nflRODm GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJAfll. ( lani „Zadružne zveze" dobivajo Hat brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta 9-4 -f- 409 september ............. 185 9 -f- 71-O 67-9 + 5'4 tretje četrletje skupaj 577 0 -(- 73-3 209-5 — 123-5 prvo „ 4848 — 393-5 293-3 — 363-4 drugo „ 565-2 — 4088 232-2 — 451-1 vsa tri četrtletja .... 1627-— — 729-— 735-— — 928-— Že v prvem polletju se je kazal močni učinek vojske na gospodarsko življenje in je tako uvoz kakor tudi izvoz kazal veliko nazadovanje napram prejšnjemu letu. Uvoz je tekom prvih letošnjih šestili mesecev padel za 40 odstotkov, izvoz pa skoro za 60 odstotkov. V juliju letošnjega leta je bilo nazadovanje v primeri z lanskim tudi še jako veliko, ker je lanski julij padel še v dobo miru in se je tedaj mnogo izvažalo. Z mese-sccem avgustom se pa slika izpremeni. Lanskega meseca avgusta in septembra smo imeli že vojsko; promet je bil tedaj zelo oviran vsled prevažanja čet. Zato je bil letos uvoz in izvoz v teh mesecih dokaj večji nego lani, v avgustu je bil uvoz celo še enkrat večji. Letošnji september izkazuje napram lanskemu sicer nekoliko večje številke v uvozu in izvozu, toda treba je upoštevati, da Italija lansko leto v mesecu septembru še ni vodila vojske z nami kakor jo je letos, in je bil zato izvoz proti jugu še prost, dočim gre sedaj ves eksport le proti severu, zahodu in jugovzhodu. Nazadovanje izvoza presega napram lanskemu letu v prvih treh četrtletjih upadek uvoza za okroglo 200 milijonov kron. Za ta znesek se je povišala pasivnost trgovinske bilance. Ta pasivnost je znašala letos 892 milijonov kron napram 691 milijonom kron v lanskem letu. Z ozirom na tri glavne predmetne skupine — surovine, polfabrikati in izdelani fabrikati — kaže zunanja trgovina v letošnjih prvih devetih mesecih sledečo podobo: Uvoz Izvoz 1915 napram 1914 1915 napram 1914 v milijonih kron surovine............ . . 850 3 — 568*2 352*4 — 195*5 pol fabrikati....... 207*8 — 127*9 118*4 — 210*3 eeji fabrikati .... . . 568*9 - 30*6 264*2 — 522 2 skupaj . . . 1627* — 727* 735* — 928* Pri uvozu je torej nazadovanje naj večje pri surovinah, najmanjše pri izdelanih fabrikati!), kajti 80 odstotkov uvoznega nazadovanja odpade na surovine, in sicer zlasti na žito, semenje, bombaž, volno, lan, juto, jajca, kože in kožuhovino, čilski soliter, kavčuk, tobak, klavno in plemeno živino, mineralično gorivo, rude itd. Edino blago, ki izkazuje velik povišek pri uvozu, je kava. Izmed polfabrikatov so pri uvozu najbolj nazadovale sirove kovine, potem usnje in sukanec, zlasti volneni sukanec. Kar se tiče izdelanih fabrikatov, je uvoz le malo nazadoval napram lanskemu letu. Pri izvozu jo upadek največji pri celih fabrikatih. Najbolj je nazadoval izvoz sladkorja, potem izvoz izdelkov tekstilne industrije, zlasti bombaževega, volnenega in lanenega blaga. Močno nazadovanje se dalje kaže pri konfekcijskem blagu, potem pri izdelkih iz usnja, pri lesenem, steklenem, kamenitem in lončenem blagu, strojih, aparatih in električnih potrebščinah, pri izdelkih železne industrije, mineralnem olju, kemikalijah, papirju itd. Tudi pri polfabrikati h je upadek zelo znaten. Najbolj pride tu v poštev: obdelan les, usnje, maščoba, papirnato blago itd. Nazadovanje pri izvozu surovin zadeva vse predmete, ki se izvažajo, osobito klavno in plemensko živino in živalske produkte, kakor: jajca, kožuhovino, kože in perje, dalje neobdelan les, premog, žito in stročnate pridelke, semenje itd. Edino blago, ki se ga je letos več izvozilo nego lani, je hmelj; toda