10. številka. Ljubljana, soboto 12. januarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. IshaJK vsak dan, izvzmnm pooiKtolik'.; ua Uuiovtj po pir*AUi<3in, in, volj* pui.i . tuj. imtuj n uvitru-oKenke (letele ta celo leto 1*> trni., za pol leta n * ld., M četrt leta 4 gld. — Za LJubljano bree pobijanj«, na dom za celo loto 18 gld., a ceui leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. la mesec, #0 kr. it 6etrt letu. — :2a tujo dotele toliko -;oć, kolikor poAtnina rrnafia. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolab in za dijake volja z n i ž a n a oeua in sioor: Za Ljnbljauo za fcel.-. leta 2 gld. 50 po poiti prejoiuan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristnpne poiit-vrsto 6 k. če *. oznanilo enkrat ti s k.-. 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se >*vote LnutkiratL — Rokopisi a ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiii 3 ngledali9ka stolha". Oprav ništvo, na katero <>ij ?e rtla^ovolijo ooftpliafr uaročpi inn»c if snažila, t i administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Celin j c 11. januarja. Tursku l > i ilnjava IIar (Autivari) se je Črnogorcem brez pogoja udala. Carigrad 11. januarja. Listi poročajo, da porta Srbije nij v premirje vzela. -— Odgovor Rusije na ponudbo premirja otieijalno se nij znan. Koliko bi imelo trajati, in pod kakimi u veti bi se sklenilo, nij še določeno. Dunaj 11. januarja. „Fremdenblatt" poroča: Nadvojvoda Kainer gre v Rim avstrijskega cesarja pri pogrebu kralja Viktorja Emanuela zastopat in ob enem norega kralja Humberta pri nastopanji na prestol pozdravit. London i), januarja. „Daily Telegrapu 1 poroča iz Sunile: Dunav je skoro čisto za mrznen, le majhen stržon je Se odprt. Pričakuje se, da bodo Ituai prijeli Ruščuk. Gene ralu Gui-ku je 300O Bulgarov pomagalo pri njegovem prehodu črez Balkan. —- Ceste v Erzeruin bo zdaj zaprte, mesto od vseh stranij cernirano. S vi slo v o 8. januarja. Mehined pasa, poveljnik v Vidiuu, je dal Srbom in Humusom reči, da bode tvrdnjavo do zadnjega moža branil, nazaduje pa, če bode moral, udal jo le ruskemu oficirju. Nov turšk Sedan. Včeraj nam je telegraf sporočil jedno največjih in za naa najveselejših novic. Slovansko orožje ima nov triuinf zapisati v knjigo svoje vojne slave: Rusi so ujeli vso turško vojsko pri Šibki, 41 bataljonov, to je okolo 20.000 mož. To je druga pala Plevna! Da, in še več, kajti padec Plevne bo je dolgo pričakoval, dolgo pripravljal, a tu so llu-i naglo in odločno udarili in tako sijajni ter tako radikalno zmagali, da se moramo čadom čuditi. Počakati moramo de natančnejših poročil o načinu in man vrih tega velikanskega vspeha. Isto tako ne moremo fie denes vseh nasledkov tega upleujenja preceniti: ali bodo pospeševali mir, ali bodo Ruse še bolj obodrili, da bodo, nadaljevaje svoje delo udarec za udarcem, razdrobili vso tursko uporno moč in mir diktirali v Carigradu. To pa je jasno, da bode to novo strašno pobi tj a Turkov paničen strah vzbudilo mej njimi in njih prijatelji, da bode na novo osramotilo vse nemško in judovske prijatelje, kateri bo nedavno nesramno prorokovali, kako bodo Rusi v Dunav vrženi, kako bode Slovanstvo za veke tepeno. Tudi kaj Angleži poreko se ne ve, a gotovo, da bode ta novica treščila mej nje kakor bomba. Mi Slovanje pa se tega novega velicega vspeba slovanskega orožja tem bolj radujemo, čem britkejše nam je bilo pred nt davnim poslušati iu čitati stiupena zabi vijanja in pesimistična prorokovanja naših protivnikov. Prepričani smo, da bode Kog dal bratom Rusom enako srečo i na dalje, v jezo in pouižanje sovražuikov slovanske svobode in mi slavo ter boljšo bodočnost vsekolikega slovanskega roda. V jska O silnej zmagi ms kej pri Šibki govorimo v prvem članku. Pit komaj smo se slavuega čina bratov Rusov naradovali, dohaja nam denes, hvala Bogu, tudi od druge strani slo vauskega bojiš« a lepa zmaga. Vrli Črnogorci so po dolgem obleganji vzeli tur-ko tvrdnjavo Bar iu posadka se jim je udala na milost in nemilost. Bar ali Antivari je, kakor smo uže povedali, važno na morji ležečo mesto, šteje kacih 5000 prebirulcev in ima morsko pristanišče ali luko, ki bode dobro služila Črnogorcem, kadar jo iztrebijo, ker Turki so jo nalašč zablatiti pustili. Noviue, tudi sovražne, ne morejo načuditi se neutrudljivosti in vstrajnosti ruske vojske in Genijalnosti nje vodjo, generala Gurka. Njegov prehod črez Balkan, ko je dal v sneg in led stopnice vsekavati, da je z vojsko daljo prišel črez strme gore, in po noči, ko je kanone z vrvmi ob drevje privezane nizdolu Bpuščal — primerjajo listi slavnemu prelazu liani balo vem u črez Pireneje in Alpe. Dopisnik „K. Z u je t Carigradu obisk" 1 te dni odstavljenega turškega glavnega poveljnika Mehemet Alija. Ta mu je rekel, da naj boljšo turško vojsko je imel Oaman paia v Plevui, izšolane vajene vojake. — Po tem tace m eo Rusi boljšo turško vojsko uže po-lovili. O O s m a n paši, brambovci Plevne, poročajo ruski listi, da govori le turški. To zarad tega navajamo, ker smo prej iz Vidina, iz turških taborov, povsod polno nemško-ju-dovskih dopisov brali, kako se je ta in ta dopisnik bahal, da je govoril francosko ž njim. Oencral-Iaj tenant J. D. Lazare v. Ime generala Luža reva je uže davno znano na Kavkazu, kot ime zaslužnega generala, ki je mnogo storil za ukrote nje kavkaskih gorcev. Tak boievit general, kakoršnega se je hrta dvoma pokazal Ivan Davidovič Lazarev, nikakor nit mogel ostati brez posla ob času, ko je Rusija po božjej previdnosti vzela na ramena resenie krvavega iztočnega vprašanja, ki je užo tako dolgo zotelo. V številu druzib, znanih po svoiej vojnej izkušenosti, je bil pri/.van tudi La/arev, da Be udeleži sedanje Črna gora. (8p'aal Gladstone, poslovenil A. K.) (Dalje.) Zapuščajo Orno goro, — kar se nij zgo dilo, kakor se kaže, pred letom 15IG, — je Jurij izročil višjo oblast metropolitu. Vladar-Btvo nad narodom se je zjediujalo v rokah cerkovue oblasti in ta cerkovua vlada je trajala celih 330 let. Papeštvo v malem prizoru, prikazen ravno tuko zuumeuita v muogih ob zirih, blagorodna po svojem začetku iu po obrazu vladanja in dejanj. To ozuačenje se zdi marsikomu smešno, a velikost delavuosti človeške in človeškega značaja ne zavisi v vsakem slučaju od razmer tekališća, na kojem se vrši delo in značaj projavlja. Ko dandenes popotnik obstane kedaj na Korintskej pečini in se ozre črez zaliv, visočiuo Atenskega akropola, spominja se z začudenjem iu ponosom, da je bil čas, ko so to male državice, po prostranstvu ne večje, kakor sedaj kuka fara v Ameriki, pretresale cel svet se avoiiuu čiui iu zapustile jih vsemu potomstvu v poduk. Po junaštvu in ..eustrašljivosti v borbi se Orna gora more meriti z Maratonskimi iu Tennopilskiini junaki, tla, znubiti jih še nad-krili: sile in Bredstva je imela ona Veliko manj, kakor oni, Bovražuik: |o pa veliko stra-sneji iu pogumueji. V ujeuem svetu so pred sedovah cerUovni vluuike (dolga vrsta — okolo dvajset v tnh .-aedcijili,, podobno Mo-zesu, Je/.usu-Navinu, li.uahu ali sinu Joseje-veum, odgojeni v svetišči, — iu pred vstini so sami vodili narod v bitvo. Mnogi mej njuni so bili znameniti piedstopi ki Posebno so se izkazali vladike iz mhu Njegušev, utrtliv.^ega se v vlasti od 1687. leta. Tako vladanje nema para: Kako malo je ono ponujalo le-hkega življenja a toliko težkega truda in od-govornosti ( eta se v prostem zraku gora nihče nij za ono poganjal in nikomur nij bilo povi d d ■ bi je rabil v zlo. -D« tega časa, pri prejšnjih 14 vladikah, SO Živeli Čruegorcj, da nijso položili iz rok meta, kakor žive Se zdaj. A ob tem času so redili v svoji j sredi vmrtnega vraga, hujega kot vsak P8BM m tujska, armada, — kakor govore njih pisatelji Nij dosti, da so vsi, ki sredi takega divjega življenja, izpolnjenega z raznimi bedami m nevarnostmi, nijso mogli tega pieua&ati. pO*tali odstopnimi in.izdajalci: v sainej sredi njih ib žele, ob bregovih reke so živeli mej njuni izdajice, koje so oni tako vehkoiiu no »prejeli /.opet k sebi; ti ljudje nijso pretrgal izdajskih razmer s Porto in vedno mi bili pripravljeni, spustiti po reki v notranjost dežtlu turške vojne ladije. Na ko- « vojne B Turčijo. A predno govorimo o njego-■vej službi ▼ tej vojni, jo potreba razložiti nekatere črtice iz njegovega prejšnjega življenja in delavnosti. Lazarev se je rodil v mestu Šuši, Bakin-eke gubernije 1. 1820. On je armeno gregorijanske vere. Odgojeval se je v šušinskem okrajnem učilišči. Dopolniv.ši devetnajsto leto, je Btopii v vojno Blužbo kot prostak v pehotni polk grofa Paskeviča (zdaj HA. pehotni polk Širvanski velikega kneza Nikolaja Konstanti-noviča). Stal je polk takrat na Kavkazu. Uže iz tega čitatelji uvidijo, da Ivan Davidovič nij navadna osoba. Takih junakov, ki začnejo življenje z najnižjo stopinjo občne lestvice in priplezajo do vrha z lastnim talentom, takih mož nij mnogo. Vredni bo taki, da obrača občinstvo na-nje pozornost in jih časti, ne samo zato, ker bo redka prikazen, ker to se uže samo ob Bebi razume, marveč zato, ker oni bč svojim življenjem, se svojo nepopače nostjo duha, z energičnim in stanovitnim Blodenjem izbranega si cilja kažejo Blabotnim in maioduSnim, da človeka ne more zvezati nobena družba, nobena zapreka, nobena pregrada, če ima le v sebi duhovno moč. Ivan Davidovič se je udeleževal vojen od 