obljubila zvestobo do smrti pred oltarjem. Hčerka našega občespoštova-nega rojaka Andreja Hočevar, Angela, se je ta dan poročila z uglednim vrlim ' katoliškim mladeničem Thomas Marcinko, sinom tukaj splošno znane in spoštovane družine. Dasi je družina slovaške narodnosti, je
se naše mladenke poslužile tega priporočila; marsikatero bridko uro bi si v poznejšem življenju prihranile. Da smo se na svatbi imenitno zabavali, in uživali vse dobrote, kar jih želodec poželi, so pa skrbeli nevestini oče Andrej in mama Ana. Ker je to njih prva hčerka, so bili toliko bolj ponosni. Pozno v noč je bilo, ko smo se razhajali. Želeli smo, da bi še več takih ohcet imeli. Očetu, materi, kuharicam in vsem skupaj prisrčna zahvala, mlademu paru pa^obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Drug vesel dogodek je bil v naši naselbini, ko je gospa Štorklja obiskala prvi pot našega dobro znanega rojaka Ludvik Hoge in soprogo Mary ter njima podarila v dar krepkega junaka. Ni treba omenjati, da je bilo veselje nepopisno in naš Ludvik je mislil, da ga ni srečnejšega človeka na svetu; zakaj bi pa tudi ne bil vesel, ko je dobil naslednika, ki že nosi tudi njegovo krstno ime. Mladim staršem naše iskrene častitke, novorojenemu Zemljanu pa želimo dolgo, srečno življenje, da bi bil res pravi naslednik njegovega očeta.
Z uljudnim pozdravom
Mihael Hočevar. -—o-
KAKO SE GIBLJEJO PRI jftiFANU.
Chicago, 111.
Tako. In Cikaga je zdrknila
v svoje staro življenje nazaj, v večni dirindaj in pese.m dolarja in dela. Ne, kakor da bi bila med kongresom prenehala s to pesmijo, ne. Le kongresna pesem, velika pesem Evhgiristije je bila tako močna, da smo preslišali čikaško. Pa jeTftihnila kongresna, sneli smo znamenja evharistična z oken in hiš in ko je zginil za gore— če jih je kaj v bližini,'ne vem, pa recimo, da so, — ko je torej zginil za gore še zadnji odmev evharistične himne, smo zopet zaživeli v stare dni. Pa se človek kar ne more uživeti. Zdi se nam kot da smo bili kje drugje, na priliko v Koromandiji, kjer lepi, pre-čudni tički pojejo in šmentane hruške rasejo, in še se nam zdi, kakor da smo sanjali o nečem mogočnem, pa ne vemo prav o čem, samo to vemo, da smo sanjali. Odprli smo zjutraj okno: čikaško jutro nas je pozdravilo z vsem svojim solncem, odetim v pajčolan dima in prahu, pozdravilo nas je z vonjavo klav-niških rožic in avtomobili, treni so peli, peli. Ja človek božji, (Dalje na 3. strani.)
MM
Ruski boljševiki so tekom svoje vlade izgnali v pregnanstvo okrog dva milijona ljudi. Izgnani so povečini častniki bivše carske armade, razni politični voditelji, profesorji, učitelji, zdravniki, advokati, u-metniki in bankirji. Povečini vsi, ki se ne strinjajo z boljše-viškim absolutizmom. Statistika govori, da bivša carska vlada, dasi je bila autokratična, ni nikdar izganjala svojih držav-, ljanov tako na debelo kot sedanja boljšfeviška vlada. Značilno je pri boljševikih tudi to, da so njih usta polne svobode. Kar cedi se jim svoboda iz ust, a ta preklicana" svoboda je samo na jeziku, nikamor dalj ne se-' že, kakor pri naših lawndal-skih rdečkarjih. Po Prosveti in Proletarcu je vse polno svobode, to seveda na papirju v besedah. Ce pa človek popraša, kako se ta svoboda deli v dejanjih, pa človek zastonj išče tistega, ki bi je bil deležen. To f pokazuje, da rdečkarji so veliki samo po besedah! Besede so pač poceni!
Med ameriškimi Slovenci so
nove maše zelo redka stvar. Komaj vsakih par let doživimo tu ali tam, da imajo v kaki naselbini novo mašo. Ako bi se 0-zirali na število našega naroda v Ameriki, bi morali imeti Slovenci v Ameriki par novih maš vsako leto. Kaj je vzrok, da se slovenski fantje ne odzovejo klicu Gospodovem? Kdor se za to zanima, ima odgovor na dlani. Med ameriškimi Slovenci imamo okrog 15 časopisov v Ameriki in menda razun enih štirih', vsi ostali neprestano napadajo in smešijo duhovnike in njih stan. Kako naj se naši fantje zanimajo za uuhovski stan,
32K

v
vVl'AV
na Lawndale ali pa liberalne lažnjivo trobilo v New Yorku slede neprestani napadi na naše slovenske duhovnike. I11 te časopise najdete v marsikateri katoliški hiši. Kako pravim, naj bo potem drugače?! Kdo naj ima veselje za stan, ki je najbolj napadan in sramoten? Dokler bo taka zavednost med
nami, ne bo nič drugače.
$
Iz Ely, Minn. (Vprašanje.) — Cenjeni Mimogrede: —Z mojim prijateljem sva se pogovarjala te dni glede letne plače ameriškega in francoskega predsednika. Jaz sem trdil, da ima ameriški predsednik manjšo plačo kot francoski. Moj prijatelj pa trdi, da ne. Kdo je imel prav? — Eden, ki ga ta stvar zanima.
Odgovor:—Vi ste imeli prav. Ameriški predsednik ima 75 tisoč letne plače in $25,000 dobi doklade za potne in nekatere druge stroške! Predsednik francoske republike pa ima 200 tisoč dolarjev letne plače.
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
Učitelj je bil obenem organist in pevo-vodja. Imel je le nekaj pevcev, ki so pa bili dobro izvežbani. Petje se je povzdignilo šele, ko je Naraks iz Celja postavil nove orgije. Še malo bolj zdolaj pod šolo je bilo jako lično bolj majhno župnišče za dva duhovnika. Zraven je bilo par gospodarskih poslopij. Fara je precej razsežna in do zadnjih hiš je bilo eno uro pešpota. Pravih vasi niso tvorile hiše. K večjem so bile tri hiše skupaj. Hiše so bile razun par izjem zelo zanemarjene, skoro na pol podrte. Po teh podrtijah bi človek sodil, da tu vlada revščina, a temu ni bilo tako. Večina fara-nov je imela obsežne vinograde in lepo obdelana polja, na katerih je rastla največ pšenica iti se je dobro obnesla. Da so pridelali dosti pšenice, lahko uvidite, ker sem
jaz za biro dobil 40 mernikov pšenice. — Kraji v fari so jako lepi.
