Poštnina Štev. naHBMMnHBMHBMHMMPMMI Posamezna številka L 50 Iskreno pismo našim družinam Ob robu komunistične kooference v Moskvi Sped. in abbon. postale - I Gruppo Spoštovani rojaki! Dovolite, da se slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem obračamo na Vas s posebnim pismom, ki Vas zeli opozoriti na la1* izredno važen dogodek v zgodovini našega naroda, posebno še tukaj na Primorskem. Dočakali smo namreč čas, ko je poleg drugih živih jezikov tudi naš dragi materin jezik povzdignjen na oltar: s 7. marcem Postane tudi pri nas za Slovence uraden bogoslužni jezik slovenščina. Tako je sveta Cerkev po dolgih 1100 letih v celoti sprejela Najbolj naravno iti' uspešno načelo, ki sta ga razglašala slovanska apostola sv. Ciril in Metod: pred Bogom so vsi jeziki enaki in vsak narod naj v svojem jeziku Boga časti. Mnogi naši rojaki so še v bližnji preteklosti za svoj jezik korali mnogo trpeti. Posebno oni in z njimi vsi primorski Slovenci se moramo zato bogoslužja v domačem jeziku resnično vzve-seliti. Če je v nas le količkaj narodnega čutenja, ne smemo dopustiti, da bi tako velika kulturna pridobitev šla mimo nas brez odmeva. Toda stvar ima še globlji pomen. Končno moramo vsi priznati, da je človek ustvarjen za neki višji cilj: napredovati mora v dobrem, posebno v medsebojni ljubezni, slednjič pa doseči trajno srečo. K temu pa nam kristjanom najbolj pomaga, če radi zahajamo k nedeljski maši in če potem skušamo iz nje tudi živeti. In bogoslužna obnova, ki stopi v veljavo 7. marca, ima prav ta ^amen: približati nam hoče sv. mašo in nas tako duhovno obogatiti in osrečiti za čas in večnost. Zato s posebno ljubeznijo vabimo zlasti tiste naše rojake, ki so se zaradi posebnih razmer in krivic verskemu življenju odtujili: Poskusite se znova približati Cerkvi, Kristusu, Bogu. Videli boste: ne bo Vam žal. Zdaj je čas. Ne zamudite najbolj ugodne prilike. Slovenska maša je namenjena v prvi vrsti Vam. Dragi rojaki, očetje, matere, fantje, dekleta in otroci: V nedeljo, 7. marca in potem vse nedelje in praznike — na svidenje Pri slovenski maši! V upanju, da nas boste prav razumeli, Vas toplo pozdravljajo Vaši slovenski duhovniki na Tržaškem in Goriškem Po odstavitvi sovjetskega ministrskega predsednika Hruščeva so novi sovjetski voditelji med drugim odložili posvetovanje 25 komunističnih partij, ki je bilo napovedano za 15. december lani v Moskvi. V upanju, da bodo Kitajci kaj popustili, so povabili tudi Čuenlaja na proslave oktobrske revolucije in bili tudi pripravljeni, da se eventuelno odrečejo omenjeni konferenci. Toda odstavitev Hruščeva ni ganila pekinških voditeljev, ki so vztrajali pri svojih pogojih za spravo z Moskvo »na osnovi skupne borbe proti ameriškemu imperializmu«. Postavljeni pred to mučno izbiro, so sovjetski voditelji ubrali dvoumno taktiko: na eni strani so hiteli poudarjati načela miroljubne koesistence nap ram Zahodu, na drugi strani pa so dajali zelo borbene izjave zlasti proti Zahodni Nemčiji in ZDA. Z namenom, da ne zaostrijo spora s Pekingom, so moskovsko konferenco 25 komunističnih partij preložili na 1. marec 1965. Ministrski predsednik Kosigin se je nepričakovano odpravil na uraden obisk v Severni Vietnam, hoteč nekoliko o-majati vpliv Pekinga na to izpostavljeno azijsko deželo. Spotoma se je ustavil v Pekingu samem in v Pyongyangu (Sev. Koreja). KAJ JE DOSEGEL KOSIGIN? V prvih dneh po zaključku obiska je izgledalo, da je imelo Kosi-ginovo srečanje s pekinškimi voditelji vsaj ta uspeh, da se spor ne bo poživljal. Toda stvarnost je kmalu dokazala drugače. Ko so si sovjetski in kitajski voditelji ob priliki 15. obletnice sporazuma o medsebojnem prijateljstvu izmenjali pozdrave, so Kitajci zelo jasno in odločno predočili svoje stališče, Ton kitajske poslanice postavlja Sovjete pred izbiro: ali z nami proti severno amerikanske-mu imperializmu ali pogajanja z imperialisti proti nam. Sovjeti so udarec mirno sprejeli. Nato je Albanija zahtevo ponovila v Združenih narodih prejšnji teden, ko je hotela izsiliti direkten spopad med ZDA in URSS v zvezi s členom 19 listine OZN. Prejšnje dni pa je pekinški dnevnik »Žen Min Ži Bao« obtožil sovjetsko vlado, da popušča ameriškemu imperializmu in da podpira načrte ZDA, da še naprej izkoriščajo OZN kot orodje svoje napadalne politike. Zlasti obsoja Sovjetsko zvezo, da je glasovala za resolucijo, na podlagi katere je OZN poslala čete v Kongo že leta 1960 ter za predlog o ustanovitvi odbora OZN za mir. Nato navaja, da je že Hruščev julija 1964 sam predlagal, naj bi ustanovili oborožene sile OZN in da sovjetski predstavniki niso tega nikdar preklicali. Pisanje pekinškega dnevnika pomeni nedvomno doslej naj hujši in najbolj odkrit napad Kitajcev na sovjetsko vodstvo po odstavitvi Hruščeva. SPOPAD ALI ODLOŽITEV KONFERENCE Spričo tega se je moskovska konferenca pričela v zelo kritičnem ozračju. Od 25 povabljenih partij se posvetovanja udeležuje le 18 in še med temi je mnogo delegacij, ki so prišle v Moskvo bolj iz poslušnosti in solidarnosti kot pa iz prepričanja. Prvotni namen sestanka, kot si ga je zamislil Hru-ščev, je bil obsoditi Kitajce in tako utrditi svoj položaj. Njegovi nasledniki so srečanju hoteli dati bolj posvetovalen značaj v priča- kovanju sklicanja svetovne komunistične konference. Toda tudi na to niso Kitajci pristali. Sklicatelji konference so se sedaj znašli v zelo težavnem položaju: ali naj konferenca opravi svoje delo (in v tem primeru bodo izpostavljeni hudim obtožbam) ali naj konferenco razpustijo in s tem sprejmejo težko žrtev za svoj prestiž. Nad moskovsko konferenco še vedno torej visi kitajski meč. Kako se bodo sedanji sovjetski voditelji izmotali iz teh nevšečnosti, je v precejšnji meri odvisno od zadržanja držav iz Vzhodne Evrope ter večjih partij iz držav Zahodne Evrope. Med njimi je na prvem mestu Italijanska komun, partija, ki se izmika jasni opredelitvi. Bela knjiga o Južnem Vietnama Prejšnji teden je v Južnem Vietnamu prišlo do novega državnega udara, ki je že deseti v zadnjem času te nemirne juž-noazijske dežele. General Nguyen Khan, katerega so budisti pred dobrim mesecem spravili na vodstvo države, se ni dolgo obdržal na oblasti. Prejšnji teden ga je po nekrvavem vojaškem udaru odstranila skupina mlajših generalov, ki je tako popolnoma preobrnila politični položaj v deželi. Zdi se, da so ZDA bolj zadovoljne s skupino mlajših vojaških voditeljev kot z generalom Khanom. Slednjega so novi vietnamski voditelji odstranili iz vojske ter ga imenovali za potujočega veleposlanika. Pred dnevi je ameriška vlada izdala belo knjigo o vojaškem vmešavanju Severnega Vietnama v ozemlje Južnega Vietnama. Iz teh objavljenih dokumentov izhajajo številne obtožbe na račun hanoj-ske vlade, ki pošilja vojake in orožje v pomoč gverilcem v Južnem Vietnamu. Iz celotnega poročila izhaja zelo resna ugotovitev ameriške vlade, da je namreč pronicanje vojakov in orožja iz komunističnega področja v Južni Vietnam tako obsežno, da ga je nemogoče zadržati z normalnimi vojaškimi operacijami. Bela knjiga nadalje zatrjuje, da je pošiljanje orožja gverilcem vedno bolj masivno, tako da ne gre več za klasično notranjo gverilo, temveč za pravcati poskus od strani hanojske vlade, da stre svobodo in neodvisnost Južnega Vietnama. Zaradi tega bosta, dokler hanojska vlada ne preneha s temi akcijami, sajgonska in ameriška vlada nadaljevali z obrambo Južnega Vietnama. Nadvse ganljiv verski obred se je do-dil v petek, 26. februarja v baziliki svetega Pavla v Rimu. Sv. oče je v svoji °četovski skrbi in ljubezni za vse ljudi ^klical iz mučen iškega Konga 12 katehu-'ftenov in jih sam krstil. S tem svetim obredom krsta in birme, katero so takoj nato prejeli novokrščeni Kongožani, je sv. oče hotel počastiti spojin vseh misijonarjev in