1841. I. do 1861. leta in vselej je bil z vso dušo predan vojnej službi, posvetil jej je ves svoj čas in nij Stedil svojih moči j. V bitvi z gorci pri odhodu iz aula okolo Svitinskih vrtov je bil obstreljen Lazarev b kroglo iz puške v levo roko. Pri naskoku blizu sela Meskindži mu je krogla prestrigla vrat pri Btraui, kamen ga je zidel na glavo in druga krogla zopet v roko. Vse svojo rede in časti, od podčastništva naprej, je prejel edino le za odlikovanja v boji. Ko je bil Se v nižjej službi je bil počasten z redom sv. Jurija. Dalje ima on zlato sabljo z napisom „za hrabrost" Postavljen je bil uže na važna službena mesta ; tako je 1850. leta Lazarev upravljal Martu-linsko hanstvo, dalje črez štiri leta Darhinski okrog; zapovedoval je nad vojsko v srednjem DageBtanu, je bil tam načelnik uprave, je ko mandoval 21. pehotno divizijo, in 1. 18GG jej je postal načelnik kot general-lajtenant, ter od leta 18G8 Bluzi on pri kavkaskoj armadi. V sedanjej vojni v Malej Aziji se je on posebno odlikoval 15. oktobra, koje bil tepen Muktar-paša na Aladžinskih višinah, za kar je prejel red sv. Jurija tretje stopinje. Pri vzetji Karsa je bilo generalu Laza-revu izročeno paziti, kako se izvršuje naskok, omeniti se mora, da je načrt naredil sam Loris Mehkov. Za označenje generala Lazareva naj na vedemo tu njegov razgovor sč starejim adju tantom korpusnega Štaba, kapitanom Č., ki je bil poslan k generalu ob času bolezni polkovnika M*l m m i, načelnika njegovega štaba. „Dnlžen sem vam naznaniti," je rekel kapitunu general. „da odstopal ne bodem: če ne vzamem fortov zjutraj, bom naskakoval do večera, če ne vzamem zvečer, bom nadaljeval do druzega jutra u S tako odločnostjo in smelostjo so je lehko trdno nadejati vspeha. In lahko se ume, da tak mož, ki je postal iz prostega vojaka general-lajtenant. nij samo mnogo skusil, ampak mu mora uže prirojeno biti junaštvo. Iz ruske „Njive". ustanovitelj edinosti italijanske je umrl. Jas sem bil priča njegovega zadnjega dihljeja, ki je narodu veljal . . . Dop ISI. Politični razgled. V Ljubljani 11. januarja Zakaj je grof /iwuirt*s*u dobil orden zlatega ovna? Ituska nemška „St. Pet. Ztg si daje poročati, da zarad tega, ker se nij dal zapeljati od magjarske, francoske in an gleške strani, da bi protirusko politiko vodil, ampak je stanoviten ostal. . . Vitttnt«' flr£f*v«». Ruaka „Agencett porofia, da je Turčija dobila od vseh vlad svete, naj naravnost z Rusijo v dogovore stopi pa naj nobene po moči ne pričakuje. — Ko bi jej bili Angleži uže leto prei dali tak svet, ne bi bilo vojne, temuč udala bi se bila na konferenci. Kaj hoče jfnifUfa* o tem je dosti gla sov, a še vedno nič gotovosti. Rožljanje se sabljo se na enej strani nadaljuje, na drugej pa prvi možje gorko odsvetujejo od vsake vojske. Forster, bivši naučni minister, je zadnjo soboto v Bradfortu govoril o orijentalnoj politiki in rekel, da vojska se sme voditi le za hrambo legitimnih interesov, sicer je največia pregreha. Nobene nevarnosti nij, da bi Rusija za sebe osvojila Carigrad, ker je vsa Evropa zoper to. Če bi bil Carigrad v nevarnosti, bi bila bolj dolžnost druzih braniti ga, nego Anglije. O iifđunske*— umrlem kralji Vi ktorju Emanuelu poročajo telegrami, da je do bo v m k a, ki ga je izpovedal in obhajal, prav vesel Bprejel. Potem je govoril s svojo farni lijo. — V Rimu so bile vse štacune zaprte — Nekatere novine poročajo, da se je izpo vedal od papeža poslanemu zakristanu pa pežko palače msgn. Marinelliju; tudi papežev domači prelat Cenni je bil pri njem. Novi kralj Ilumbert pravi v svojoj pro klamaciji: Največja nesreča nas je zadela ■z Čoln nad Vipavo 8. jan. fl«f. dop.] Dne 7. t. m. orno imeli v našej občini volitev občinskega odbora, pri kate rej je neka osoba tako agitirala, da, ako bi ne bili naši volilci vili in pošteni, bilo bi se bati, da bi bila spravila omenjena osoba dovolj glasov v svojo mavho. Ali stvar se je drugače zasukala, kajti naši volilci so stali kakor skala in volili narodne može, do katerih imajo zaupanje, ne zmeni vsi se za dva ali tri litre za vsak glas, ki jih jim je gori omenjeni človek obetal, a vendar nij niti enega glasa ujel. Ko prvomestnik naznani, da je volitov dovršena, omenjena csoba gre iz sobe brez vsega glasa, z opranim kožuhom. Pa se nek poštenjak oglasi in pravi: „Z laj je pa naša Plevna padla in naš Osman je srčno ranjen." Tedaj zapomnite si, da zaupanje se ne da za dva ali tri litre vina kupiti, ampak se je treba moža tudi v druzih obzirih pokazati. Sicer pa vam, vrli volilci, ki nemate na prodaj svojih glasov in poštenja, ter je s tem rešena vaša čast, vam kličem: Živeli, le tako naprej! Domače stvari. — (Sedmi