Najlepše pač je bilo na Ravneh. Tu so se vrstili vinogradi, vrtovi s sadjem, pašniki, gozdiči in zopet si videl daleč naokrog samo vinsko trto, breskve in marelice.
Ljudje niso bili napačni, so radi hodili v cerkev in tudi pomagali z denarjem, kadar je bilo treba. Kot sem vam že pravil, je bil v cerkvi lep kip lurške Marije. Jaz sem se zavzel, da se napravi Mariji lep altar. Zato sem več nedelj po vrsti zvečer v ta namen pridigal in res, dobili smo skupaj toliko denarja, da je g. župnik Jenko lahko naročil lep gotičen altar iz Grodna na Tirolskem. Altar so postavili in g. dekan Schweiger iz Leskovca ga je neko nedeljo slovesno blagoslovil. Ljudje so zelo častili lurško Mater Božjo. Ivot sem, vam že pisal v Ave Maria, je nek mlad mož na Ravneh na Marijino priprošnjo skoro čudežno ozdravel.
Ko se je nekje vozil od Kostanjevice proti domu, je po nesreči padel z voza in konji so ga precej daleč vlekli. Ljudje so ga našli nezavestnega in vsega pobitega. Prenesli so ga domov in mnogim je upanje upadlo, da bi se mož pozdravil. Sanjalo se mu pa je neko noč, da je v cerkvi pred altar-jem lurške Marije. Zdelo se mu je, da bo ozdravel, ako da nekaj denarja,za.luč pri Mariji.
Drugi dan je dal meni nekaj malega za olje. Jaz sem prižgal luč in mož je bil nato takoj zdrav.
Ljudje so pa tudi podpirali duhovnike. Plača iz državne blagajne je bila majhna, zato so pa ljudje dajali biro g. župniku in meni tako, da sva oba lahko shajala.
Pri sv. Duhu sem bil približno dve leti, nato sem pa dobil iz škofije poziv iti v Rov-te na Notranjsko.
Šel sem proč 8. septembra, na^Miili Šmaren .Ljudi se je zbralo veliko pri cerkvi, ki
so se poslovili od mene. Kakih 30 me je pa spremljalo prav do železniške postaje.
V Rovte sem prišel okrog nedelje Marijinega Imena. Rovte so precej visoko v hribih. Jaz sem došel tja iz Ljubljane čez Vrhniko. Kraj, kjer je farna cerkev je jako lep. Od doline v hrib so ob cesti drevoredi sadnega drevja. Ob cesti so male lepo zidane hišice. V Rovtah samih je kakih 15 hiš. Najlepša zgradba je zadružni dom, kjer dobivajo vsi rovtarski farani karkoli potrebujejo. Zadružno delo je že bilo poprej, a za časa g. župnika Matevža Sušni-ka se je pa še bolj razvilo in gospodova zasluga je, da se je sezidal dom. V domu je tudi velika dvorana z gledališkim odrom, kjer#vsako leto večkrat prirede igre.
Misel za zadružnost se je v Rovtah tako ukoreninilaV da so prav vsi Rovtarji v zadrugo vpisani. ,Pa tudi Iz bližnjih fara se je mnygo ljudi vpisalo v zadrugo.
Torej v to dobro organizirano faro sem
prišel jeseni 1904. Poleg navadnih duhov-skih opravil sem v šoli učil več kot po navadi. Kadar je bil bolan ali učitelj ali učiteljica, so meni poverili poduk in sem učii vse predmete. Z ljudmi in otroci smo se jako dobro razumeli.
Farna cerkev sv. Mihaela je lepa in velika stavba. Znotraj jo je g. Sušnik vso prenovil. Podrl je lesene altarje in dal postaviti kamnite. Kipi so vsi iz kararskega marmorja. Okrog cerkve je napravil lepo ograjo, prenaredil je tudi pokopališče. Skoro na novo je zgradil lepo župnišče in zraven postavil tudi prepot»ebno gospodarsko poslopje. Prejšnji gospodje niso imeli pri žuu-nišču nič. G. Sušnik pa je nakupil svet;.), in je začel sam obdelovati. Zato je kupil par lepih konj in 12 krav.
Začel je v prav velikem obsegu kmetijo in uredil je vse tako vzorno, da so ga napredni kmetje jeli posnemati.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Prekmurski romarji v Lemontu.
Lemont, III.
V nedeljo, dne 4. julija je bilo den velikega veselja za naše prekmurske liidi. Tri društva: Sv. Jana Krstitela, Sv. Križa ino Sv. Ane so se podala iz Chicage na Božjo pot k Mafiji Pomagaj v Lemont. Den je bija krasni, jiitro puno bujniga živlenja v mladi naravi. Ceste so bile pune avtomobilov z veselimi izletniki, ki so bežali iz "vetrovnega" mesta na deželo za dihom prijetne čiste sapice. Jaz sem priša iz jiižnega Springfielda, ki je po zimi zelo Prijeten, po leti pa tako vroč, da bi včasih lehko na cestah kamenje topili. Na Jolietski postaji me je čaka moj prekmurski prijatel Andra Glavač s svojim zmiraj zvestim avtomobilom. Ravno je zvonilo jiiternco po joljetskih cerkvah, ko sma se pelala skozi mesto. Jaz rad po noči potujem, da se na vlaku naspim. Toda to zadnjo noč nesem moga spati. Kumen sem nomalo zadrema, se mi je že senjalo, da smo transportirali vojaštvo v tabor. Težke so mi zato bile moje oči, toda vožnja v prijetnem avtomobilu me je kmalo vzdramila, osobito, ker je zrak bija tak čisti in nebo Prozorno, da bi skoraj lehko videla angele, kako so se z ve-seljom pripravljali, da bojo nosili pozdrave naših liibili prekmurskih Slovencov k Majki Božji v nebesa.