misijonark ter drugih oseb, ki so v zadnjem času bile ^orjene v Kongu. Dvanajst črnskih ka- tehumenov, šest moških in šest žensk, je z največjo pobožnostjo prejelo sv. krst in vsak si je poleg izbranega imena dodal še ime Pavel odn. Pavla. Botri krščencev so bili sami visoki cerkveni dostojanstveniki: kardinali Agagianian, Shehan, Dante, Colombo, Cardijn, Bevilacqua za moške ter prednice misijonskih kongregacij za ženske. Sv. oče Pavel VI. je ob tej priliki imel pomemben govor, v katerem je najprej pozdravil kongoške novokrščence kot nove kristjane ter jim dejal, naj ponesejo Kristusa med svoje brate in naj imajo vedno za vse široko srce. Spomnil se je nato vseh, ki so izgubili življenje v bratomornih bojih, katere mora obsoditi ne samo Cerkev, temveč jih je v vesti dolžno obsoditi vse človeštvo. Ne samo Cerkev, temveč celotno človeško dostojanstvo je bilo s temi dejanji prizadeto v svojih najglobljih osnovah. Sv. oče je nato pozval «svoje drage afriške sinove«, naj premislijo svoje ravnanje. Kri kliče kri in nered Za enkrat ni še prišlo do nikakršnih konkretnih ukrepov. Dejstvo pa je, da je egiptovski diktator Naser iz tega diplomatskega spopada z Bonnom izšel kot zmagovavec. Nemški kancler Erhard se je znašel v zelo zapletenem položaju: ali naj dosledno izvaja Hallsteinovo doktrino ali naj pa Naserju prizanese in s tem opogumi ostale nevezane države, da priznajo režim Vzhodne Nemčije. Iz te zadrege se je skušal delno rešiti s tem, da je povabil v Bonn sovjetskega premiera Kosigina. Slednji pa je že dal vedeti, da ne misli vabila sprejeti. Ulbricht y Egiptu Kljub nasprotovanju bonnske vlade v Zapadni Nemčiji je egiptovski predsednik Naser sprejel vzhodnonemškega komunističnega voditelja Ulbrichta z vsemi častmi, ki so običajne le za državne poglavarje. Erhardova vlada je v znak protesta sklenila zaradi tega prekiniti z gospodarsko pomočjo Egiptu. Obenem je tudi namignila na možnost, da diplomatsko prizna Izrael. ''HlllllIlliiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiliiiMIIIIIIIIIIHIIIIlIllilllllllUllllllllllllllllllllllllllllltliniMIIIIIIIIMIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIliiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHHiiiiilIlllMIIIIIIIlIlilllllllllllllllllilllllllllllllllilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItUIHtlllllllllllMIIIIIIIIlIlillllllllllllil Papež Pavel Ul. je krstil 12 kongoških katehumenov nov nered, zato se bo mir uveljavil le tedaj, ko bo prišlo do medsebojnega spoštovanja in pravilnega vrednotenja človeškega življenja. Z največjo pozornostjo so vsi sledili besedam sv. očeta, ki je nato vsem novo-krščencem podaril verižico s križcem, rožni venec in kakor je pri nas navada birmancem, še uro. Novokrščenci in birmanci so bili zelo iznenadeni in so izrekli svetemu očetu svojo globoko hvaležnost in zvestobo. Razorožitev in pomoč nerazvitim državam Že več let se govori, da je razorožitev edini dokončni mednarodni ukrep, ki lahko zagotovi mir in varnost vsemu človeštvu. O razorožitvi so razpravljali politiki in znanstveniki vsega sveta in ni ga, ki bi se lahko ognil temu vprašanju. Toda ne upoštevajo vsi številnih posledic — ne le političnih — temveč zlasti go-spodarsiih, socialnih in psiholoških, ki bi jih tak sklep lahko imel na gospodarski in industrijski značaj držav, ki bi to izvedle. Omejimo se le na nekatere splošne poglede! Večji del stroškov za oboroževanje nosi sedem držav: Kanada, ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemška zvezna republika, Kitajska ljudska republika in Sovjetska zveza. Nerazvite države izdajajo za svojo oborožitev komaj 10% tega, kar izdajo industrializirane države. Sedaj si pa oglejmo le razvite zapadne države, ki so izven Sovjetske zveze! Po poročilu NATO, ki je bilo objavljeno decembra 1963, so stroški atlantskega zavezništva bili 73.446 milijonov dolarjev. Od tega je bilo na ramah Amerike 58.457 milijonov in 18.589 milijonov na ramah Evrope. Če bi bile razvite države, samo v tem desetletju, pripravljene posvetiti nerazvitim državam le 196 svojega narodnega dohodka (okoli 15 milijard dolarjev), bi bilo moči ustvariti pogoje, ki bi omogočili tem državam do leta 1970 dvigniti dohodek na 5% letno in se na njem tudi obdržati. Tudi če računamo na demografski porast za 2,5%, bi se narodni dohodek v 25 ali 30 letih podvojil. Za razvite države to ne bi bila nobena žrtev, nekatere od njih, kot na pr. Francija, bi se lahko zadovoljile le z 2% dohodkom, drugo pa namenile pomoči. Razpoložljiva sredstva bi morala upravljati mednarodna organizacija za financiranje razvoja. Prizadevanju za razorožitev pa bi se moral pridružiti tudi tretji svet. Sedanji svet pa vzdržuje anahronistični varnostni sistem, zlasti če še pomislimo na sedanje in bodoče zahteve. V gospodarski govorici že mislimo na prihodnjost, v vojaški pa še vedno mislimo kot generacije iz leta 1914. plačana v gotovini Katoliški Leto XVII. - Štev. 10 (835) Gorica - četrtek 4. marca 1965 - Trst UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 1.000 Letna naročnina..................L 2.000 Letna inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 "1,1 Novi obredi in nov duh DUHOVNIKOM IN VERNIKOM GORIŠKE NADŠKOFIJE S 7. marcem stopijo v veljavo liturgične novosti, o katerih se že dolgo govori. Ker je to važen datum v zgodovini Cerkve, bi rad duhovnikom in vernikom povedal nekaj misli. 1) Namen liturgičnih novosti je ta, da bi verniki v večjem številu prihajali in sodelovali pri bogoslužju. To bo mogoče doseči, če bodo vsi ob nedeljah in praznikih imeli v rokah knjižico in skupno molili in odgovarjali ma-šniku. Nič težkega ni to, treba je le premagati malo obzira do ljudi. Vsi naj torej imajo knjižico v rokah! In vsi naj bodo navzoči že v začetku sv. maše! Nedeljska in prazniška sv. maša ne sme biti le neka zunanjost. Treba je biti pri celi sveti maši od začetka do konca. Pri sv. maši naj se tudi poje. Vsi pojte, da bodo verniki res skupno z duhovnikom ena družina, vesela družina, ki daje hvalo Bogu in se med seboj vzpodbuja v veri in ljubezni do Kristusa. 2) Poleg točnosti, skupne molitve in petja je treba še več: a) Prihajajmo v cerkev k Bogu polni ponižnosti in kesanja! Gospodov dan je dan milosti. Kristjan, ki sodeluje pri Kristusovi daritvi, se mora očistiti greha, mora dobiti odpuščanje svoje krivde. Če je le mogoče, pojdite k sv. spovedi; če pa to ni mogoče, obudite vsaj popolno kesanje s sklepom, da ne boste grešili več in tako bodo uresničene mašnikove besede: »Oproščenje, od vezo in odpuščenje naših grehov nam daj vsemogočni in usmiljeni Gospod!« Greh trga od Boga ter zametuje odrešenje in božje prijateljstvo. Kako naj se z njim v duši približamo Bogu? Kako more biti ljudstvo povezano v občestvo pred Bogom brez posvečujoče milosti? b) Poslušajte božjo besedo, ki prinaša luč in razsvetljuje za življenje, zlasti za novi teden, ki začenja z nedeljo. Božja beseda, ki se oznanja v berilu, v evangeliju in pridigi, vam hoče pokazati pravi pomen življenja in pomagati, da krščansko živite. Brez božje besede sv. maša ne prinese nobenega pravega sadu. Ker bo zdaj sko-ro vse v domačem jeziku, je treba da pazljivo poslušate. Vsi, tudi učeni, potrebujemo pouka. Božja beseda je naša prava luč, ker po njej govori Kristus. 