zvezek „slovenske knjižnice), ki obsega Jurčičev roman aCvet is s:ulu, je prišel na svitlo in se dobiva po 80 kr. (za dijake 70 kr.) v „narodnoj tiskarni* v Ljubljani. Naročnikom in onim, ki bo se oglasili, pošlje se denes in jutri. Poslednjim nekaterim p. t. priporočamo ozirati se na zadnjo stran zavitka. — (Dr. Schaffer) je zopet nekoliko zbolel in pri državnem zboru odpusta prosil. — (Iz poslednje Beje deželnega odbora.) Gosp. Ad. Obrezi, posestniku ▼ Cerknici, se pošlje zahvalno pismo za deželnemu muzeju darovanih, v gozdu blizu Cer-nice in Tržišča izkopanih, različnih bronastih starin. — Posvetovalo in sklenilo se je o predlogih in poročilih za prihodnji deželni zbor, iu da so razpiše natečaj zarad oddaje deželnega gledališča za nemške predstave leta 1878/9. — Občini Novomeški se je dovolilo pobiranje 25% občinske priklade na direktne davke za 1878 1., — občinske priklade na direktne davke za 1878. I., — občini Kranjski pa pobiranje 20 % občinske priklade na vžitnino. nec se izpolni mera trpljenja. Danilo, prvi vladika iz hiše Njegušev, se da prevariti, da 8e spusti z gor v dolino Čete, na staro pe-peliščo prednikov na posvečenje cerkve: paša Skadarski mu je s kletvijo obetal, da se ga ne dotakne. No brigaje se za to, so ga pri samem posvečenji zgrabili, vrgli v ječo, mučili ga s trdimi pezami. Slednjič so ga dali na odkup za 3000 dukatov; bedni gorjanci so morali novce na posodo vzeti v Hercegovini. Vsi so se prepričali, da bo treba drugo struno napeti, da so varni v prihodnjo; in to jo bilo v resnici krvavo delo. Ono kaže, da je to po človeškej naravi, ko jim nij bilo moč ubraniti se drugače nasilstva turškega, in ko nočejo zamenjati bvojo vero, da jim ostane na izbiro le eno od obojega: ali postati sužnji, če hočejo biti ljudje, ali pa obranivši svobodo, obrniti se v poludivji stan. Sklenejo torej po noči pobiti do zadnjega vse odpadnike, razen tistih, ki so hočejo vr- niti k veri svojih očetov. Zgodilo se je to 1. 1702 in izbrana je bila noč na Rojstvo Kristusovo. Nij bilo obširno mesto dejanja, a dejanje jo bilo strašno, in povest o njem, ki Be je ohranila v Btarej narodnej pesni, kužo, da je vse delo bilo dovršeno v čuvstvu silnega verskega navdušenja, spominjajocem na mračno jarost Agamemnona in krvave dogodke Btaro-zavozne zgodbe. „Nastopi sveti večer. Dratjo Martinovimi zažigajo posvečeno baklje. Goreče molijo oni k novorojenemu Boga. SpraznivŠi čašo vina, zagrabijo za baklje, ter se spuste v nočno temo. Na vsakega Turka pride po pet ma ščevalcev. Kdor so ne prekriža, vsak so poseku do slednjega; kdor pa poljubi križ, tega zovejo brata in privedejo k vladiki. V Četi njah jo zbran ves narod in s pesnimi radosti rudečo zarjo Svetega dne: svobodna je postala vsa Orna gora." Vojska mej Črnogorci in Turki jo trajala vedno brez odmora in premirja, preminjaje je zdaj ta, zdaj drugi napadal, ali odbijal. Turek je silil, ustanoviti vrhovno oblast svojo s terjanjem „haradža" t. j. davka, plačanega v naturi mesto vojno službe, in kaže se, da se je včasih Turkom posrečilo, obložiti odkrite pokrajine z davki. A tudi tukaj nij prenehala borba. Enkrat — pripoveduje pesen — so je nabiralec začel norca delati pri biri, da je mera premajhena. Črnogorec ga z isto mero kresne po čropinji, rekoč: „Tu imai črnogorsko mero!" A tudi Črnogorci se svojo strani so padali na Turke. Oni nijso nehali šteti se za postavno gospodarje razkošnih dolin, koje so bili prisiljeni odstopiti barbarju in opustoši-teljne svoje napade so izvrševal! v tej misli, du oni odvzamejo roparju samo del tega, kar jo on njim pograbil. Tem napadom so se enako zoperstavili vladike in upravniki; s čudno umetnostjo se jim je posrečilo slednjič — (Zveza z Dunajem) je za osobni vlak v tem hipu pretrgana, kakor „L. Ztg.u poroća. Zarad snežnega viharja mej Dunajem in dunajskim Novim Mestom oni vlak ne vozi. Dolgo pa menda to ne bode trajalo. — (V Ij utomerskej Čitalnici) se začno denes, soboto 12. t. m., govori o »zgodovini slovenske literature' in se bodo skozi nekaj tednov vsako soboto nadaljevali. K tem predavanjem vabi uljudno odbor. — („Slovenskoga učitelja") zadnja Številka se je — kar naznanjamo na nekatere reklamacije — zopet zavoljo preobloženi a z drugimi tiskarskimi deli v Mariboru zakasnila, kar naj p. n. naročniki opravičiti izvolijo. Odbor „ učiteljskega društva za slov. Štajer". — (V idrijske j okolici), tako se nam poroča, mrj6 ljudje — mladi in stari — pogostoma na nevarni bolezni, vnetici v grlu (difteritis). Zbog tega pa se jako pogreša vešč -in našega jezika dobro zmožen zdravnik, ka-koršeu je bil g. dr. Jenko. — (V Trstu) so vsled smrti Viktorja Emanula bila