4. štev. V Novem mestu 15. febravarja. 1885. H^^k I I I fl^ H Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gid-, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajec v Ncvem mestu. Kdor želi kako oznanilo v„Dolenjske Novice" na- tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kv. Posojilnica v Krškem. Deželni zbor v Ljubljani je lani sklenil, naj se županstva potrudijo, da bi se po Kranjskem napravile potrebne posojilnice. V Krškem je o posojilnicah ljudem razlagal največ šolski ravnatelj gosp. Lapajne. Ko je menil, da so ljudje o njih namenu in pomenu dosti podučeni, povabil je iz Krškega in okolice vse, kteri imajo premoženje in poštenje, k zboru, kjer so se na- pravila za posojilnico p r a v i I a ali štatuti, to je postavna pogodba, po kterih se morajo rav- nati vsi tisti, ki k posojilnici pristopijo. Ta zbor je bil že lani meseca decembra. K temu posve- tovanju so bili prišli razni gospo^je in možje, več ali manj veljavni in preraožni. Bilo jih je kacih štirideset. Pričujoči so bili med drugimi gospodje: Gregorič, Rupert, okrajni komisar Č o p. Navzočni gosp. c. kr. okrajni glavar Weigleiu, gospod, ki ljubi pred vsem pravico in resnico, pri- stopil je še tisti dan k tej novi zadrugi. Pri tem zboru se je določilo najprvo, da bode krška po- Bojilnica zadruga z neomejeno zavezo. Kaj se to pravi? Vsak, ki k društvu pristopi, mora z vsem svojim premoženjem dober stati, Če bi bila sila. Zavoljo tega pa ima taka posojilnica prav veliko zaupanja ali kredita. Po tem se je določilo, da mora vsak, kateri bode v zadrugo sprejet, plaČati en goldinar, ki se mu pa več ne povrne. Potlej mora pa se vsak ud posojilnice plačati najmanj en d e 1 e ž (pa lehko tudi več) v dveh letih, to je 12 gold, v 2 letih, toraj naj- manj 50 kr. na mesec. Ta denar je pa njegov, dobi ga nazaj z obrestirai (interesom) vred, kedar noče več pri zadrugi biti. Izstopi se pa lehko vsako leto od posojilnice. Kdor pa je zadružnik ima več pravic. Najboljša pravica je ta, da lehko dobi denar na posodo, če ga posojilnica ima. Imela ga pa bo, ker ga jej bodo ljudje zaupali, ko bode imela kredit. Ljudje bodo namreč hranit nosili denar, ker jim bode dajala take obresti, kakor ljubljanska hranilnica. Na posodo se bode dajal denar samo zadružnikom ali udom, in to na razen način; le na grünte ne, ker to preveč stane. Po navadi samo na m e n j i c e ali bekseljne, katere bo moral razen zadružnika še en porok podpisati. To so najvažnejše določbe iz pravil, ki se pa morajo prej poslati c. kr. okrožni sodniji v Novo mesto, kjer se morajo prej registrovati, to je, nekako potrditi. Kedar se bode to zgodilo. za- čela bode še le posojilnica delati, to je denar sprejemati in posojevati. Takrat bomo še več po- Podlistek. Nekdaj in sedaj. (Daije.) Pa kaj je to suženj ali rob? — Suienj je tak nesrečen človek, kteremu so ljudje vzeli pro- stost, tako da ni več sam svoj. Nima nobene pra- vice, ne sme zapustiti gospodarja, ampak je le kot živina primoran delati. Gospod ga lahko proda, kakor kakovo drugo stvar, ga podari, zamenja, uklene, tepe, umori, križa! Taka nesrecna stvar je suženj! Sužnje, sem djal, je naredila lenoba, mržnja do dela. — Pa kako, je li bilo v starih časih veliko tacih nesrečnežev? Bilo jih je neizrečeno veliko število. — Sko- rej vsa opravila so bila njim izročena. Streči so morali prostim, preskrbovati hišna opravila, delati na polju, v gozdu, voditi vsa rokodelstva. Na Grškem, v Atiki, so prešteU prebivalce. Našteli so samo dvajset tavžent prostih državljanov pa štiri sto tavžent sužnjev — torej 20krat toliko sužnjev, kakor prostih. V Rimu jih je bilo toliko, da jim gosposka nikdar ni privolila nositi posebne obi eke, češ, vtegnili bi se šteti, tako bi zvedeli, koliko jih je, in bi se