3) Daritev, ki se vrši pri oltarju, zahteva našo soudeležbo pri zauživanju Telesa Kristusovega, ki se nam deli pri sv. obhajilu. Vsi smo povabljeni k temu zauživanju. Kdor je pri sv. maši, ne da bi prejel sv. obhajilo, je podoben povabljenemu, ki je prišel na gostijo in odklanja jedi, ki mu jih nudijo. Pri ljudeh bi bila to žalitev. Gospod Bog nas ne bo zato zapodil iz cerkve, a kristjan bo ostal mrzel ter nezmožen, da bi razumel lepoto življenja in ne bo imel moči za dobra dela. človek brez božje hrane počasi pade v duhovno revščino in končno zaide v stanje smrtnega greha. c) Sveta maša je Kristusova daritev za nas, ki obnavlja skrivnost odrešenja. V nobenem drugem ni zveličanja; in ni ga imena pod nebom, v katerem bi se mogli zveličati. V Kristusu smo vsi odrešeni, v Njem smo vsi bratje. On sam je naš Učenik, on sam Vzor, ker nam je dal zgled. On sam je odrešilna žrtev, ker je umrl za naše grehe. Zaradi Kristusove smrti smo vsi eno v njem. Ni mogoča pristna soudeležba pri Kristusovi daritvi, če se ne zamislimo v omenjene resnice. Sodelovanje pri sveti maši mora združiti nas vse, mora postati za vse vir duhovnih sil ter naša glavna skrb, da bomo vedno bolj podobni Kristusu. Dragi duhovniki, dobro premislite te nauke in pojasnite jih vernikom! Vi verniki pa jih sprejmite, da bo nedeljska sv. maša ne le izpolnjena nedeljska dolžnost, ampak predvsem srečanje s Kristusom, ki je naša luč in naša sreča, a tudi srečanje z brati. Na ta način se bo vse naše okolje preželo z Bogom. Bog vas blagoslovi in Kristus naj vas tolaži ter vam pomaga! f Andrej, nadškof Gorica, 2. marca 1965 s* « g z življenja Cer Za sv. očeta izredno bogat teden V ponedeljek, 22. februarja je na tajnem konzistoriju imenoval 27 novih kardinalov. Naslednji dan, v torek je sprejel veliko skupino mladih katoliških delavcev', žosistov, ki so prihiteli iz vseh delov sveta, da se sv. očetu zahvalijo, ker je podelil kardinalsko čast njihovemu ustanovitelju in voditelju kanoniku Cardijnu. Sv. oče je bil mladih delavcev vidno vesel in jim je pripravil nad vse prisrčen sprejem. V četrtek je sv. oče novoimenovanim kardinalom izročil znake njihove časti in sicer med sveto mašo, ki jo je opravil skupno z novimi kardinali. Določil je tudi, naj bo obleka kardinalov bolj preprosta, kot je bila doslej. Pri slovesnostih je bil tudi jugoslovanski veleposlanik Vejvoda. V petek, 26. februarja ob 17h pa je sveti oče v baziliki sv. Pavla daroval sveto mašo za vse misijonarje, ki so izgubili življenje pri izvrševanju svojega poklica, zlasti za misijonarje, ki so padli v Kongu. Ob isti priliki je sveti oče skupini fantov in deklet iz Konga podelil zakrament svetega krsta, prvo sveto obhajilo in zakrament svete birme. Zadovoljstvo na Vzhodu zaradi novili kardinalskih imenovanj Odločitev papeža Pavla VI., da podeli kardinalsko čast nekaterim vzhodnim patriarhom, tako je dejal grško-melkitski patriarh Maksim IV. Saigh, je nov dokaz velike ljubezni, ki jo goji sveti sedež do Vzhoda. Iz tega dobrohotnega dejanja bo zlasti ekumenizem dobil novih spodbud za svojo utrditev, ki bodo nujno pospeševale zedinjenje kristjanov. Talar — liturgična obleka Episkopat republike San Salvador je dovolil duhovščini te dežele, da nosi obleko c!ergyman namesto talarja. Odlok stopi v veljavo 7. marca. Talar bodo morali poslej nositi samo med bogoslužnimi obredi. Pravi ekumenizem Bostonski nadškof kardinal Cushing bo za letošnji velikonočni čas govoril v 10 sinagogah in v 40 protestantskih cerkvah. To pobudo, ja dejal kardinal ob priliki nekega zborovanja Judov v njegovi škofiji, je ustvarilo novo ekumensko ozračje in bi bila pred 15 leti povsem nemogoča. P. Prešeren nekoliko boljši Zdravstveno stanje jezuitskega patra Antona Prešerna, ki ga je pred letom zadela v Rimu delna možganska kap, se je v zadnjem času rahlo zboljšalo. Sedaj lahko kar razumljivo govori. Molimo zanj še naprej! Kratko, pa jedrnato V Venezueli bodo smele trajati od 7. marca pridige samo 10 minut. Tako je določil predsednik škofijske komisije za izvedbo liturgične konstitucije,, pomožni škof Bonilla. Res katoliška Cerkev V zavodu sv. Petra apostola v Rimu je letos 128 duhovnikov, ki so iz 95 škofij in 33 dežel z vseh celin. Katoliške univerze v Juž. Ameriki V akademskem letu 1965 bodo katoliške univerze v Latinski Ameriki obravnavale zlasti dve terni: Poslanstvo katoliških univerz v razgovoru z modernim svetom in Pouk teologije kot sredstva okrepitve in poglobitve vere. Zbirka za osrednjo Afriko V vseh cerkvah v Belgiji je bil 17. januarja Dan za Kongo, Ruando in Burundi. Zneski, ki so jih nabrali ob tej priliki, so bili poslani različnim misijonskim postajam v Osrednji Afriki, zlasti za izobrazbo voditeljev omenjenih treh dežel. Sestanek glede prvega sv. obhajila Duhovniki in laiki 14 nemških škofij so se sestali v Konigsteinu, kjer so proučili najprimernejše vidike, katerim naj bi sledili pri pripustitvi otrok k prvemu svetemu obhajilu. V ta namen so ustanovili posebno študijsko komisijo. V nedeljo, 14. marca bodo na Koroškem deželne volitve. Izvoliti bo treba nov deželni zbor, ki ga sestavlja 36 poslancev. V sedanjem deželnem zboru so imeli socialisti 18 poslancev, avstrijska ljudska stranka (nekaka kršč. demokracija) 12, stranka svobode (nemški liberalci, zagrizeni nacionalisti ter bivši nacisti) 5, komunisti pa enega. Ker predsednik deželnega zbora ne voli, so se morali socialisti stalno vezati s komunisti, da so lahko preglasovali ostali dve stranki, ki sta bili v opoziciji. Avstrijska ljudska stranka je pa morala imeti stalno obzir na »svobod-njakarje«, ki so vse prej kot naklonjeni Slovencem. Pri novih volitvah si bo avstrijska ljudska stranka prizadevala, da dvigne število svojih poslancev od 12 na 13. To bi pomenilo, da bi socialisti izgubili enega in padli na 77. Ob takem volilnem rezultatu bi se ljudska stranka, povezana s stranko svobode, lahko povzpela na oblast in potisnila prvič po obnovitvi Avstrije socialiste v opozicijo. Prav v borbi za to negotovo poslansko mesto pa slovenski glasovi lahko postanejo jeziček na tehtnici. Zadnjič so Slovenci na Koroškem samostojno nastopili L 1949. Bili so razdeljeni v dva tabora: v koroško slovensko katoliško skupnost ter v demokratično fronto. To so sestavljali titovsko usmerjeni Slovenci. Ne eni ne drugi skupini pa ni uspelo priboriti si sedeža. Od tedaj dalje so prvi vedno podpirali ljudsko stranko, drugi pa socialiste. Koristi pa niso imeli Slovenci nobene od tega podpiranja. Ljudska stranka je zaradi stranke svobode skrbno pazita, da ne bi v čem podprla slovenskih zahtev; pa tudi socialisti so se kljub toliko opevani internacionalistični usmeritvi stranke kaj malo brigali za slovenske težnje. Zato so se Slovenci iz katoliškega tabora po 16 letih — čisto pravilno — spet odločili, da samostojno nastopijo. Primer iz tržaških volitev, kjer smo si Slovenci priborili svojega zastopnika, jasno priča, koliko več lahko stori za manjšino izvoljeni predstavnik manjšine, kakor pa poslanec kake vsedržavne stranke, ki zastopa najprej interese stranke, nato večinskega naroda, nikdar pa ne manjšine. Narodni svet koroških Slovencev, ki druži katoliške Slovence s Koroške, je zato sklenil — seveda v veliko nevoljo ljudske stranke —, da letos ne bo več podprl te stranke, ki se do sedaj ni nikdar izkazala hvaležna Slovencem za njej oddane glasove, temveč je stalno popuščala nemškim nacionalnim nestrpnežem. Ker je za dosego enega poslanskega mandata potrebnih 7600 glasov, je zelo možno, da katoliški Slovenci v novem deželnem zboru kot jeziček na tehtnici odločilno vplivajo s svojim zastopnikom na sedanje precej izenačeno ravrtotežje na politični pozornici Koroške. Titovsko usmerjeni Slovenci, ki so združeni v »Zvezi slovenskih organizacij«, bodo pa tudi letos iz »načelnih« razlogov podprli socialiste — tako kakor počnejo enako usmerjeni naši rojaki na Tržaškem in Goriškem že dolgo vrsto let. Da bodo ti slovenski glasovi vrženi proč in brez koristi za slovensko manjšino, je jasno kot na dlani. Toda za te vrste ljudi je udinjanje levo usmerjenim strankam važnejše kot pa reševati položaj manjšine. Tako smo brali te dni v levičarsko usmerjenem slovenskem časopisu, da je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ostala zvesta