gledališča 9. t. m. zaprta. To ima uže značaj demonstracije. To se ve, tržaški Italijanisimi hočejo svoje italijanstvo tudi dejansko pokazati. — (G. Luka Možina), misijonar iz severne Amerike, se je iz Janzabana in Kima, kjer je bil na božjej poti, 8. t. m. zopet vrnil ▼ Ljubljano. — (Rop ar s k napad.) Iz Kamnika poroča tukajšen nemšk list, da sta se zadnjo 8' boto ob 7. zvečer dva gospodarja iz Gornjega Tuhinja iz Kamnika domov vozila. Četrt ure od Kamnika so jih napali na cesti trije lopovi. Prvi je hitro pognal, v druzih saneh pa je vozil so malinar Matevž Drolec; tega je jeden, v Bani vsevši se, za hrbet začel z nožem bosti. Ka malinarjevo vpitje pride prvi voznik, bivši žandnrm, sosedu na pomoč. Ta je imel revolver pri sebi, strehi, a ga ne zadel. Oba kmeta sta lopova prijela in ga hotela povezati, ali jima se je izvil. Drolec je na ranah umrl. Razne vesti. * (Pod snegom.) „Linzer Tagospost" prinaša to-le žalostno dogodbo: Štirje drvarji bo sekali in vlačili v Šrajnhahskem gozdu drva in so tudi stanovali za ta Čas v lesenej bajti ob strmini hriba. Po noči 30. decembra okolo polu noči pak bo je pridrvil velik plaz in je kočo ter v njej speče štiri osobe drvil se soboj v dolino. Seveda je slabo poslopje pod silnim polagoma uničiti jih v teku preteklega stoletja: dokler so trpeli to napadanje, je bilo nemogoče privesti narod iz divjega stanu; z naskoki Be je rodila in redila v njem privada k roparstvu. To je kaj druzega — pravo na zemljo; tukaj nij mogla imeti potnembe nobena davnost (zastarelost), ker je krvava tožba ponavljala se neprenehoma v toku dvanajstih kolen. Svojih pravov nijso Črnogorci na minuto zapustili in jih nikdar ne bodo zapustili. Od 1710. leta so se včasih ruski in avstrijski carji posluževali pomoči Črnogorcev v vojni s Turki. Ravno tako so delali Angleži ob času vojne s Francozi in bo s pomočjo Črnogorcev in oudotuih prebivalcev prisvojili si lioko in Kotor. Črnogorci nijso navezani k nobeno j hvaležnosti k Angliji in Avstriji, in to še tem manj, ker je bilo to Avstriji po godi, da je Anglija pomagala pridobiti jej ta del, privojovun brez vsako njene udeležbe. Avstrija jo name rj eno i u z odločnostjo odrezala malej državici dostop obtežen jem se zrušilo in pod sabo pokopalo svoje prebivalce. Nu jeden njih nij nikakor izgubil zavesti ter je mej drčanjem nizdolu mirno opazoval, kaj se vse dogodi. Naposled, ko se je pla? v dolu ustavil, splazil bo je bil srečno veti in, da-si v samej Brajci ter spodnjih hlačah ter od mrara ves otrpnen, nij prej miroval, dokler nij izgrebel dveh svojih tovarišev izpod snežne gomile a tretjega zasledil, kajti tega nij bilo mogoče njemu s* memu izkopati. Trije rešeni možaki bo potem v temnej noči vsi z mrzli lazili po snegu do bližnje koče, kamor so v 8. urah prispeli. Ondi je jeden pal v nezavest, a dva sta trdno za spala. Četrtega, ki je bil ostal še v snegu, izkopali so drvarji šele proti jutru izpod razvalin koče ter snežne teže. Ta je najbolj po škodovan bil in mu je levo nogo zlomilo tor lopatico zmečkalo. Vsi štirje so revni ljudje, mej njimi trije z ženami in otroci. * (L j ud s k o div j o s t) na Migiarskem zopet dovoljno dokazuje strašni dogodek, ki ae je vršil na večer novega leta v občni Mako, kološkega okraja. Nekemu ondotnemu imovi temu kmetu so jo bila, IV>g si ga vedi po čegavej krivdi, vnela hi?a. VaŠčani, ki bo prihiteli gasit, jeli ho posumnjati nekega slabo-glasnega fanta iz vasi, Valentina Čordeža, da je on zanetil požar. Razkačeno ljudstvo je kar na golo sumnjo pritiralo omenjenega človeka na pogorišče in pahnili bo ga živega v ogenj. Pozneje, ko se mu je posrečilo uteči s pogorišča, hitela je vsa množica za njim in dohi-tevša ga, pobila ga je s kolmi do mrtvega. Preiskava jo pokazala, da je umorjeni dobil deset smrtnih udarcev. * (Mesecniča.) Bogata gospa v Parizu je jela pogrešati razne svoje dragocenosti ter kinč; vse to jej je zapored izginjevalo, da Bi nij nohedne svojih sluznic posumnjala tatvine. Nje sin, oficir, pride mater obiskat in ona mu pove ter potoži Bvoje izgube. Ta je bil takoj pripravljen tatu izslediti. Ob jed-nej uri po noči je videl žensko plaziti se po hodniku — ustreli in pri zaavitu strela je iz-poznal v njej svojo mater, ki je, v mesečnem stanji okoli tavajoč, nosila lepotičje in ga skrila v kot na mostovžu, kjer je druzega dne našla tudi vse ono, kar je bila prej pogrešila. * (Umrl) je te dni grof Palikao, zadnji vojni minister Napoleonovcev 1. 