zoper nas vzdignili. Velika, velika večina ljudi je zdihovala pred Kristusqm pod sužnjiškem jarmom — prostih je bilo le malo. Ti so trotom enako uživali trud svojih nesrečnih bratov. Kmetič, tožiš, kako hudo ti je. Rad verja- mem; ali ti vendar obdeluješ svojo zemljo, vendar smeš odpočiti si s svojimi otroci; in če le ne mores shajati, prodaš posestvo, greš drugam sreče iskat; siloma zapoditi, prodati, tepsti te nikdo ne sme! Dragi moj, ko bi bil pa ti živel, recimo dva tisuč (tavžent) let poprej — kakšna bi bila s teboj ? Groza me je povedati — strašen bi bil tvoj stan: ti bi bil skoraj gotovo suženj ! ;'Š;:' ' 26. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 4. 1 !i vedali, morebiti tudi pravila natisnili. Za danes povemo samo imena tistih mož, ki so bili pri pr- vem posvetovanji 7. dec. in pri drugem 18. jan. izvoljeni, da bodo za 1. 1885 zadrugo vodili. Ti-le gospodje so : Ivan K n a v s, vikar v Krškem, kot ravnatelj ; Ivan L a p a j n e, šolski nadzornik, kot njegov namestnik in zapisnikar; Ivan Pfeifer, trgovec v Leskovci, kot denarničar; Anton J u- g o v i c, pek in meščan, kot njegov kontrolor in (namesto decembra meseca izvoljenega gosp. V. Pfeiferja, ki je zadrževan) kot odbornik A. J u r č e Č, klobučar in hišni posestnik v Krškem. K posojil- nici je do zdaj pristopilo 17 udov, veliko jih pa še le bo, kedar bode zadruga registrovana. Ti udje so podpisali po 1, po 2, 4, 5 in 10 deležev, skupaj že 76 deležev. Gospodje: Feliks Lenk, na raški grajščini; F. S e i d 1, meščanski učitelj in A. J a n e ž, meščan, so bili pa kot nadzor- niki posojilnice voljeni že 7. decembra minu- lega leta. Za rokodelski stan. Rokodelci so po vseh mestih tako imenovani srednji ali mesčanski stan, t. j. tisti stan, ki je mesta vstanovil. Ta je začel vsled obrtnijske svobode, pro- glašene spostavo od 1. 1869, in vsled nastalih fabrik vidoma pešati in še bolje hirati kakor kmečki stan. Temu se trudi v okom priti nova obrtnijska postava, ki je obrtnijsko svobodo zopet nekoliko omejila, in ki si prizadeva, rokodelski stan s tern zopet k časti in veljavi povzdigniti, da se bode rokodelska izurjenost postavno varovala. Da M se korist in dobiček rokodelskega stann bolj povzdignil, snovale se bodo ie obrtnijske za- druge, ki bodo pri priliki imele za rokodelce enako va- žnost, kakeršno imajo razna drustva pri druzih stanovih, posebno pri učiteljskem stanu razna učiteljska zboro- vanja, tako zvane konferenee. Da bode nova obrtnijska postava od 1. 1883 imela kaj vspeha in da se bode obrtništvo pri nas dvignilo, k temulehko vsi Slovenei pripomorejo, in to največ s tem, da domače rokodelce podpirajo. Med rokodelci ponaših mestib. ni veliko Nem- cev, marveč so skoro vsi Slovenei; četudinosijonekateri le uemško suknjo, jim je srajca še trdna slovenska robača. Le malo truda bi nas stalo, pa jim sleeemo nemško ogrinjalo in ogrnemo jih s toplim slovenskim ko- žuhom: spoznali bodo, da so Slovenei. Največ bodemo Slovenei našim rokodelcem ko- ristili, ako jih bodemo dejanäko podpirali inrajšejim privošili zaslužek kakor židovskim in nežidovskimtujcem. če kupujemo izgotovljeno obleko, obuvalo in druge reči na sejmih od raznih tujcev, le malokdaj ceneje kupimo. Če se tudi včasih to pripeti, pa dobimo tako blago, ki le malo časa trpi. Saj veste, kako zna jud na sejmih sladko govoriti, samo da nam blago na prečuden način vsili. Mnogokrat nas opehari. Pod- pirajmo torej rajše zaane domače poštene rokodelce, pa terjajmo od njih, da nam po cent narede. Ako bodo naši rokodelci dobili od nas delo, bodo oni tudi z nami se potegovali za cast Slovencev, in ako bode naš kmet domačemu rokodelcu zaslužek dajal, bode tudi njegove pridelke lehko bolje plačeval. Vstrojene skodlje. Kože se dajejo v stroj, da