svoji pred desetimi leti sklenjeni odločitvi, da koroški Slovenci ne tvorijo več samostojne politične stranke, marveč se kot polnopravni državljani zavestno vključijo (t. j. utopijo, op. ur.) v splošno avstrijsko družbeno življenje in se v tem okviru borijo za oblikovanje politične volje, zavedajoč se, da tako odstranjujejo nevarnost izolacije (!) od družbe, v kateri živijo. Kako klavrno in Slovenca nevredno je tako mišljenje in pisanje! In kako v svetli luči zablesti zato odločitev katoliških Slovencev, da bodo volili samostojno. Saj tako velevata trezna pamet in slovensko čuteče srce. Tradicijo prednikov je treba povezati z bodočnostjo mladine. To bo pa mogoče samo, če si Slovenci na Koroškem zagotovijo lastno zastopstvo v deželnem zboru. In prav v tej težnji jim želimo vsi resnično demokratični in verskim idealom ter slovenski misli zvesti Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu popoln uspeh, to je, slovenskega poslanca v koroškem parlamentu. DOBRA VERA Iz Trsta smo prejeli še ta dopis: Prebral sem nepodpisani članek v led' niku »Vita Nuova« z dne 26.2.1965 pod' naslovom »Slaba. vera«. Po svoji vesti izjavljam, da sem čl» nek v »Katoliškem glasu« z dne 18. febl. napisal v NAJBOLJŠI VERI. Kdor g* je pozorno prebral, je lahko spoznal, d* iz njega veje moralna obsodba komuni' stičnega režima, ki je izgnal Istrane k njihovih domov, odnosno je kriv, da st mnogi sami odšlL Vem, da so med nji mi tudi Slovenci in Hrvati. Dalje sem — rebus sic stantibus A hotel le poudariti njihovo pravico, jim Italija nudi vsestransko pomoč, pat tam, kjer je to fizično možno, to je na lastnem ozemlju. Samo to in nič druge ga z izjemo ugotovitve, da se ena krivic* ne more popraviti s povzročitvijo drugi krivice na škodo etničnega značaja kraj jev, v katerih živijo Slovenci, ko se to vprašanje lahko uredi drugače v oboje stransko zadovoljstvo- Ne vidim, kje bi bil tu »rasizem najslabše vrste«. Veseli me, da pisec članka v tednike »Vita Nuova« obsoja raznarodovanje. morem se žal v celoti strinjati z izjavo da se »Vita NUova« ni izrazila proti Slo vencem. Cernu je potem grajala spore zum med strankami leve sredine in d* mokratičnimi ter katoliškimi Slovenci? Vzel sem si k srcu besede o okrožni cah in koncilu. Iz srca tudi želim, da b pisec članka našel zelo veliko bolj av tentičnih in boljših Slovencev, kakor set* jaz. Prav tako želim, da bi med vserrt katoličani na Tržaškem vladalo več pr» ve krščanske ljubezni in razumevanja. R.ž) IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Priznanje zaslužnemu izseljenskemu duhovniku Dne 17. februarja je buenosaireški nadškof kardinal Caggiano izročil glavnemu dušnemu pastirju za slovenske izseljence v Argentini g. Antonu Oreharju cerkveno odlikovanje s častnim naslovom monsi-gnor. Kardinal Caggiano je nato v razgovoru omenil, da je v teku zadnjega koncilskega zasedanja v Rimu zaprosil sv. očeta, da podeli ta častni naslov g. Oreharju iz dveh razlogov: ker skrbi nepretrgoma od 1. 1948 dalje z vso vnemo za dušni blagor slovenskih izseljencev v Argentini in ker ves čas izredno modro in učinkovito . povezuje slovenske duhovnike istotam. Brez dvoma si je g. Orehar to cerkveno priznanje v polni meri zaslužil. Že v domovini je z vnemo deloval na dveh farah, bil vsestransko delaven v katoliških organizacijah, bil od 1. 1940 do 1945 'stolni vikar v Ljubljani, učil verouk kot profesor na gimnaziji ter deloval kot zvezni1 asistent Kat. akcije dijakinj in akademi- čark. Od 1..1945 do 1. 1948 je kot deleg* pok. škofa dr. Gregorija Rožmana skrtk za dušno pastirstvo med slovenskimi pri ti komu n i stičhi mi begunci v italijanskih t> boriščih • Monigo pri Trevisu, Servigliafl1 pri Anconi in Senigallia. L. 1951 je-v stri slu papeške konstitucije o Begunski dF žini postal direktor slovenskih dušnih .j* stiriev v Argentini. Po njegovi nohuJ-i !' zrastla v srcu Buenos Airesa . mogočb dvonadstropna Slovenska hiša z veliko dS’ rano in prostorno kapelo, v kateri je red' vsako nedeljo in praznik slovenska maša. Novemu g. monsignorju, ki so ga uv primorski Slovenci spoznati I. 1962,, ka govoril po radiu Trst A in ob priliki sijonske nedelje v Gorici, izreka tudi ni list svoje iskrene čestitke- in se pridruži1 veselju slovenskih izseljencev v Vrgentii1 ki vidijo v tem imenovanju tudi pozorno® Svetega sedeža do njihove neomajne z': stobe katoliškim načelom in potrditev pf3 viliiega stališča, ki so ga zavzeli do br*‘ božmega komunizma . Zbornik Svobodne Slovenije 1965 Trapisti bodo zborovali Glavni kapitelj reda trapistov se vršil v Citeau.vu od 29. aprila dalje. bo V začetku februarja je prišla iz daljne Argentine tudi k nam na Tržaško in Goriško dolgo pričakovana pošiljka »Zbornika Svobodne Slovenije« za leto 1965. Zajetna knjiga rta 368 straneh velikega formata nas ni razočarala. Po obsegu presega vse dosedanje, po vsebini je pa tudi tako pestra in bogata, da si mora vzeti hravec res precej časa, da jo predela, potem pa se mora še in še k njej vračati, zlasti, k zaglavju «Kaj sodim o komunizmu?* Letošnji Zbornik Svob. Slovenije (t.edinik slovenskih izseljencev, kr izhaja, v Buenos Airesu), je sedemnajsti po vrsti. Ob dvajseti obletnici, odkar se je končala 2. svetovna vojna, zaključila sovražnikova okupacija nad našo zemljo, zmagala zarota mednarodnega komunizma v Sloveniji, naši ljudje pa bili prisiljeni v deset tisočih iskati svobody v tujini. Zbornik Svobodne Slovenije častno predstavlja svobodno demokratično emigracijo v svetu in kliče tistim, ki, so se nasilno polastili oblasti v domovini: «Mi živimo in se razvijamo v svobodi. Ni nas strah bodočnosti, kajti ta je naša in ta bodočnost bo tudi Sloveniji pričarala novo dobo, ki bo prosta klečeplazenja, omejitev vseh vrst in strahu pred oblastniki.« Knjiga je razdeljena v šest poglavij. Prvo nosi naslov «Razprave, dokumenti, pričevanja«. Menimo, da bi moral vsakdo iz tega dela Zbornika prebrati zlasti spis msgr. dr. Jožeta Jagodica »Proces proti škofu dr. Gregoriju Rožmanu«. V njem je objavljen zagovor škofa Rožmana, ki ga je sam napisal na obtožbe komunistič- nega sodišča v Ljubljani in ga nato poslal Sv. stolici v Rim. Je to izredno važen zgodovinski dokument, ki priča, kako podlih laži in podtikanj so se i/oslužili naši komunisti z namenom, da- bi mu vzeli Čast. Prav po objavi tega dokumenta- zablesti umrli škof-trpin pred nami št;- bolj velik in plemenit. V tem zaglavju jo še več izredno zanimivih sestavkov, kot n. pr. Jz socialne in politične zgodovine Slovenije, Proces (komunistična sodna> farsa proti Nagodetovi skupini 1. 1947 v Ljubljani), Katoliška Cerkev in državna oblast v Jugoslaviji, O razvoju krščanske demokracije, Potek in tematika drugega obdobja koncilskih del. Drugo zaglavje je posvečeno slovenskim planincem v Argentini, ki so uspešno izvedli odpravo na Kontinentalni led, zavzeli 29. januarja 1964 3380 nr visoki ognjenik Lautaro ter na njem razvili slovensko in argentinsko zastavo. Temu zaglavju je dodana tudi planinska priloga na boljšem papirju s čudovitimi, doslej še ne objavljenimi fotografskimi posnetki. Svoj višek doseže Zbornik v tretjem zaglavju «Kaj sodim o komunizmu?« Obsega kar 75 strani. V obliki ankete je objavljenih 21 odgovorov, ki so prišli iz Argentine, Anglije, Francije, Nemčije, Kanade ter ZDA in predstavljajo eno najbolj jasnih prikazov komunističnega nauka ter njegovega razkrajalnega dola, kar smo jih dosedaj Slovenci objavili. Naslednje zaglavje se spomni dvajsetletnice, ko so bili 1. 1945 «Slovenci prevarani v upanju, da bodo dosegli svobo- do.