1870. * (Božično darilo.) Gospa nekega trgovca v Trstu bila je izrekla svojemu so progu Jeljo, da bi od njega rada za božič dobila jedno ali dve opici. Soprog, hoteč svoje j ženi ustreči, piše nekemu prijatelju svojemu v Cevlon, da mu pošlje 1 ali 2 opici. Pa kako so začudi, ko dohode pred nekaterimi dnevi poziv, naj gre na parobrod, ki je baš došel iz orijenta in kjer čaka nanj 97 opic, 5 da jih je mej potom poginilo. Trgovec, ki jo bil pisal po 1 ali 2 opici, označil je oni »ali* kar b prvo črko in to jo kupčijski prijatelj na — ■ ••--■—- k morju in tudi večkrat pregradila Črnej gori mogočnost, dobivati po tej poti orožje in vojne pripravo. Nasproti se pa Rusija, od časa Petra Velikega, nij samo posluževala uslug Črno gore za svojo namene, temuč tudi nij pozabila brigati se za interese črnogorske iu pomagati vladikam z malo deuarno podporo, kojo je darežljivost sedanjega carja povišala do tri tisoč funtov — (letna plača opravnika pri železnicah na Angleškem). Naj še dostavimo, da je Ludovik Napoleon — mera se misliti iz velikodušnega nagiba, — pečal so z osodo Črne gore in od svojo strani dodal tudi k dohodkom kneza, tuko, da so oni v občne j zložnosti povišali so tlo takega zneska, kakor-snega potrebuje, da se preživi, premožen un-glešk posestnik, iu to morebiti pod pogojem, da no igra za stavo, no je divjačine in no kupuje niti Soverskoga, niti dražega angleškega porcelanu, j (Daljo priti.) Cevlonu vkupaj čital za 102, ter mu tudi vestno izpolnil zahtev. Narodno-gospodarske stvari. li/no poro J* Ho firmo J o b. Pipan & C o m p. v Trstu dne 10. jan. 1878. (Via Torrento it. 18.) Ker noben človek ne ve, koliko časa bo> še trajala vojska in kake dimenzije bode zavzela, trgovina od dne do dne bolj propada, vsled česar smo imeli v mescu decembru prav mnogo falimentov, mej katerimi so nekateri nrav veliki in še nekoliko jih bode sledilo v tem letu, kajti v takem položaji popolnega nezaupanja mora pasti vse, kar je količkaj gnjilega m še celo dobre hiše bodo potegneno v vrtinec tega poloma. — Malih trgovcev fa-lira pa vsak dan kakšen, tako, da skoro velja rek: „nulta dies sine falimentum". — Nezaupanje je tako veliko, da so neče noben dober in varčen trgovec spuščati v večje poslove in da je sploh nastala velika tišina. — S tako lepo prospektivo začelo je leto 1878. — Mesec december je bil še nekaj, a prava kupčija se to še zmirom ne more imenovati. Kedaj bo boljše, tega bi nam ne mogel niti finančni minister povedati; a če bo še dolgo stvar tako naprej šla, nastati morajo še prav slabi časi. Kava. — Fine baze blago pada v ceni, mej tem, ko se nizke sorte, posebno nova Rio, pri dobrih raBtečih cenah vzdržujejo. — Kako se bodo cene premikale, nij lehko uganiti, a skoro gotovo ne bomo imeli dolgo časa nobenih znatnih sprememb. — Kava Rio velja od gl. 98 do 105, prav fina od gl. 107 do 110, zbrana od gl. 110 do 117. Malabar nat. od gl. 112 do 122, Malabar plant. od gl. 130 do 145, Cevlon nat. od gl. 100 do 120, Ceylon plant. od gl. 130 do 148. Olje je zopet močno porastlo in nobeden ne veruje, da bi zopet kaj padlo. — Novega blaga ne dohaja skoro čisto nič, Dalmacija ga nij še niti enega soda poslala na nafi trg. — Olja primanjkuje povsod, zatorej bomo imeli zmirom višje cene. — Finega namiznega olja se je plačata ena partija na ladiji po gl. 82 brez odbitka. — Navadno jedilno olje velja od gl, 58Vi do 59, fino od gl. 00 do Gl, namizno navadno od gl. 70 do 71, fino od gl. 74 do 75, najfinejše (A'x) od gl. 78 do 85, bombaževo (Kotou) gl. 54, laneno gl. 45. Sadje — pada močno, ker primanjkuje inostranske naročbe vsled kakovosti. — Rožiči I. veljajo gl. 10. smokve (fige) v vencih gl 19Vj do 20., dalmatinske v sodih gl. 14., pulješke gl. Ki1/,, Smirna sultan I. gl. 43, mamil j i gl. 110 do 120, opusa gl. 21 do 23, rozine L gl. 34 do 40, II. gl. 2G do 30. R i ž — italijanski je zopet nekoliko ce-nejl postal, todenca pa je dobra, ker so indijske sorte nekoliko porast le, in se sluti, da mora tudi ital. blago porasti. — Italijanski volja od gl. 20:I4 do 25, Rangoon od gl. 17l/f do 183/4. M a st — brez posla, cene so ostale skoro nespremenjeno, čo ho kaj več prašanja po tem blagu, mu bodo ceno gotovo hitro poskočile, — Špeli amerikanski v zabojih velja od gl. 53 Vi do 55 Va» mast amer. v sodih od gl. 01 do 03 V«. Petrolej. — V tem blagu ima nas* trg največ poslovanja; cene SO jako hitro spreminjajo, zjutraj se plača po euej, po peludne po drugej ceni, zato nij čudno, če se vidijo v enem dnevu različno ponudbo. — Denes velja petrolej v sodili gl. IG' a brez odbitka, in nij mogoče uganiti, če mu ne bo jutri uže druga cena. — Vendar pa so okolnosti take, da nij misliti na kako zdutno poništenje ceu. Dom a č. i pridelki. — Fižol gre dobro izpod rok, maslo pa je popolnem zanemarjeno« — Fižol cukrenec (eoeks) ^1. 13' ,., bel gl. 13, bohinjec gl. TJ1 u, inandolon g'. 