vrednost izvoza je padla, ker so se mu znižale cene. Rjavenje vina. Letošnja jesen je bila po večini deževna in grozdje je pričelo vsled tega v zadnjem času pred trgatvijo gniti. Tudi med trgatvijo je večkrat nagajal dež, tako da ni bilo mogoče tako vestno gnilega grozdja, oziroma gnilih jagod odbirati, kakor bi bilo treba. Tudi je gotovo malokdo žveplal mošt, kar je v takem slučaju zelo priporočljivo. Zato je letos pričakovati, da bo vino sploh močno rjavelo. Kaj imenujemo rjavenje vina, je večini vinogradnikov že znano. Vino, ki je podvrženo tej bolezni, je po kipenju v sodu še svetle barve. Kakor hitro pa pride v dotiko z zrakom, na pr. če ga pretočimo ali nastavimo, ali če ni v prav polnem sodu, potem spremeni barvo, to je poscanc bolj temno in se noče učistiti. Pozneje postane rjavo in včasih celo tako gosto, da ni za rabo. V poletnem času pa tako vino, če ni pravočasno pretočeno in če ni ž njim pravilno ravnano, prav rado zavre in se pokvari. In vendar sc da rjavenje vina in z njim združena nevarnost, da sc vino pokvari, prav lahko odpraviti. Zato naj bi vsi vinogradniki, vinotržci, gostilničarji in vsi drugi, ki imajo z vinom opraviti, uvaževali sledeči strokovni nasvet. Mlado vino kaže letos na vsak način pred Božičem pretočiti in pri tem z a ž v c p I a t i. Predno vino pretakamo, še bolje že sedaj po kipenju, je treba, da ga, preskusimo, je-li stanovitno ali je rjavenju podvrženo in v koliko meri. V to svrho vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo odprtega vsaj dva dni stati, najbolje kar na sodu, v kterem vino leži. Ce po preteku tega časa vidimo, da je vino ostalo tako kot je bilo poprej, oziroma da se je začelo od vrha doli čistiti, potem je to znamenje, da vino nima nagnenja k rjavenju. Tako vino ni ravno potrebno žveplati, priporoča se pa vendar, da se ga pri prvem in drugem pretakanju nekoliko zažvepla. En tenak, azbestni trak žvepla zadostuje za bari gl o (6 —7 lil) vina. Kadar mislimo tedaj vino pretočiti, si pripravimo dober, snažen sod, dobro ga poni i jemo in na to v njem zažgemo toliko trakov na žici obešenega azbestnega žvepla, kolikokrat G hi sod drži. Več pa kot 3 — 4 trake na enkrat ni priporočljivo zažgati, ker sicer žveplo v takem slučaju nepopolno pogori. (Je je sod velik in je tedaj treba žvepla več zažgati, zažgemo ga 2 do 3 krat,, vselej samo po 3 trake. Takoj na to, ko je vse žveplo v sodu pogorelo, začnemo vanj pretakati vino in ko je sod do vrha poln, ga zamašimo. Fred pričetkom spomladi, tedaj meseca svečana ali sušoa, pretočimo vino na ta način še enkrat. Nekaj drugega je, če postane vino, ki smo ga dali v kozarec „na probo“, po preteku dveh dni bolj temne, rjave barve, ali pa če se celo zgosti in izloča rjavkasto, oziroma rjavordečkasto blato. V tem slučaju je vino bolno in ga je treba močno žveplati, da se ne pokvari. Ce postane vino v kozarcu le bolj temne, to je temnorumene ali rjavkaste barve, potem zadostuje, ako pri pretakanju zažgemo v sodu na vsakih 300 litrov en azbestni trak žvepla. Ako pa se vino ob enem zgosti in prične izločevati rjavkasto blato, ob enem pa se prikažejo na površju vina neki mastni madeži, tedaj je v njem veliko škodljivih glivic, ki bi ga gotovo popolnoma pokvarile. Da se to ne zgodi, ga moramo močno zažveplati, to je vzeti na vsakih 100 do 150 litrov vina en azbestni trak žvepla. Rjavenju podvrženo vino pa pretekamo vedno tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v' dotiko, tedaj najbolje iz soda v sod in s pomočjo vinske pumpe. Kdor pa je zamudil vino žveplati pri pretakanju ali ga je