« V vrsti člankov ja do danes, ko nam pravijo, da moramo za izvojevanje svojih pravic ponovno skupaj z njimi, je nam slovenskim demokratom postalo čisto jasno, da si moramo za svoje pravice tako v občinah, na provinci, na deželi in celo v Rimu sami poskrbeti. Naša trezna samostojnost in načelnost, ki ima tako svetlo pot že iz preteklih let, se je tako izkazala kot edino prava pot. Z lastnim razumom moramo pretehtati, kdaj in kam se bomo podali, na koga in kako se moramo obrniti in zanesti, in samo to, kar se nam bo zdelo pametno in v skladu z našimi načeli, samo to moramo kot slovenski demokrati ukreniti. Tako smo dolžni delati, bodisi kot člani ali pa kot zastopniki neodvisne slovenske manjšine, predstavniki trajnih koristi naših tukajšnjih ljudi, ne pa zgolj dnevnopolitičnih interesov kakšnih neslovenskih strank. u. Marko RZASKE NOVICE Slovenska skupnost za ladjedelnico Sv. Marka Slovenska skupnost se je ob raznih prilikah pridružila vsemu tržaškemu prebi-vavstvu, ki odločno protestira proti namenu, da se tržaška ladjedelnica Svetega Marka skrči ali celo odpravi. Protest Slovenske skupnosti poudarja, kako so merodajni krogi ob zaprtju ladjedelnice Sv. Roka obljubili, da bodo modernizirali ladjedelnico Sv. Marka. Ta obljuba ni bila izpolnjena. Še več: danes grozi ladjedelnici okrnitev ali zaprtje. To se nikakor ne sme zgoditi! Trst gradi ladje že od 1. 1830. Pridobil si je izvrstno tradicijo, vzgojil si je strokovnjake svetovnega slovesa, zgradil je ladje, ki so ponos vseh oceanov. Svoje gospodarstvo je neločljivo povezal z ladjedelnico. Kdor bo vzel Trstu ladjedelnico, ga bo gospodarsko uničil. In potem gre za ljudi, za družinske očete, za delavce, ki štejejo več kakor gospodarski račun, ki bi hladno in brez človeških ozirov potegnil križ čez usodo mesta, njegove okolice in njegovih ljudi. Po raznih protestih je prišlo nekaj zagotovil, ki pa nas ne morejo prepričati. Ladjedelnico Sv. Marka je treba modernizirati, ne pa okrniti ali ukiniti! A. O. Rojan Umrla je najstarejša žena V petek, 26. februarja je umrla v tržaški bolnišnici gospa Alojzija Klun z Ver-nielisa, najstarejša žena v rojanski župniji. Dočakala je 100 let, 8 mesecev in 17 dni. Do zadnjega je ohranila izredno duševno svežost. Mislim, da zanjo veljajo svetopisemske besede, ki hvalijo močno ženo, katere veljava je neprecenljiva. Molitev ji je bila v oporo v vseh življenjskih preizkušnjah, ki jih ni bilo malo. Živela je iz vere. Velika je bila njena ljubezen do materinega jezika. Boleče je občutila izumiranje domače govorice. Dolgo vrsto let je bila zgledna članica ro-janske Marijine družbe, ki jo je ohranila v najlepšem spominu. K zadnjemu počitku smo jo spremili v nedeljo, 28. februarja ob veliki udeležbi ljudi. Naj jo Gospod bogato poplača za njeno dolgo in zgledno življenje. Njenim dragim izrekamo naše sožalje. Barkovlje Zadje čase je več naših ljudi odšlo v večnost. Kot zadnjo v mesecu februarju smo pospremili k zadnjemu počitku na tukajšnje pokopališče gospo Marijo Vodopivec iz domače barkovljanske družine. Po nesrečnem padcu so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je počasi začela ugašati. Izrazov sočutja in sožalja ni manjkalo, ker je Vodopivčeva družina znana po ljubezni do vsega domačega, ki se razodeva v vsestranskem delovanju za dobro stvar. Naj pokojnica počiva v Bogu; prizadetima sinovoma in vsem sorodnikom pa iskreno sožalje. 5. t.m. zvečer bomo imeli prvikrat večerno sv. mašo ob 19,30. Upamo, da bomo lahko nadaljevali s tem bogoslužjem vsak prvi petek v mesecu. 7. t.m. pa bomo začeli z novo dopoldansko sv. mašo ob 11. uri dopoldne. Tako bomo imeli vsako nedeljo in zapovedan praznik po dve sv. maši v slovenskem jeziku: ob 8. in 11. uri. Vabljeni vsi! Pustna prireditev Slov. Vincencijeve konference, pri kateri je sodelovala tudi naša mladina, je vse zadovoljila. Smeha ni manjkalo. Za zaključek je nastopil mladinski pevski zbor od Sv. Ivana. Mladi pevci so takoj v začetku občinstvo navdušili. Zbor deluje že dolgo časa. Poje v cerkvi, pri domačih prireditvah in je že nastopil na tržaškem radiu, želimo mu veliko uspeha in da bi nas še razveselil s tako lepimi pesmimi in glasovi! Blagoslovitev novega križevega pota v Sv. Križu pri Trstu V nedeljo, 7. marca ob 3h popoldne bo pater Fidelis Kraner iz Gorice blagoslovil v Sv. Križu pri Trstu novi križev pot, ki ga je izdelala tvrdka Stuflesser iz St. Ulricha (Ortisei) na Južnem Tirolskem. Novi križev pot je umetniško, iz trdega lesa rezljano delo in stane 700.000 lir. Vsoto so radodarni svetokriški verniki skoraj v celoti že zbrali. Po blavoslovitvi novega križevega pota bo domači cerkveni pevski zbor zapel nekaj postnih pesmi. Križani lepo vabimo vse okoličane, da se te izredne slovesnosti v čim večjem številu udeležijo. Seja občinskega sveta v Dolini V četrtek, 25. februarja je bila v Dolini prva redna seja občinskega sveta. Dnevni red je bil zelo obširen, zato se je seja zavlekla do 23. ure. Poleg številnih zadev iz redne uprave, je občinski svet odobril resolucijo v zvezi z nameravanim zaprtjem ladjedelnice Sv. Marka v Trstu, v kateri je zaposlenih veliko število delavcev iz Brega. S tem v zvezi je tudi predstavnik Slovenske skupnosti predložil resolucijo. Ker je resolucija, ki jo je predložil občin- *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Odslej bo vsako nedeljo sv. maša s slovenskim bogoslužjem v rojanski župni cerkvi, Trst in sicer ob 9. uri. Sv. mašo bo vsakič prenašala tudi radijska postaja Trst A. Širite »Katoliški glas" ski odbor, v bistvu vsebovala iste zahteve, so svetovavci Slovenske skupnosti glasovali za skupno resolucijo. živahna razprava se je razvila v zvezi z namestitvijo uradnega tolmača na sejah občinskega sveta, ker trije svetovavci pripadajo Krščanski demokraciji in ne razumejo slovenščine. Prefekt dr. Mazza in pokrajinski upravni odbor sta zavrnila zadevni sklep občinskega sveta, češ da bi delo tolmača lahko opravljal občinski tajnik. Po živahni diskusiji, v katero so posegli tudi svetovavci Slovenske skupnosti, je občinski svet soglasno pooblastil občinski odbor, da v roku 30 dni vloži ugovor z utemeljitvijo, da je namestitev tolmača neobhodno potrebna za delovanje občinskega sveta. Občinski tajnik bi tega dela ne zmogel, ker mora voditi zapisnik sej, pa to po zakonu niti ni njegovo delo. Občinski svet je tudi sklenil, da bo občina s primernimi prireditvami počastila 20-letnico odporniškega gibanja v Italiji Radio Trst A Spored od 7. do 13 marca 1965 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve Sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. — 10.00 Poslušali boste ... Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.00 Morje v slovenski pesmi. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pametna deklica«, pravljica, ki jo je napisala Tončka Curk. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.00 Znani pevci: Ray Charles. — 15.30 »Pozor, kdo strelja?« Kriminalka, ki jo je prevedla Lada Mlekuž. — 18.30 Glasba s filmskih trakov. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Najlepši stan je samski stan«. — Ponedeljek: 11.45 Italijanski orkestri in_ pevci. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Najlepši stan je samski stan«. — 17.20 širimo obzorja. Napisala Mara Kalan. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Plošče za vas. — 20.35 Gustave Charpen-tier: »Luiza«, opera v štirih dejanjih. Orkester in zbor Komične Narodne Opere v Parizu. V odmoru (približno ob 21.15) Opera, avtor in njegova doba, pripravni Goj-mir Demšar. Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 32. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. Predvaja simfonični koncert iz Moskve. — 19.00 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora (16): »Piramidasta zvončnica«. — 19.30 Postni govori (2): Dr. Lojze Šuštar: »Lačne nasičevati, žejne napajati«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje na deželi: 7. oddaja. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja. Zofka Kveder: »Miriam in Nafis«, Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stop-hjo ljudskih šol). — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 17.25 Radio za šoje (za I. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Milana. V odmoru (približno ob 21.15): Iz pesniških gajev: Vinko Be-ličič: »Frederic Mistral«. Četrtek: 11.45 Rimski motivi — 12.15 Postne legende: Marijan Vouk: (1) »Četrti modri«. — 17.20 Italijanščina po radiu: 33. lekcija. — 17.35 Iz albuma lahke glasbe. 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (19) »Osrčenje«. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudstkih šol), — 18.30 Slovenski solisti. Pianist Marijan Lipovšek; Marij Kogoj: Tri fughe. — 19.00 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (2) »Giuseppe Mazzini: Slovanska pisma«. — 19.30 Postni govori: (3) Albin Grmek: »Popotnike sprejemati«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Verski motivi v operah, pripravil Dušan Jakomin. Sobota: 11.45 Italijanski akvarel — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje na deželi: 7. oddaja. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. - 17.00 Pevski zbori Furla-nije-Julijske krajine. Zbor »Cesare Augu-sto Seghizzi«, ki ga vodi Franc Valentinčič. — 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.45 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. — 21,00 Postne legende: Marijan Vouk: (2) »Judež Iškarijot«. ®"T "........................................................................... ;.................................... 4' odpurriskuga gitoia v Kla”‘“ e: V“k: O) MEJA — —- nam obisk umen'. I j' ''l' ' !-' • »Vaš kratki odgovor je zelo značilen smuknil v kuhinjo 1 k d k ' nmutHizHmiiiiiHniniiiKiiMiiiiiiiHmirziiiiitimKilmi na1' Iz kuhinje se je preiskovalna komisija napotila v pisarno. A že na hodniku je njen šef obstal in se z nekoliko prijaznejšim obrazom obrnil k župniku: »Poslušajte, gospod župnik! Ni bil tu 0 božiču skoraj en teden neki jugoSlo-vanski duhoven? Njegovo vedenje se je *delo domovini zvestim ljudem (pri tem jo orožnik vsekakor imel v mislih sleme-hiške naciste!) izredno sumljivo. Dasi od državnega jezika ni razumel več kot nc-ai besed, se je kljub temu drznil sesti v sPovednico z oči vidnim namenom, da bi Pnkril prave namene svojega prihoda. Judslvo je še vedno razburjeno in zaskrbljeno, ker meni, da ga je poslal na blomenico jugoslovanski diktator z name-d°m, da si ogleda vse te kraje in ugotovi, °d bi mogla teči nova jugoslovanska *beja. Mi vemo, da je v Jugoslaviji veliko era na vladni strani. Vemo tudi, da je * asti kran jska duhovščina, razen, nekaj tnih izjem, do Avstrije neprijazno in sovražno razpoložena in je s stojo eleizdajo nad cesarjem veliko pripomo- nam obisk omenjenega duhovnika povzroča resno zaskrbljenost. Ni izključeno, da vam je on dal pobudo za postavitev tega napisa, da bi z njim preizkusili javno mnenje ali celo, da bi dali Titu v roke dokaz, da si ljudstvo Jugoslavije želi. Zelo verjetno je isti duhovnik - ako je sploh pravi duhovnik! - pri izdelavi napisa tudi sodeloval in tako bi odpadel vaš izgovor, da napisa ne bi bili mogli sami izdelati. Kaj pravite vi na to?« »Da se držite svojega načela: Najprej preiskava, nato zasliševanje!« je bil du-šebrižnik izredno kratek. Se mu je le preneumno zdelo, da bi odgovarjal na tako nesmiselne domneve in neutemeljena sumničenja. Bilo mu je tudi docela jasno, da so nacisti orožnika o vsem obvestili, ju zavedli čisto na napačno sled in deš bili popolnoma na svojo stran. Zato res ni bilo vredno, da bi se z njima spustil v razgovor. Njegov kratki odgovor orožniku seveda ni bil všeč. Zopet ga je župnik osramotil pred spremljevalcema. Da bi njegov ugled znova zraste], je župnika resno zavrnil: in mi veliko pove. Meni itak ni šlo daljši odgovor in ga tudi nisem pričakoval. Meni gre zgolj za to, da vidim, kako vi na moja logična izvajanja reagirate. In po vseh svojih bogatih življenjskih izkušnjah vam morem odkrito reči, da me je zadrega, ki sije iz vašega odgovora, docela potrdila, da sem na pravi poti in je torej moje sklepanje pravilno. Saj se iz vsega vašega vedenja jasno vidi, da se ne čutite več varnega. Zato tudi niste več tako bojevit, kot ste bili še pred kratkim in se niti ne upate več braniti. Nedolžnost se da hliniti le malo časa, gospod župnik!« TITOVA POSTOJANKA Člani preiskovalne komisije so stopili v pisarno. Prvo, v kar je narednik zapičil požrešne oči, je bila unrrina(*) škatla, ki jo je Nace prinesel in položil na mizo. Brž jo je vzel v roke in zadovoljno ogledoval. Gospod Simon se je šele sedaj spomnil Naceta. Saj res! Kje pa je Nace? Fant res ni neumen! Pravočasno se je izmuznil v spalnico, od ondod bo verjetno sploh ne bo opazila, je bil župnik vesel previdnosti svojega obiskovavca. A že mu je spet orožnik zagrenil razpoloženje: v »Tako? Tako? Človek ne bi nikdar pričakoval kaj takega! Mi si odlrgujemo od ust, da imate vi, Auslanderji, kaj jesti, tu pa se nahaja pravo skladišče unrrine-ga blaga. Vam se pa res dobro godi. Nobenega pravega dela nimate in pri polnih zalogah najboljšega blaga sedite. Nič čudnega torej, ako se ne marate vrniti v Jugoslavijo. Vam je tudi to dobroto prinesel duhovnik, ki je prišel za božič na obisk?« Dušebrižnik ni hotel povedati, kdo mu je prinesel škatlo. Zlagati se pa tudi ni smel. Zato je brezbrižno odgovoril: »Ce mislite, da bi vam škatlica prav prišla, jo lahko odnesete. Meni konzerve itak ne storijo dobro.« »Seveda ml bo prav prišla! Pa še kako!« je narednik spustil škatlo v svojo malho in še dalje govoril: »Vam konzerve ne storijo dobro, ker ste se jih že preobjedli. Meni pa bo zelo prav prišla. Seveda ne smete misliti, da bomo zaradi nje z manjšo vestnostjo nadaljevali pre- kraja izvršili svojo dolžnost. Škatlo sem namreč zaplenil zgolj zato, ker hočem imeti pri rokah neovrgljiv dokaz, da ste v zvezi z zunanjim svetom. Ako bi se izkazalo, da ste nedolžni, jo seveda dobite nedotaknjeno nazaj. Vendar s tem po pameti ni mogoče računati in vam zato svetujem, da na škatlo več ne mislite. Ste razumeli, gospod župnik?« Slemeniški župnik je malomarno pokimal v znamenje, da smatra unrrino škatlo dokončno za izgubljeno. Tako ni bilo nobene ovire več, da se preiskava ne bi nadaljevala. .(*) UNRRA je okrajšava za United Na-tions Relief and Rehabilitation Adrnini-stration. Združenih narodov uprava za pomoč jn obnovo. Organizacija je bila ustanovljena 9. novembra 1943 po dogovora narodov (držav) »za pomoč pri nudenju zdravil, hrane, obleke in dragih osnovnih potreb in nujnih zadev, ki jih zahteva chnova moči osvobojenih ljudstev« (VVebster). Jugoslavija je dobila zelo ve-n ko pomoč od te organizacije. (se nadaljuje) □ RIŠKE NOVICE Letošnje pustovanje v Katoliškem domu Tudi letos se je Katoliški dom v Gorici napolnil z občinstvom, ki je prihitelo na pustovanje z željo, da v prijetni domačnosti in ob zdravem humorju preživi popoldanske ure že tradicionalne pustne nedelje. Pustovanje je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete, sodelovalo pa je osem različnih skupin iz Gorice in okolice. Posamezne točke je z njemu lastno spretnostjo tudi letos povezoval g. Viktor Prašnik. Goriške skavtinje so podale prizor »Pri tabornem ognju«, skavtski vod Sokolov »Začarana gostilna«, skavtski vod Orlov SLOV. KAT. PROSV. DRUŠTVO ŠTEVERJAN priredi v nedeljo, 7. marca ob 16h v Katoliškem domu v Gorici Molierovo komedijo SCAPINOVE ZVIJAČE Slovenci iz Gorice in okolice: VSI VLJUDNO VABLJENI! pa je izvajal burko »Nocoj je prav lep večer«. Prav razgiban je bil prizor »Pri šolski uri«, ki so ga igrali člani in članice Kluba srednješolcev iz Gorice. Ni čuda, da je za mladino iz Pevme prejel pri glasovanju največ glasov. Tretji v oceni so bili Števerjanci, ki so uprizorili burko izpod peresa pok. pisatelja Finžgarja »Vse je naše«. Pisatelj je na fin način osmešil komunizem. Škoda, da je kasneje malo pozabil, kaj je zapisal po prvi svetovni vojni! Mladina iz Doberdoba je nastopila kar z dvema šaljivima prizoroma. Enega so predvajali fantje (Zamorec), drugega pa dekleta (Katrica). Vsa dvorana je željno pričakovala nastopa mladine iz Pevme, ki je že ponovno pri tekmovanjih odnesla prvo mesto. Vendar letos niso tako zadovoljili poslušav-cev. Morda smo postali precej zahtevni do tega zbora, morda je pa tudi res, da s predvajanimi točkami to pot niso tako potegnili občinstva za seboj. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti, kako bi glasovanje izpadlo, če bi se bili pridružili tekmovanju tudi pevci in pevke iz Podgore, ki so za konec prireditve vso dvorano presenetili z odlično izvajano in izvrstno zapeto opereto v dveh dejanjih »Za prazen nič«. Nastala je ta opereta v enem slovenskih naselij v bližini Buenos Airesa, v Slovenski vasi v Lanusu, kjer jo je priredil za tamošnje rojake Nace Hladnik, brat zaslužnega izseljenskega duhovnika msgr. Janeza Hladnika. Ze tam je ta pevska burka doživela velik uspeh. Po zaslugi in v režiji pevovodje podgorskega cerkvenega zbora Mirka Špaca- pana je to delo prišlo v izvajanju podgorske mladine tudi na oder Katoliškega doma. Res smo bili veseli te vedre burke, ki je v vso dvorano prinesla čisto novo razpoloženje. Ljudje so splošno obžalovali, da niso mogli dati duška svojemu zadovoljstvu s tem, da bi glasovali v korist te skupine pri izbiri prvega mesta. Seveda ostane podgorskim pevcem in igravcem moralno zadoščenje, da so bili dejansko zmagovavci in si osvojili vse gledavce. Naj jim ta uspeh služi v spodbudo, da nam prihodnje leto pripravijo kaj sličnega in se pogumno vključijo v tekmovanje. -jk Seja občinskega sveta Na petkovi občinski seji so razpravljali o izdajanju gradbenih dovoljenj, katere zavlačuje goriški župan. Na vprašanja raznih odbornikov, zakaj se ne dovoli gradnja stanovanjskega kompleksa v ulici Bona, je župan odgovoril, da se načrt ne strinja s predpisi zavoda za lepo umetnost. Ta kompleks ne bo stal, kot je bilo predvideno 900 milijonov lir, ampak 400 milijonov in bodo njegovo gradnjo odobrili šele leta 1967. Brezposelnost gradbenih delavcev se je v zadnjem času zvišala za 12 odstotkov, delavcev v opekarnah pa za 150 odstotkov. Takojšnja odobritev nadaljnih gradbenih del bi te brezposelnosti znatno zmanjšala, pa četudi na račun manj lepih zgradb, kakor je pouda-odbomik Majo. Nadalje je občinski svet odobril nočno nadzorstvo nad mestnimi zgradbami ter 100.000 lir letne podpore goriški stolnici; 25.000 lir društvu CAI in 25.000 lir jamarjem. Občinski glasbeni šoli so izplačali dva in pol milijona lir. Izvolili so nadalje svoje predstavništvo v upravo šolskega patronata ter razpravljali na koncu o osnutku novega pravilnika za mestne taksiste. Sprejeli so predlog odbornika Battella, ki je predlagal, naj ne bo parkiranje mestnih taksistov omejeno le na določena mesta, temveč naj ti zasedejo vsa razpoložljiva mestna postajališča. »Ruska« gripa tudi v našem mestu Najmanj 15 odstotkov Goričanov je prizadetih od nove gripe, ki jo imenujejo »rusko«. Po mnenju zdravstvenih oblasti ni več to le navadna influenca, temveč že epidemija, ki pa ima na srečo zelo blag potek. Zahteva le nekaj dni počitka, da je človek spet zdrav. Ta gripa se je prvič pojavila v začetku januarja v Leningradu, od tod njeno ime. Kmalu je zajela vso Evropo in se preselila še v ZDA. V Rusiji skoro že pojema. Zelo veliko obolelih so zabeležili na Poljskem, 94 tisoč. Veliko jih je tudi na Finskem, Holandskem in švedskem. Gripo povzroča virus »A 2«. Cepljenje bi ne služilo, ker traja bolezen le dva do tri dni. f Ing. Albin Mozetič Dr. Kazimir Humar petdesetletnik 28. februarja je obhajal petdesetletnico življenjske poti stolni vikar in profesor verouka na višjih šolah dr. Kazimir Humar. Delavnemu duhovniku, ki pomaga povsod, kjer je potreba za duhovni podvig naših ljudi, želimo še dolgega življenja, trdnega zdravja in bogatega božjega blagoslova pri vsem njegovem delu. Pokopali so mater bivšega župana Bemardisa V visoki starosti 84 let je v petek zvečer nenadoma umrla Giacomina Franzot, vdova Bemardis, mati vrhovnega tajnika deželne administracije in bivšega župana goriškega mesta. Bila je globokoverna žena, močna v preizkušnjah, ki ji niso prizanašale. Še mlada je postala vdova in skrb za tri sinove je bila sedaj le na njenih ramenih. Prvi sin Bernard je umrl v Sondriu leta 1922. Dvajset let pozneje je v abesinski vojni padel njen drugi sin Silvano. Od leta 1919 do leta 1965 je bila hišna učiteljica v zavodu »Dante Alighieri« v Gorici. Gojencem je bila kot druga mati in so jo vsi ohranili v najlepšem spominu. Sama tako težko preizkušena je znala razumeti vsakogar in mu po svojih močeh pomagati. Pogreb je bil v nedeljo zjutraj s pogrebno mašo v cerkvi sv. Justa, nakar so pokojnico prepeljali v Faro, kjer ima družina Bemardis svojo grobnico. Vesel dogodek v Jamljah Zvesta jameljska organistka Ema Stanič, poročena Bagon je preteklo nedeljo doživela prvo materinsko srečo in razveselila moža in vse svoje sorodstvo z rojstvom sinčka. Ko izrekamo srečni družini naše čestitke, želimo da bi otrok po zgledu svoje požrtvovalne mame rastel kot zvest vernik Cerkve in zaveden član naše narodne skupnosti. Pevma — kulturni večer SKPD »Jože Abram« je dne 24. februarja priredilo svoj drugi kulturni večer v letošnjem letu, na katerem je predaval g. dr. Stojan Brajša. Govoril nam je o italijanski ustavi. Najprej je g. predavatelj podal kratko zgodovinsko sliko italijanske ustave, od Karla Alberta pa do SKPD »Mirko Filej« priredi v nedeljo, 7. marca IZLET NA SNEG v Kanalsko dolino (Žabnice). Odhod izpred cerkve sv. Ignacija na Travniku po prvi sv. maši. Na razpolago je še nekaj mest. VZGOJNI TEDEN ZA MLADINO Od 7. do 14. marca bo v Katoliškem domu v Gorici vzgojni teden za našo mladino iz mesta in dežele. Govoril bo prof. Ivan Theuerschuh iz Trsta in nekateri naši duhovniki. Spored bo naslednji: V torek in četrtek ob 8.30 zvečer za dekleta; v sredo in petek ob 8.30 za fante. Zaključek za ene in druge v nedeljo, 14. marca ob 4. popoldne. Na sporedu bo tudi skioptično predavanje g. Vinka Zaletela s Koroškega, ki bo kazal slike z evharističnega kongresa v Bombas'u. Prisrčno vabljeni vsi fantje in vsa dekleta! LEV DETELA Iz Londona je prišla žalostna vest, da je po kratki bolezni na posledicah možganske operacije umrl naš goriški rojak ing. Albin Mozetič. Bil je nečak še živečega škofa na otoku Krku dr. Jožeta Srebrniča. Umrl je 25. februarja, star komaj 51 let. Doma iz Solkana je srednješolske študije ter univerzo napravil v Ljubljani ter postal inženir. Leta 1945 se je umaknil v tujino, ker ni hotel služiti komunistični diktaturi. Ko je prišel v Argentino, si je naglo ustvaril lepo pozicijo v petrolejski družbi »Diadema Argentina«. Podjetje je njegovo delo tako zelo cenilo, da mu je zaupalo vedno bolj odgovorna mesta. Poslalo ga je za nekaj let v Indonezijo, lani pa iz Argentine poklicalo na sedež družbe v London. Ob tisti priliki se je ing. Mozetič z vso svojo družino (gospa Vida in štirje sinovi od 15. do 23. leta) za mesec dni ustavil tudi v Gorici. Tu je namreč pokopana njegova mama. Bil je silno družaben, prijeten v razgovoru, zelo razgledan, pa istočasno načelno silno jasen; zlasli do režima v domovini je ohranil do smrti odklonilno stališče. Ko so ga razni prijatelji ob priliki bivanja v Gorici vabili, naj obišče Slovenijo, je odgovarjal, da bo to storil tedaj, ko bo režim priznal pokolj protikomunističnih borcev in jim dal vsaj posmrtno zadoščenje. Še se ga spominjamo, kako se je s svojimi