Došla sva v Lemont. To je bila moja prva Božja pot k le-montski Mariji Pomagaj. Vidno so me bili veseli veleč, oče John in z radostjo sva se po diihovsko pozdravila. Ker sem bil spešan od potovanja, so mi dovolili, da smem kmalo opraviti sv. mešo. Najprle smo še s frančiškani na glas zmolili bre-vir. Glasna molitva v hiši Božji, Pred čiidadelno podobo Milostne Gospe mi je nekako odvzela v vso vtriijenost in mlačnost. Čuta sem se napuneniga z neko skrivno močjo. Pred dušo mi je stopa spomin na leto 1922, ko
slovenske mešne pesmi, kakor v starem kraju. Meni je bila poverjena častna naloga, da sem imal predgo v mojem lastnem domačem panonskem jeziku, baš v tistem, v katerem je Bog po svoji nezapopadljivi ino neskončni milosti skozi vu-sta naših sv. apoštolov Cirila in Metoda našim panonskim pra-dedom pregnal temo poganstva in nevere z edino pravo in osrečevalno liičjo vere krščanske. Ne morem popisati sreče, ki jo je v tistih trenotkah čutilo mojo srce, da sem po Božjem izvoljenju smel govoriti jezik, katerega je sam Bog vstvara za nas Slovence in katerega je sv. katoliška cerkev povzdignila k toliki časti, da se sme celo rabiti pri najsvetejši daritvi sv. meše. Nehote me je prešinila misel, češ, koliko bolj številni, koliko bolj mogočni so mnogi driigi narodi na površji naše zemle, pa jim Bog ni dau te milosti. Najbrž je za nas Slovence že ob prvi zibelki krščanstva Ježusova Mati Marija prosila, kakor je to storila pri gostiji v Kani galilejski, da je Ježuš sam podelil ravno slovenskemu jeziku tisto nebeško moč največjega čudeža, da pri slovenskih besedah: "To je moje Telo," Kristuš sam zapusti svoj tron v nebesah in pride na altar med nas, svoj izvoljeni slovenski rod. Ne zato čuda, da naši vrli Prekmurci tako visoko spoštujejo ino prisrčno ljubijo vsakega, ki razume ino guči njih od Boga izvoljeni jezik. Kakor nekda, ko je Gospod sam množicam govora, tako se mi je dozdevalo, so naši liibi Prekmurci posliišali ino v svoja verna srca srkali medico vere naše krščapske.
Božja sliižba je minila in ljudje so se vsi srečni posedli po zelenih tratah ter tam povžili dar Božji, ki so si ga prinesli po romarski navadi od svojih domov. Malo so se uuii odpočili in popoldan so spet šli v procesiji v romarsko cerkev k večer-
sem ob strani moje liibe matere nicam in blagoslavljanju kipa
Sv. Antona Padovanskega ter štirih angeljev, izmed kojih sta dva na altarju, dva pa ob vhodu v cerkev držita posode za blagoslovljeno vodo. Vsi kipi so darovi prekmurskih Slovencev iz Chicage, kojih imena bodo oglašena na drugem mestu.
Kipe je blagoslovil prekmurski rojak Rev. Father Horvat, ki je prišel iz stare domovine na evharistični kongres ter tiidi obiskat naše ljiidi v Chicagi in na vzhodu. Pred blagoslovom je imel lep nagovor v domačem jeziku. Pevski • zbor je zapel krasne litanije Majke Božje ter Slomšekovo pesem k blagoslovu.
Po večernicah se je razvila prosta zabava na hribu. Ljudje so popevali vesele domače pesmi. Vsega je bilo v obilici, jedi, zdrave kapljice, veselja in radosti po pravi staroslovenski šegi. Nikomur ni bil dolg čas, še manj pa žal, da je prišel. Od griiče do gruče smo se obiska-vali, pridruževali se pevajočim
kleča pred čiidežno podobo" Matere Milosti v prekrasni baziliki slovenskih očetov frančiškanov v Mariboru. Tiidi takrat sem bija zmučeni od raj že iz Amerike preko morja in iz Trsta. Toda rosica blagoslovlene vode, s kero so mi moja mati pokropili moje čelo in me bržkone zadnokrat izročili varstvu tiste Materie, ki nikoli ne umer-je, me je navdala z močjo orjaka. Tak sem tiidi tii stopa pred altar Gospodov, da bi v romarski Marijini cerkvi oprava zahvalno daritvo sv. meše za moje liibe brate ino sestre po krvi ino rodu, naše prekmurske Slovence.
Cim više se je zlato solnce vzdigovalo na sinjem n^bi, tem lepši, tem svečajnejši je postaja den. Prekmurski romaji pa so prihajali in prihajali po železnicah, avtomobilih in "tru-ckih." Ob desetih so se oglasili zvonovi v vbranih glasovih. — Svečeniki smo oblekli cerkvena in mešna oblačila in v nekaj
v oko, ki je bilo ves den polno veselja ino radosti.
Sam še enkrat vstopim v belo romarsko cerkvico. T je pred Čiidadelno me je gnalo. Tam pokleknem, da zahvalim liibo Mater nebeško, da se je skaza-la tako milostno milim rojakom mojim in meni. Moja mati so me že kot otroka vučili šteti iz Marijinega obraza. Ko bi človeško pero moglo popisati mi-lobo Marijinega pogleda iz ti-steh materinih očij izpod nove zlate krone, katero so šele pred kratkim sprejeli iz radodarnih rok prekmurskih, jo blagoslovili in lastnoročno postavili čti-dopolni Materi Božji na glavo naslednik sv. Cirila in Metoda, naš prezvišeni vladika in slovenski škof Jeglič. Angeljske jezike bi moral gjičati, ako bi hotel le približno opisati milo-bo izraženo na tem krasnem obr azu. Zdelo se mi je, da me je v slovo nagovorila premila Mati in rekla: "Sin moj, sliižeb-nik mojega Sina: Mati želim ostati tebi in tvojemu narodu prekmurskemu. Ostani mi zvest ti ino tvoji rojaki."
Rev. F. S. Mažir, panonski Slovenec.
-o-
NAKNADNI DAROVALCI ZA EVHAR. SKLAD.
Mirni Bash $1.00, Geo. La-sich $2.00, J. Cužnar $5.00, dr. sv. Barage št. 93 KSKJ., Chis-holm, $25.00, Mrs. Planton $5, Joe Skal $5.00, Mrs. Cesar $5. Popravek.
V izkazilu darov smo pomotoma izpustili chisholmsko nabiralno polo šl. 3; nabrali so na njo $16.50. Prosimo, da nam chisholmski rojaki to oproste. Zmota nam je toliko bolj neljuba, ker so se ravno oni tako častno izkazali z darovi.