imamo podplate in usnje: a kdo bo skodlje t. j. šinteljne strojil? Morebiti še ti, dragi bralec. Glej! bilo je leta 1859 o prazniku Marijnega vnebovzetja, ko je priplaval majhen oblak nad vas H. na Gorenjskem. Strela vdari iz oblaka v živinski hiev, črn dim se zvali iz slamnate strehe, in trenutek pozneje je bila vsa v ognju. Ogenj se precepi takoj od sape gnan, na bližnji dve hiši s slamo pokriti, potem vname se še ena slam- nata streha, pod ktero je bilo hranjenih kakih 400 centov mrve, slame in stelje. Tem gorečim streham nasproti je stala hiša z opeko pokrita; ta je imela Naša lepa dolenjska stran bi bila v rokah nekaj malo posestnikov, morebiti bi jih bilo toliko kakor imamo sedaj gradičev ali pa še ne, drugi bi bili z malo izjemami — sužnji. Bere se, da je bilo ob času grozovitega cesarja Nerona polovica dežele (provincije) Afrike v posestvu samo šestih gospodov — in vendar je bila ta dežela veliko, veliko vecja kakor naša cela kranjska dežela. Ti kmet, ti rokodelec bi bil tedaj suženj ali rob, ako bi živel nekaj stoletij poprej. Kaj pa se to pravi, sem že nekoliko povedal, vendar pa ti moram to še malo bolj natančno popisati. Ne imel bi nobene pravice. Postava je go- vorila, da suženj nima glave; to se pravi, da se ne šteje za človeka. Hudobnež te je natepel, zbil ti oko; tožiš ga. Nič ne pomaga, sodnik te ne posluša, ti nimaš glave, ne šteješ. Tvojemu go- spodu se je zljubilo — vzeti, prodati ti ženo: pritožiš se, zastonj, ti ne šteješ, nimaš glave! — Pa kaj pravim, ne šteješ za človeka? Se manj si kakor nespametna živiua. Konj in vol prosto ska- četa, ti pa moraš vlačiti pri težavnem delu že- lezne verige na nogah od jutra do večera, od mraka do dne. — Tako se je godilo sužnjim pri Rimljanih. Veliko jih je bilo, ki so morali vrteti celo življenje mlinski kamen vkovani v težko že- lezje. Ali pa bi se zljubilo tvojemu gospodu, ka- kor so imeli nekdanji Špartanci navado, da bi ti dal gotove case nekaj udarcev, če tudi nisi nič hu- dega storl — samo zato, da ne pozabiš, da si suženj! — In tvojim hčeram — bi se godilo, kakor nekdaj rimskim sužnjam: Bogata mehkužna rimska gospa si je lepotičila obraz, slušala svoje prijateljice, občudovala krasne zlate robove sv^oje obleke — a ob enem je zbadala z ostrimi šivan- kami uboge svoje sužinje. $§!£• štev DOLENJSKE NOVICE. stran 27. ? fabion, to je prostor mej strešnim žlebom in zidom "iz dil/ aü desek, ktere so bile morebiti že lOOkrat ~z navadnim beležem pobeljene. Imela je ta hiša v gornjem nadstropji, ravno proti omenjenim go- rečim hišam lesen pomölj, (Altane, Erker) kakor majhen mostovž, komaj pol sežna dolg in sežen Širok; ob tej hiši, z opeko pokriti so bile zasa- jene mlade Češplje in takrat precej polne sada. Ni dolgo gorelo, in že se je leseni pomölj .tudi vnel. Njegov ogenj je prav iz bližinje na- bijal v leseni, toda dobro pobeljeni fabion, ki se pa vendar ni vnel; ogenj je požrl bližnje strehe in okolj 400 centov mrve, slanie in stelje, češplje na drevescih je spekel, strešni oder z opeko po- krit se je večkrat začel kaditi, ali fabion se ven- dar le ni vnel. Ker se je leseni fabion tako branil bližnjemu in silnemu ognju, začel sem premišljevati, zakaj da, se fabion ni vnel, — in poskušnje delati, kako bi se zamogel les obvarovati pred ognjem, t. j. narediti nezgorljiv. Te poskušinje hočem naznaniti, in sicer zato, ker sem videl in vidim veliko streh s skodljarai pokritih v Črnomlju, v Metliki, v Novem mestu, v Višnji Gori, v Kostanjevici, v Krškem, na Ko- čevskem in drugod. S skodljami pokrita streha je dobra, toda kar se tiče ognja, je skoraj tako nevarna kakor slar/mata, ako goreč žarek na njo pade, ki se je odtrgal od drnge bližnje goreče strehe. ,»••.; Mnogi gospodarji takih s skodljami pokritih his bi