žveplal premalo, tako da še ni stanovitno, ta rt a j mu dodenp pozneje nekaj natrijevega bisulfita, kateri prašek žje-planje nadomesti. Na vsakih 100 litrov vina se vzame 3 do 5 g natrijevega bisulfita, ki se razmeša v kozarcu vode, nalije v sod in tam dobro premeša. Seveda je treba tudi bolno vino spomladi še enkrat pretočiti, pri tem pa le malo zažveplati, zlasti če je po prvem pretakanju in žveplanju že stanovitno. Močno žveplano vino diši v pričetku do žveplu (žveplenem dvokisu) in povzroča, v večji meri zaužito, glavobol. V nekaj tednih sc pa ta duh zopet iz vinu izkadi, oziroma v njom preustroji v drugo obliko in tako iz vina izgine. Zato moramo žveplano vino pustiti vsaj nekaj tednov (v prvem slučaju 14 dni, v drugem 4 tedne in v tretjem 6 tednov) ležati", prodno ga nastavimo za prodajo. To velja zlasti za gostilničarje, ki pri polnenju vino žveplajo, kajti vinogradnik ga itak na drobno letos ne bode prodajal. Svetujem nujno vsakemu, ki ima z vinom opraviti, da se ravna po teh nasvetih sicer zna utrpeti veliko škodo, ki bi pa bila posebno letos občutna, ko je vina malo in ko ima visoko veno. Vinarski nadzornik Nknlicky. Zadružni pregled. Nemške zadruge ob tretjem vojnem posojilu. Tretje vojno posojilo, ki ga je bila letos najela nemška država, je zneslo nad 12 milijard mark. Iz statistike, ki je bila- o teni izdana, je razvidno, da je bilo posojilo pravo ljudsko posojilo, pri katerem ni bilo udeleženih nič manj nego 8,0.01.746 podpisovateljcv. Kreditne zadruge so sodelovale v veliki meri. Podpisale so za sc in za svoje vlagatelje 7U7 milijonov mark (zadruge splošne zveze 845, državne zveze 800, generalne zveze 88, glavne, zveze 60 milijonov mark). Poljsko zadružništvo v Gornji Slcziji. Z organizacijo zadružništva v Gornji Slcziji so bili Poljaki pričeli precej pozno. Prva poljska kreditna zadruga je bila tu ustanovljena še le leta 1895. Gornjcšlczijskc zadruge poljske so iskale pomoči in zaslombe — kar jc naravno — pri dobro razviti zadružni organizaciji na Poznajskem in Zahodnem Pruskem. Pomanjkanje posebne zveze in denarne osrednje zadruge je bilo vedno bolj občutno. Zato so poskušali šlezijske zadruge priklopiti veliki poz-nanjski zvezi, toda pruska vladaje vedno nasprotovala taki priklopitvi. Leta 1907 so si Poljaki za svoje zadruge v Šleziji osnovali posebno zvezo, katere pa vlada ni hotela odobriti. V tej stiski so si poljske zadruge pomagale na ta način, da so sc podvrgle zakoniti reviziji, poleg tega pa so sc združile v v posebno zvezo, ki jim omogoča skupno delo s centralno zadružno banko v Poznanju. Zadruge so torej revidirane dvojno, po državnem revizorju in po zvezi. Po zvezi izvršene revizije imajo pred vsem namen varovati sigurnost kreditov centralne zadružne banke. Zveza jc pred kratkim izdala svoje prvo poslovno poročilo. Glasom tega izvestja deluje v Gornji Šleziji 17 poljskih kreditnih zadrug, katerih poslovni obseg pojasnujejo naslednji podatki o njihovem bilančnem stanju koncem leta 1914: Aktiva: Menice............................ 81,859.488 mark Naložen denar.......................1,712.109 „ Gotovina............................. 258.672 „ Razno.............................. 6,907.272 „ Zgube......................... . 76.947 „ Skupaj . . . 40,814.488 mark Pasiva: Deleži............................. 1,083.013 mark Rezerve............................ 1,469.207 „ Vloge............................. 35,938.057 „ Izposojila......................... 1,039.074 „ Razno................................ 