Slovenska sekcija. -O-
MORSKI VOLK NAPADEL
DEČKA PRI PLAVANJU.
San Francisco, Cal. — V San Leandro zalivu se je kopal 15 letni deCek s svojim psom, oba sta pa bila napadena od morskega volka, kateremu sta sicer ušla, a deček in pes sta za-dobila težke rane. Deček je zlasti po desni nogi močno o-grizen.
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
minutah se je pomikala proce- skaPinam ali pa se seznajnjali
•SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitve-nike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
IZ SLOV. NASELBIN.
j (Nadaljevanje 1. strani.)
|saj si le v Cikagi, saj nisi bil v Koromandiji in sanjal si le!
V božji Cikagi si, v stokrat ljubljeni.'Ko se človek zbudi iz tako dolgega in lepega sna, kakor je bil kongres, vidi, kako je vendar Cikaga lepa. Kaj je Ljubljana v primeri ž njo? Zakajena, sajasta Ljubljana. Cikaga pa bela, vsa krasna, hiše okusno pomalane, oz. popenta-jne, ta čisti zrak, te nebeške vo-Jnjave, angeljci bi jih vonjali, ;ko bi imeli noske. Kaj je kranjski Triglav v zarji jutranji, tam , proti gorenjski strani in vse visoke planine z belimi oblački v {primeri z nebotičniki, z elektriko razsvetljenimi in bengalično lučjo. Pa pravijo: bela Ljubljana! Cikaga je bela, mesto polno krasot, divi se človeku srce, ko "hodi" po teh belih cesarskih cestah, samo časih je treba "nekoliko" paziti, da te kak "konjiček" ne povozi, drugače je pa all right.
Ej, dovolj je ironije. Vedno bolj razumevam, zakaj ima A-merika "toliko" umetnikov. V takem smradu in dimu materije naj bi dihala umetniška duša in živela in pela. — Jok, pravi Hrvat. No ja, pa da ne bote rekli, da postajam črnogled, malo sem že morebiti, precej saj se mi čez dan natepe v oči, drugače sem pa fant iz Slovenije doma. To se pravi: korajža mi je v duši in ukat znam. Večkrat se mi je že smilil mož, ki pelje dan na dan krompir mimo našega okna. Vpije, vpije, da je joj, pa ne privpije nobenega. Pa sem si mislil, ko bi jaz takole krompir vozil, bi samo nekaj-krati zaukal, pa še katero fantovsko urezal, v eni uri bi ne imel krompirja več, stavim glavo .Torej črnogledec nisem. Jezi me pa ta Cikaga. To le na uho: časih sem tudi jaz katero zakrožil, zdaj me je pa Male-rika ubila in nič več ne gre prav. Na g. Uršiča sem že mislil, pa ne vem, če H mi dal ta prave areni je.
Drugo je vse po starem v Cikagi, tudi to je že staro, da štorklja precej hodi po fari. Po pet vsako nedeljo. Oh boy! — Sent Štefan v altarju je dobil povsem drugo lice. Kaj bi ga tudi ne. Vsako nedeljo naj jih prinese štorklja pet, pa ima na leto 250 farmanov več. Zadnje dni se je Mrs. Štorklja oglasila najprej pri Kosmačevih. Pa da ne bote mislili, da pri ta starejšem ! Starejši je ratal stari oče. Tako! Pri krstu sta kumovala sorodnika Frank in Klara Kosmač. Malemu so nadeli ime sv. Janeza. En kranjski Janez več. Bog ga živi njega, dobre stari-še in prastariše! Ja, pa še to, malega diči posebna vrlina: s
čudno dolgimi lasmi je prišel na svet. Kakor da je že naprej vedel, da bo nosil ime Kosmača. — Drugi novorojenček je Paul Trinko. Ta ima pa izvrstna pluča. Tako se je kregal v cerkvi, da je bilo joj! Najbrže mu je Bog določil poklic fajmo-štra. Fajmoštri morajo imeti dobro štimo, da ga slišijo tudi oni, ki se skrivajo tam zadaj pod korom . . . Kumovala sta Angelina in Štefan Lesica. — Srečna stariša sta pa: Mihael in Mary Trinko. Tretji je dobil ime farnega patrona: Štefan. Tako je prav. Želimo mu Štefanove korajže, ko bo treba pozneje kedaj pokazati svoje katoliško prepričanje. Kumavala sta Mr. in Mrs. Zalek. Očka in mamca sta mu pa vrla farana John in Nežka Gyorkoš. Ostali trije so pa punčke. No, tudi teh je treba. Kaj bomo s samimi fanti. Saj je še Adamu bilo težko samemu biti. Samo strašno nobel imena so si izbrale. Se že vidi, da se zavedajo svojega anleriškega državljanstva in da si bo treba enkrat lica pentati in laske striči. To bi pa kaki kranjski Katri ali Špeli prav nič ne pasalo. Zato si je ta prva zbrala sveto Dorotejo za priprošnjico božjo. Kumovala sta ji pri krstu Mary Aesy in Martin Strniša. Srečna stariša sta Frank in Alojzija Keržičnik. Druga je Rosie. No ja, to še gre. Roze imamo tudi na Kranjskem. Kumovala sta ji pri krstu Joe in Emilija Trai-ber. Stariša sta Štefan in Katarina Zerdin. Tretja je pa že prenobel. Alice hoče biti. Ti Eva ti, kam ti leta po ime! Nekaj sem pa le videl v obrazu duhovnikovem, ko je krščeval Alice. Slučajno sem bil zraven. Nekak sebičen smeh se je muzal po njegovem obrazu, menda zato, ker pomeni njegovo ime isto kar Alice: branitelja, junaka. No ja, pa nič ne rečem! Alici sta kumovala Mr. in Mrs. Antolin. Za očeta in mater pa ji je Bog dal Martina i:i Katarino Foysa. Bog jih živi in ohrani vse novorojenčke zdrave in krepke in da bi jih stariši bili veseli, tako veseli, kakor jih je Bog vesel sedaj, ko so čisti in nedolžni in svetli od same božje milosti. Če naznanim še to, da sta si zadnjo soboto obljubila večno zvestobo Alojzij Ne-čemer in Mary Hažič, prekmurska rojaka, in jima vsa fa- spremljevalec se pa ra želi mnoga srečna leta, sem pokazati kavalirja, storil za danes svojo dolžnost.
Fant od fare.
-o-
STAVKA FARMARJEV V TOPEKA.