jib. radi z opeko pokrili, pa ne morejo, ker je strešni oder preslab, in ne more nositi težke opeke. Je-li mogoče, skodlje veliko bolj varne na- rediti pred ognjem? Je mogoče! Skušinja uči, da se to da storiti in sicer brez velikih stroškov. Moje skušnje so pa te-le: Položil sem skodlje v belež, narejen iz apna in vode brez peska; nič gostejši ni bil od na- vadnega beleža, s kakoršnim hiše belimo. Pustil sem skodlje več dni v tern beležu, da se je les v vodi zrahljal in je beleža v se vzel kolikor je bilo mogoče. Potem sem mokre skodlje iz beleža pobral in jih na sapi do dobrega posušil. Ko so se sušile, sem v vodi raztopil železnega (t. j. ze- lenega) viteriola (Nemci ga imenujejo „grün Eisen- Vitriol14, Slovenci pa napačno: v nekterih krajih mu pravijo „zeleni gahin"). V to tamno-rjavo vodo sem položil te suhe apnjene skodlje, ter jih spet pustil več dni v tej vodi, da so se je dobro na- pile. Potem sem jih vzel iz nje in jih spet dobro posušil. — Deni tako suho skodljo v hudo vro- čino prav blizo ognja, in ne vname se ti; vrzi žive žerjavice, ali navadno goreco skodljo na vstro- jeno skodljo, in — ne vname se ti; vrzi vstro- jeno skodljo v ogenj, in gorela bo, dokler bo le- žala v njem, toda vzemi jo iz ognja, in precej ti bode ugasnila, in ako še ni dolgo gorela, še te- lela ne bode, temveč le črna postala. Iz tega se pač vidi, da tudi vstrojena skodlja v sili gori, toda nerada, tedaj se tudi hišna streha iz vstrojenih skodelj paß ne bode lahko vnela. Kdor ne verjame naj poskusi, vsaj poskušinja ni draga, kajti apno za malo beleža ne velja ve- liko, tudi funt železnega viteriola ne več kakor kakih 6 ali 7 soldov. Streha iz vstrojenih skodelj ti prizadene k večjemu 10 goldinarjev več stroškov, kakor iz navadnih nevstrojenih, toda o pogorišču boš gle- dal brez straha žarke, ki bodo padali na tvojo streho, potem ko so se iz gorečih slamnatih streh vtrgali; brez straha boš gledal tudi če prav padajo goreče skodlje na tvojo streho ; kajti vstro- jena skodlja se ne zmeni za malo ognja. Je-li potem čudno, da popisuje neki rimski pisatelj kakovi so bill sužnji, tako-le: „koža je razbrazdana oi udarcev z bičem, na čelo jim je nžgano znamenje, noge tiče v železju, bledi so, suhi in shujšani, nimajo človeške podobe!" Pa jim je vsaj življenje branila postava? — Kaj še! tudi to je bilo v oblasti njih gospodov; postava se za sužnje ni brigala. Rimski pisavec nam to priča pisaje: Kob, suženj, se umori. Zakaj ? S čim je zaslužil smrt? Kje je priča, kje tožnik? kje sodnik? — Kaj prašaš nespametnež, se mi odgovori, ali je mar suženj človek? Ako tudi ni zagrešil nißesa, kaj me to briga? Umreti mora. Jaz tako hočem, zapovedujem, to je dovolj. Tako je bilo. Misliva si, dolenjski kmet, še enkrat da si ti suženj • t onih nesrecnih časih. Gorje ti, kako bi se ti godilo! Gospoda posebno ljubi okusne rake, vsaj ti je znano, kako drago so se do zadnjih let pro- dajali v dalnje kraje znani krški raki. Ali žali Bog, poginili so, kuga jih je pomorila, da ga ne enega ne dobiš lahko. Gotovo je tudi rimska go- spoda rada jela krške rake. Ko bi sedaj gospo- dovala v naših krajih kakor je nekdaj, brez dvoma bi si vse prizadevala, da bi zopet dobila rakov v Krko, kakor se tudi sedaj nekteri gospodje zaman trudijo to koristno žival v Krki vnovič vdomačiti; ali glej vse bi bilo morda zastonj! Pa kaj si spomni tak ošaben gospod? Človeško meso jih bode mo- rebiti ohranilo ; in tega mi ne manika, vsaj imam sužnjev dovolj. Ti ubožček si se trudil in potil, da je groza, sedaj ko si se postaral, ter dela več tako nevzmoreš, kakor nekdaj, pa te posekajo z ostrim nožem, ter vržejo rakom v hrano ! Za teboj pa pride na vrsto tvoja žena, tvoj brat in tako drug za druzim dokler se gospodu poljubi. (Daljo prih.)