785.081 „ Vseh 17 kreditnih zadrug ima 1622 članov. Dividenda jc znašala povprečno 6 odstotkov, upravnih stroškov so imele 72.862 mark. Delovanje poljskih kreditnih zadrug, njih uredbo in razmerje lastnega premoženja do tujega priznavajo tudi nemški strokovni listi brez pridržka, last „Rliittcr fiir das Geno8senschaftswesen“ v Berlinu n. pr. piše: Razvoj poljskih zadrug v Šleziji opravičuje najlepše nade. Zadružna misel je pri šlezijskih Poljakih prišla na površje sicer pozno, toda je dandanes prodrla povsod. Dr. Wedcn, znani veščak v kmetijskem zadružništvu in vodja velike nemške zadružne zveze načet em, jc 12. novembra obhajal desetletnico, odkar dcuije pri tej zvezi, ki seje pod njegovim vodstvom vedno bolj razvijala. Dr. \Veden je priobčil mnogo strokovnih razprav iz raznih panog zadružnega prava, po katerih jc znan tudi našim čitateljem. Uspeh vztrajnega zadružnega dela. Kon-sumno društvo v Vratislavi jc 6. novembra t. 1. slavilo petdesetletnico svojega obstanka. V tej dobi je zadruga silno napredovala.* V svojem prvem poslovnem letu 1866 jc štela 420-članov, jc prodala blaga za 36.783 mark in je.pri tem imela 1608 mark čistega dobička. Začetek jc bil lep in obetal takrat ugoden razvoj. Že naslednjega leta je zadruga odprla še dve prodajalni. Koncem leta 1914 pa jc društvenim svrham služilo: pisarna z glavnim skla- dišeem in z glavno blagajno, pisarna za mlin in obratna blagajna, 4 skladišča za premog in 84 blagovnih skladišč, članov je društvo štelo 107.760, ki so kupili od zadruge blaga za 26,318.058 mark. Od članstva so imeli zadružniki dvojno korist, dobivali so pristno blago po zmernih cenah in poleg tega jim je zadruga izplačala še 11 odstotno dividendo. Zadruga se je leta in desetletja prizadevala, čim več blaga izdelovati v lastni režiji in produkcijo zboljšati z novimi tehničnimi pripomočki, tako da so mogli člani biti zagotovljeni, da dobivajo od zadruge važne potrebščine vsakdanjega življenja v enaki, in sicer dobri kakovosti. Kot posebnost naj pri tej zadrugi omenimo, da je vsled velikega števila članov nemogoče imeti občne zbore tako kakor jih imajo navadne, majhne zadruge; vsled tega volijo člani po določenih mestnih okrajih izmed sebe posebne delegate, da jih zastopajo na občnem zboru, ki je potem omejen na manjši krog udeležnikov. Gospodarski pregled. Obrtno nadzorstvo leta 1914. Pozneje kakor druga leta je izšlo letos poročilo obrtnih nadzornikov za leto 1914. Strašna vojska je tudi na polju obrtnega nadzorstva zavirala redno delo. Skoraj četrtino obrtnih nadzornikov služi v vojski. Prenehanje in omejitev civilnega prometa na železnicah je seveda tudi zaviralo redno delo. Štiri nadzorovalni uradi (Lvov, Pržemisl, Stanislav in černovice) so morali vsled vojske z Rusijo prekiniti svoje poslovanje in se tudi o njih delovanju ne poroča. Poročilo sc je zato zakasnilo. V letu 1914. so nadzorovali obrtni nadzorniki 30.187 (v I. 1913 pa 38.276) obratov, ki so jih obiskali 33.487 krat (leta 1913 pa 41.655 krat). Med nadzorovalnimi obrati je bilo 9728 (12.090) tvornic. Vojska je zakrivila, da je nadzorovanje nazadovalo, tudi vojno ministrstvo je obrtne nadzornike večkrat zaposljcvalo. Izvesti so morali veliko poizvedb o delavskih zadevah posameznih industrij in obratov, ki so jih nameravali porabiti za vojne namene. Takih poizvedb so izvedli 2350, preiskov pa približno 30. Med obstoječimi 16.232 tvorniškimi obrati jih je bilo pregledanih le 9728 (12.099), 59-9 odstotkov proti 74-4 leta 1913. Med obstoječimi 138.191 (136.367) nezgodnemu zavarovanju podvrženimi zavodi so jih nadzorovali 24.869 (30.525). Število delavskih sporov je padlo na 204 (332) stavke in 17 (20) izključitev od dela. Vzrok: vojska in po njej nastali slabi položaj. Število sporov, ki so se poravnali izlepa, je zato tudi od 48 na 50 poskočilo. Silovito je poskočilo število strokovnih sodb. Medtem ko so jili našteli še 1. 