Topeka, Kans. — V Kaw valley je po največ farmarjev, ki se bavijo s pridelovanjem krompirja. Oni kontrolirajo na stotine akrOv tega za življenje tako potrebnega sredstva, katerega pošiljajo v veliki meri v Chicago. Tukaj ga prekupčevalci za drag denar prodajajo konsumentu. Ker pa hočejo imeti tudi pridelovalci za svoj trud svoje plačilo, so napovedali stavko, chikaškim magna-torn so povedali, da ne bodo začeli s kopanjem krompirja, dokler se cčna istega ne zviša.
-o-
POSTELJ LINCOLNA PRODANA ZA $150.
Cincinnati, O. — Pohištvo Burnet hotela, v katerem je stanoval predsednik Lincoln za časa državljanske vojne, je bilo prodano na javni dražbi. Postelja, v kateri je spal Lincoln, je bila prodana za $150, omaro za obleko je dobil najvišji ponudnik za $98.
Hotel je kupila neka zava-rovalninska kompanija, katerega bo pustila podreti in na istem mestu zgradila novo po-1 slopje.	' j
V Burnet hotelu je tudi bil; nekaj časa glavni stan generala Granta, od kjer je dajal navodila svoji vojski, ki je operirala po zapadu. Pa tudi pod to streho je izdelal Sherman načrt za pohod proti morju. Nekoč je bil tukaj kot gost vale-ški princ, poznejši kralj Edward VII.
-o-
SLOVENCEM V WILLARD, WIS. IN OKOLICI
naznanjamo, da je Mr. Frank Perovšek naš tamkajšnji lokalni zastopnik. Iz naše knjigarne ima v zalogi razne knjige, rožne vence, molitvenike, slovenske in angleške, itd. Pooblaščen je, da pobira naročnino za naš list. Vsem rojakom ga naj-topleje priporočamo.
Upravništvo A. S. -o-
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE.
H ISA 4 sobe, aker lota. $3700. P. O. liox 472, Wlieatoil, III. 794-t,sr^
LESENA HIŠA, 50 čcv. lota. 2049 N. Spaulditig Ave. Pli. Spaulding 7788.
__. 797-t,sr,č
HIŠA 3 NADSTR. 1229 Wade. $500 takoj, ostalo na odplačilo. Wells 22 W. Monroe St._801-t,sr,č
KER ODHAJA iz mesta mora prodati bungalow 6 sob. hrastov les tla, sun parlor, vel. svetle sobe, pore v steklu, panja toplota, transportacija blizu, lepi dom. $8750. — 4626 N. Lawler Ave.__ 802-t,sr,č
PRODA MODERNO HIŠO 8 sob, parna toplota, lota 32x192, porč za spati, garaža, lahko se tudi prezida in poveča, cena $12,000. Predno pridete pokličite Austin 9258. 804-1,sr,č
LYONS, ILL. Mo'derno hišo 5 sob proda takoj za dobiti, cena $6950, le nekoliko takoj, ostalo po $55 na mescc in obresti. Dva bloka do šole in cerkve, lastnik na mestu od 10 A. M. do 4:30 P. M. 7851 White Ave. 2 in pol bloka južno do Ogclen Ave.____805-t,sr,č
32 CEV. LOTA na 5333 Wentworth,
Finder, 6836 Michigan Ave. ______798-tdot
LEI' PROSTOR Milwaukee Ave. in North West cesta na Poster Ave., pripravno za vse," tudi za avtomobilsko kupčijo. V vašem interesu, da ■si ožledate, velikost 78 čcv. $300 za čev. W .P. Stanage, 5545 Milwau-kee Ave. _ _______ 783-p do i>
farme na prodaj
2400 AKROV fine zemlje ob reki, jezera v bližini, fini gozd in travniki, pol milje do drž. ceste štv. 35, lepa okolica kjer se bo še lepo razvijalo, John H. Gould, Pleasure Island Route No. 2, Nelson, Wis. 799-t,sr,o
ugodna prilika.
3 VEL. PEČI na prodaj, 2 omare za led in stoli po $1.00, na 76 Ji. Elm St. in Lake.	792-prfup
DVE FINE FARME vzhodno Š~D. nizka cena. Gotovo kupite ko vidite. Monson, Silverton, Ore.
______796-t,sr,e
DELO DOBIJO ženske na dom~'od 90e za ducat do $6.00, lahko za naučiti, vprašajte na 159 N. State St., soba 1632.	795-idot
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
TRGAL CVETLICE, NAŠEL ZLATO RUDO.
Gaston, Wash. — Anson Clark iz Ellensburga je napravil izlet s svojo prijateljico v tukajšno okolico. Ko prideta do neke visoke skale, je dekle zagledalo visoko gori cvetlico, po kateri se ji je zahotelo. Njen
je hotel splezal je na skalo in cvetko utrgal. Tamkaj pa je zagledal tudi nekaj svetlega, na kar je postal pozoren. Ko natanko ogleda je videl, da ima v roki zlato' rudo, pozneje se je izkazalo, da je na tistem mestu zlato ležišče.
Širit« in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca!
SLOVENCEM V PUEBLO, COLO.
naznanjamo, da je tamkaj naša stalna lokalna zastopnica Mrs. Jos^nhinA Mpfflon mm Mnff*»
Street, Pueblo, Colo. V zalogi ima knjige iz naše zaloge, kot vsake vrste molitvenike in druge devocijonalije. Pooblaščena je pobirati naročnino za Amer. Slovenca, oglase in vse, kar jo v zvezi z našim podjetjem. — Vsem jo prav toplo priporočamo.
Uprava "Amer. Slovenca."
POLEG TVOJEGA NASLOVA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
sija pobožnih prekmurskih ro-marov na hrib, kjer je postavljena posebna dvorana, ki se lahko rabi tiidi za kapelo, kadar je dohod romarjev prevelik za cerkev. Slovenska troboj-nica je plapolala radostne pozdrave iz visoke line, med tem ko se je procesija zbirala pred cerkvijo. Križu'so sledila društva Sv. Jana in Sv. Križa z banderi in zastavami. Za tem je šla duhovščina, tem pa so sledile žene in dekleta, članice društva Sv. Ane, vsi s svojimi zastavami,* ban.deri in znaki. — Med glasnimi molitvami smo korakali po strmi poti, mimo jezera do kapele.