13, svitlorudeč gl. 11 kr. 85 do gl, 12, temnorudeč gl, 11, rnjav gl. 11, kanarček gl. 13l/a, zelen dolg gl. II3/* do 12, kratek gl. IT , do 11 V,, mefian gl. 91 j. Maslo prav lepo gl. 02 do 93. Koruza gl. ti do G1,« 11g funtov. Dunajska borza 11. Enotni dri. d« lg v bankovcih . Enotni drl. dolg v srebru . . Zlata renta........ 1860 dri. posojilo..... Akcij«1 narodno banke .... Kreditru akcijo...... Londou ......... Napol. . ........ C. kr. cekini....... Srebro ......... Državno marke...... januarja. 63 gld. 70 66 „ ki. 74 118 h10 931 11» 9 f) 103 58 90 70 75 10 51 Bi 8.*> 80 Naznanilo. V čitalničuej restavraciji jo na prodaj l>ilijard ■ vso pripravo, to je: 9 krogel od slonove kosti po Stf dekagr. težkih, 11 palic, 1 lepo stoji o za palico, 1 tabla h krogi cauii za označitev igro in pokrov i/, desk, ■ katerim sprouienii bilijard v mizo, kadar ga pokriješ. _ Kupna cena je 120 gold. — Kedor si ga Žoll kupiti, naj se oglasi osobno aH pa pismeno pri ''**V Valentin Tavčar (7—1) v NeŽanl. tluarll ¥ IJiifltlJanl od 8. do 9. januarja l">78: Marijeta Jager, vdova kondtikterja juž. žoioznico, 44 1., na sv. Petra cesti št. Ho, za sušico. — Leopold Mi luk. privatnega uiaduika, otrok, "2 1, na starem trgu »t. 9. za vodeno glivo. Tujci. 10. januarja: Pri Nlonu: Knntara iz Belovara. — Stenovec iz Zagorja. — lieich iz Šmaitina. — Bauhaus u Dunaja. Pri Naliela Megušar lz Gradca. — Elit emoiith is Dunaja. — /.or it Kočevja. — Pipan iz Polhovega gradca. — VV'alter iz Dunaja. — Stuhec iz Litije. — Hoflman iz Dunaja. fri Kaniorcl« I.ovingcr iz Kraija. _ Naznanilo. I iU\ i jsl.i odbor zavarovalno banke „SI^OVKA'IJK** ▼ juni namerava dvo bankini hiši v Ljti bij ani, to je: *,4 •>/i <^> pri zvezdnem drevoredu ležeča, a J Jll!Sil M. r«^*- t, katera na leto 270O gold. ueao in jo po aodnijski cenitvi na 38.000 gold. cenjena, in l.-v f»i£o. Zi4 liU\ blizu južnega kolodvora ležeča, pod D J lILScl M. 1 \>\Jy imenom „Schinierfibrik" znana, katera na leto 720 gold. ncBO, in je po sodnijski cenitvi na i).000 gold. cenjena, po ofertnom potu prodati. Ponudbe (oferto), katerim mora f> u/0 vadiunia priloženih biti, sprejema gospod lvau Arlio, c. k. notar v L j ubijani, dO ir». lelir iuii*l j »i 1H7«, kateri dan so bodo ponudbo odprle in pregledale. Za sprejem jedne ali drugo ponudbo, t. j. Itatification, ai podpisani odbor pridržuje obrok 14 dnij. Na ponudbe brez b % vadiuiua so no bodo ozir jemalo. Vadiuui nesprejetih ponudeb se bode takoj vrnil. V Ljubljani, 4. januarja 1878. Likvidacijski odbor zavarovalne banke „Slovenije" (4-2) v Ljubljani. oooooooooooooooocs V Avstro-Ogerskej in Nemčiji velecenjeni Wilhelmov antiartritični autirevmatični v kr i ©Istilni ca| Uljudna opozoritev! Gospodarji J. Bittncrjeve lekarno v Gloguici bo trudijo, da bi p. t. občinstvo so svojimi naznanili prevarili na toliko, da bi so mislilo, ka je fabrikat, ki sluje pud imenom n Julij Bittnerjevega snežniškega zeliščnega alopa," pravi ter oni snežniški zeliščni alop, ki je užo 2 desetletji izpoznan za izvrstnega. No morem zatorej tiho trpeti, da so izvrstni vspehi, katero je moj snežniški zeliščni alop pokazal pri prsnih in pljučnih bo-lezuih, na tako čudno drzovit način p r o v a r I j i v o upotrebljavaj o, tedaj si smatram za dolžnost, da, Bklicavajoč se na obznanilo občinskega zastopstva glogniskcga od dne z7. januarja 1876, izrično povdarim, ka sem jaz, od leta is.i.i počenši, Jedimt tBfit'*:i*'vttlft- pravega snežniškega zeliščnega alopa, in da je ta moj izdelek — da ne bi p. t. občinstvo se premotiti dalo — od 1. januarja 1876 samo pod naslovom \V ilhelinov snežniški zeliščni čaj dobiti po lekarnah, ter da si more pravega vsak knpiti jedino pri meni ali mojih gospodih jemalcih, ki so spodaj navedeni. Nadaljo si usojain p. t. občinstvo šu jedoukrat na to opozoriti, da, kdor želi to zdravilo kupiti, isrivmo Wilhelmov snežniški zeliščni čaj zahteva. (382—3) f\ Originalna steklenica velja M t/Id. "*■» k»; av. v. ter je Y£ dobiti pri jedinom prirejevalcu w- Franji Wilhelmu, v« lekarnarju v Nouukirchuu, v Nižjej Avstriji, ^> tor pri teh firmah: ^y Iijubljaiiu : l*eier Lasfeiiiik; 3v Beljak: Ferd. Scliulz, lekarnar; Boican: l. \\ altliniiller, lekar- ^ nar; Borgo: Jo.s. l'.ellanini, lekarnar; Brunuck: J. (1. Mahi; ^£ B r i k s on : l.eonliard Stuub, lekarnar ; C e 1 j e : lluunibackova lekarna in F. BnUNclier j K « h u k : J. (.'