1913. 26.040, so jih našteli 1. 1914. že 46.519. Največ mnenj odpade na delavske nezgodne zavarovalnice, katerih število je poskočilo od 921 na 18.312. Iznova so razvrstili nezgodnemu zavarovanju podvržene zavode, tudi radi vojske se je število izdanih mnenj povišalo: obrati so se postavljali pod vojaško varstvo, prošnje vodilnih oseb obratov za oprostitev od vojaške službe in razmere v industriji so to povzročile. V 4875 slučajih so zahtevali obrtni nadzorniki pismeno, naj podjetniki odpravijo grajane napake, a ker opomini niso vedno pomagali, so morali obrtni nadzorniki v 596 (1087) slučajih proti 577 (1042) podjetnikom vložiti ovadbe radi prestopkov obrtnega reda. Kako trdovratni so nekateri podjetniki, raz vidimo, ker so jih 108 kaznovali z denarnimi globami, 7 jih je pa vstavilo obrat. Zelo zanimiv je oddelek, ki razpravlja o delavskem varstvu. Splošno poročilo naglasa, .daje vplivala slaba kupčija v letu 1913. tudi na leto 1914. do izbruha vojske. Izbruh vojske je zadušil vsako veselje do podjetnosti, marsikatero tvorniško zgradbo so ustavili. Nekaj številk: Ustanovili, oziroma obratovati je pričelo 523 večjih obratov in tvornic (670), povečali so 391 (560) obratov. Številke zaostajajo za podobnimi prejšnih let v enem slučaju za 147, v drugem za 169. Pripomniti se še mora, da spadajo nove ustanove in povečave v čas pred vojsko. Ustavljenih je bilo nasproti 450 podjetjih v letu 1913. lani le 235 obratov. Ušteti niso tisti obrati, ki so začasno iz raznih razlogov nehali delati. Nezgod je bilo naznanjenih 66.555 (87.557): 493 (663) jih je bilo smrtnih. Žalostno kakor vedno je poglavje o protipo-stavni porabi mladoletnih in žensk, kakršnih slučajev je bilo 1606 (1926); med njimi jih ni bilo 289 še starih 14 let, 12 pa še ne 12 let. Število k nočnemu delu pritegnjenih žensk je poskočilo od 933 na 1075. Žensk je delalo po noči 1075, 1. 1913. pa 933. Tudi glede na vajenec sc čuti vojska. Pomanjkanje vajencev, ki seje pojavljalo več let v marsikateri obrti, je ponehalo, v marsikateri obrti je še preveč vajencev. Radi mnogih vpoklicev se je poslabšalo razmerje vajencev glede na število s pomočniki. 255 — Po izbruhu vojske so deloma ustavili veliko obratov ali so pa močno znižali delavno dobo bodisi v tnalih obratih, kakor tudi v tvornicah. Kjer je podjetje dobavljalo vojaščini, se je položaj kmalu ipremenil tako, da so uvedli nadure, podaljšano delovno dobo in ne redko tudi po dve šiliti dnevno. Bolniško zavarovanje 1. Po uradnih poročilih posnemamo o bolniškem zavarovanju leta 1913.: Zavarovanih je bilo za slučaj bolezni povprečno 3,383.408 oseb; radi nezadostnih poročil ni vpoštevano število članov 247 bolniških blagajn. Med 3,383.408 zavarovanci jih je obolelo 1. 1913. 1,375.054, bolezni je izkazanih 1,751.123 (Lahko kdo in tudi oboli večkrat. Op. ur.) s 30,536.950 bolniškimi dnevi, za katere sc je izplačala tudi bolniščina. Porodnic je bilo 52.288 z 1,448.850 podpornimi dnevi. Umrlo je 27.370 članov. Vseh dohodkov je bilo 92,803.727 K, na tekoče prispevke delavcev in gospodarjev odpade 86,191.912 K. Izdalo se je 89,731.329 K, zavarovanci so stali 77,771.951 K. Preostalo je 3,072.398 K. Enotne cene za prašičje meso in mast. Avstrijska in ogrska vlada se dogovarjati o uvedbi enotnih cen za prašiče in za svinjsko