Sv. mešo je daroval veleč, oče John ob asistenci dveh kle-rikov. Prekmurski pevski zbor pod spretnim vodstvom organi-sta cerkve Sv^ Štefana v Chicagi, g. Ivo Račiča, je popeval
in pogovarjali o milem starem kraju ali pa o raznih naselbinah v novi obljubljeni deželi. Tako je čas kmalo poteka in trebalo se je ločiti. Segali smo si v roke. Težko je bilo vsakomur pri srcu. "Z Bogom," "Bog vas blagoslovi," "Srečno," so prihajali prisrčni pozdravi od vseh strani ob viiri slovesa in ločitve. Tesno nam je postalo srce in z možatim napoVom smo vstavili solzo,' ki se je silila nam
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
le kupujte drugje*
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	č Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111.
Razprodaja novih kraji
/
Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c
"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c
"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
1.
Skupaj..................$1.30
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,
'mm
CHICAGO, ILL. fij gj
"GOSPOD LISEC"
je ime naši novi zanimivi povesti, ki jo pričnemo objavljati v kratkem.
Povest je vseskozi inte e-santna. Gotovo ste slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelaznik delal slovenskim, kmetom denar. Ta povest o tem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata lilo'-go dva brata, neki stari skopuh in pa pretkani, navihani "Gospod Lisec." Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstva, zato je priporočljivo, da to povest čita tudi ameriška slovenska miadina, da ee pouči o razmerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju.
Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita-teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem vse naše prijatelje in somišljenike, naj na to veiezanimivo povest opozore še svoje prijatelje in sosede, da se na lisfc naroče pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Oni, katerim je pa v tem času naročnina potekla, naj blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne ustavi tekom te nad vse zanimive povesti.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
ltilt.
'I 5
I
s
4*
$
IZD Al A VEC

Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL F. V< SLEMENIK
Krokarji letajo nad Zavrhom, predrznejši že posedavajo blizu viteza. Nepremakljivo zre v črne ptice, krokarji rastejo in postajajo strašne pošasti, ki ga hočejo .vsaki čas zgrabiti in raztrgati. Vitez napne vse moči, da vstane; in zdajci krokarji odlete, pošasti izginejo, čuje le liripavi krik ostudnih ptic in kako mogočno bijejo s perotmi. .Vitez neznano trpi.
Obila rosa je bila padla ter vzdignila ve, lo travo. Ha, kako željno jo trga izdajavec in grize, da se mu zelene pene cedijo iz ust.
"Jaz sem vitez Vovk! Kdo pa menja zdaj z menoj ? Da, z menoj ? Da bi vedel, da je na svetu kak človek, ki bi to želel, še bi se štel srečnega ali vsaj ne najnesrečnejšega. Kam si prišel, vitez Vovk! Samemu sebi se smilim, in vest, ta grozna budivka, mi vedno poudarja, da po pravici trpim, da trpljenja še ni konec! Ga morebiti ne bo! Kar sem počel na1 svetu hudobnega, kakor se nav.adno reka, to nikdar ne bom obžaloval. Jaz ne! Edino kesa-nje me prehaja, edina moja žalost je, da mi je toliko izpodletelo, da zdaj ne vem ne nazaj ne naprej. Žal mi ni za svoje življenje, kakor sem živel, žal mi je le, da moram to življenje kmalu končati. Vovk .'Vovk! Zdaj življenje končati, ko si ga ravno menil začeti uživati, ta misel ti uniči razum!"
Tudi spanje, krepčevalni sen, beži od njega ; in vendar je truden, kakor ga ni človeka, živali na svetu. Ako prileze v kak kot ter hoče otekle trepalnice skleniti ter v počitku zabiti pregroznih muk, ki mu pokončavajo dušo in telo, — zastonj, vse zastonj ! Pa se vzdigne po koncu trepetajočih udov in kriči, kolikor more; a le votel glas prihaja iz njegovih prs: , "Ali se je vse zarotilo zoper vitez.a Vovka ? Ni mesta na vesoljnem svetu, ni hipa v neizmernem času, da bi si odpočil? — Ni, ne! Vovk, za te ni več miru, pokoja nikjer nikoli. In pred kratkim' časom sem bil tako srečen, tako zadovoljen, tako miren! Zdaj pa trpim? Ha! Zdaj se vprašam, zakaj trpim? Ha! Zdaj se vprašam, zakaj trpim, ko mi vedno pred očmi stoji podoba mrtvega brata Stanislava, kako me je prosil, naj pomagam njegovi Mariji, naj skrbim za sina Milana, kadar zatisne oči. Nesrečni Vovk! Kaj si storil bratu ? Ali je kdo na širokem svetu tako ravnal zoper brata? Je li mogoče, da sem to storil? Oj, da se ne morem zagovarjati!"
Utihne. Lase si puli iz glave, kamen zagrabi ter bije ž njim na vroče čelo, da se mu vli-je kri po licih. Pristrega vsako črno kapljo, vitez Vovk pije sam svojo kri!
"Kaj se mi neki vedno sili pred oči krvavo polje pri Budačkih ? Prehodil sem to polje pri luninem svitu. Videl sem tam ležati svoje rojake. ITu! Da bi tega spomina ne bilo! Prejšnji dan so bili tako veseli, polni življenja, polni zaupanja v slavno zmago! In večer potem? Bledi obrazi, po katerih so bile proge in črte krvi; pa vendar je bil čuden smehljaj, rajski mir na teh obrazih mrtvih, umorjenih rojakov! Tu so bile razklane glave, tam raz-

Nekoliko spominkov
OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA
imamo še v zalogi.
Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne.
V zalogi imamo še:
Oficijelni znak s spominsko svetinjo .................50
Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00
Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25
Evharistične dopisnice .........................................05
" zastavice, 12 X 18 ...........................15
" svetinje, v podobi križa.................15
Evharistična spominska kovinasta ploščica za
na steno ,navadne kovinaste barve.............60
—	posrebrena .....................................................75
—	motno zlato.................................................... 1.00
Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50
Rožni venec z evhar. svetinjico, bele perle,
zlata ali srebrna verižica ...........................75
Evharistični rožni venec, s spominskim križcem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode.............75
Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj!
"AMERIKANSKI SLOVENEC'' 1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
ia^SSBS^B
j $
t ?