sinovi udeležil izleta v Sp. Barnas in mladinskega dneva na Stari Gori 14. junija 1964. Bil je srečen med nami in že je letos delal načrte, kako spet pride za poletje v našo deželo. Zvedeli smo, da bo družina prepeljala truplo dragega očeta na goriško pokopališče; tu bo počival ob pobožni mami. Njegova smrt bo težko odjeknila zlasti v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, saj si je tam ustvaril velik krog prijateljev. Bil je dolgo vrsto let predsednik Društva Slovencev in s svojim modrim nastopom pripomogel, da se je članstvo povezalo, društvo pa utrdilo in res postalo reprezentančna organizacija slovenskih protikomunističnih izseljencev v Argentini. Ko želimo pokojnemu ing. Mozetiču večni mir in plačilo za zvesto službo Bogu in narodu, izrekamo ge. Vidi in sinovom naše iskreno sožalje. Naj v miru počiva! današnjega ustroja demokratične države. Nato je dr. Brajša govoril o ustavnih organih in pa o dolžnostih državljanov. Predavanje je bilo zelo zanimivo, ker so bili obravnavani aktualni problemi in ker smo se od tega predavanja veliko koristnega naučili. Razšli smo se v upanju, da bomo kdaj kmalu spet imeli priliko poslušati g. dr. Brajšo, ki nam je o ustavi zelo jasno in razumljivo govoril. ŠPORTNA KRONIKA Odbojka: V odbojkarskem prvenstvu med višjimi šolami iz Gorice je Slovenska klasična gimnazija premagala še In-dustrialno šolo in tako praktično zasedla-prvo mesto ter osvojila naslov prvaka za šol. leto 1964/65; odigrati mora sicer še tekmo z Realno gimnazijo, toda ta šola ni močna in ima le malo verjetnosti za zmago. Izidi zadnjih tekem so: Trgovska šola »Fermi« : Realna gimn. 2:0 (15 : 3, 15 :11). Slov. klas. gimn. : Industr. šola »Gali-lei« 2:0 (15 : 3, 15 : 1). Industr. šola »Galilei« : Trgovska šola »Fermi« 2:1 (15 : 12, 5 : 15, 16 : 14). Smučanje: Dne 18. in 19. februarja so se vršile v Bormio (prov. Sondrio) med-dežolne dijaške smučarske tekme. Goriško šolsko skrbništvo je zastopalo osem dijakov, med njimi sta bila dva Slovenca: Cotti Igor (Realna gimn.) in Kranner Marijan (Slov. klasična gimn.). Goričani so se kar dobro odrezali v borbi proti tovarišem iz smučarskih središč kot so Bolzano, Belluno, Trento, Udine, Sondrio, Milano itd. Cotti je n.pr. zasedel 14. mesto v slalomu, v veleslalorfiu pa je bil enajsti. Kranner je tekmoval v smučarskem teku na 4 km in je zasedel 11. mesto (čas 20’59"); skupaj z dijakom Alesani-jem in Ceriani-jem je tudi tekel v štafeti 3x4 km in so dosegli 11. mesto (čas 59’16”). Na podlagi doseženega mesta je bil Kranner Marijan poklican na vsedržavne dijaške smučarske tekme, ki bodo 5. in 6. marca v Cortini; to je prvič, da je kak goriški dijak prišel v finalno smučarsko tekmovanje. Blodnjak V založbi Sodobna knjiga je lani proti koncu leta izšla v samozaložbi prva zbirka pripovedi mladega slovenskega pisatelja Leva Detela, ki se je pred časom umaknil iz Ljubljane na Dunaj, ker ni soglašal z režimom, ki sedaj vlada v domovini. Sam avtor v uvodu prizna, da »to ni proza v nekdanjem smislu besede.« Res, njegove pripovedi so fantastične in grozotne ter skrivajo v sebi jedro, do katerega se mora bravec šele dokopati. Prav zato so za večino ljudi, ki iščejo v knjigah oddih in lahko zgodbo, večinoma nerazumljive. »Blodnjak« vsebuje sedem pripovedi. V prvi — tako se vsaj zdi — hoče pisatelj obsoditi slovensko predvojno in povojno življenje. Ko doma zaman išče novo življenje, ki si ga predstavlja kot goro, polno sonca, zelenja, življenja in rajskih ptic, se odloči za pot v svet. Druga pripoved »Poslednja gora« govori o »neočetovskem« očetu, ki sili otroke h kopanju v osrčje gore, pa to dela le zato, ker bi rad otrokom omogočil lepšo bodočnost. Pa ne uspe. Gora — življenje ga končno pokoplje pod seboj. Tako se pisatelj še enkrat vrne k misli, da v kraju, kjer je bdi, ni zanj uspeha. Zato odide v tujino, kakor kaže tudi naslov tretje pripovedi »Tuja dežela«. Starec s kozo, simbol zapeljivca, mu novo deželo naslika v rožnatih barvah, pa ga istočasno pošlje v sredo kolere. Tam ga muči spomin, ki ga ne moreš pustiti doma, ker ga nosiš v sebi. Ta spomin je kakor krvnik, zato se četrta zgodba imenuje »Starkin krvnik«. Pride nato peta pripoved, osrednja in najdaljša, po kateri se knjiga tudi imenuje, — Blodnjak. Avtor je še vedno v tujini, a ta že ni več vama, kajti polna je različne golazni. Iz stranskih pomenov besed je razvidno, da želi pisatelj obsoditi diktature, ki so v tujino pošiljale svoje najete ljudi in obračunavale z nasprotniki. Kraljestvo orjaške strigalice je izraz moderne diktatorske države. Škoupijon, ki naj bi pičil avtorja, saj je bil poslan v tujino v ubijalski misiji, ne zna živeti v urejenih razmerah, pa si zato poišče novega tirana. šesta zgodba »Posebna smrt« je posvečena beguncem, ki so se umaknili nasprotnikom. Na potu se srečajo z žensko, ki se predstavi kot zloba in krivica. Begunci jo ubijejo in tedaj začutijo, da je življenje lepo. Misel je jasna: ko premagaš slabo, si srečen tudi sam. Zadnja pripoved »Sprememba« govori o skrivnostni melodiji, ki prinaša novo življenje. Ta melodija je svoboda. Zbirka je res primer nove slovenske literature. Ne moremo pa reči, da najbolj posrečen. Ce bi bila bravcem bolj razumljiva, bi lahko nudila mnogo učinkovitih pobud in snovi za razmišljanje. Tako pa se bojimo, da bo ostala na našem knjižnem trgu malo iskana, še manj brana in zato njena vsebina neizrabljena. In to pisatelj gotovo ne zasluži, saj je poln ustvarjalne volje in literarno tako podjeten. OBVESTILA Odbor Društva za zavarovanje goveje j živine v Sovodnjah vabi vse svoje člane j na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 7. marca ob 11. uri v občinski sejni dvo-j rani. Priporoča se obilna udeležba. DAROVI Za župnijski dom v števerjanu: druži-Bajt 5.000; družina Klanjšček Slavko 10.000; družina Dr. Vrtovec, Gorica, 20.000; A. T. 10.000; družina Marij Drufovka 3.000; Ida Simčič, Kanada, 8.200; družina Klanjšček Slavko namesto cvetja na grob Cecilije Klanjšček iz Jazbin 5.000. Za Marijin dom v Rojanu daruje dru-: žina ščuka ob smrti Marije Vodopivec iz Barkovelj L. 5.000. Družina Doles Frančiška, v počastiteVj spomina blagopokojne gospe Josipine Pav-j šič daruje za Alojzijevišče L. 2000 in za Zavod sv. Družine L. 2.000. Za Zavod sv. Družine: M. Laharnar 10.000; Družbenica N. N. 2.500. Plemenitim dobrotnikom tisočeri »Bog povrni!« Zaradi bolezni odstopim gostilno Komu v Gorici. Pertotti - ul. Formica, 2, Gorft4 OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca1 trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močrt^ Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA V ponedeljek, 1. marca smo položili večnemu počitku našo drago mamo Cecilijo Bizaj vd. Klanjšček Zahvaljujemo se vsem, ki so z naJ sočustvovali ob tej težki izgubi, g. župnih Simčiču, pevcem, darovavcem cvetja, s® rodnikom in znancem in vsem, ki so pozabno pokojnico spremili na pokopali^ v Števerjan. Družine: . Prinčič, Klanjšček in Gl^ Jazbine, 3. marca 1965 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v nedeljo, 28. februarja za vedno zapusti' naš dragi oče HENRIK ZORN Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin Posebna zahvala č. g. dekanu J. Žoržu. ŽALUJOČE DRUŽINE Zorn, Furlani, Nardi, Vehovec, Srebotnjak, Porovne Gorica, 2. marca 1965 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob nenadni izgubi pokojnega maža in očeta ANTONA CERKVENIKA zlasti profesorskemu zboru, kolegom in dijakom Slovenske trgovske akademije, cerkvenim pevcem in vsem prijateljem in znancem, ki so nam bili v tolažbo ob tej bridki uri. DRUŽINA CERKVENIK Je to sl, R. er, C N sk tli k ie Se st Pi li ni ol v ie en ie de to *e Oj Pr t'k 19 >n, h h, lit *lc Wi ca h; ih Wi s* r'l te h op ie M k «ti 06 4« °1 *io Iv 'u So lii «c