mast. Pogajanja še niso končana, ali kakor stoje stvari, je pričakovati, da bodo uspela. Namerava se določiti najvišje cene, ki naj bi sc potem v določenih dobah zniževale. Na Ogrskem menijo, da bodo naredbe o novih cenah stopile v veljavo že meseca decembra. Gospodarska pomoč Galiciji. V konferenci vlade z zastopniki gališke dežele so sc dogovorili o načelih, po katerih naj se postopa ob gospodarski obnovitvi te pokrajine in se je v to s vrbo določil širok program. Glede stavb seje sklenilo kot nujno potrebno, da sc za silo popravijo cerkve, dalje da se deželnemu odboru dovoli predujem za popravo šol, da se stavbeno gradivo prevaža brezplačno in da ima država prispevati za popravo v vojski poškodovanih opekaren in žag. Pomoč kmetom obsega sledeče točke: dajati je premije za letošnjo jesensko obdelavo polja, bodisi da so dotičniki v ta namen dobili kredit ali ne; za obdelovanje polja v prihodnjem letu se nabavijo motorni plugi, ki sc bodo po vrsti prepuščali v porabo posamezim posestnikom; za seme sc preskrbi ječmen in oves iz zaplenjenega gališkega pridelka; določi sc načrt za rekvizicije. Pomoč mestom obsega: dovolitev subvencij za apro- vizacijske in asanacijske svrhe; ureditev najemninskih vprašanj; dovolitev predujmov okrajem in občinam na račun doklad; dovolitev podpor uradnikom, katerih premoženje je bilo v vojski uničeno; prometne olajšave za dovoz blaga; ureditev davkov; poplačilo vojnih dajatev. Glede zopetnega pozidanja stavb se je povdarjalo, da je treba kmetske hiše in gospodarska poslopja po vaseh zgraditi izključno s sredstvi pomožnega zaklada, stavbe po mestih s pomočjo pomožnega zaklada in posojil, stavbe veleposestnikov s pomočjo posojil. Rok za povračilo naj se določi na 10 let po sklepu miru, obrestna mera naj se zniža. Za leto 1916 se pripravlja' še obširnejša akcija. Monopol za užigalice. Ogrska vlada dela priprave, da se uvede monopol za užigalice. Z vele-bankami, ki so interesirane pri sedanjih tovarniških podjetjih, so se že vršila pogajanja o odkupni ceni. Tudi z avstrijskim kartelom in z avstrijsko vlado se je ogrska menda že precej sporazumela. Glede glavnih točk dogovora baje ni nobenih posebnih težkoč, nekaj ovir sc pojavlja le glede visokosti odškodnine, ki naj se da sedanjim zasebnim tovarnam. Centrala ogrskih denarnih zavodov. Kakor sc poroča, namerava ogrska vlada'parlamentu zopet predložiti načrt zakona o ustanovitvi centrale za denarne zavode. Predloga obsega med drugim tudi določbo, da more vlada revidirati vse zavode, ki imajo manj nego 20 milijonov akcijskega kapitala. Za zavode, ki bi ne hoteli pristopiti centrali, sc namerava uvesti prisilna revizija. Hrvatska in Slavonija dobi primerno interesno zastopstvo v vodstvu centrale. Doslej so sc denarni zavodi večinoma zelo branili priti pod državno nadzorstvo, toda vlada mora gotovo dobro poznati njihovo gospodarstvo, da tako vstrajno zasleduje svoj načrt, ki se do sedaj ni mogel uresničiti. Vestnik Gospodarske zveze. S čim naj krmimo Z To je danes zelo važno vprašanje za naše živinorejce. Dobrog krmljenje je vendar glavni predpogoj za uspeh živinoreje, dobro pa zamoremo krmiti le tedaj, ako pokladamo živini močno in redilno krmo. Krma, - ki sc sedaj navadno poklada, obstoji večinoma le v slami,'senu, krompirju i. t. d. Ta hrana sicer žival nasiti, ne daje ji pa tiste moči in redilnosti, ki ji je brezpogojno potrebna. Radi tega je velike važnosti, da krmo zboljšamo, to je, da pokladamo živini močnejša 256 -- krmila in sicer taka, ki s svojimi vsebujočimi snovmi pospešujejo rast mesa in tako povzroče,