*
trgani in odtrgani udi, tu zopet mlaka krvi, tam nekoliko odsekanih glav. Mnogo znancev sem spoznal na tem krvavem polju, spoznal, koliko krvi se je prelilo. In vse to sem storil jaz! Jaz sem rojake pomoril, jaz jim odvzel zmago, jaz jih ugonobil, ker sem bil izdajavec, ker sem izdal brate! Izdajavec! Vitez Vovk, lep priimek si si pridobil! V poznih dneh se te bodo še s strahom spominjali, in matere bodo pravile otrokom, da je bil nekdaj Slovenec, ki je izdal svoje rojake. Da, izdal sem jih in zato trpim, in vsakemu izda-javcu voščim to trpljenje. Večne muke iz-dajavcem, večne muke tudi meni! Vovk, vzemi večne muke na se, trpi jih brez kesa-nja, trpi, ker si izdal vero in dom!"
Silovitega srda poln bije zopet ob čelo, dokler se omamljen ne zgrudi .Obličje*ima obrnjeno v tla in glavo navzdol.
V tej omotici prebije malo časa. Ko se obrne in se z velikanskim trudom na pol spravi po koncu, ni več prejšnji vitez Vovk, nekdanji hudodelnik. V zadnjih bridkostnih urah je trpel njegov duh premnogo, oblak je stopil pred njegovo duševno življenje, razum se' mu je omračil ,zblaznel je popolnoma.
"Je to Dvor ali Zavrh ? Ha! Ha! Budački so! Kako se lovimo po polju ! In jaz sem sam ? Sam! Sam! Sam ! Da bi se le mogel ogniti teh grdih pošasti, ki se zaletavajo v mene in me pode po krvavem polju. Vse je polno mrtvaških glav! Pošasti pa pobirajo te glave ter jih zaganjajo v mene. Oj! Kri se mi je pocedila iz čela, ker me je zadela mrtvaška glava. Čegava je ta glava ? Naj jo pogledam .Mirujte vsaj med tem, črne pošasti! Herbartova glava je to ? Kaj pa imaš na čelu zapisano z žarečimi črkami, ti, Herbartova glava? "Kakor pogineš ti, Vovk, pogini vsak izdajavec vere in domovine!" Nisem jaz Vovk ? Tu imate Ilerbartovo glavo, pošasti, jaz ne morem več ostati pri Budačkih!"
Po štirih se prikobaca skozi dvorišče do blizu hleva.
"Tukaj veter hudo piše, kakor tedaj, ko smo pokopavali ;brata — kako mu je že neki bilo ime? Kaj pa hočeš, Stanislav? Kaj stojiš pred menoj in me prosiš ? Beži, kaj ti morem jaz dati, ki sem izgubil življenje in smrt, čas-nost in večnost!"
S krvavim očesom gleda okoli. Ne daleč od njega moli iz hlevovega zidu kratek steber, na njem se pa v vetru pregiblje vrv. Vovk zažene grozen, potuhnjen smeh, ko zagleda vrv.
"Pošasti premogočno puhajo v mene! Se moram okovariti, da me ne prevržejo grozo-vitnice!"
Zraven vrvi stcfji stolec; nanj stopi Vovk in si zadrgne vrv okoli vratu.
"He! Dečko ti! Kaj me gledaš? Rojake sem izdal!"
Ker ne more mirno stati, prevrže stolec in na vrvi obvisi. Nek fantič je dolgo časa gledal Vovkovo početje. Ko pa vidi, da je izdajavec obvisel, pobegne.
LOM STRITAR
■e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohU itve ob času selitev in vse kar ■pada v to stroke.
Pokličite me po telefonu I 2618 W. 21st Plaee CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221..
NAZNANILO IN PRIPORO-ClLO.
Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč.
Uprava "Am. Slovenca."
Znižana cena
cele zaloge.
Velika razprodaja naše zaloge. Pri nas dobite za najnižjo ceno najboljša oblačila za moške in dečke. Čisto volnene z dvojnimi hlačami. Ker je neugodno vreme za kupčijo, nam je veliko ostalo še v zalogi, ker pa moramo razprodati, smo cene znižali neverjetno nizko. VI ste tisti, ki boste od tega imeli dobiček. Kupite ATLAS Standard Quality obleke z dvojnimi hlačami po zelo znižanih cenah.
Vredne $35 z dvojnimi hlačami samo
Vredne $45 z dvojnimi hlačami samo
$24.50 $£19.00
Vredne $50 z dvojnimi hlačami samo
$34.50
SKUPINA ZA DEČKE I
4 komade z dolgimi ali kratkimi hlačami, "vred-M ne $15.00, samo
SKUPINA ZA DEČKE II
Obleke za dijake, z dvojnimi dolgimi hlačami, vredne $25.00, samo
$9.85 $14.85
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
o
EJWI
Clevelandčanje!
Ali v.atč kaj je VdŠH dolžnost ? — Well, VaSa dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
««217 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Established 1857
PRISTOPITE
k našemu 1927
VACATION CLUB
ki se baš sedaj ustanovlja. '
First National Bank
Največja in najstarejša banka v Joliet-u.
Premoženje te banka znai* $13.000,00000
Ulil ■iiiM
F. KONOPA ZDM7oRODmKURG ™
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Arniitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Tudi z mikroskopom ne bo nič.
G. Molek predlaga, da naj mi frančiškani kupijo kak mikroskop, ker "skrbno čitam vse dopise v Prosveti, primerjam stavek k stavku, besedo k besedi in piko k piki" in brž zapišem, ako se kakšna beseda ne vjema z besedo v drugem dopisu, "bumf — tako ga je udaril, da lahko po dnevi vidi zvezde." Prvič vem, in tudi g. Molek to prav dobro ve, da frančiškani vsaj glede kakega mikroskopa nimajo prav nobene besede, toraj bo na "vsak način potrebna kolekta brez (ali z) cingljanjem," drugič se stvari glede mikroskopa in ko-lekte lahko odpomore na drug način, da namreč Prosveta ali dopisniki ne pišejo na eni strani, kar na drugi ali še na isti zopet pobijejo. Take zmede delajo zmedo, in kak mikroskop bi le še več zmed našel.
OPISANO PO LIE J
®	J. M. Trunk.	®
......V'........'.".M
O mučeništvu in — morali.
Po Žarkometu sem prvič mu-čenik, ker se mučim "za frančiškansko blagajno." Žal, da taka navidezna mučeniška slava splava po vodi, ker frančiškanska blagajna ni dobila od mojega mučeništva niti "črnega penija," kakor se glasi izraz iz Breezy Hilla. Dalje naj bo le tudi "hladen," kakor mi priporoča, ako jaz zapišem, da bi včasih skoroda lahko skočil iz kože, Ce bi bilo pri tem kaj jeze, potem bi ne bila ne mučeniška, niti ni, ker sveta, kakor sam pravi, grešna; je goli izraz. Nasprotno. "Skakanje iz kože" nima prav nobenih "mu-čeniških" posledic in frančiškani radi tega lahko mirno spijo, oziroma tisti, "ki so me najeli," ker ta stvarca je popolnoma podobna "učenjaštvu" in mi dela zabave.