. v. Ihencs, lekarnar; F r o h u 1 e i- jf\, ten: Vineenc bluuiaucr; 1 riusai.li: Antuu Aiebinger, lekarnar; ^ F'eldbach: Jos. Kiinig, lekarnar; ti raduc: N eiiil. Trnkoczv, le-karnar ; G o r i c a : A. Ftuuzuui, lekarnar ; Q o s p i e : Valeutiu Vouck, lekarnar; Glina: Anion llaulik, lekarnar; U ali (,T'rolako): Leop. I.. v. Aiehinger, lekarnar; 1 no most: Frane Winkler, lekarnar; ln-nlohem J. Mapi. lekarnar; Ivanic: l.d. Tollovic, lekarnar; 7\ Jaška: Aleks. ileržic, h karnar; Celovec: Karel Kleilieneič ; Vf K a r 1 o v e c : A. K. Katki«', lekarnar; Kopri v n i c a : Max. \Yerli, ^5 lekarnar; Kranj: Karel Šavnik, lekarnar; K n i 11 e 1 f e 1 d : \Yiih. j\ Viacliner; KindoergtJ. s. Karimie; Line: Franc v. Krlach, v, lekarnar; Maribor: Alojzij k\uii ilhelm v. Peru-ivcrtli, lekarnar; Malu: Lud.Poli. lekarnar; M u r a u : Jan. Mevrer; j\ Novo mesto: Bom. Jiiz/idi, lekarnar] Ptuj: C Girou, lekarnar; V£ Postojna: J. A. KupleiMlimidt, lekarnar; 1' e t o r w a r d e i n i v£ li. beuUulovi dediči; Kadgona: Caesur F. Amlrieu, lekarnar; Ko- J\ v o r o d o : Kieliurd Thnles, lekarnar; fc> 1 o v. Gradeči 0. Konlik, lekarnar; Trbiž: Fuigen Fborlin, lekarnar; T r b t: l!. /aiolti. Iu-karnar; Vukovar: A. Kiuicnovics, lekarnar; Viukovee: J\ Friederieh llerzig, lekarnar; V araždiu: Dr. A. llalter, lekarnar; i^. Z a g r o b : Sig. Mittlbaeh, lekarnar; Z a d e r : N. Andrović, lekarnar. Q rr> ^\^r\ i^V «^V^V\^^ ^VS ^r\^^ ^^^TN^f\^y JK^ O O O o g o o 3 zimsko zdravljenje, (380—3) jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspehom, katero so preiskali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vseučiliščni profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrlu na Dunaji itd. itd , prot. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukarešti!, dr. Rust na Dunaji, dr. Roder na Dunaji, dr. Ivan Muller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Groyen v Novom Jorku, dr Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-manu v Mošonju, dr. Wemer v Vratlslavi, dr. Malic v Gru-bišuem polji; praktični zdravniki: Hilger v Nachlingu, Russeger v Abtenavu, Truchholz v Marzalvju, Janković v Nakofalvi iu mnogi drugi zdravniki, 1. pii revmatičnih boleznih; 2. pri skrnini; 3. pri boleznih v spodnjih delih telesa, onih, ki mnogo sede; 4. pri povekšanji in nagnčtu jeter; 5. pri svrabu, osobito pri lišajih; 6. pri sitilitienih boleznih; 7. predno kdo, ki trpi navedene bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel; 8. namesto uporabe rudninskih kopolij zoper to bolezni. Jedino jpi*ELvi prireja FrajlJO Wil3ielni, lekarnar v Neunkirchenu. Zavitek, razdeljen v 9 vienikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr. Svarilo. Varovati se jo nakupa ponarejanj ter naj zatorej VBak zahteva vedno le „Wilhelinov antiartritičeu antireviuatičen kri čistilen čaj, ker ao prirediti, ki shyo samo pod imenom antiartritičnih antiruvmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupavaujem tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Wllli«*l-uiov Hutl»rkriUeeu untire*« uialierii Url člMtileu eaj tudi LJubljana: Peter liasKiilli; Beljak: Mat.Filrat; Borgo: Jo»ip liettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Langer, lekarnar; Boican: Franjo WaUimiiller, lekarnar ; B r u n e c k : J. J*. AlalU ; lielo var: Jim/. Stcobo/. Frlach, lekarnar; Leoben: Ivan J'vftrsclaj, lekarnar; Maribor: Alois (Jnandeat; Metlika: Alfred Matter, lekarnar; M ii r z z u s c h l a g : Ivan Ua-njtff lekarnar; Murnu: Ivan Stegrer; M i tr ovi ca: A. Kerateno~ vich ; M a 1 s : I/udvig Fiill, lekarna?; N o v o m e b t o : Dom. Hizzolli, lekarnar ; N e u m a r k 11 (Štajersko) : Fdo Tomatj, lekarnar; Postojna: i 1' e t e r w a r d o i n : L, C. Jungmgtr , karnar: P o ž e g a : Ani, pl. MtgeaUa ' Tribui; Ptuj: C. (Urod, upoteker ; I H"y, lekarnar ; lt o v e r o d o : IHchard '1'lude.s, lekarnar ; Samobor . I'\ išvhtntrz, lekarnar; Sebenico: Peter Beroa, lekarnar; Slov. ' D is trica: ^\tltt»t j>/. Fuikouski; Slov. gradeč: £»'. Kurdik, le-| karnar ; Juti. Kaligarittch, lekarnar ; S t r a s s b u g : J. V. Corton ; IS t. Ve it: J ulicu t Rfppert; Stalni: Valentin Titnouachek} Seui-lin: D. Jounnovicz-n. sin; Spijo t: Venatiu ]d. 1'raziu, k-karnar ; I Sebi an de rs: B. Wtirstl, lekarnar; Trst: Jak, Svravallo, lekar- Inar ; T r i e n t: ^Int. Santoni ; T r b i ž : F.mjen F.lttrlin, lekarnar ; V u-kovar: A. KraiotoviU, lekarnar; Vinkovce: Frivd. Ilerzig, le-1 karnar ; Varaždin: Dr. A. llalter, lekarnar ; Zagreb: Sig. Mittl-bachf lekarnar; Senj: Josip Accnrti, lekarnar; Zader: N. An- tT% Kari Alidi/, lekarnar ; Otočac Josip Kapfirsvhiuidt, lekarnar; ; 1' I i b e r g : Ivan Seusser, lo-, lekarnar ; P r a a a b e r g : Ivan K o 11 e n ni a n n : Franjo A'. 11- O (Itotir, lekarnar; Zlatar: Ivan A. l'o«insil, lekarnar. GCGOCOGCOOOCOOGOOOOOOOOO lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".