Razprava pa, ki sledi "mučeništvu" o gnili morali, je zopet za "iz kože skočiti." Opomba pri tem: "Pazite. Hladnost, da zopet ne skočite iz kože!" je čisto nepotrebna, ker jeze ni, niti mučeništva, prav nobenih zlih posledic, kvečemu utegne se prikazati kaka moralična škoda pri g. Moleku, ki hoče na tak način dokazati, da bi bila krščanska morala gnila.
"Krščanska morala je gnila," pravi, "radi tega, ker je okostenela, dogmatična in neizvedljiva . . ." Da je precej težka, to stoji, a neizvedljiva? Ali on res še ni bil v kaki bolnišnici pri o-nih, ki tam — trpijo, ker so smatrali krščansko moralo za — gnilo? Ali ne ve, da so n. pr. na nemškem Koroškem cele vasi gnile, ker so prebivalci bili njegovih nazorov, da je morala "okostenela, dogmatična, neizvedljiva?" Naj Boga hvali, ako s takimi ljudmi z "zdravo" moralo še ni imel opravka.
Zakon prohibicije ima dve strani. V kolikor skuša zabrani-ti rabo opojnih pijač, kadar so
s smrtjo mu je vsega konec, to življenje zadostuje. Ako ni Boga, potem od nikogar tudi ne more priti nobena oblast; konec vsega vezanja in dolgega besedičenja. S tako kratko stvarjo pa bi ne bili zadovoljni poslušalci, in tudi preveč prostora v Glasu Svobode bi bilo ostalo. Da zadovolji Mr. Novak poslušalcem in čitateljem in prostoru, razpravlja o vsem mogočem, in je izostalo le, da bi bil povedal, kako v Malivasi z lešnikovim oljem otroke ma-žejo. Poslušalci bi bili pač zaspali, in čitatelji bi se bili dolgočasili,. ko bi bil g. Novak govoril in pisal o oblasti, kakor bi stvar zahtevala, zato je za zde-hanje in dolgčas treba opo-močka, in tega podaja v podobi duševne paprike. Karkoli mu mrzi, začenši od Boga do naj-zadnjega maziljenca, vse pride na rešeto in se popopra.
Razprava o oblasti sami bi bila precej nedolžna duševna hrana, ker nima ne filozofične niti zgodovinske podlage, a tem močnejša je paprika, mestoma prav fakinska, in jo bodo prenesli le želodci, ki so trdi kot podplati.
Da še omenim, je zanimivo, ko po Novakovem katoliška cerkev operira s samo sleparijo, toraj ne more imeti nobene oblasti, a ima Mr. Zvonko Novak pred katoliško cerkvijo silen strah in roti vso Ameriko pred to cerkveno oblastjo. Funny.

Vidi pač, a razume ne.
"Pripiskar" v Glasu Svobode navaja besede jezuita Sieden-burga, ki jih je govoril o evoluciji na nekem sestanku kot odgovor izvajanjem advokata in čtguuoulvtt Chuilcaa D*»•«». "Evolucija je znanost in nima nobenega posla s cerkvijo," je izjavil jezuit, "nihče, niti država nima pravice zabranjevati in prepovedati poučevanja o teoriji evolucije. Evolucijo bi morali kot znanstveno hipotezo ali domnevo brez vsakršne pri-stranosti predavati tistim, ki so uka in znanja željni."
Komur je za resnico, bo' pri-poznal, da je izjava jasna. Pripiskar pa je iz drugega kova. Videl je besedo "znanost" in pozneje besedo "hipoteza," in ker v svoji prekipeči učenosti teh izrazov ne ume, začne skakati in se repenčiti nad jezuitsko kazuistiko in odurno sofi-stiko.
"Najprej priznaj stvar," meni, "potem pa je docela omalo-važi in prezri, ne da bi to opazil slučajni čitatelj ali poslušalec. To je glavni in bistveni temelj jezuitske kazuistike."
Vidi se mu, da o kaki kazui-stiki prav ničesar ne razume, nekoliko več o — sofistiki.
V svoji togoti nad "jezuitskim patrom edinozveličavne
zdravju škodliive, n. pr. pri ne- cerkve" se mu pa pripeti, da
doraslih, se strinja z zahtevo sam neka-' trdi> kar hoče 1™" morale, ker človek si ne sme dreti. Evolucija njemu ni teori-zdravja kvariti, v drugem pa je Ja> domneva> temveč fakt po-človeška odredba in nima z mo- ,sebno v tem' da ^ človek samo ralo nobenega opravka. Ali je mal° bo,'> razvita žival. Pa V ta zakon, ker "neizvedljiv," ,isti koloni na koncu zapiše: mil, je zopet drugo vprašanje. ("Geologija je znanost. Evolu-Taki "dokazi" ne povzročajo icl->ska teor>ja jo ima za svojo nobene jeze, so samo-le za — |Podlago." Težko, da bi bil kak smeh.	»jezuit taka zmeda, kakršna je
zrevolucijonirani Pripiskar.
Dolga oblast.
Kakor poroča Proletarec in je razvidno iz vsebine, je bil Mr. Zvonko Novak sprejet v u-
Beseda več ali manj.
Take malenkosti gotovim 'znanstvenikom" ne delajo te-
redništvo Glasu Svobode. Skozi žav. Poznajo pač svoje čitate-štiri številke ima članek: "Ali lje, ki požrejo celo slone. Tako je oblast od Boga ali od ljud- trobenta Pripiskar v G. S.: ". . . stva?" Baje so članki povzeti Vse to postavlja biblijsko trdi-po nekem predavanju. Glede tev, češ, da je osebni bog ustva-teme same bi si bil predavatelj ril ta v neskončnost segajoči in pisatelj stvar lahko zelo svet pred šest tisoč leti v šestih skrajšal. Kakor je razvidno iz dneh, na laž . . ." Če sega mate-raznih fraz in trditev, on ne rijelni svet v — neskončnost, veruje na nobenega osebnega potem bo pač neskončno neum-Boga. Človek mu je gola žival, na tudi taka trditev.